HocM&M. k. k Hofbibliothcls,. "Wieiv — V Gorici, 2. junija 1882. Tecaj XII „SoLa" izhaja vsafc petek in veljft 8 poSto prejcmstnsi -.til v Goriri na don< pogiljana: Vse leto Pol leta Cetvrt leta Pri oznanilih in. $!anicah" se placuje I. to J 20 no vrsto; 8 kr. fie se tiskn 1 krat Za v*fie cikff po prorttorii, PoinmeBiie §tevilke se dobivajo po 8 kr. v Gorici v tobakaruici v go-sposki ulicf, Mizo „treh kron". na starem irgn; in nunaki ulici; v Ajdov-Suini pri trgovoa g. Dolencn Diii'iHt naj *e Magovoljno poSiljajo TircrdniSivu ,,8oT:e" v"Gorici vHilarijanaki" tiskaroi, iia:ocnina pa opravniStvu „Soeo Via Rabatta (Rabatigce) St. 20, Rokopisi se ne vraCajo; dopigi naj se blagovoljiio frankujejo. — Delalcom In drugiin nepremolnim se narocnina intfa, ako bo oglase pri ureduiitvu. 0 driavnem zboru, vladi in Slovenci. Po vec* inesetaeni zasedanji ste poslaniSka in gosposka zbornica kon6ali mnogovrstuo delovanje, Ijud-ski zastopniki so se razSli, da bodo porocali, kaj in Sesar niso dosegli. Kakor med zborovanjdm, sliSali bomo razna porocria, poroSila raznih barv po razme-rah in staliscih, za katcre se potegujcjo glavne stranke in oddelki teb strank. Naj pa gledajo in preso-jajo, kakor jim drago, tock in predlog je bilo tnnogo v obravnavi in kouefino tudi reSenih, kakor tudi od presvitlega cesarja potrjenih. Stopila je v 2ivl,jenje tako imenovana uovela brambene posiave, vsled katere se bodo jernali v vo« jake tudi v 4. razredu. NaSa bramba je po tej po-stavi mofinejSa na zunaj, od druge strani so dobili drlavljani ravno iz te postave vefi potrebnih polajSav. ZmcSnjave v Bosni iu Hercegovini so bile povod, da Re je dovolil vladi primerni k red it. Sklenilu se je v enakem zmislu postava, da dobijo sirote in vdove, ako so izgubili njih redniki zivljenje za domovino, dostojno podporo od dt^ave, Taki stroSkf so potiebni, ako hoce Avstrija vspeSno politicoo vplivatt ua jugo-vzhodu in na vzbodu sploh. Kei* so izdajila te vrsce nova, in ker so druge potrebe bistveno nespremenje-ne ostale, bila je naSa vlada in tudi ogrska prisiljena gledati, kako bi se drz\ dohodki pomnozili. Tudi je potreba stare dolgove, grebe prej§njih vlad, poplacu-vati in skrbeti, da se primanjkljaji odpravijo. Iz tega vzroka ima sedanja vlada hudo stanje, in desuiea o-beb dunajakih zbornic je morala mnogo Movati, da se Taaffejeva vlada obdrzl in utrdi. Tako se desui-Carji niso mogli ustavljati, in so dovolili izredni in redni budget, so sklenili postavo za hiSni davek in davek na petrolej in konecno tudi colninsko postavo. Do-hodki se po tej poti zdatuo poviSajo; k srecl so pa davki in so razmere na znotraj in na zunaj take, da se dotiLno blago ne bo drazalo, in kmcdko ljudstvo bo prosto novih neposrednjik doklad in poviSkov. Tudi se je nekaj ugodnib kupcljskih pogodb sklenilo, in so se za manjSe dolgove kinetom odstranile doslej obte2ne pristojbine. Rokodekera, dninarjem in v obee nepreiao^nim ljudeni bo postava o poStnih hranil-n i c a h veliko koristik, ker daje priliko za varcno gospodarstvo tudi na makm. Mednarodno pogodbo o vinu in vzltninski davek od umetnega vioa smo ob svojem Casu tudi omenili. Sklenila se je postava, da upniki ne morejo ved uradniSkih dohodkov nev-Bmtljeno izterjevati. Sklenila se je postava o pogozdo-vanji Krasa razmerno ugodno, tr2. razstava dobila je postavno odloceno posojilo v pomoL. GaliSka de2. banka je dobila oblast za polit. eksekucijo. Nizi Av-striji se bo do ogrske meje struga reke Donave na-dalje uravnavala, ker je drz\ zbor v ta namen odlo-iil 24 mil. pomofii. Postava o legalizovanji daje iz-datnth polajgav. Dr2. zbor je skleail postavo o ga-li§ki transverzalni j5elezniini progi, sprejetji zahodne (Elizabetne) proge v dr2. oblast in o novi progi skoz KremSko dolino. Jn §e vet drugih postav manjSega ali veCega obsega je dobilo v koncani sesiji svojo mo5. Velika je torej vrsta va^nih postav, katere smo tu naSteli, skoro v tistem redu, kakor jih „Tribttneu pregleduje. Vidi se, da vlada m desnica, ki je prek in prek yladine predloge edino sama podpirala, ieliti po-praviti, kar je stranka takd imenovanih „oskrbni§kih sve-tovakev" zakrivila, in da hofieti drlavo urediti in u-trditi. Cesar sam je o priliki pri avdijenciji dri. po-slancu Krofti svojo zadovoljnost izrekel z besedami: „Jaz Sene morem spomniti, da bi bila sploh kaka drzavnozborska sesija to lilt oin tako koristnega izviSila, kakor letoSnja". Iz te pohvalne izjave vladarjeve je razvidno, da vlada in ljudski zastopniki so dosegli o-dobravanje svojih del na najviiem mestu, in ce se spomnimo, da so ti vspehi sad sedanje vccine, torej zastopnikov naie stranke, velja tudi cesarjeva pohvala specrjalno samo tej stranki; v tem priznanji je po ovinku izrefiena ponovljena graja levifiarjem, , iatere je cesar, kakor zuano, obsodil z imenom u-porne stranke (fakeijozne opozicije). Ycndar se pre-drzne ta nepoboljsljiva stranka sedanjo veCiao ime-: | uovati Se vedno kot „neplodovito"! Tudi oCita ta j stranka vladi in dusnici, tefi, da ste ti dve delali samo za desuico, in vendar je znaiio, da je desnica I glasovala zato, da se je odlo&Io nad trideset m i-1 1 i j o n o v za predailberSko ^eleznico, ki bo v prvi vrstt na Iconst Netncem, zastopanim od nezadovoljnih levifiarjev, in vendar je glasovala ista desnica za 24 milijonov v namen uravnavauja Donave po krajih ni4e avstrijskih; tedaj za dezelo, katera Steje poleg pemskih uajhujSe levifiarje! V primen z imenovanimi vsotami zginejo zne-ski, katere je dr2. zbor odlo&il potrebam dc^I, od desuice zastopanili. Da se je n. pr. moglo Le§ko vse-uciliSJie letos odpreti, izdnla je dr^ava za lilozof. in pravni oddelek samo 47 tisoc goldinarjcv! PaC se je pokazal politicni napredok tudi v postavab, v prvi vrsti v volilni reformi. Ali ta pridobltcv je enako koristna vsem cislajtunskim pokrajinam, in &a so je uehoin dovolilo last no vseuCilii^o, potem zidanjo \z-obrazevali^a za ufiiteljice v Pragi, razlirjenje vrfcutfi!iS6i Krakovskega, so se z drug© strani enako in Sevvefii inert odlodile denarue poinoCi za dovrsevanje dunaj-skega vseuSilidca, za anatomiSko-patologiSki zavod, za razSirjenje velike tebnike na Dunaji in drugo tudi za nem§ke de^ele. Qlude na Mve so pridobitve slo-vanskim de^elam v obfie tudi v politiiiiicm pogladu inajkue, da ne rccemo uezuatue. Slovenci zlasti so zares le malo dogegli, kei* so se botili vccidelj samo za stare pravice, kakotSne so u^ivali U v urej-siijiii dobah pri sodnijah. Za Sole niso si Se uiL znatuega priborili; tu se jim Se vedno bistveno samo obecujc Kc bi se bilo bati, da bi sedanjo vlado iz podmeknil kak nafielno inanj prijazen sistem, trditi bi inorali, da so slovenski zastopniki sedanjo vlado pod-pirali iu se za njo borili ne sebi, ampak edino dr-zavi na sploh v korist, da pa sebi niso nifiesar z a bodofinost stalnega pribojevali. In ko bi naSi zastopniki optimisticno zidali na sedanjo vlado brez vidne zaslombe, obsojevati bi jih moral slov. narod vseh pokrajin. Ali kolikor je mogoce po trdnih vz-rokih in razlogih zanesljivo rafiuniti, vlada Taaffejeva ne stoji ua dobrih tleh samo scdaj, ampak utrdila se je po hudih skuSnjah nasproti cesarski hiSi za dalj Casa. Ta utrjenost daje upanje naSim poslancem, daje upanje vsemu slovenskemu narodu, in edino v \ tej nadi je razvidno dosedanje prijazno postopaoje i slovenskega naroda dunajski vladi nasproti. | Taatfe se je zlasti letos o mnogih prilikah iz-javil, da hoce izvrSiti svoj ne samo gospodarski, am- ! pak tudi polit. program pomirljivosti in sporazum- j ljenja. NaSi zastopniki so z opravicenimi razlogi se- i danji vladi ofiitali, da je za pravice Slovencev najbolj noma, ali vsnj najpocasneja. Med ministri je naucni : naCeluik naj man j prijazen in pravicen Slovencem. j Taaffe je pred odhodom slov. poslance toia&l, deS, , da so ovire velike, in da je treba previdno in pola- j goina postopati, ako boCc kaj stalnega vstvariti. Ta izjava je resnifina in v soglasji z dosedanjim posto-panjem Taafifejeve vlade; Taaffe ve, kaj obefiuje, on pa tudi ve, da se srae na naSe poslance zanaiati, in zatojepo vsem upati, da s svojim sodeiovanjem in trkanjem polagoma pridejo za Taaffe-jeve vladecudi Sloveuci do boljSega stanja. Bazmere so take na zunaj, nasproti Ogr-ski in na znotraj, da iraamo razlogov dovolj, v sedanjo vlado zaupati in jo nasproti vsem strankam tudi nadalje podpirati. Zato vstrajnost in potrpjjonjo! Poro6ilo solskega (nauSnega) odseka o peti-cijah za vpeljavo slovenskega uCnega jezika. (Dalje.) Na gimnaziji v Gorici sta sicer v I. in II. razredu dve paralelki ¦— namre5 A. oddelek za Italijane in Nemce, B. oddelek za Slovence 4) — a pouk je 4) Koncom Solskega leta 1830—81 bilo je v I. A. 29 italijanskih, 18 nemlkih in I. B, 30 slovenskih uienoev, v IE. A. 30 italijanikih. 4 aeuiki, v II. B. 8» lloveaildb u-Cencer, | izvzemSi veronauk in dotiiSni materni jezik skozi in j skozi nemfiki, akoravno bi bilo brez dvombe priklad-iio, z ozirom na veleodva^no Stevdo slovenskih in i itaUjanskih uceucev, da se v poStev jemljeta gori o-menjeno jako veljavno mnenje de^elnega zbora go-riSkcga in gori tudi uze omenjcna peticija dezelncga odbora gorigkega. Res se je sicer naznanilo Solskemu odseku, da je c. k. naucno ministerstvo predkratkim stavilopra-Sanje de^elnemu Solskemu svetu v Kraojski bi se li in kako mogel razsiriti pouCni obseg slovenskemu jo-ziku. Kakor se kale, to praSaoje ni iiuolo posledka. A razSirjenje poudnega obsega slovenskemu jeziku na le v Kranjski ampak tudi v GoriSki in v Spodui btajerski mora se smatrati v smislu 1.1880 v zbornici poslancev skleucne ruHolucijo nujno potrebnim. V teoriji pripoznano je v oboe tudi v Solski praksi vedno potrjeno naColo, da jo pouk le todaj us* pcSen In plodunoien, do so vrSi na jedinotn naravnom temelji, na tomelji pouka ufiencov v matorinem joziku. Kako more nlovenskim uCencom, ki nomSkega jedka ne umejo prav niL, ali pa jako nepopoluo, koiiatiti pouk, ki se jim daje v tujoni ali vsaj malo imimilji-vcin jeziku ? MetodiCcn in po zdravib didaktifinih na-6dih uravuan pouk zahteva kot potrebno predsledico, da se poucno gradivo prav razmotri in razumeva. V nasprotuem HluCuji je ucenje le mehaniCno in mucno vbijanje v glavo, in to mehanicno vbijauje v glavo traja na Skodo pouCnemu smotru tako dolgo, dokler se uC'cnec po lastni mo5i in potem, ko je preraagal vse ovire, ko popne do popolnega razumevanja. Pri takem pouku zgodi se Cesto, in mora Be nahajati po-gostokrat, da uienci, katcri bi pri pouku dajanem v materinS5iui napredovali neprestano in povoljno, zao-stajajo iu da veliko izmed njih opug&a pri6eti pot ne zbog pomanjkanja uadarjenosti, ampak zarad neugod-daih razmer. . A Se nekaj druzega je pri tem jemati v ozir, namrec* blagodejno vplivanje pouka, v materinSLini dajanega, na razvoj jezika samega, na razvoj domace literature, na pomuozenje in razSirjenje oniike med narodom. Narod srae po vsej pravici terjati od svojih omikanih in uCenih krogov, da se mu ne odstranju-jejo in potujiijo, marveC, da mu pomagajo pospeti se do blage nravi, do omike in s to v zvezi stojecega blagoatanja, da mu dajo pomoL, varstvo prava, pouk, da z njim obCujejo kot duhovniki, uradniki, zdravniki, tebniki, uCitelji v Cistern in blagoslovnem jeziku. Iz tega treba razlagati telnjo in zahtevanje naroda po slovenskih srednjih Solah, zahtevanje, katero se izraza v mnogobrojnih peticijah tako toCno in ne-popafeno, zahtevanje, kateremu, je izvor naravno hre • peneje naroda po omiki in kateremu je pravni naslov v drzavnih temeljnih postavab zajamfiena jednako-pravnost. Iz tacih razlogov sklecil je Solski odsek v seji 29. aprila 1882 obnoviti po zbornici poslancev du6 23. aprila 1880 u2e skleneno resolacijo. Ob jednera pa se je Solskemu odseku dozdevalo prikladno, izrefii svoje preprifianje, da se mora v Ljubljani ustanoviti sambstalna gimnazija s slovenskitn udnim jezikom po razmeri obstojecih ufinih pripomofikov. To bilo bi teni mozneDJe, ker so uze v Ljubljani na spodnji gimnaziji slovenske paralelke, katere so jako obiskovane. Preu-stroj u2e obstojefiih slovenskih paralelk v samostalno podgimnazijo priporo5a m nujno biagovoljni pozorho-sti naucne uprave s tem zakljuckom, da bi se ta spod-nja gimnazija razSirjevala v popolno gimuazijo tako, da bi se pri zaporednem napredovanji u^encev usta-navljali novi razredi gorenje gimnazije. V temslufiaji bi iz sedaj utrakvistifino urejene gimnazije y Ljubljani nastal zavod samo z nemSkim ucnim jezikom. Glede srednjih Sol v GoriSki priporoca se od tamoSnjega dezoluega zbora in odbora zaielena na-prava. V Rudolfovem in v Kranji, Iqer so uCenci skoro vsi slovenskega rodu, mora se sraatrati vpeljava slovenskega uCnega jezika kot umestna, se ve da po razmeri ucnih sredatevi Na gimnazljah v Celji in Mariboru in ua ViSji mW v Ljubljani je resoluCija sklen^na po zbornici II .......IV ' • ^—M———Ki———^—¦ poslancev leta 1830 Ie s tern izvedljiva, da se napra-vijo slovenske paralelke, ker se te srednje Sole v dva samostalna po u5nem jeziku locena zavoda ne smeta deliti zbog tega, ker bi obiskovanje vsacega teh za-vodov bilo premajhno. Kot samo ob sebi uraevno zdi se Solskemu od-seku, da bi se na vseh zavodih, kjer bi se uvel slo-veuski kot ufini jezik, moralo tudi skrbeti za to, da si pridobe ucenci popolno znanje nemSkega jezika in spretnost, posluievati se ga. To je togka, katero pou-darja slovenski narod sam (kakor je razvidno iz mno-—gih gori Davedenih peticij), kerslovenski- narod ne prezira velike vafnosti nemSkega jezika in po njem dosegljive omike, temvec je uverjen, da je Solski mla-deli po koncanih srednjih solab zimnje oemSeme ne-obhodno potrebno. Kako radovoljno zastopniki Slo-veucev priznavajo vaJaost nemSkega jezika, razvidno je is tega, da jo pri debati leta 1380 o drngi resulted poslanec VoSujak predlagal dostavek, naj se na ucittdjiScih, omenji'nih v rc.soluciji, skrbi tudi za to, da si utfteljaki pripravniki pridobe" popolno znanje neraSkega jezika, da v ta naraen prcdavajo nine pred< mate v tern jeziku. (Konec ptib.) Dopisi Iz kanalskih hribOV, 22. raajii. Ni dolgo, kar tm je slucajno pot peljala ftrez BanjSice na nadka-nalske bribe, kder sera §e jako obcutil mrzel zunski zrak. 1 opazil gem tu pa tam opaljono krompirSce, kar mi je svedocilo, da je morala biti tu slana. Ilri-bovci iracli so nado, da bo pri njib letos uze zitna ietev ob s?, Ivanu, jeden roesec prej kot navadno, a to nado vzela jim je ziraa in raraz, osobito sedaj meaeca maja, ki sta ljutovito gospodarila nad polj-skimi pridelki. Slana ni napravila mnoge Skode na visokih bribib, ker se poznajo njeni nadsledki le na brotnpirSci, a v niZinah je gotovo bolj Skodovala pri vinskih trtah, ker je Se zarod nezen. Dejal sem nie, da me je pot peljala Crez Banj-Sice, kder je prav lepa gorska ravan. ObCina Banjo lice ima prijetno lego, in kakor je videti, tudi rodo-vitna tla. Obfiina je bila proSlo leto jako zanemarje-na, a krivda oMinske zaneraarjenosti gotovo je tifiala v 2upanovi zanikmosti, kakor sem poizvedel od ondot-nib obCinarjev, da prejSnji zupani se niso zmenili mnogo ali nic" za blagor svoje zupanije. A sedaj ima zupansko krmilo sposoben in bistrouraen mozv ki je ˇ svojeni zopanskem delokrogu vstrajoo delaven. Bes ni ta raoz trgal hlag po Solskih klopeh, a vender zamore s svojim razumom in s svojo pridnostjo ena-iiti se mnogokatereniu zupanu, ki je, morebiti, pa solab potratil vcfi svojih let. Facta loquuntur, dela caste" moza. Pred kakimi tremi leti ni bilo na BanjSicah ne sole, ne zvonika, ne zvonov. A sedaj se doSlemu tujcu predoci krasno Solsko poslopje poleg eerkve, v katero se prej zapu-Seena raladez ukazeljno zbira ter pridobiva znanje za prihodnja svoja leta, enako bucelam, ki si v spomladi nabirajo sladkega medn po krasnib cveticab. Jedva (komaj) dve leti traja tu solski poduk, a kakSoa raz-lika je med otroci, ki obiskujejc §olo in med drugo odraslo mladino 1 Poleg eerkve se vzdignje kvi8kn mo-zato nov zvonik. Zvonik je izvrstno sozidan, trdno delo, ker vsi vogeljniki so iz olikanega kamenja. Zvonik hvali zidarje, a posebno onega, ki je delo nad-zoroval, in ta nadzoritelj bil je zupan. Kar se ttLe novih zvonov, kateri so biliosorej leto vliti v Gorici, smejo se BanjSkarji ponaSati z mnogokatero iopnijo, kajti njih krepki in soglasno ubrani glasovi segajo globoko v SloveSko sree, njih Cisti glasovi se daleg okrog razlegajo z banjSkih visocin. Previdni 2upan zapazil je, kakSna nesreea se bi lahko pripetila pri zvoniku na taki viso5ini, kakor je obfina BanjSice, zato je preskrbel na novi zvonik streicvod, da bi bila tako nov zvonik in eerkev zavarovana pred Svi-gajoCimi strelami. Gotovo velika dobrota za ob5ino, dezelo kot za posamKuo 2upanijo so ceste in poti, naj si bodo te drzawne ali skladovne aii obtfnske. Kdor je bil pred nekolikiini leti na BanjSicah ali kdor je M iz Gr-garja po obfiinski cesti, ako se sme ta kolovoz Se cesta imenovati, skozi oMIno Bate, BanjSice in Kal, mora pritrditi, da te cbLine silno zanemarjajo svoje obttnske ceste, akoprav jib vedno rabijo. Komn ni znano, koiiko se iz teb obJSin vozi v Gorico gorskega pridelkar a vender te obfiine so do sedaj. prav malo ali niC ne skrbele 2a svoje ceste; rajSi so svojo zl-vido pretepali, kot pa da bi bili ceste popravili. BanjSki vrli inpan je tudi v tej zadevi pretuhtal ko-rist in blagor, radi tega ni prej miroval, dokler ni v syojej oWini, kljubn nekemu samoglavcu, razdelil vse obfiicske poti med ob&oarje, ki sedaj vsak svoj od-kazani del veselo izdelajejo. Kako je bilo lepo videti, morafce si misliti. priprostega in kmedkega moLa 8 palirskiin orodjem meriti po baojsld obfiini poti, ter prerafioniti vsakemu obdinarju v primeru piaLe-wi\ja d&vkov del $otl, ObCinarji pa hajdi na delo, i ter veselo delajo pc ayojej cbcM poti po zauka2tt vrlega jtopanaj Telo5, da Jim fagm U Wagor iasreCo 2eli. Citamo v Casopisih, kako Njih Velicanstvo cesar z zasluzcnirni krizci odlikuje vrle Zupanc bodisi radi zidanj novib solskih poslopij, bodisi naprav novih cest; banjSki 2apan gotovo ne pricaknje kakega od-likovanja, pa gotov naj si bode, da ga bodo odliko-vali banjJki potomci, ker postavil si je kiasen spo-minek s svojim vstrajnini trndom. Tukih zupanov nam Bog daj mnogo. potem bsmo Slovenci oapredovali v gmotnemin dusevnem pogledn in blagru. ___________ Popotnik. IZ dOljnill Brd, 21. m%i». V predzadnji Stevil-ki nSoCe" je nek dopisotk iz dolj. Brd popisaval naSe kraje, ita§e razmure. Brid so za pisavo kaj malo-marni, dopisi od tod so le redki, kakor da bi pri nas ? nebeiki zadovoljnosti ziveli, loda mi v-dimo potre-bo, osobito ker so nam btiske ra^mere prav dohro znane, da bi se dopisi iz teh pokiajiu innozili. Gotovo bi se po taki poti ninogokaj napaSnega, nepri* jetnega, neljubiga, narodti in obL. blagostanju §kod-ljivega v sporazumljivosti odstranilo in narodni ma-deii oprali. — To.Ja prestoptmo k stvari. Otnenjeni gopisnik v drugi polovici dopisa omenja stan naSih cest; to me je napotilo, da g. J. K. odvrnem. Cesta, ki pelje iz Mo§e v Medano, morala bi se bila po vsej pravici ze od zaietka priStevati skladovnim restam. in sicer za to ker cesta po „Prevalcia koristi skoru edino B'.dom, in osobito zupanstva Medana, Bifjana in I Dolenje, deloma tudi lopanija Vedrij»nska, rabijo to pot. Ta cesta zasluft po vsej pravici med skladovne J iz naslednjih uzrokov uv»§{ena biti, in sicer: I. ker proraet na tej cesti je veltk; vsadolnja Brda so na njo navazane, 2. ker je v *trategtLnem ob-ziru edino ona zelo zelo velike vainosti in med dru-gim tudi zarad tega, ker veLe bli^njo m'jo z gori5-kirn mestom, tedaj s sredino dezele. Cesta pa, ki pelje iz Mo§e do sv. Martina, ni tolike vaznosti, ker cesta bi koristila izkljufiljivo le Kozani in Vipolzem, ki so bilo zarad tamosojega ata-rcga, z brSIjanoia obrasenega grada in dveh orja§kih cipres, katerih obseg vdeblih 7—8 mtr, meri, nekdaj ra-de obiskovane. Ne vemo pa, kako mare g. J, K. trdiei, da cestnt odbori, v tera sliifiaji, niso ravnali in se 0-zirali »na blagor obfini in gias vetiae Ijudstva"? Popolnoma uverjen sem, da s eesto Mo$a-Me-dana se je v e 6 i n i ustreglo, in deloraa tudi Kozani in Vipota mora to po volji biti, kajti bolje nekaj, nego nifil A da bi se edino za dve vasi nove skla- ] dovne ceste napravljale, so cestui ndbori gotovo zdra- 1 vega prepri6anja, da to ne gre, in tudi dokler se naie detiarne razmere ne zbetjSajo, ne more biti. Cestni odbori morajo se pri sklepanji in reievanji takih stvarij nedvomljivo le na obani blagor ozirati in na I veclno se opirati. Kar je vsej deMi na korist in v obfi. blagostanje, to mora odbor resno in temeljito I pretresavati in pretuhtati; tako si pridobi naklanje- I nost iu zaupanje ljudstva, posebno pa svojih voiitcev. Da pa cestni odbor Korrainski za btiske ceste nima ofiesa, je uze stara novost I y. Admont na gornjem Stajerskem, is, maja. Nekoliko moram vendar od mojega potovanja do Ad-nionta porocati. Od Ljubljane poCenSi da Admonta me je vedno sneg spremlja!; ali pravega mraza vendar ni bilo, ker je bil ve&del ju2ai veter. Od Ljubljane poeen§i do Admonta ozimna ^ita prav lepo ka-2ejo, posebno od Trbi^a do Mre2 (Friesach). Jara 2ita je tudi ljudstvo posejalo, in so prav lepo ozelenela, in tudi dobro letino obetajo. Travniki so se mi pa najbolji videli od Bidjaka do Celovca in jih tudi do-bri posestniki vsako tvetje leto v jeseni s hlevsfcira gnojeni gnojijo, kakor sem v Mrezah poizvedel. Sadje je tudi prav dobro odcvetlo in za zdaj obeta dovolj-no pridelka, ako do jeseni §e kaj ne pride. Gozde so pa KoroSci po nizavak. kakor tudi po hribih prilifino ofiistili, in ako gre to tako rapidno naprej, bode Ko-roSka lepa de^ela postala samo Kras I V Mre2ah sem ostal cez nod, kjer sem si drugi dan od 6—7. ore dobro to staro mesto ogledal. Mestice ima okolo 3000 prebivalcev in lezi pod hribi v fcrasni ravninici. Ljudstvo je, kakor splob KoroSci, jako vljudno in pontrez-Ijivo. Kmetijstvo je enako drugim slovenskim deze-lam. Od tod sem priSel v Admont, kjer sem zopet cez no6 ostal, da ogledam slavni samostan Benedik-tmcev, kakor tudi njih zlviuorejo. Samostan kakor cell Admont le2i v ravninici, obdani s samimi velicimi gorami. TrgoviSee je malo veCe, kot nas* Tolrnin. Samostan je bil pred 3 leti deloma pogorel, kar je pa uzc skoro vse zopet dazidaso. Gerkev s«» mi 4e m zagrebsko sv. Sfefana, kar sem jih dozdaj\ide!"naj-bolj dopadala. Zidana je v gotifiuem slogu in je dolga 320 seznjev. Da je samostan krasen, tega ni treba popisavati, atnpak samo re&m, da je eden od najbo-gatejSih v eeli Avstriji. Benediktinci iinajo tu noseb-no krasno knjiznico, ki je 380 dolga, 80 siroka in 60 visoka. Admont t, j. Benediktinci imajo tudi 0-gromno posestvo v gruntih. Goveje divine intaja samo v Admontu 5ez 150 kosov, od teh &sz 90 molznih krav. Plenie imajo Muricodolsko in Marijadvorsko; all om so z Muricodolskim bolje zadovoljui, ker je vebko trdoejSe, kot na Mar^advowko, Qui «wnre5 pc leti vso ziviuo razun kakih 6 krav, katere doma ostanejp zavoljo mleka za dom, ^enejo na svoje lastne lepe planine (v Kaiserau). Hlevi so popoluoma racijo-nalno narejeni, ravno tako gnojiSCa. Gospodje .Benediktinci so me prav dobro sprejeli, in mi je g. pater Pirc, rojen Slovenec iz dolujega Stajerja, vse toCno razlolmacll in pokazal, 2a kar se vsem gospodom srfino zahvaljujem! Od drugod kmalu veC. F. ^epii. Politifini pregled. I 12. junija se odprejo dezelni zbori goriiki, §tajerski in tirolski. Colninska postava je dobila veljavo s 1. junijem. Postavo 0 uvoznini in davku na petro-lej in postavo o poStuih hranilnicah je uradni I casnik objavil. Dr. Fiscbhof ofiita Herbstovcem, da imajo sree za prostost posamnikov, ne pa za prostost pojedinib narodnostij. Za poslednje se hoLe pa on s tovanSi potegovati. Levifiarji pa njegov glas ali prezirajo, ali pa hudobno starega li-beralca pomilujejo. Ogri so hudo presojevali upravo v Bosni in Hercegovini. Pacifikacijski kredit se je vendar sprejel s 222 proti 139 glasom. V Bosni se je nadaljnje nabiranje vajakov mirno izvrSevalo. V Krivoiijah delajo ceste, trdnjave, vodnjake, pa le pocasi, ker nimajo ma-terijala pri rokah. I V Srbiji so bile voJitve v SkupStino. Od \ 50 poslancev je izvoljenih samo 5, ki bodo dr-Mi ssedanjo vlado. Od 170 poslancev jih spada 120 naprednjakom. Vladanimaprijetnegastanjaj kriva je tega tudi sama zarad neprevidnosti pri gledigfoiem skandalu. Nem6ija utrjuje svoje luke na Vzhodnem morji. Ob obre^ji vzhodncga morja napravi se Meznica. Iz tega je razvidno, da rusko in nem-§ko prijatcljstvo je samo zafiasno, navidezno ravno kakor 1 Avstrijo italijansko. Italijani pri nas, Nemci proti Rusu trdnjave zidajo. Nemfiija hoee ob priliki vzeti Vzhodnega morja pokrajine Riisom, kakor Italija juine na§e pokrajine Avstriji. Posvetovanje 0 podunavskem praSanji seje pricela na podlogi Barrere-ovega nadrta. Bui-gari so se ustavljali, Rumunci pa §e kljubujejo. Spanjcem svetujejo, naj bi vzela Angleiem Gibraltar nazaj. Ta nainera bi vzbudila nove spletke. V Egiptu jc cela prekucija, dasi doslej sc brez prelivanja krvi. AH Evropejci nagloma od-potujejo v Abksandrijo, ker se boje rabuk, po-morov. Vse je negotovo in silno nevarno. Arabi Pa§a gospoduje zdaj nad dosedanjim podkraljem (Khedivom). Ta clovek je neki silno fanatifien mohamedanec. Ici bi rad vse kristijane in tedaj ves njih vpliv rad odstrauil. Tur6ija bi rada tudi nadalje Stela Egipet za svojo pokrajino. Zato toliko sili, da bi ji evropske oblasti dale pooblascenje, da bi ona napravila mir v Egiptu. Ko bi se pa ugnjezdila s svojiml vojaki, potem pa bi gospodarila prav po tursko, kakor pov-sod. Angleska in Francija niste s svojimi oklep-nicami pred Aleksandrijo nifi opravili. Prej ko ne bodo vse velevlasti skupno pritiskale na E-gipet, de nedrugaee z orozjem. Domade stvari. P. n. naroSnike, ki niso Se poslali naroanine za prvo poiuletje, vljudno prosiuio, da svoj dolg po-ravuaJo« OpravoiStvo tSoCe." Dezelni zbor GoriSki se odpre s prvo sejo 12. juaija vslcd ces. patenta od 24. maja. To je za-duje zasedanje pred novimi volitvami, ki bodo gotovo v jeseni. Sedanje zborovanje ne bo iraelo menda ne-navadnih predlog obravnovati. Naj bi pa na§e gorske obCme gledale, in prosile, da se jim kaka obrtna Sola ustanovi m osnuje, in naj na§i poslanci poprasujo, kakd se povehujejo novo ustonovljene Stipendije za dyake, ki hodijo v vi§e obrtniSke Sole. V Gorici pod-pirana rokode ska Sola je samo na podlogi italijanSCine sssn? M ^ ?e ttt veliko deakoTi BioveDskii18twsw« GorisM 2upan se je gupanstvu odpove- j dal, in je to odpoved mestno stareSinstvo v veerajsuji j javni seji Bprejelo, 0 vzrokih in povodu tej odpnvedi j se po Gorici mnogo, mnogo govori. SliSi se, da so se na§le velike nerednosti v finanfiuem gos|ioilar- J B t v u goriskega mcsta. Stvar, o katori vedo mescam 1 toliko Sepetati in tudi glastm govoriti in cel6 po svo-jih glasilih razpravljati, se lw kmalu pojasnila, k o 1 i-fcorsejevzapletenih interesihne pre-krije. Vece porocilo prill. Podporno druStvo v Gorici se ju s l. ju-nijem preselilo v nove prostore, katere si je najelo od goriSke Citalnice. DruStvenikom se daje to na zua-Dje z opombo, da odslej bo navadni vhod v drusivene prostore cez dvoriiet* in po stopnieah, ki na desni roki v kotu peljejo z dvoriSca v prvo nadstropje, Za porotno sodnijo v Gorici, ki je meseca junija t. 1., so biti 16. t. m. izzrebaui naslcdiiji po-rotniki: Bevilaqua Jan. K. od Petra — Brancovig Anton — CaitBteiii bar. Robert — Caucig France — Centazzo Jan. — Ceviani Agoltin — Colautti Anton — Corbato Jakop — Cosolo Feliks — Falzari Ma-tija — Ferlatti dr. Jos. — Gallopiu Ferdinand — Gasser Jan. — KocianLie Karl — Levi dr. Albert — Macorig Jan. — Mreule Anton — Micbieli dr. Peter — Nadalce Osvald — Nigris Hantbal — Obizzi mgrf. France — Ostan Cesar — Parnieggiaui Jan. K. — Pletz Nikolaj — Prister Simon — Rupnik Al. — Selva Evgen — Tarlao Jan. od Aleksandra — Tores France od Jostpa — Venturini Al. — Vezzani Totnaz j — Visintin Fraac od Petra Antonija — Visintini Lo- I renc —Vicentini Feliks — Vosca Anton — Zavagna Jan. — Namestnikt: Ciaulandi pi. Jan. — Delniestri Jan. — Deubert Rudolf— Fedeiicis Jernej — Glut* ter KaSpar — Juch Jos. — Nigris Anton — Tausani Anton — Toukli dr. Jos. Vreme sim> imeli pred 14 dnevi mrzlo, za ka-tero je bila primerna zimska suknja; od biukoStnih praznikov pa imaroo tako soparno vrocino, da ni mo-goce skoro dshati. V sredo zveccr §e je vender zdrlo nekoliko plobe. To6a je v sredo vecer dalec* okoli po Goriftkem razsajala. Na Kanalsketn je vao setev in trio unicila in sicer v Rofiuji, Ajbi, Avcah, Bodreli, Kanalu do pokopaliica pri sv, Ani. Bila je debela in ie vceraj visoko nakopicena po teb krajih. Potolkla je pa tudi v Ajdoskem okraji na Vipavskein v Kamnjah Lovkav-cu in v oblizji. Okoli Gorice bila je brez §kode, ker je Sla redka z dezjera. Brzovlaki med Dunajem, Trstom, Bene* tkami in Riuiom zaeelij so i. junija po novcm vo-znjetn redu dosti hitreje %oziti ter bodo imeli t r i razrede in tudi spalnice. Odhajali bbdo z Dunaja ob 6. uri 45. min. zvecer in dohajali v Trst ob 8. uri 10. min. zjutraj, v Benetke pa ob 1. uri 30. min. popoludne; iz Benetk se bodo vraCali ob 2. uri 18. inia. popoludne, iz Trsta ob 8. uri zvecer ter bodo t dohajali na Dunaj ob 9. uri 40. min. zjutraj. Vo2nja j z Dunaja v Trst bo tedaj trajaia k 13 ur in 25. miu. I iz Benetk na Dunaj pa 19 ur in 14 minut, in iz Tr-ata na Dunaj 13 ur 40 minut. Ti brzovlaki so tudi za pisma, denarje in casnike tudi za G o r i c o. GradiScansko c. kr. glavarstvo z odlokom 20 maja t. 1. it. 4760 prepoveduje javne piese ua cestab, poteh, koder se s konji vozi, kakor tudi ne do-puSca, da bi se z moznarji v vaseh ali sploh med hi§ami streljalo, temvee, ako se ima uze streljati, naj se mo2narji tako daleL od his postavijo, da niso lju-dje in poslopja po poku poikodovant in da se ue straiijo. Ta n.uedba zdi se nam dobra in posnemanja uredua in naj bi si jo zapomnili nekje tudi v gori-skem mestu! X. G. Rajra. Mohor6i6, 2upan seianski, dobil je zhtt zasluzni krizec s krono. Po takem sta iSupaa tominski in aezanski z enakimi darili pocastjena. Iz Bovca nam piiejo to-le: Uze zadnjic* ste porocali, da so ces. viaokost marSal-nadvojvoda Albert milostljivo sprejeli castno predsedni§tvo vete-ranskeruu dru§tvu za GoriSko in GradiScansko. Bov-6ka ogromna poddruznica udelezila se je v ta visoki ponien na binko§tno nedeljo v paradi slovesue velike bv. maSe. Po tem sv. opravilu mar&rajo veterani na glavnl trg, in tu med velikim Stevilom obdtnstva na* znani vrli predsednik poddruznice c. k. davkar g. F. Vittoii v lepem in uavdu§enem govora veselo no-tico o milostljivem sprejetji castnega predsedniStva in Livo nazdravlja na ljubo vladajoco bi§o Habsbur-6ko, na visokega (astuega predsednika, dalje tudi na predsednika c. k. majorja, viteza Catinelli-ja, kot pravega oceta druStvu. Veterani kot cbdinstvo so to nazdrav^enje z vidno radostjo in navduSenostjo in z ogromnimi zmokliei sprejeli. Ta dan bil je vetera-nom pravi praznik. v spomin so se tudi fotografirali. Zivio prevzviseni dastni predsednik veteranskemu dru-Stvu in plemeoiti vojskovodja vrle avatrijske c. kr. armade I Politi^no druitvo „Edinostu je odposlalo, Wmt lani. miuisterstvu Qbsezao peticijo, vaiao za primov8ke Slovence in Hrvate. G. Nabergoj je izrocil peticijo predsednistvu dtz. zbora. I Pogozdovanje Krasa. Pogu'lln*, ki se skle-nejo v ta nameu, bodo vsled sklepa po>iani§ke drz. I zbornice, proste pristojbin. I Po§ta pri sv. Luuji (na Mostu) se je odprlal. I jun. in bo posredniua za pisma iu poStno blago med I Toraino m in Cerkiiom. j Gospodarski svet in okmjua druStva name- I rava luiiiisteistvo ustanwviti tudi za Istro iu sicer po I zgledu, kakor se je ekiciitlo v di'z. zbora tirolskem. I Pa6 najvi-ca potreba je, da bi ku pomagalo tudi ubo-1 giia istrskim kmetom, kt so v rokah in silno odvisni I od grabezev ital. nag' Ijiuih trgovcev! I G. P. Grasselli je od ccsarja potrjen za 1 j u-bljauskega I u p a n a To je veudai vesela no-vica, da je dobila Ljubljana po 13 lutih narodnega nafielnika. Ljubljanskega mestnega zbora bIov. ve-ciua hoce pokazati mestu, da inu je zareB mar bla-gostanje mesta. V vcerajSnji seji bili bo va&ii pred-logi na dnevnum redu, kakpr buino porocali prib. Kranjski pe&polk bar, Kubn St. 17 bil je 27, maja v Brucku, kjet je cesar nadzoroval vojskiue od-I delke, Po koucauem manevru je izrekel cesar vbem castnikora toga hrabrega polka Svojo izredno Najviso zadovoljnost za izvrstno deiova-njecaBtnikovitivojakov, Slovenci, katerih m je udelezllo iz Ljubljane kakib 140 sveCanosti dvajsetletnice hrvaskega drustva ! Kolo „v Zagrebu", bili so preprijazno in navdufieno Bprejeti od Hrvatov, Ljubjjanski „Sokol" oil je obCu- | dovan, ko je svojo izurj uost kazal. Njegov sedanji j predsednik d r, T a v 6 a *• pozdravil je Hrvate v nav- ! duSnem govorc kot narod, a katerim je usoda in bo-do5nost slovenskega naroda tesno zdruzena. lit vatje bo enako vzajemno zavtsnost povdaijali, Piezlveli so Slovenci srecue in veseie ure v 2!agiubu, Mngjari pa so 1 tudi ob tej priliki zavistuo gledali na bratsko vzajo-nmost Hrvatov in Slovcucev. t Franc Rapoo, e. kr. bele^iik v SoStanji, utnrl je 28, maja v Mariboru, 41 let star, Bil je iz vrsten agitator za sloveusko Btvar. posebno ob volit-yah iu ima v tem pogledit velike zasluge za Spodnje Stajersko. „Narodni domu. Nazuanilt smo uze o bvo-jem castt, da je upravni odbor drustva „Narodni domtt sklcail priruditi veliko efektno loteiijo, katere cisti dohodek se ima porabiti za izvrSitev velicega narod* nega podjetja. V svojej seji dne 25. t. m. sklenil je isti odbor nadalje, da se ima proSnja za dovoljenje te loterije vloziti u2e prihodnji teden, ter je za na-kup dobitkov dolocii izdatno vsoto 15000 gld. —Na-taucneje bodemo o ioteriji porocali v kratkem. Za „Narodni dom" so kegljali v Ljubljani na dobitke 4589 serij po 20 kr., in znasa cisti dohodek 648 gl. 40 kr. Slovenska Matica poiilja (estitim gg. drait-venikom, ki so ustauovnino ali letnino za 1881. leto placali, te knjige: 1.) „Letopisa zaleto 1881. Uredil dr. Jancz vitez Bleiweis-TtstcuiSki. 2.) nSlovensko slovnico* po MikloSiCevi primerjalni. Spisal J. Human. 3.) nSomatologioa, spjsal dr. J. N. Woldrich, posloveuil Fran Erjavec. Cetrta od , Matice izdana kujiga, ageometrija" g. prof. Lavtarja za uciteljiSca, je odlocena samo za prodajo. V Celovcu so pri dopoluilnih mestnih volit-vah prodrli samo „liberalciu, t. j. liberalci v tistem pomenu, ki hocejo vse, kar je sloveuskega na KoroS-kem Se posebe zatreti. Ti gospodje se bodo gotovo j ogla§ali proti vsaki pravici ubogib koro§kih Slo- [ vencev. „Slovexisko diuStvo Stajersko", s sedezem v Mariboru, je graSka namestuija potrdila z odlokom 17. maja. Trtni hudidek (Centrotus cornutus, Fabr.) a o-vi trtni sovraznik, prikazal se je pred leti na trzaskem Krasu. ? vinogradih na Proscku, pri I sv. Kriziinvokolici, napravlja zdatno skodo osobito sedaj, a trzaska si. kmetijska druzba niraa ocij na polji, kateremu se posvecuje. Kmetijske druzbe morajo uedvomljivo skrbeti za zboljsanje kmetijstva, poljedelstva sploh, ter podpirati kmeto-valca z vserai k zboljSanju in k napredku potrebnimi poduki, zgledi, Studijami, preukavanji in nasveti. Druz-ba za 1 u k s u s, boljSe be bilo, da bi ne obstajala ker ni tako uze k nikakemu pridu in interesu. Naj le oponmimo, da ta trtni hudicok u2e mnogo let gospodari po ju2nem Tr2a§kem, (kakor mi je bilo od odlicnih gospodov na Proseku povedano), a j dotitaa kmetyska druzba da ni mogla konitatovati I izvoia toliko ^kodljive sp.eiuembe v vinogradih, 0. g, Citatelji si lahko sami piavo sodbo o takem druStvu lCiiBlijo! U „Ljubljanski Zvon" donaga v 6,zvezkumed drugim: Spis dr. Jos. Vosnjaka nO prikazuih in duhovih«, „P o g o v o r e* I. g. N e g o d e, znanega ?/ tem imenu tudi iz dunajskega „Zvonatt. G. „Ne-t odaK hoce za naprei skrbeti, da bo imel „Li. Zv.ft tudi flri.-,t(k«. J ,.Kres" je prinesel v 6. §t. med drugim: Stiri pesni iz/tu trancoskih vojsk. Priobcil Al. Hudever-n i k — Zbirko slovcnskih j;regovorov iz leta 1592. P. pi. It ;i d i c s — Hrvatsko-3lovenska vstaja pod panonskiui Ljudevitom. Spisal dr. Fr. K o 8. GregorSieevih „PoeziJB prodalo se je do zdaj — tedaj v 6 tednih — 2e 1250 izvodov, To je gotovo tiajlepSi v.spah. katerega je sploh kedaj dozivala katcia si bodi knjiga slovenska, trdimo z veseljem tudi mi v soglasji z „Lj. Zvonom." PreSirnove pesni bo dobili Cchi v svojem je-ziku; prelozil jih je g. Jo sip Penile k, ki ume korenito na§ jezik, in je na ceski jezik preBadil ze vec lepSlh bIov. proizvodov. Gene jira je 70 kr., in se dobivajo v knjigarni dr. Grcgra in F. Dattla v Pragl. Celestinovo Aritmetiko za I. in II. g i m n. razred, katero je uameravala izdati Matica Slovenak*, zalozil ter do prihodnjega Solskega leta na svetlo dal bode tudi Otoinar Bamberg v Ljubljani. Ob jednem je g. Bamberg kupil tudi zalozno pravico Lesarjevo „Liturgike". „lj. Zvon". Korintski isthmus. Ju2ni del grSke dezolo je okoli in okoli od morja zalit, dr^l ga a Brodnjim delom Bamo ozki del suhe zemlje blizu inonta Korlnta. Ze v Btarih caBih so boteli to o^ino prekopati, da bi bo po bliznici prevazali po morji. Cesar niso IzvrSlli v btarem veku, hocejo zdaj storiti. Grftki kralj jo on* dan prvi lopato zasudil, v spomin- kedaj so je dclo prifielo, mmm^m^^mmmmm h i»t n i o a u r e d n i 61 v a. % ilopinuiku N. N, Oovoui 1% mriogih t'AKlogov, kntoro Viun pojmmimo po drug! potl, no-Lnkftjmo in potrpimo lo nnkaj ima, Uopiflujto pa lo priana « ilrugih roColi, m k»r i« Vain *o Kdttj lopo «alivaljujomo, — Q, (top, u Kmittla od 30 maja; Nadaljujtv o drugom; ta do-pis jo promalo taltn. Xtspa iivata! TrLno poro6ilo. V Gorici, 31. maja 1882. Kolonijali. Kava: Moka gld. 158—160; Ceylon ena pogl. 138—147, druga (Perla) 100—162; Portoriko gl. 128—136; Malabar gl. 108—116; St. Domingo gl. 104—106; Rio fin gl. 100—104 in ared-nji gl. 86—94; Santos spodnji in fin gl. 96—102. Sladkor raf. domac gl. 52—53; Melis gl. 48—48.50; toleen gl. 46.50—47.—. Sadje. Rozlci gl. 10—12; mandelji gl. 102— 104; grozdje suho (opaSa) gl. 34—36; sultanina nova gl. 55—80. Mast, sir in olje. Maslo gl. 80—94; mast ogerska gl. 80—82; slanina domaca in ogerska gl. 78—81; sir pijagentinski, star gl. 138—176; peko-rin gl. 140—148; sir bovSki star gl. 115—120 in letoSnji gl. 72—75; olje olivuo (oljCno) najfineje gl. 72—73, fino gl. 84—66, srednje gl. 56—59 ; Corfu gl. 52—53; Raguza gl. 45; istrsko gl. 45—46 ; pe-trolej v sodcih gl. 15.25—15.50, v zabojih gl. 18.50 —19. Vse navedene cene po 100 kg. (kil., kvintal). Zito, moka in riL PSenica liekt. (100 li-trov) gl. 9.25—10; sirk gl. 7-7.50; vi gl. 7.50—8; jednen pehan (ka§a) gl. 10—10.25; oves gl. 3.80—4.20; fizol gl. 9—11. Kdor hoce preracuniti na Btaro mero, naj racuui 31 litrov star pol., pri ovsu 5 lit. vefi. Ri^ (rajz) ie najfineji 100 kil. gl. 23—25, drugih vrst pa po gl. 19.22, 18—19 in 15.50—16. Moka St. I 100 kil. gl. 20—30% II gl. 19.70, III gl. 18.70, IV gl. 16.90, V gl. 14.60, VI. gl. 10.50. Otrobi z vreCo 100 kil. drobni gl. 4.80, debeli gl 5.40. Spirit in vino. Zganje domace hekt. gl. 46.48, Spirit raf. gl. 36.-----37; vino firnogl. 24—26; belo gl. 20—22. ___________ Poslano. Od veC strani na§e slovenske domovine dohajajo porotila, da imajo rodoljubi nabrane uze izdatne zne-ske za „Narodni dom." Ker je podpisanemu odboru na tern le^e/• oprava 5 gl. 25 kr, Srajc za noike okoli 8566 kosot iz preBnoga franc, kretona, angl. Sirtinga ali Oksfort od 50 kr. do 1 gl. 80 kr. T Ttakoteri velikoati. Velikansko lepa ripsgarnitura ok. 3360 pasov, ohataja iz 2 posteljnih odej, 1 finega mizuega prta, poprej 35 gl, zdaj samo 9 gl. a. v Ceallnikl franko la brezplacno. Naro&la so ali proti poprejiojemu p]«Li]u ali pa proti povzetju. Fattison-ova vata za protia najboljSi lak zoper protia In revatatlzeM Vflakoteao vrite, kakor: boleclne v obrazu, praih, vratu iu zo-beh, protin v glavi rokah innogab, trganje po udih, boleat v hrbtu in ledijah. V zavitkin po 70 kr.* polovica 40 kr. Ck Criitofoletti, lokamica pri cVnem raedredu v Goriei na Travniku priSkoflii Kupfiija z diSavino AKTONA MAZZOH-JA V GORICI, v gosposki ulici (via dei Signori) St. 6. To je dobro preskrbljena zaloga zdravilnih disavin, kemiSnih izdelkov, raznovrstnih recij za barvarje, smletih barv na olje in suhih, vsako-vrstnih CopiSev, domafiih in tujih lakov (firne--iev) za vsaka rabo do hajfinej§c vrste. Glavna zaloga cementa za pocasno in naglo delo, prvih vrst in je, kakor se s porostvom zagotavlja, za vsakotero delo M po ceai, ki se ne boji nobene konkurence. Edina zaloga toliko imenitnega strupa y.a. miai in podgane. Edina zaioga toliko imenitnega laka Vater-propf-ovega za porabo na kakosni koli tkanini, katere voda potem ne premoci, toliko za dezne plas6e, kolikor za vozove itd. Zaloga zvepla prve vrste za trtno ivep-lanje, in po prengodnib cenah. Upajo6, da me slavno ob&nstvo pocasti z obilimi naro^bami, obe6ujem to5no postrezbo z neprekosljivim blagom vsake yrste in se po-klanjam z vsem spostovanjem ABJTOIS MAZZOLI. 228/E Oznanik Ratrnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), tstanovljene po grofu Thurnu, v Goriei naznanja, da bode dne 12. juniia 1882 [zafiela javna drazba (kant) nere§enih zastay|L Setrfc leta 1881 t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca jann-Tarja, februvarja in marea 1881. Ravnatelj i Lovisoni. BergerjeVG medicinsko i M1L0 IZ SMOLE (THEERSE1FE). | PriporoCeno po medic, strokovnjakth, rabi se sko- j ro v vscb evropskih drzavah s sijajuim vspehom proti vsakovrstni neeistosti ua polti, sosebno proti krouicnim iu luskiuastim lisajem, hm-stam, nalezljivim hrastara, prcli rudecemu nosu. ozj na znaui zavit'.'k. Y dolgih in In id ill poltnib boleznih iu-bi se z v^pfhtmi na iue>tn miia iz smole Bergorjevo mrd sniolunto-ivepleoo milo; kd»r bi hotel imeti rajsi to, naj xnlttevo cdino Bergerjevi) sniolnato zvepleuo milo.. ker znnniija j^uan-j uijn m brezv*pe$ui izdelki. — Kot neostro milo H smole za odstranjenje ne-eiNtostij na polti, zopcr bsasto na polti in glavi otrok, kakor kot neprrko«Ijifo kosuwtsko milo za vmivanjc iu kopaoje /i vsnkdniije rabo rabi: ki ima 35% glicerine iff je fino perfumsino. Cew m komd mle m 35 kp. i lawn n&. Glavni razposiljavei-: lekarnar 0. Hell v Opavui Glavna zaloga za Gorteo pti gg. Ickaruaij. F. Cristofoletti (Zaiu-tti) in A. Franzoni. ITl'OZOBi'M f^j * 2 *%***L• 0n'' ^' bolchajo zarad krda ali Liv-^a*w«^j* Onf, ki se hocejo udeleziti sre6e, naj se za to pot do 14. Junija t. I. oglase v popolnem zaupanji pod naslovoin: Samuel HteolsLsolie]i7 sonr., Bank- & Wechselhaus, Hamburg. Disejera knjpaa in prodajavnica papirja J8SIP PALLICfl v Goriei na Travniku §t 6 priporofia svojo bogato zalogo Solskib, molitvenih in raznovrstnih drugib knjig, §o!ske in pisami§ke priprave — vse po ( najspodobni§ih cenah. Tomey 1 pomoo vsem, ki so v zelodci ali trebuhu bolni. Ohranjenjc zdravja npHHinju ho vcf.jirn dflom na f-ihC'cnjc- in snaieilje SO-krovice in krvi in na pospo§ovanjo dobrega prebav-Uenja. Kajboljge zn to sredstvo je ir.teazMjeDsialzai Zivljenbki balzam dr. Rosov odgovarja iiopolnom vsem tern znhtovnm; isti oiivi vse prebavaiije, nareja zdravo in disto kri. in truplo dobi svojo projSnjo mo5 in zdravje zopet. Odpravlja vso teSko probavunjo, 080-bito giijns do jedi, kislo riganje, napetost, blje-vanje, krC* v zelodci, zaslinjeuost, zlato iilo, pre-obtezenje zelodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domuSe sredstvo, ki se jo v kratkom zanidi srojegA iz-vrstnega uplivanja obfie razSirilo. 1 velika sklenica 1 gl,, pol Bklenica 50. kr. Na Htotine pisom v priznanje je na rn!!glod pri-pravljcnih. Razpoiilja se na frankirune doplse na vse kraje proti poitnemu povzetju svote, Velecwnjeni gospod! S toplo zuhvalo Vam niizimiijam, da mi jo po-polnom pomagal Vn§ dr. Roza zivljennki balzum proti 8 mesecev trajajoCi bolofiini, to je proti stranskemu vjedanju na prsih, zarad fiosur sem imel liudo napeiija-n.i» in zeloddni krc. Odkor rabim ta lek, sem popolnem zdrav in se dobro pocutim, kar se mi prej kljubu vsej zdravniSki pomoCi ni moglo posreciti. Sprejmito torej mojo sriSno zahvalo, in priporoearu to zdravilo vsem, ki trpe vsled enake bolezni. Trneny Onjezd Josip Tyrl, sodar. 'WtT SVABJENJE! "Vf Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. narofinike, naj povsodi izrecno dr. Rozov ziv« Ijenski balzam iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi za-btevajo, kajti opazil sem, da so narocniki na vec krajih dobili neuspesno zincs, ako so sahtevali samo zlvljenski balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zivljenskega balzama. Fravi dr. hwM\miih\m dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Frag* ner-ja, Iekarna nK drnemu orlu" v Pragi, Eeke der Spomergasse Nr. 205—3 V OOKICI: G. t'ristofolettL lekarnicarj^ G. B. bach lek Vse lekarne in vefije trgovine z mated-jalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Prazko domace mazilo zoper hule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se zenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bu-lab vsake vrste, pri turili, gaojnih tokih, pri 6rvn v pratu in pri nohtanji, pri zlezah, oteklinah,! pri izmasj cenji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatifine otekli-nu in putiko, zoper kronicno vnetje v kolenih, roah, v ledji, ce si kdo nogo spahne, zoper kurje ocesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lisaje, zoper oteklino po piku mrcesov, zoper tekoce rane, odprte noge, zoper rak in vneto kozo, ni boljicga zdravila, ko to mazilo. Raba je priprosta; mazilo (zavba) se namaie na platneni robec in se pritisno na bolno stran. 6ez 4— 6—8—12 ur se naredi nov lia§ter. — Zaprte bale in o-tekline so hitro ozdravijo ; kjar pa ven tece, potegne mazilo v kratkem vso ognojico na-ae, in raoo o-zdravi. — To mauilo je zato tako dobro, ker hitro po-maga, in ker so po njem rana prej ue zaceli, dokler ni vsa bolna ognojica ven potcgnjena. — Tudi za-brani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (crnim prisadom); tudi bolecine to hladilno mazilo potiii. — Odprte in tekoce rane se morajo prej z mlacno vodo miti, potem se le se mazilo nanje prilepi. '- Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za ulio. Skuseno in po mnozih poskusih kot najzaneslji-vejse sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi tudi popolno uze zgubljen sluh. 1 sklenica I gl. a. v. Izdajatelj » j^mrol urednik: F. PODGOMIK. — Tiska: .Hilarijwska Uskarna" T Gorki.