Ukaz ministra za bogočasfje in nauk od 15. novembra 1869, štev. E0864, s kterim se razglašajo določila pri spraševanji učifeljev za Ijudske in meščanske šole. (Dalje in konec.) Pomočne knjige rabiti ni dovoljeno. Za vsako pismeno nalogo so odločene štiri ure, potem se izdelek dalje izroči. §. 14. Pri ustmenem in praktičnem izpraševanji more se spraševalna komisija razdeliti v odseke; pri vsakem odseku inorajo toda biti najmanj trije udje. V onih odsekih, kjer ni vodja nazoč, prevzame pervosedstvo ud, ki ga je on v to odločil. §. 15. Praktično izpraševanje obsega eno preskušnjo djanskega podučevanja v šoli. Predmet, ki se ima obravnavati, naznani se kandidatu en dan pred. Vodja in naj manj dva uda spraševalne komisije morata biti nazoča pri teh preskušnjah, iz kterih se izve, koliko naravnih zmožnosti za učenja ima kandidat in koliko si je že pridobil praktične sposobnosti za učenje. §. 16. Po dokončanem izprašcvanji mora se v posebnem zapisniku zaznamovati vspeh preskušnje, in sicer za vsaki predmet za-se, kakor tudi za djansko poskušnjo v šoli pri učencih. Zaslužki kandidata v posamnih predinetih, kakor tudi skupni vspeh naj se zaznamova tako-le: prav dobro, dobro, dovoljno, komaj dovoljno, nedovoljno. Zaslužek za vsaki pojedini predmet se določuje po predlogu dotičnega izpraševalca z večino glasov. Red za djansko poskušnjo v šoli določujejo oni udje komisije, ki so bili pri njej nazoči. Ako je enako glasov, obvelja niži red. §. 17. Po določilu redov za posamne predmete povzame komisija na podlagi teh skupni vspeb, ter razsodvza ktere šole in za ktero strokovno versto (§§. 4 in 5) si je izpraševanec pridobil sposobnost in v kteri meri naj se mu podelf. 7* §. 18. Sposobnost za splošne ljudske šole naj se izreče, ako nima izpraševanec v nobeneru predmetu ,,iiedovoljno", in k večemu v dveh Bkomaj dovoljno". §. 19. Sposobnost za meščanske šole se more le podeliti: 1. tistim, kteri so bili izprašani v vseh ufnib predinetih, ako so vsaj iz jezikoslovnega nauka, matematike, nauka o odgoji in poduku dobili red ndobro" in iz drugih najmanj »dovoljno"; 2. takhn, ki so skušnjo dostali le iz ene verste predmetov, ako so v vseh strokib te verste dobili ,,dobro". §. 20. Tisti, ki so skušnjo napravili le za eno versto predmetov na meščanskib šolah, morejo skušnjo dopolniti in še za drugo versto dobiti spričalo sposobnosti. §. 21. Pri ponavljanji se raora vse spraševanje pri ravno tisti komisiji ponoviti. Ponavljanje je v navadi le enkrat dovoljeno. Izjemo more po predlogu spraševalne komisije dovoliti minister za nauk in bogočastje (§. 39. d. p. od 14. m. 1869). §. 22. Kdor se skušnji podverže, more plačati 10 gld. (takse). §. 23. SpriČalo, izdelano po dokončanem spraševanji, mora obsegati: 1. popolen nadaden popis (nationale) izpraševanjca; 2. določilo v kterem jeziku je kandidat zmožen podučevati; 3. skupno razsodbo, ki se zaznamova s številkami 1, 2, 3 in 4 v tem smislu, da štev. 1 velja za prav dobro klasifikacijo (sposobnost), štev. 2 za dobro in štev. 3 za dovoljno. Spričalo štev. 4 dobodo oni, kteri so nesposobni. V spričalu za učitelje na rneščanskib šolab mora biti obširna, na razloge operta razsodba o zaslužkih v posaniesnib spraševanjskih predmetih. §. 24. Spričalo s štev. 1 more se podeliti le onim izpraševanjcem, kteri imajo v vseh predmetih red »prav dobro". Pri spričalu s št. 2 more biti več redov ,,prav dobro" nego ,,dobro". Pri »dovoljnib" redih in k večernu dveb ,,komaj dovoljnih" daje se izpraševanjcu spričalo s št. 3, v vseh drugib slučajih pa spričalo s št. 4. §. 25. Spričalo podpisuje vodja in kaki ud komisije, ki se je izpraševanja vdeleževal. §. 26. Izpraševanje za učiteljice se izveršuje po enakem načinu, kakor za učitelje, toda posebej. §. 27. Tisti kandidati, ki imajo sposobnost za srednje šole (gimnazije ali realke) in bočejo to pridobiti tudi za meščanske šole, podveržejo se preskušnji le iz tistih predmetov, iz kterih omenjene sposobnosti po svojih spričalib dokazati ne morejo. §. 28. Spričala sposobnosti, ktera si je kdo dobil v deželah, ki niso zastopane v deržavnem zboru, potrebujejo izrečenega poterdila od ministra za uauk in bogočastje. Takisto velja tudi za naprej o spričalih, ki se dobodo sicer v deželah, zastopanib v deržavnem zboru, pa za ktere dežele ta postava še nima veljave, ako se hoče stopiti v službo na šolah drugih dežel, zastopanib v deržavnem zboru. Prehajalne določbe. §. 29. Ta ukaz zadobi v vseb točkab svojo popolno veljavo s perviiu oktobrom 1871. *) Dosibmal naj se od kandidatov za splošne ljudske šole le to zahteva, kar je bilo dosedanjim učiteljskim pripravnicam učna naloga. Tudi od tistih, ki imajo učiteljsko spričalo za male (trivijalne) in glavnc šole in hočejo dobiti sposobnrst za meščanske šole, naj se do konca šolskega leta 1871 (sedaj do konca 1872) manj tirja in dati se jim more spričalo sposobnosti, ako imajo v predmetih, zaznamovanih v §. 19. le red ,,dovoljnoa. §. 30. Do konca šolskega leta 1871/72 (sedaj 72/73) se ne tirja, da se izpraševanjec skaže s spričalom zrelosti, ali da je bil najmanj dve leti v praktični šolski službi; toda taki kandidati, ki niso še službovali in so vkljub teinu sprejeli spričalo sposobnosti za ljudske ali meščanske šole, morejo še le po dvoletnem službovanji za terdno postavljeui biti, kar je treba v spričalo izrečeno zaznainovati. •) Po najnovejšcni ukazu naučnega ministra še Ie s 1. oktobrom 1872. leta.