• POGOVOR Z VODJEM PIONIRJEV SK VUKOSAVLJEVIČ Športno sodelovanje je osnova za uspešno delo V lanskih številkah Naše skupnosti je bilo dosti napisanega o pionirjih Stavbnega-kleparstva Vukosavljevič, ekipo malega nogometa iz naše občine, ki je nastopala na revialra tekmi prvenstva Jugoslavije 85 v Zagrebu. Pogovarjal sem se s Tomažem Cokanom, ustanoviteljem in vodjem le pionirske ekipe, siccršludenlom četrtega letnika matematike na ljubljanski fakulteti za naravo-slovje in tehnolugijo. KoKko časa se ukvarjaš z ntaMm nogometom? — Pet let. Sem član delovnega predsedstva koordinacijskega od-bora za mali nogomet Ljubljanske nogometne zveze, vendardelam tre-nutno samo s pionirji. Sestavljam pa ekipo mlajših mladincev za ŠD Go-lovec. Sicer sem še član upravnega od-bora judo sekcije Težkoatletskcga kluba Olimpija in sekretar odbora za izvedbo osnovnošolskega tekmova-nja v matematični logiki. Kateri so tvoj največji uspchi v malem nogometu? — Osmo mesto ekipe Alan Ford Toyla servis na članskem turnirju Humanitarnost 85 ter dosežki pio-nirske ekipe Stavbnega kleparstva Vukosavljevič. Odkod to ime? — To je ime človeka, ki nam nudi materialne možnosti za normalno delo. Preskrbel nam je športno opremo, plačal stroške potovanja v Zagreb, preskrbel nam bo tudi de-lavnico za zimsko rekreacijo. To je vse. Na tem mestu želim poudariti, da nikdar nisem sprejemal plačila za svoje delo v športu niti nisem imel materialne koristi od takega dela. To je moj konjiček in vsako namigova-nje v tej smeri je neutemeljeno. Imaš kake težave pri vodenju ekipe? — S pionirji je veselje delati. imam tudi pomočnike. s katerimi dobro sodelujem, predvsem s trener-jem Stojčičem. Od tekmovalcev za-htcvam predvsem disciplino, šele potem pride vse drugo. Nihče iz moje pionirske ekipe še ni bil izključen na tckmi zaradi ugovarjanja sodniku ali zaradi nešportnega vedenja. Seveda pa ima vsakdo nasprotnike: tudi na naše delo gledajo nekateri s posme-liom ali z jezo. Velja koga posebej pohvaiti? — Robi Kopčič je najzaslužnejši za naše uspehe. Potem pa Igor Kvar-tuh iz Novega Polja in seveda naš trener Stojčič, ki je res pravi stro-kovnjak. Tudi on dela amatersko, za svoje delo ne dobi honorarja. Kako trenirate? — Trenutno imamo težave z na-jemom telovadnice, vendar bo tudi to kmalu rešeno. V Štepanjskem na-selju imajo organizirane treninge še osnovna šola in ŠD Golovec. To nas dodatno obvezuje, da tudi mi poskr-bimo za redne treninge. Vas kapetan ekipe zapušča? — Ne. Samo trenira pri OŠ in na-stopal bo za obe moštvi, dokler bo mogoče. Sicer pa nismo profesional-ci, nihče ni vezan na ekipo. Ne bi mi bilo vseeno, če odide, vendar se mora odločiti sam. Naši ekipi je mnogo pri-speval. Tudi če odide, sem ga vedno pripravljen sprejeti nazaj v ekipo. Mar to pomeni, da v nogometni sekriji OŠ bolje delajo kot vi? — Verjamem. da imajo kvali- tetne treninge. Potrudili se borao, da naši ne bodo nič slabši. In še nekaj: želitn si športnega sodelovanja tako s šolsko ekipo kakor tudi s ŠD Golo-vec. Prijateljski odnosi z drugimi ekipami so osnova za uspešno delo. S kom najbolje sodeJujete? — Z ekipo Rekord — Ortedija iz Novega Polja; tudi gostovanje v Za-grebu je prineslo nove prijateljske vezi. Med funkcionarji pa najbolj cenim Čeda Škondriča, predsednika ŠD Golovec. Pri njem sem vedno našel prijazno besedo in pameten na-svet. In vaši cilji? — Nastopanje na revijalnih tek-mah tudi v bodoče, športno sodelo-vanje s čimveč ekipami. strokovni treningi, brž ko dobimo termin v te-lovadnici. Čez več let pa seveda tek-movalni rezultati. Pa mladind? — Spomladi nastop v trimskem tekmovanju, tudi na nekaterih član-skih tumirjih. ŽeGm ti veEko uspeha pri nadalj-njem delu! — Hvala. DADI ALKHATIB