Si. 48 t imu (Mi urnim m li mm 34. Posamezna Številka 20 CCttt* Letnik XLIX tehaja, Ltvzenfi pocnJalJek. t>t»f, Sjedam** «lk* av. PrtnH^« H Kv L MditropJv Dag* «4 « rezljajo đrtdaBtva. Ne - \j I trnu m m apftfeaajo, rokipM ae »»„vračajo. Izdajate!) ta odgov^ Aston Oerbcc. — Tlak L£ic*rae Eimost. _ ps«h a mesec L T.—, * 19^0, pol teta L - ia celo leto t, 0U.—, ?a inozemstvo meaefoo 5 Ui MMuUl'me«*' d !■ uprave It 11^57. Poaseezae Številke ▼ Trstu fo ofcoftc! po 20 cent — Oglasi te ra&rasjo t gtrofaosti ene koiont (72 stat.) — Oglari trgovcev in obrtnikov mm po 40 Jent •cimtafca, zalivale, potUsice tn vabila po L L—, oglati dcosnih uvodov mm po L 2 — Mafi oglasi po 20 cent najmanj pa L 2. — Ogtaa^ naročnina in rcktamaclje ae po£ltj*}o izključno upravi Edinost!, v Trstu, nJica sv» ftaattfka Aai&cga Itev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva la uprav* 1J-57. Jugoslavija na petu h konsolidaciji Od meseca septembra minulega leta hoslovaški, da bi si Jugoslavija zagotovila sem uživa Jugoslavija uspehe deflacijske popoln in zdrav gospodarski in politični politike, uvedene po preizkušenih uzor- razvoj, kaže ravno želja, izražena v pra-cih. Ti uspehi se izražajo v naglem dvi- škem listu, da bi čim prej prišlo tudi do £an/u beograjske devize. Vzroki dviganja zdrave in povoljne uredbe notranjih raz-fljnarievega tečaja so na dlani. Jugoslo- mer! To je želja, da bi bilo tudi notranje vensko finančno vodstvo izvaja že leto politično življenje v oporo stremljenjem rini strog finančni režim, ki spominja v, na korist države na polju vnanje, ^ pro-r mogii pogledih na čehoslovaško finančno metne, trgovske, z eno besedo: državne f ^iitiko, jy» tudi na iisie bolestne pojave gospodarske politike v razmerju do dru- \ jugoslovcnskem finančnem in gospodarskem življenju, ki jih tudi Čehi sami po-7iajo iz svoje najnovejše minulosti: po- gih držav. Notranje politično življenje v Jugoslaviji je tudi danes še razorano vsled ostrih al po teh ptjav^h in njihovih odmevih cami viadavine in stremljenji opozicijo-sp-t. Iti iz ravnotežja, istotako, kakor niso nalnih skupin. Nikakor nočemo reči s vplivali na čehoslova iko finančno pošlo- tem — ker bi bilo nezmiselno in v na-vanje. Pri tem so starejša čehoslovaška sprotstvu z duhom ustavnosti — da opozi-f . kuitva gotovo uvaževaH tudi v Beogradu.; cija ne bi imela pravice do uveljavljanja Vsakemu poznavalcu razmer je bilo svojega programa, svojih načel, svojih idej, ;no, da se nizko ocenjevanje dinarja in do stremljenja po njih ureničenju. In prišlo. ko so prebitki na srečo jako pravica opozicije je logična posledica u-dobre letine prišli na inozeirska tržišča, stavnega načela in življenja. Samo ene ne d? bi se uvoz povečal. To se pravi, v J pravice absolutno nima opozicija: pravice trenutku, ko se je izvozni prebitek, ce- namreč, da meče vladi polena pod noge. njen na ds^e milijardi, mogel valutarično da jo ovira v njenih stremljenjih tudi tedaj, i-velja viti. To se godi od septembra lan- ko gre za visoke interese države, za inte-;-kega leta sem in je zadobilo svoj višek rese vseh državljanov. Opozicija more \ vih mem dviganju zadnjih dni, kar spo- kritizirati postopanje vlade, ali tudi ona r/^nja na giasoviti triumfalni pohod čeho-mora biti državno-patriotična v tem smi-s! o vaške krone v poletju leta 1922, j slu, da svoja strankarska stremljenja pod- Tako piše cPrager Presse* in zaklju- < reja skupno-državnim interesom. To je č;ije svoja izvajanja: «Mi želimo naši za- pravilo v vseh državah, kjer je ustavno ve niči, da bi neizbežne notranje posle- in politično življenje zares zdravo, dice takega dvitfanja vseh vrednot nad- Sedaj se snuje v Jugoslaviji opozicijo-vladala istotako srečno, kakor se ji je po- nalni blok, ki naj bi ga tvorile skupine, srečilo zaustaviti padanje dinarja in ga nasprotne sedanji vladavini. Zadnje vesti popraviti*. iz Beograda trdijo celo, da je ustanovitev Finančno vodstvo Jugoslavije je dobilo takega bloka gotova stvar. Temu bloku spričevalo, ki mu ja v priznanje in čast bodo važen sestaven del tudi pristaši Ra-{•■T. bolj, ker jo prišlo od take strani. Zna- diča, ki so doslej vodili abstinenčno poli-r.o je, da je rečeni list tolmač razpo!o- tiko in ki se niso aktivno udeleževali par-žv-nia in namenov na vodstvu čehoslo- lsmentarnega dela, ker so zaaikaii državo vaške vnanje politike. To spričevalo pri- Sferno! Vstop Radičevih pristašev v o po ziba ja od sirani, ki ni nikakor zapletena v cijonalni blok pomeni, da so se odločili za r.olranje politično va!o\ enje v Jugoslaviji, aktivno politiko, za prihod v zbornico, da ki more torej presojati stvari hladno, ob- ne bodo več zanikali države, marveč da j . kti . no, brez simpatij na eno in kclc h hočejo na zakoniti in ustavni podlagi uve-~:tipatij na drugo stran, torej le z vzvi- ljavljati svoje težnje. Saj drugače — če ne Šenega strogo stvarnega vidika. Poleg.bi s takim sklepom vstopili v opozicijo-možnosti strogo stvarnega presojanja pa nalni blok — bi bil ta mrtvorojeno dete. je še eno dejstvo, ki daje t"n)u spričevalu i Tudi v snovanju opozicijonalnega bloka posebno vrednost. Dejstvo namreč, da je' na taki široki podlagi je po našem mnenju Čehoslovaška Jugoslaviji prijateljica po i znak. da stopa Jugoslavija tudi v svojem l-.rvnih, narodnih in torej naravnih vezeh,'notranjem življenju na pot do zdravljenja, obenem tudi države apolitična, zavez- do konsolidacije. Seveda to na predpo- • ••jnjih izvajanjih je rekel, da navedbe obtožnice še nikakor niso dokazane. — Med govorom posL Subotića je prišlo opetovano do burnih nastopov med vladno večino in opozicijo, tako da je moral predsednik ponovno pozvati poslance, naj mirujejo. Ob 12.45 je bfla seja prekinjena. Popoldanska seja se je pričela ob 4. Prvi je govori! demokrat Pečic, ki je najprej v kratkih besedah ponovil izjave dr. Markoviča in njegovega branitelja dr. Su-botića. Nato je prešel na posamezne točke obtožnice in strogo kritiziral postopanje dr. Markovi ća. Kot minister za pravosodje ni imel po zakonu pravice izdati dovoljenja za otvoritev tovarne špirita, ki ga ima dati le minister za trgovino. Tudi sekve-ster nad Altruistično banko bi smel ukiniti samo v sporazumni s posebno komisijo, ki se je pa temu protivila. Pri aferi odkupa sladkorne tovarne na Čukarici, do česar ni imel pravice, je dr. Markovič s svojim postopanjem oškodoval državo in tudi prebivalstvo za 150 milijonov dinarjev, ker so se cene sladkorju zelo zvišale. Pregrešil se je proti § 116 kaz. zak. Tudi pri podelitvi zemlje so ga vodili osebni interesi, ker je skušal dobti volilne glasove dobrovoljcev. Za tiskanje obveznic mora skrbeti uprava državnih dolgov. Dr. Markovič je smatral to za nujnof< čeravno ni, ker obveznice še danes niso tiskane. Tvrdkam Ilić, Teokarevič in Petrovič pri-sojeno odškodnino je podelil na lastno pest samo Teokareviču, kar sicer lahko stori samo sodišče. Poleg tega so se vršile falsifikacije v arhivih ministrstva samega. Jasno je, da je kriv in zatorej zahteva govornik njegovo izročitev sodišču. Ob splošni pozornost* je stopil nato na govorniško tribuno radikalski poslanec Rankovič. Izvajal je sledeče: V ministrstvu pravde sem naletel na več zlorab ali ne samo od strani dr. Marko-viča, temveč tudi od prejšnjih ministrov Obtožil pa sem Markoviča najprvo, da ne bi opozicija mislila, da me vodijo strankarski interesi, če bi prej obtožil njihove člana Po mojem mnenju je dr. Markovič kriv, četudi je radikalni klub nasprotnega mnenja. Dr. Markovič se kot vseučiliški profesor in dober poznavalec kazenskega zakona ni upal stopiti, pred državno sodišče, ker je vedel, da je kriv. Pokazal je s tem malo moralne sile. Korupcija ne vlada samo v radikalnih vrstah, ampak tudi v opoziciji Misli, da je tudi opozicija v Markovičevi aferi razpravljala popol- ni ca, k? mora zato v lastnem interesu že'eti Jugoslaviji srelen in uspešen go-spoderski in politični raavoj. Tudi politični. Saj želi aPrager Presse», da bi Jugoslavija srečno premagala tudi notranje težave, da tudi nje, sedaj še razorane no-tranje razmere pridejo čim prej do konso- mesto tepa, kar je, postavi kaj boljšega. stavi, da ta blok ne bo zasledoval le enega namena, ki bi bil zrušitev sedanje vlade. To bi bil sicer res zanj toliko zaželjen uspeh, toda le negativen uspeh. Kajti zrušitev vladavine ne more in ne sme biti svrha za-se, marveč le sred-stvo, da se na fidscije. Ne izreka finančnemu vodstvu Jugoslavije hvale in priznanje morda iz kake obzirno-.ti do o^ebe sedanjega finančnega ministra, ali do sedanje vladavine in ajc načelnika, marveč iz zgolj stvarnih razlogov, na podlagi dejstva, da se sedaj valuta v resnici konsolidira, da pestaia trgovska bilanca aktivna s tem, da se izvoz veča ter nadkriljujc uvoz. Če prištejemo k temu še dejstvo, da je državni proračun prišel v ravnovesje: potem ima- v — temo. Za opozicijonalne skupine, ki!pojasni!, kako se bo glasovalo. Zato mora smeti opozicija pred naskokom na vladavino točno določen program s pozitivnimi smernicami za svojo politiko, ko dobi krmilo države v sveje roke. Če nima takega programa, ki bi dajal potrebna jamstva državljanom in ki bi vzbujal tudi v inozemstvu zaupanje v državo, noma strankarsko. Od opozicijonalnih bivših ministrov bi obtožil dr. Žerjava, dr. Vojo Marinkoviča, dr. Kramerja in Rista Jojiča. Rankovič govori tudi o aferi jugo-slovenskega poslanika Ljube Mihajloviča, ki svojčas ni imel nič, sedaj ima pa mnogo hiš. Imamo ljudi, ki bi morali prit na ve-šala, pa se svobodno sprehajajo. Navaja še druge afere in izjavlja končno, da za svojo osebo ne bo glasoval niti za, niti proti obtožbi. Za njim je govoril demokrat Rista Jojič, ki je zanikal, da bi bile resnične trditve o njegovih aferah, ko je bil minister. Delal je pošteno, zato je še sedaj siromak. Demokrat Janka Popovič zanika, da bi bil od države prejel 300 tisoč dinarjev. Končno je govoril še dr. Laza Markovič, ki je odklanjal vse točke obtožbe drugo za drugo, jih pojasnjeval in izjavil, da v jal tudi v inozemstvu zaupanje v državo, za drugo, pn pojasnjevat in izjavu, oa v in v katerega so se obvezali vsi sestavni i nobeni točki ni kriv. Ko je dr. Markovič deli opozicije, ne bi bila zrušitev vlade na j končal svoj obrambni govor, ki je napra-korist države, marveč bi se odprla vrata vil pri radikalih dober vtis, je predsednik mo očividen dokaz, da je državno gospo-darstv odločno na potu boljšanja ter da je priznanja v praškem listu stvarno opravičeno. Kako resnična in iskrena je želja v Če- še hočejo z zakonitimi in ustavnimi sredstvi uveljavljati v parlamentarni areni, je prišel velik trenutek, da pokažejo, da so tvorilna siia, in ne razdevalna: da pokažejo, da res hočejo konsolidacijo države! Kralj bolan Aneksija Reke odložena na 16. marca RIM, 23. Kralj je že nekoliko dni bolan. Potovanje v Speziio ni ugodno vplivalo na njegovo zdravje, radi česar je po svojem povratku legel radi influence, ki zahteva zanj popoln mir še za nekaj časa. Potovanje kralja na Reko k slavnostim povodom &neksi;3 tega mesta je bilo odloženo na 16. marca. _ OsIlKo iafrinc na i o Mileno zavrnjena BEOGRAD, 23. Na včerajšnji seji se je nadaljevala razprava o obtožbi bivšega ministra dr, Markoviča. Prvi je govoril zemljoradnik Jovo Popovič o korupciji in o tem, da so Cincarji, Grki in drugi tuji elementi vtisnili današnji družbi svoj pečat, kar se tiče morale in trgovine. Posl. iPucelj (SKS) je podal nato kot .bivši poljedelski minister nekaj pojasnil Denarna pisma v vrednosti 40 tisoč lir i o vladnih sklepih glede nabavk. Dr. Mar-itkradena I kovic je bil član finančao-gospodarskega MILAN, 23. Predvčerajšnjim je bila na' odbora ministrov ne kot minister za pra-gl&iroem kolodvoru ukradena iz poštnega vos*>dje, ampak kot namestnik ministra za vozička, v katerem s*, je nahajala vs* Jf^o in industrijo. Govornik je dejal, cošl-, ki je dospela z vlakom iz Chiassa, £a ^ ne .KP°minja več, kako se je stvar s vreča pri^JTOčenih in vrednostnih pisem. ,, ------— - ----------- Kljub skrbni preiskavi se policiji še ni J™'Dr^ P"?5? Pa ?e ^ Kumanudija kot posre^r izslediti tata. Vrednost ukrade- £lvse£a nnmstra za pojasnila o sejah financno-gospodarskega odbora ministrov. Dr. Kumanudi (demokrat) je povedal kot bivši finančni minister, da je sprejel finan-čno-gospodarski odbor ministrov svoj sklep na podlači prošnje g. Teokarevića, naj se mu da dovoljenje za nekatere na- Teokarevičem motivirala v ministrskem nih pisem dosega vsoto 40 tisoč lir. Popolari so Ugotovili kandidatske liste RIM, 23. Vodstvo popolarske stranke je objavilo manjšinske volilne !lste. ČCIerin ssHcCe v Rim T Pred sporazumom mej Vatikanom in Moskvo j PARIZ, 23. «Petit Parisien. bave v Nemčiji ca račun vojne odškodnine, čemur se je tudi ugodilo. Ministrskemu odboru ni bilo nič znano o odnošajih g. Teokarevića do tvrdke. Odločitev ministrskega odbora je bila popolnoma ko- da Lo prišlo v najkrajšem času do , 1"f? m V11* sklenitve Lporazuma med Vatikanom in, ? grcdP,sov; r„4: ______ . fosi. Kremzar I aln^do re^taa ie bik storjena na temelju ta-c su ao k-atnft predpisov. Tda b£ PosL ^emžar (SLS) je zahteval, naj j' y zbornica postopa v tej stvari sovtetski komisar ia. zunanje* stvari Ciče-, "^f jjL • , o w • j • i j rhi, ki da bo prejet v avdijeAci pri papežu. L™?*®1 dr* Su»>ohč je dejal, da se s po- 1 seganjem v zasebno življenje na tak način I škoduje ugledu države. V svojih nadali- sovjetsko Rusijo. Isti list doznava, da boi Ivrem^ar ^J. I® Mtevml, naj o priHki podpisa sporazuma prišel v Rim P°stoP* v te> *tvart kar Pred glasovanjem se je ugotovilo, da Ncmci niso prisotni; tudi tni v zbornici niti enega muslimana, ker so vsi odšli v Sarajevo na sejo centralnega odbora stranke. Manjkal je velik del opozicije, medtem ko je bOa prisotna velika večina radikalov in Džemijeta. Od radikalov niso hoteli glasovati Aleksander Dodič, Aleksa Žujevič, Albert Acanovič, Mihajlo Rankovič in Laza Markovič. Glasovalo je vsega 189 poslancev, in sicer 117 za, tO je proti obtožbi in za prost prehod nu dnevni red, za obtožbo in daljni postopek pa 67 poslancev. Praznih listkov pa je bilo pet. Obtožba je bila odklonjena. Atentat na albanskega ministrskega predsednika TIRANA, 23. Ko je ministrski predsednik Zoga danes ob 15. uri hotel stopiti v dvorano ustavodajne skupščine, ga je na hodniku napadel student Walter Bekir ter izpalil proti njemu 3 strele iz samokresa, ki so minis PloOlna zmožnost Nemčije ugotovljena od odbora izvedencev PARIZ, 23. Prvi odbor izvedencev je vzel včeraj na znanje poročila obeh podkomisij o načrtu za pravila nemške emisijske banke v zlatu in o nemškem državnem proračunu za finančno leto 1924-25; zaslišani so bili tudi strokovnjaki z o žirom na vprašanje monopolov. Drugi, odbor je nadaljeval pod predsedstvom Maca Kerme razpravo za sestavo poročil. Listi poročajo, da razpravljajo izvedcnci v največji tajnosti o zaključkih poročil, ki bodo predložena reparacijski komisiji o finančnem položaju Nemčije. Bilo bi sedaj odveč postavljati hipoteze o tem predmetu, kakor so to storili nekateri listi; sicer predstavljajo gotove tozadevne trditve gotovo verjetnost, medtem ko so druge naravnost fantastične, in med temi posebno vest, da bodo izvedenci predlagali, da bi se vrnile Nemčiji njene kolonije, iz katerih bi lahko črpala nove moči za zvišanje svojih plačilnih zmožnosti. Zdi se povsem, da se o tem vprašanju sploh ni govorilo. Nasprotno se izvedenci soglasno strinjajo v tem, da razpolaga Nemčija z znatnimi sredstvi za izvršitev svojih obvez. Javni troski Nemčije Na splošno se obžaluje, da so voditelji Nemčije po sklenitvi miru investirali ogromne kapitale v povsem nepotrebna javna dela; ustanovili so ter izboljšali železnice, zgradili nova telefonska omrežja, odredili nova dela v pristaniščih itd. Ampak zavezniški izvedenci so tekom svojega bivanja v Berlinu napravili v redu teh stvari še bolj zanfraivo odkritje: ugotovili so, da je zgradila Nemčija po premirju 18 tisoč lokomotiv in 400 tisoč vagonov. Nobena država na svetu se ni znašla do danes v položaju, da bi dala zgled za tak* napor, kakor ga je dala v tem slučaju Nemčija. Nekateri angleški izvedenci sprva niso hoteli temu verjeti, a so se morali vdati, ko je resnica postala jasna. Tudi se nemška vlada ni mogla zadostno opravičiti, ko je bila poklicana na odgovor radi tega zapravljanja, medtem ko izjavlja, da ne more plačati reparacij. Listi dostavljajo, da predstalja ta okol-ščina v vsakem slučaju dokaz produktivne zmožnosti Nemčije in v istem času slabe volje za izvršitev mirovnih pogodb z njene strani. Brezdvomno bodo izvedenci znali upoštevati to stanje stvari pri določevanja načina za plačevanje odškodnin, katerega bodo predložili reparacijski komisiji. Pred nisMa IMjs v MU in Jureneva v Rimu MOSKVA, 22. Na komisarijatu za zunanje stvari se nadaljujejo razprave o ita-lijansko-ruski pogodbi in se lahko smatra, da bodo dela v najkrajšem času končana. Po ratifikaciji pogodbe s strani ruske vlade se bodo začela pogajanja za sklenitev konzularne pogodbe. Con te Manzoni bo jutri predložil svoja poverilna pisma predsedniku Zveze Na-rimanovu, ki začasno zastopa Kalenina, kateri se nahaja na potovanju. Obred se bo izvršil na Kremi ju, Jurenev bo prišel pred svojim odhodom v Rim iz Prage v Moskvo, kjer bo imel pogovore z raznimi člani ruske v'lade. Imenovanje ruskega poslanika v Rimu so poUiični krogi sprejeli z velikim zadovoljstvom. V njegove zmožnosti se stavljaj© velike nade. Gotovo prihaja iz vrst velikih mož. Medtem ko se boJhko Jurenev ustanovil v Rimu v stari palači carskega poslaništva, ni še določen sedež za italijanskega poslanika v Moskvi, ker se tozadevna pogajanja še nadaljujejo. Peirograd ima vse polno razkošnih palač, ki so sedaj postale neuporabne, medtem ko trpi Moskva na pomanjkanju .hiš. Zanimivo je, da je neka velevlast prosila rusko vlado, da bi ji odkazala primerno palačo v Moskvi proti odstopitvi svojega starega poslaništva v Petrogradu; ampak ruska vlada ne ve, kako bi potem uporabila zapuščena poslaništva, v bivši presto lic i carske Rusije. Po sedmih letih, ko so bile vse zveze pretrgane, je odplul včeraj iz Odese par-nik proti Genovi, naložen s peso za izdelovanje sladkorja. ima Je tiko aJfi raka na želodcu, so izmišlje« ne. Trockij ima influenco z vnetjem dihal-, nih cevi. Nov poljski poslanik za Rusijo VARŠAVA, 23. Novi poljski poslanik za Rusijo Darovvski ie odpotoval v Moskvo* h s pllaiMi zarod pa fiisA PARIZ, 23. Pariški fašjo jc včeraj po« vabil na sestanek vse italijanske dopisnika v Pariz«. Sestanku je predsedoval polkovnik Roraita, ki je že prej skupno z Bonservizijem vodil italijansko propagando v Parizu. Polkovnik Romita je med > drugim omenil, da so zločini, ki se po-navijajo zadnji čas v Parizu med rtalijan* sk imi državljani (v teku 5 mesece-v sta bila 2 mrtva in 7 težko ranjenih), toiiko bolj obsojanja vredni, ker ni zločincev nikdo izzival in tudi f.ašisti ne. Italijanska propaganda je obstojala v prvi vrsti v Eodpiranju delavstva. Izmed 22,CiXi frau-ov, ki so bili nakazani v podporo, je 70% dobilo nefašistovsko delavstvo, od teh 70 % so prejeli komunisti 30 Bonservizi je bil operiran; ranjen je bil v glavo, ranjeni so bili tudi nekoliko možgani. Ranjenec je prišel spel k zavesti. Sploh mu gre občuino na bolje. Temperatura zna-ia 37,4, utrip žile 82. Kljub temu se zdravniki še vedno bojijo za njegovo življenje. fiiišIeSko-raskn pogsMn Potovanje Rakovskega v Moskvo LONDON, 23. Dre vi odpotuje v Moskvo tukajšnji ruski odpravnik poslov Rakov-ski. V zadnjih dneh je imel več pogovorov z ministrskim predsednikom MacDonal- Gos382*?s&0 osnova Rusije __________________ MOSKVA, 23. V pričetku t 1923. je ____ga predsednika lahko ra-j"ne& Rusija v obtoku 2 vrsti papirnatega nili na roki in na nogL Atentator je bil j denarja in sicer červonec, ki je popolnoma aretiran. »krit z zlatom, in sovjetski rubel, ki sploh IT&favnthima slrim««»ii fi» prav goiovo v dejstvu, da niso poročila. oziroma poročila odborov izvedencev, ravno preveč ugodni za Francijo. Odbora sta namreč v glavnem mnenja, da bi morala Francija pripustiti Porurje Nemčiji. Da je negotovost v odškodninskem vprašanju glavni vzrok novega padca, bi kazalo tudi dejstvo, da je tudi belgijski iraj:k padel, I^a bi francoska, vlada vsaj trenutno ustavila padanje franka je dala zapreti blagovno borzo v Parizu. Toda ta ukrep ne bo pač izpolnil uamen&v vlade. Povzro- I čil jc že večjo zmešnjavo raed trgovci/ Kajti s tem, da je vlada preprečila kvo-iiranje, ki ns končno nič drugega kakor ugolovitei- že sklenjenih cen — na katero vlada pač ne more vplivati — ni franku prav nič pomagala. Vlada skuša le sebi in javnosti zatisniti oči pred izvršenim dejstvom. Na drugj strani je francoska vlada izdelala zakonski načrt, na podlagi katerega bi bila prepovedana sklenitev vsaktere kupčije v zlatih frankih ali dolarjih. V zadnjem Času kroži po Parizu glas, da namerava vlada prepovedati sklepanje kupčij sploh v vseh inozemskih valutah. V svrho radikalnega in stalnega zboljšanja franka pa je francoska vlada izdelala že znani fiskalni načrt, o katerem se sedaj vrši razprava v zbornici. Poleg zvišanja davkov namerava vlada na podlagi tega načrta revidirati nekatera izplačila vojnih oškodovancev, dalje skrčiti upravne stroške. Popolnoma analogne načrte ima belgijska vlada. Tako je belgijski ministrski predsednik Theunis rekel pred par dnevi v zbornici: »Prihraniti moramo 1 milijardo. Obnovitvenega dela ne moremo tako nadaljevati kakor smo ga pričeli. Bržkone bomo morali revidirati nekatera nakazila na račun vojne odškodnine. Na ta način se bo državni proračun zboljšal.* NEVNE VESTI Politično cfruftiro „Edinost" o Trsta n^t^tLit; Xt sklicuje sestanek odbornikov in zaupnikov -to. vs?l PomisL,e y*»d*J Tse^a ozemlja, in sicer za danes, 24. tm. ££ tS^tohT^ZA not d0,?0ldn® V prostore uredništva užitmnsko črto in visoko užitnino?! Nikdo ni *tdiao6ti», tu. S. Francesco 20, I,f s sledečim dnevnim redom: i.) Kocčca določitev kandidatske liste; Slui borbi; mogel nič storiti. Noben naš človek, nobena organizacija, - pa tudi ne dosedanji poslanci, ker — niso več poslanci! Edina odprta pot, , na katero opozarjamo v včerajšnji notici, je, 2.) Sklepanje o ukrepih v vo- da ljudstvo samo z organizirano akcijo — z dobro obrazloženimi protesii na pristojnih mestih — skuša doseči vsaj ublažitev tega novega bremena. Naših medsebojnih očitanj pa ne 3.) Slučajnosti Z OfctrCHS ca važnost prcdnseiov dneT-! »obeno uho na mestih, ki odločajo. Zalo — - vabimo I« enkrat naše ljudi širom okolice, naj posnemajo zgled Opencev, ki so ustanovili poseben odbor v ta nam en f Hudo vati se nad nedolžnimi in pri tem držati roke križem — to res ne koristi ne^a reda so vabljeni vsi odborniki in za-upniki, ia se sestanka gotovo udeleže. Radi kratkega roka se niso razposlala posebna vabil«. Odbor. Oiset zoreti is vilice 1. Pojdi osebno na volišče J 2. Ne pozabi volilne izkaznice domal 3. Bodi na volišču že ob 1. uri! 4. Vzemi s *eboj črn, ospičen svinčnik! 5. Ko ti da predsednik koznisije glasovni- 6. Vcfcii moraš v ksbiciS 7. Znak svoje stranke prečrtal na glasovnici! Drege znake pusti pri miru! 6. Če dobiš pokvarjeno glasovnico aii če S kr. cd! o kom od 27. januarja t. L, št. 181. je bil ustanovljen v področju ministrstva za zunanje zadeve v Rimu takoime-novani zgodovinski urad (Ufficio storicoj. Urad bo direktno podrejen glavnemu tai- ■* 'V « «« auiuiuic KiaauTiu' • « , . , . - ' . ° - co, pre^l zj jo, ce i^a tekočo številko J?lku miflsil'^va ** zunanje zadeve Nje- ferisano}, podpis člana komisije in T™ "i? ga xbo:.. 2.biratl m ostavljati zgo-pečat! dovmski matenjal o vprašanjih zunanje politike, s katerim naj se izpopolnjujejo in osvetljujejo uradni dokumenti vlade. Nadalje bo zgodovinski urad zbiral in hranil kartografični materijal ter se bo ba/il z zemljepisnimi proučevanji. Končno bo nik ministrstva za zunanje zadeve. Volitve in „popolari ti jo sam pokvariš, ne oddaj je; ampak * ^em.lje^smrai, P™«van,i. končno bo zahteval cd predsednika kom^je ^ovmski urad vodil zgodovinski dnev- drugol 9. Ko ti predsednik da glasovnico, pazi iz katere že?e jo vzame; in ko jo ti a;eau vrneš, p&zi, da jo pc-loži v dnigo žarol 10. Pazi, da predsedni?-:, p redno odloči gla-soTcico v žaro, odtrga cd nje privesek! Kakor kaže, se je stranka popolarov odločila, da nastopi na volitvah z vso energijo kot opozicijonalna stranka. Odklanja tcndence skrajne desnice in skrajne levice v svoji lastni stranki. Držati se hoče nekako sredne črte. Zato ni sprejela prvakov levega krila v svojo dan vciitev dema! VM lisrafd oe nartsjij! * Jfsjo M Poročali smo že, Lako so bili tukajšnji laški liberalci užaljeni, ker ni bil noben tržaški liberalec vključen v veliko Mussolinijevo listo. Vslec tega je vodstvo tržaškega odseka itali-j&nske liberalne strank« napravilo vse mogoče poskuse pri vladi in pri tukajšnjih fašistih, da bi dobilo -^dovoljenje* za postavitev manjšinske Hsie v našem julijskem volilnem okrožju. Naletelo pa je na odločen odpor ter ©pustilo ia svoj načrt. Laške liberalne manjšinske liste potemtakem ne bo. Stanovanjska kriza Se en razlog je, ki naj bi prisilil vlado, da bi posegla energično vmes, da reši maso prebi-, t .t. . _ valstva iz strahu pred bodočnostjo? ki se mu ke f« pojavijo zopet — disidenti?! Posebno vo», pravi da stranka pepolarov stopa v volilno borbo za obrambo ustave, ki je v nevarnosti, Za to da hoče doprinesti vsako žrtev, pa naj stane, kar hoče. Stranka je demokratična, torej nasprotnica reakcije. Je krščanska v svojem razumevanju življen;a, prepričanja drugih, in državljanske, politične, obrtniške in delavske svobode. Vedno pa v okvirju zakona. Za to stranko — nadaljuje rečeni list — svoboda ni razkrajajoče se mrtvo truplo, marveč dar božji. Stranka je nasprotna državni centralizaciji, je za razvoj krajevnih avtonomij; je nasprotna nasilju in nezakonitosti, ker mora Italija zopet postati domovina Itali:anov «n« pa da je torišče idej ia zlorab eae caaa stranke. Kam da je naperjena ost te poslednje izjave, je na dlani. Popolari stopajo ojstro v borbo proti fašizmu. Vprašanje je le, da-li se iz te takti- dvorani «MontebelIo* pri restavraciji «Monte-bello» (Rocol št. 370) plesna zabava. Začetek ob 21. zvečer, Vstopnina za gospode L i u gospe L 2. _ Društveno vesti KOLO*. Ker je pevoredja zadržan odp&ds danes pevska vaja. Čajanka, ki se je imela vršiti danes pop. pri Sv. Ivanu, je prenešena na 9. marca. SoTcsuka fckd Marijina dražba v Korana priredi danes popoldne ob 4.20 v svojem domu (Vicolo delle Rose 13, I) pustno veselico s sledečim sporedom: 1. «Skriven zaklad**, veseloigra v 3 dejanjih; 2. «Ursa», šaljiv prizor-ček; 3. «Za letovišče*, burka v 1 dejanju. Daaes v nedeljo se vrši plesna zabava v Narodnem domu pri Sv. Ivanu v prid otroškemu vrtcu. Svira domači oikester, Piaaiasla ldab opozarja svoje člane in prijatelje, da se vrli običajni planinski sestanek vsako sredo po 20. uri na navadnem mestu in ne kakor do sedaj vsak četrtek. Odbor vabi aa čim itevilnejšo udeležbo. s tržaškega iivilessia Predrzen Sin treh nasilnežev. Roparski Bfipad, Zelo neprijeten doživljaj je doživel snoči pek Peter Bratoi, star 50 let, lastnik pekarne, ki se nahaja v ulici Istria št. 1. Okoli 20. ure, ko je bil Bratoš v pekarni, skupno s svojima hčerkama, Albino, staro 22 let in Danilo, staro' 14 let, so se nenadoma odprla vrata; vstopili so trije suniji-vi moški. Eden se je ustavil pii vratih, druga dva sta pa stopila k banku ter zahtevala kruha. Bratoša so nenavadni odjemalci precej neprijetno presenetili, vendar je hote) ustreči njihovi zelii Ko se je obrnil, sta prišleea nenadoma planila nanj ter ga podrla na tla, očividno z namenom, da bi se polastila denarja, ki je bil v predalu. Ženski sta jeli vpiti na pomoč. Tekem zmešnjave je Danila ne-opaženo smuknila iz pekarne ter hitela iskat pomoč. Kmalu potem se je vrnila z dven*a orožnikoma, ki sta utegnila eneJa izmed napadalcev aretirati, medtem ko sta ostala dva pravočasno zbfežala. Aretiranec je bil odveden na orožniško postajo v ulici Istria, kjer je bil zaslišan. Izid zaslišanja ni še znan. Aretiranec je brezposelni težak Guido Miss&n, star 36 let, brez stalnega bivališča. Eratos se je pri ruvanju z lopovi opraskal po obrazu in po rokah. Todal se je v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. Samomor. Včeraj popoldne si je v svojem stanovanju v ulici Maiolica št. 6 vzela življenje 32-letna zasebnica Irma Schnei-der; izpila je precejšnjo količino karbolne Volilno fjitsasfe na Goriškem. Volilno gibu-j Nesreče z vo^iru strelivom. V poslednjih nje na Goriškem se sedaj ome,uje lc na izbero ! dneh se je zopet dogodilo veliko fiteviio no- kandidatov, ki bodo zastopali Goriško v kandidatskih listah posameznih strank. V [ašistovski večinski listi bo, kakor znano, zastopai Gorico odvetnik dr. Marani, kot goriški kandidat republikancev nastopi odvetnik dr. Stecchina, ki je v Gorici precej popularen, italijanska ljudska stranka je hotela prvotno kandidirati dr. Pettarin-a, ki pa kandidature ni sprejel, sedaj pa je padla izbera na mladega odvetnika dr. Azzana, ki je med ljudstvom priljubljen. Komunisti, ki gredo v boj brez upa zmage, so bolj širokogrudi napram Slovencem nego so bili lašisii, ki se zavedajo svoje zmage. Komunisti so namreč sprejeli z imenom g. Josipa Srebrniča iz Solkana, ki je star in zvest borec stranke, v svojo listo tudi eno pipo, medtem ko so se fašisti branili sprejeti na svojo kandidatsko listo imena Bandelli, Petemeli, Čeprav zvenijo tako blagoglasno. Volilno gibanje je tedaj Šele v povojih, posamezne stranke se šele orijentirajo in težko je prorokovati, kako se bo to gibanje nadalje razvijalo, ker je njegov nadaljni razvoj odvisen od mnogih faktorjev. Ubožno spričevalo. Zadnja «Nova doba» izpostavi,a vcdiieljsm slovenskega fašizma kaj klavrno ubožno spričevalo, ko piše: 'Ako bi kdo ugovarjal, da slovenski živelj ci neposredno zastopan (na fašistovski kandidatski listi), bi s iem le kazal, da ne pojmuje novega položaja v državi, ki ne stremi več za tem, da bi biie zastopane struje in kaste, marveč da se naberejo potrebne kompetence za razvozljanje gospodarskih in političnih vprašanj z državnega vidika. Mesto strujarske li sreč z vojnim strelivom. V bližini granata raztrgala nekegf miac'eniiu, v Ui-i-sevici pri Ctanjeiu je raztrgaia granata Filiksi Oermeka v cvelu let, v Solkanu je poškodovala Avgusta Vugo in Cirila Trion, v Sv. Luciji jc težko ranila 29-letnega Baldner Antona, v Mirnu je ročna bomba poškodovala Josip« Marušič in tranca Blažiča, Sploh noče biti tem nesrečam ne konca ne kraja. coČ». Vabila na -bajno noč-> 2a razposiana, stotina marljivih rok in ročic je na delu za razkošno okrašenje dvorane, agent) 'dramatičnega krožka poizvedujejo na vseh straneh/kje da se dobi najboljša vinska kaplja, šivilje s polno puro izgotavlj&jo kostume mask, pridne goriške gospodinje že priprav* ljajo v belih predpasnikih torte in najrazno-vrstnejše pecivo, evo, to so podatki, ki jib smemo za sedaj priobčiti, kajti velike tajnoeAl bodo razodete šele v četrtkovi številki. Kdor pomotoma ni dobil vabila, naj rekla* mira pri tajniku krožka, g. Malneršiču v Vi« Carducci št. 7. Sloveasko ktsciijsko dmiivo v Gorici naznanja vsem svojim članom in piijateljem, da se bo vršil njegov redni občni zbor prihodnji četrtek dne 28. februarja 1924. v dvorani gostilne pri -»črnem orlu* via S. Giovanni šl. 5, kjer se nahajajo društveni uradi. Začetek ob 9.30 predpoldne. Dnevni red po pravilih. Opozarjajo se vsi člani, da bo občni zbor sklepal ob 10. uri ob vsakem številu navzočih dvuitve-nikov. iz Ajdovščine. Predlanskim smo imeli priliko v predpustnem času občudovati lovski ste pretlstavl^a državna lista Seznan. kompe- pits, ki so ga priredili tukajšnji lovri v dvo-teninih oseb na gospodarskem, tehničnem in rani gosp. Braiina v Ajdovščini, znanstvenem polju in je torej lista delovnih j Plesna dvorana je bila ispreirenjena v tiivnl članov, ki se bedo morali resno ukvarjati z gozd, drevje, zelenje, lovske skalii-e, r?zno vprašanji, ki jhn jih bo naložil Mussolini. Po- rogovje, nagačena divjačina itd. Vsak povab-temtakem ni imeti posebnih pomislekov proti Ijenec jc pri vsiopu bil presenečen nad to državni listi, četudi se irca vtis, kakor da bi prikaznijo. Zraven pa še izvrstni neutrud'jiv! bila vlada pozabila na naše krajepolni sežanski orkester, in če šc pripomnimo, Torej «Nova doba» sama priznava, da nima da ni bilo razlike med visokim in nizkim s'<>» slovenski fašizem niti ene ^kompetentne ese- jem, da so vsi tekmovali v veselem razpolo-be» na gospodarskem tehničnem in znanstve- \ žen u in da se je vse dostojno obnašalo, je nem polju, ki bi se lahko resno ukvarjala z splošen glas, da jc bil to edini na vse strani vprašanji, katera bi ji naložil Mussolini. zadovoljivi ples. Premeščc^ja slovenskih sodnikov U Gori-! splošno željo so tukajšnji lovci sklenili ške. V Goriški bodo premeščeni sledeči slo- prirediti tudi letos, v četrtek dne 28. t. m. venski sodniki: sodni >setnik Komavec, dose- * dvorani g. Bratma lovski ples. Zaertek ob daj član civilnega senata na Goriškem tribu- S. uri zvečer Godba ravno ista, t j. sežan- i naiu, na preturo v Vipiteno IJužno Tirolsko); orkester. Dekoracije se že pripravljajo in, kc- g. Mogorovič, dosedaj dodeljen goriškemu tri- k°r i* v\dcti- ,IcPsc .. . bunaiu kot preiskova.ni sodnik, na tribuna! v ! Udeležba proti izkazu vnona. Zunanji lovci, Kopru; g. boškin dosedaj sodnik v Tolmina katerih imena nam niso znana, naj se pngla- županu v Komnu Skozi celih pet let so živeli naši sodniki v Josipu Žigonu na Ifcstne stro?;ke postavili io so morali biU električno centre*o — edino na Krasu. mučni negotovosti, kajti vedno pripravljeni, da jim gospodar nekega dne po- £lektrično siTo proizvaja z motorjem, """i"'«-"'" * w j re£C da so mu odslužili ter da jih ne petrebu- - • n„ r.,unl je prišla na sled neka ženska, stanujoča v|je več. in rcs, s i. januarja je bilo odpuščeno £lcno I® raipcljapo po celem isti hiši. Nemudoma je obvestila o dogodku; i,a Goriškem osem slovenskih sodnikov iz Komnu, da se lahko vsaka hiša z malen- rešilno postajo. Zdravnik je sicer takoj službe, vrženi so bili kzatkomalo na cesto in kostmmi stroski posluzi električne luči. i o dospel na lice mesta, a bilo ie prepozno;: v službi je ostala še samo peščica slovenskih je napreden podjetnega našel je Schneiderjefvo že mrtvo Vzroki, ki so nesrečno žensko gnali v moža, od ka- sodnikov. Sedaj premeščajo še to peščico iz terega ima cela cbčina ugodnost in mate-slovenskih sodnih okrajev na Goriškem dru- rijalen dobiček. Ugodnost je Krasna raz-^ 7J- An „ ?** " ćam- Najbolj trpka in nezaslužena usoda pa svetliava, dobiček pa, da je cenejša, nego smrt, niso znani. Zdi se, da so bile temu V dokle'ia £oli, da prestriže v njegovo hišo napeljane žice in mu iz srca privošči petrolejko. Za krasno in ceno razsvetljavo bedimo možu hvaležni in kazalo bi ga še moraln' in materijalno podpirati, da ne propade to koristno podjetje, ki ga je z muko in stroški postavil. ko da je zaJobil sicer precej mnogoštevilne toda le lahke pošl odbe. Pri slati zsrezd! črtice. Piše Fr. St-i. ~ 5. Sioon Retar. Vsako leto je prihajal k nam, ki s/no ga tujimi, sodnik iz Tirolske, ki ne pozna ne je- racjj iraelj pa£ vs"t ki smo ga poznali. Rojen rika ne navad prebivalstva, na Tirolsko pa • 12 oktobra J851. v gorski vaol pod bo moral oditi s krvavečim srccm sodnik iz Goriške, da bo tudi on tuj med tujimi, da bo tudi nesrečen dan in noč sanjal o solčni Goriški, o njenih hribih in vinskih goricah. Mar ni to rafinirano mučenje nesrečnih sodnikov? In vse to se dela radi tega, ker so predsednik višjega sodišča v Trstu in njegovi slabi svetovalci mnenja, ker sploh ne poznajo narodnostnega vprašanja, da se bo slovensko ljudstvo tekom Štirih mesecev naučilo italijanski, ako mu bodo sodili sodniki, ki ne poznajo njegovega jezika. Toda gospoda se strašno moti, kajti s takim postopanjem bo dosegla vse nekaj drugega. «Zelaai križ*. Pred kratkim se je vršil občni zbor «Zelenega križa*, na katerem je bil izvoljen nov odbor društva. V sredo je imel novoizvoljeni odbor svojo prvo sejo in se je konstituiral sledeče: Zdravnik dr. Oblascfak, predsednik, proi. Evgen Simsig, podpredsednik; Lelio Baggiani, tajnik !n Lovrenc Stratta blagajnik. Na seji je bilo med drugim tudi sklenjeno, da bo v bodoče «Zeleni križ* vršil službo samo v Gorici in v okolici, katere črta se bo šele določila. Živ pokopam. V predilnici ▼ Podgori so nekateri delavci izpodkopavali zemljo. Med delom se je gorenja plast zemlje zrušila in pokopala pod seboj delavca Josipa Sgubina. Tovarili so tia z velikim trudom hitro izkopali, ta- krnoni, odkoder je že kot otrok gledaJ na bistro Sočo pcw4 sabo in vse ostale lepote solnčne goriške dežele, ki jo je t'ko zvesto ljubil in z zvesto ljubeznijo slikal v premnogih svojih knjigah. Vsako leto je prihajal, da se dura njegova napije lepote domačih krajev, da si razvedri srce med svojimi rojaki in prijatelji. Vedno dobre volje, duhovit in zabaven v družbi, je mogel razvedriti celo čemernega stotnika Kastelica in pri celem omizju nisi videl nagubanega čela spričo njegovih dobrih anekdot in dovtipov, ki jih je kar tako-le sipat iz rokava. Za nas je bil prazr:.k, ke-dar je prišel, in Vince no je mogel z gotovostjo računali, da se Pri zlati zvezdi zbere številna družba veselih gostov. Rad je prihajal pod koncc počitnic, ko v septembru zori zgodnje grozdje, ko greje v Gorici pozno poletje, ko je nebo podnevi taku čudovito lepo. plavo kot najčistejši saiir, ko ob solnčnem zapadu zažarijo vrhovi Sabotina, Sv. Gore, Sv. Valentina in Trnovski gozd tja do Nanosa v rdeeera planinskem sjaju in ko je po noči nebo tako gosto posuto z bleščečimi zvezdami kot le malokje na tem božjem svetu. Rad je prihajal o Veliki noči, ko se vrača pomlad s V Trsta, dne 24, Ssbraasfa 1923. nT svcjfen prvrm cvetjem, ki tako zgodaj okrasi prisojne briske griče in vipavsko dolino, ko se rodi Vstajenje v prirodi fcožjt jn v srcih človeških. Krn, Mata j ur, Poreze nf pa tudi Trnovski gozd so še odeti 7 globokim snegom, a tu v dolini greje dolnee, se beli pestro cvetje... S prijaznega griča Kostanjevice, kamor srao šli nekega dne pred Velikci nočjo, se je videla proti Gradežu ozka dolga črta sinje Adri-je, videla se je furlanska nižava, posuta z belimi vasmi, pa dalje briski griči s cvetočimi mandlji in zelenimi oljkami, proti zapadu Julijske planine z belimi vrhovi..., „Nikjer na svetu ni lepše vzdihne Ruta r in se zagleda v ponosne višave Krn«.. Nato je začel naštevati imena gora in opi- Is Istre Pregarfe. Urša Bubnič iz Pregarij št. 72 p. Obrov-Istra, prosi svoj« prijatelje in znanci da bi ji blagovolili javiti bivališče njenega sina Mihaela Eubnič; dozna ga čaka velevažno pismo in gre za njegovo veliko korist, Dobrotniku je pripravljena poravnati poštne stroške. Iz pokrajina Postojna. Rokodelsko podporno društvo t Postojni je priredilo dne 27. m. m. predpustno veselico, katera je uspela v vsestransko zado-voljnost. Povdariti moramo, da so se vsi strogo pokorili vodstvu društvenih rediteljev, kar je bilo vsestransko odobravano. Naša zavarovalnica „UNION" 12 osMla netBisa ozrarclslGi Delniški kapital Fr. 20 Miijonov, aav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr-Ustanovijens 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, I. m — Zastopniki se še sprejemajo. — _ _ Zasluga za ta sijajni uspeh gre predvsem ce- sovaii prirodne lepote teh krajev, ki jih njenim^ gospem in gdčnam, katere so s svoje lako dobro poznal in tako lepo opisal j Um delovanjem v glavnem pripomogle k pri-v svojih knjigah. — Istega dne smo se reditvi. Dalje darovalcem in oblastvom, katera -..... " so prireditev v polnem podpirale. Bodi izrečena na tem mestu najlepša zahvala. — Odbor. «Navaden človek» ▼ Nabrežini, Danes, v nedeljo, dne 24. t. m. priredi «Klub dr ama t. diletantova Nušičevo veseloigro v 3. dejanjih «Navaden človeka*. Prireditev se bo vrši-a v dvorani tukajšnje kavarne in se prične točno gET* 4. popoldne. Vse Nabrežince in posebno bližnje okoličane opozarjamo, da ne zamude prilike in si ogledajo tega nenavadno navadnega človeka. Še celo g. Nicič iz Jagodine je obljubil, da ga pride pogledat. Igra je polna zapletlja-jev ter med tem — to se razume — ne bo manjkalo niti smeha. Med dejanji bo gledalce kratkočasila domača godba, ki bo svirala samo posebne i-brane komade. — Po veselici Ker se torej nudi prilika, da se boste vsaj enkrat v tem pu>t rodni, nesrečni bolezni. Koliko naših najbolj nadarjenih pesnikov in književnikov je postalo žrtev alkohola, koliko «iz-p-rijenibs študentov imajo na vesti dunajske in graške beznice in blato velikih mest! Ne navajam imen, ker me srce boli pri takih grenkih spominih, a v svojih Spominih, ld bodo nadaljevali te črtice, podam pozneje zgodovina enega ali drugega prijatelja v svarilo naši mladini. Zadnjič sva se videla pri Zvezdi o Veliki noči 1. 1903. Lep dan je bil izvabil v ičino omizja v okolico. Radi nekega nujnega opravka nisem imel časa se pridružiti izletnikom, Simonu pa se ni btelo. Sam je sedel pred svojo merico, ki jo je bil Vinccnc že mnogokrat napolnil tisto popoldne. Videlo se je v njegovih lepih, rjavih očeh, poznalo se je po jecljavem govoru, da mu je zopet enkrat zlezlo vino v možgane. Silil se je govoriti šaljivo in duhovito, pa ni — šlo. Pripovedoval je, da Mali oglasi ZLATO, srebro, briljante, plača po najviSiih KliOJASKI pomočnik išče mesta, najraje v Ti" cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. s.u ali Gorici, pri kaki boljši tvrdki. Nastopi " ; Nastopi lahko prve dni v marcu. Nasljv t upravništvu. 2lt TRIE cepljene, prvovrstne L 80, II. vrste L 40, __________ biiie L 20 slo komadov. Pri večjih naročbah SADIKE vrtnic raznih vrst (gnničje in plezal-orvrmcf. 'fVi®^- Tvn« *" - ke) multiflora rozea, po L 2.— in razne dru- ge srdike po najzmernejših cenah dobavlja Santo Peteani, Gorica, Via Lunga 57 (209) po najnižjih cenah pri trtnici Pipan Josip, POROČNA SOBA, močna in kuhinja te proda Preserje 16, p. Komen. 155 j za L 1.100.— Via Scalinala 10. 22! popust. Trt niča Forčič Ivan, Prese rie p. Komen. 136 TRTE, cepljene, vsakovrstne in bilfe, se dobijo ZLATO. Predao kupiš ali prodaš svoje dra- j SOBA z dvema poštedama se odde. poštenima gocenosti, poizvedi za cene v dobroznani delavcema. Via Maiolica 13, IV. 187 zlatarni Povh Alojzij, Piazza Garibaldi št. 2, --------———------■ telefon 329. 185 RASBE za vezenje, s slovenskimi napisi, se do- bijo samo v via MLzzini 51. 196 MASKE, domino, svilene cbleke, nove, po konkurenčnih cenah. Via del Toro 12, L 180 BABICA avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec Via Giulia 29. * 205 KossuffieG !u nosoFilso ilicšlvo 9 BarMnIJaK reg. zad. z om. jam. sklicuje VRTNARJI! Kdor se želi udeležiti izvoza zgodnje zelenjave v inozemstvo, naj se _ prijavi pri Kmeiijsko-Trgovskem Društvu, VZMETI, žimnice, divani, platnene "posteče, —Kamncria 4. 235 ; otomane, se prodajo po nizkih cenah. Spre- BABICA, diplomirana, sn-rejema noseče. Lju- j iema se tapetovanje in izdelovanje žimnic. beznjiva oskrba. Največja snaga. Tajnost' Corso Garibaldi 14/1. 212 zajamčena. Govori slovensko. Na ~ ^um^iui. uovoij stovensKO. na zeijo nrviOXt. >77 — ~~ :; zdravniška pomoč. Coiso Garibaldi 23'I i PEKARNA v Nabrezmi se odda. Naslov pri 234' upravništvu. 215 CUNJE, železo, kovine, plačujem po najvišjih cenah. Via Lodovico Ariosto, vogal via U dine. Zubranich. 226 SADNO DREVJE, vseh oblik in vrst, semena kalji va, se dobijo najcenejše pri «Vrt» D zaman j a & C. Maribor. 214 VRTNAR (tudi z ženo) se sprejme za obdelo- nomt^uim. m* a -u i-x « * vanje vrta. Valle Rozzol št. 686. ^ PR^LlCftA HIŠA, v na;bol,sem stan:u, s sta- -------novanjetn m 100 m' prostornim lokalom, ter lepim dvoriščem, v prometnem, veleind"-strijskem trgu na Jesenicah, tik ob državni cesti, 2 minuti od kolodvora, pripravna z? vsako trgovino ali obrt. se preda za 275.0C0 Din. Glavni pogoj, takojšnje plačilo. Ivan Ka* pus, Jesenice — Jugoslavija. 217 DRUŽINA sprejme novorojenčka za svojega. _Naslov pove upravništvo.__223 SOBICA se odda pošteni osebi pri Sv. Jako^ bu. Naslov pri upravništvu. 229 PjtfojnsKs podzemeljska Isnni Rimska vlada je obrnila na postojnsko jamo posebno pozornost, kar ta podzemeljski biser v polni meri zasluži. Najprej je imenovala za upravo jame komisijo v Rimu, pozneje pa tako komisijo s sedežem v Trstu. Naravno je, da upravna komisija s sedežem v Trstu ali celo s sedežem v Rimu pač težko ali sploh ne more upravljati jame in zato je sedaj vlada s kr. dekretom od 30. decembra 1923., št. 3166 določila, da ;e upravljanje postojnske jame poveriti komisiji s sedežem v Postojni. Člani te komisije bodo imenovani s kr. odlokom za štiri leta in bodo zamogli zborovati na zahtevo predsednika tudi v Rimu ali v Trstu. Ta komisija bo imenovala tehnično -administrativnega direktorja jame, bo za-mogla imenovati blagajnika, pomožne uradnike in sploh osobje za upravljanje in oskrbovanje jame. Z istim kr. dekretom je določeno, da se sme nakazati iz državne blagajne za upravljanje postojnske jame svota per L 400.000 za vsako finančnih let 1924-1925 in 1925-1926. To je vse lepo, vprašanje pa je, ali je to prav, ali se s tem ne kratijo pravice poste-,-aske občine, oziroma postojnskega mesta. Postojnska jama leži pod zemljišči, ki so bila nekdaj občinsko dobro in last postojnskega trga, sedaj postojnskega mesta. Upravičeni posestniki so si pozneje med seboj ta zemljišča razdalili. Ker je lastnik zemljišča tudi lasinik zemlje in prostorov pod površino, je pravzaprav jama bila last postojnskega trga, sedaj postojnskega mesta. To je bivša avstrijska! vlada dobro vedela in tudi upoštevala inj ne hoteč kratiti teh pravic, se je takrat, j ko je pričela odpirati postojnsko jamo jav-! nemu premetu, pogodila s postojnsko ob- j čino tako, da je ustanovila v Postojni po- j sebno jamsko komisijo pod predseoni-; štvom okrajnega glavarja, v lutero je imenovala vlada tri uradnike (običajno. političnega komisarja, državnega inženirja in enega uradnika davčnega urada) in ob- j čina Postojna tri zastopnike (župana, upra-' vitelja mestnega premoženja in še enega svetovalca); vrh tega se je državna uprava' pogodila z mestom postojnskim tako, da dobi polovico dohodkov jame po odbitku režijskih stroškov postojnsko mesto, drugo polovico pa posebni jamski sklad, kateri se je ustanovil zato, da se s temi dohodki olepšuje in razširja jama ter napravljajo v njej poti. Tako se je upravljala postojnska jama pred vojsho in tudi še tekom vojske. Pogodba postojnskega mesta, sklenjena z bivšo avstrijsko državo glede postojnske jame, pač veže tudi italijansko državo kot njeno naslednico v Postojni. Dvomimo pa, da so sedanji državni upravi znane pravice postojnske občine glede postojnske jame, ker sicer bi jih pač državna uprava ne ignorirala, kakor se je to dogajalo do sedaj. Seveda, postojnska občina ima sed j izvanrednega komisarja, kateri se kot državni organ pač ne bo pritoževal proti pojde kmalu na dopust, da ozdravi svoje j naredbam vladnih Organov. Zadeva pa je bolne živce... Bil je najin zadnji sestanek! tako važna, da zasluži, da bi vsaj postojnski meščani opozorili ministrstvo v Rimu na pravice, ki jih ima njih mesto glede postojnske jame. Saj je imelo mesto Postojna v normalnih časih precej&nje dohodke iz postojnske jame, katere pogrešati bo sedaj toliko težje, kolikor večja so davčna bremena in kolikor večji bodo dohodki postojnske jame, kakor je pričakovati. KROJAČ Jakob Šeraerl naznan a, da se je preselil s svojo krojačnico iz Skednja k Sv. ki se to vršil v petek, * 4. marca 1924 ob 7 url zvečer, v lastnih prostorih DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Odobritev letnh računov; 5. Razni predlogi; 6. Volitev novega cdbora. 2 v via della Guardia št. 28. Priporoča | ^^ se svojim cenjenim odjemalcem, starim in * neto. ter ia.uu duhovni. cene nizke, t čitajte, priporočajte in zahtevajte povsod * Delo dobro. 231 KOT TRGOVSKI VAJENEC želi vstopiti 14- ietefi. zdrav, krepak, deček, ki je dovršil ljudsko šolo in prvi razred meščanske šole. Naslov. Vincenc Poniž, Vipava. 232 •PRODA SE po ugodni ceni arondiraao posestvo na Dolenjskem, v bližini Krškega. Obsega 7 ha, 23 a^ajiv, travnikov, vinogradov in gozdov. Hišno in gospodarsko poslopje v dobrem stanju. Pojasnila daje no-tarska pisarna Za vrsnik v Krškem.* 230 POSTELJA, poldruga in ena navadna, oirara s štirimi predali s« predajo. Ponziana 62t vrata 12.__223 CEVLJARNICA Kosič, sprejema vsakovrsina dela. Brezkonkurenčne cene. Via Udine 65. __224 HIŠA v Skednju št. 151, s šestimi prostori, električno razsvetljavo, sredi vasi, lepa lega z razgledom na morje, se proda. Cena uged-na. Kraj pripraven za vsako cbrt. 225 SPREJME SE KORESPONDENTINJA za slovenski jezik. Oglasiti se je jutri v pondcljek od 9. do 10. ure precpoldne v magazinu Sicnovic, ulica Val di Rivo iL 23. pri tleh 236 PIANINO ali glasovir v vsakem stanju. Lupi uglaševalec Andrej Pečar, Trst, Via Moiino a vapore 3, II. Sprejema vsa popravila in uglaševacje no zmernih cenah. _ 6 G. DOLU NA« Trse — Via Ugo Pciouio 5, (prej Via Bacchi) Telefon "27-81. uvoz —iz- ; voz. Velika s alog* papirja za zavijanje, pi- ; salnega L t. d. papirnatih vf»čic ur valčkov1 raznih velikosti lastnega izcWka. 30 i edini neodvisni in nadstrankarski slovenski list v Sloveniji Najbolj priljubljen In razširen toliko v Jugoslaviji kakor v inozemstva. — Najtočnejša in najhitrejša pol.tič; a Kalicr tudi gospodarska poročile. - Nudi mnogo Lteraričnega in raznega drugegu z^nimi-vepa čtiva. — OGLASI toliko m»H ka!.or vsi diugi nuajo v „NARODNEM DNEVNIKU" iwj-vaa«MaMHBMBggj UUBLJA »C I« i P0DRUZKIC3 y TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI wmBmMB5ammBs&mm~—— Giavnia ie rezerre i\w\w ia.niO.uSii'- Telefon: b^—18, 22-96 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%t na tekočih računih po 4%% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice : GORICA, Brežice, Celje, Čemomelj, Kranj, Maribor KfllpriMainslža mm z JagosMo Blagajna je odprta oi »7,-127. in od 147,—16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split Jedva 51 let in pol je imel, ko je legel v prerani grob velik učenjak, uzoren učitelj in naš dobri prijatelj. Danes se izprehaja po raju nebeškem in s svojim bližnjim rojakom Simonom Gregorčičem, ki je šel tri leta za njim o:Nazaj v planinski raj», gleda dol na to solzno dolino; naš Vincenc mu prinaša v zlatem, z biserjem posutem vr-u nebeške pijače, toda brez alkoholne primesi, pa nazdravlja svojim neštetim prijateljem, zlasti trem zaslužnim sosedom — dr. A. G., prof. I. in S. — ki jih je tudi Km poslal v svet na kulturno delo. Z#tk S S. W J .. . * .f&JtA i PODLISTEK Paul Bourgcii JEČA (U G«61e) Poslovenil F. P. (61) Spominjajte se ob vsaki priliki .DOaške Matice' svojo kolajno z biseri in mu jo pomolila, rekoč: — * Potem na. Pojdi predat nakit in plačaj...« Nato jc dodala, drh.eč; «i oda ne smeš ili proč. Nočem, da odpotu;eš. Ostani v Parizu! Ostani zame!f — «Kako zelo n?e ljubiš!« je odgovoril on. Nalo se je spustil na stolico ter ponavljal z glasom, ki ga je dusilo ganotje: «Kako zelo me ljubiš!...* Pahnil je od sebe nakit, ki mu ga jc ona §e vedno molila, in ko je prišel zo- Medtem se je kil Altona poslovil od svojega P«t k sebi, je nadaljeval: «To je vzrok, da kli.enu ia ta poslednji ga je spremil k vra- ■ ti nisem *povedal, moja, uboga moja.* Ta tom. Se eno minuto ia Saiateaoia pride v1 otročji klic je bil eno izmed njunih ljubimkanj, obedovalnico. Vrata so bila priprta ia ne bo ki sta jih rabila v pogovoru. «Jaz sem vedel mogel nikakor dvoautr o tem, da je ona sli- : vnaprej, da mi boš ponudila, česar jaz ne šala njegov pogovor. Sicer pa sta se bLa lo- j bom mogel spreietL» Potem pa je rekel močila pred včerajšnjim, a« da bi bila določila ; zato, skoraj ošabno in z nekakim ponosnim novega sestanka. Ker je ipak prišla in ie ob j odporom r «£e tako je žc zadosti sramote.» tej uri, se je dalo to razlagati le na ta način, J Mrtvo in s povešeno glavo je dela kolajno da postaja njegova zadeva znana in da je Sa-, zopet v mul. Potem je zopet privzdignila bino opozorila njena dobra prijateljica, glavo, stopila naravnost k njemu in mu rekla Mladi gospod je upal, da odpotuje, ne da bi a prosečim glasom: jo videl, da ji pove vse v pismu in da si j — «Torej ti pojdeš rajši proč, me rajši za-prihrani prizor, ai bi bil mučen, a obenem ' pustiš?... Tam-le sem bila...» Pri tem je poludi brez vsake koristi. Sedaj je bil ta prizor kazala na vrata. «Tvoj pogovor z Aitono sem neodklonljiv. Prešel je takoj k naskoku. Bil -slišala. Ti prodajaš vse. Dal ti ie ček, ki ga je zelo bled, a bridki izraz njegovih ust in imaš sedaj v listnici. Plačal boš in potem odločnost njegovega obraza sta še večala cdpotuješ v London. Kaj res nc moreš pre-njegovo podobnost s sliko starega očeta, ki našati misli na možnost afrontov, da boš moje visela na steni ravno nad njim. (ral izstopiti iz krožka, da ti P do ne bo od- ... •Povedali so vam, Sabiaa, ia jaz vem, govoril na tvoj pozdrav« da ti kdo ne bo hotel i krijem tudi to. Ko *em se vrnil z Daljrcga besedah ga je prij la za rame in ga divje stresla. PoUm ga je izprstila, prijela se je a obema rokama za glavo ter nadaljevala ih teč: sramoti mi govoriš? Ah, kako si moga! napraviti to strašno dejanje, to tatvin-«, ti« ki si junak! Ti, ki sem tc driala tako visoko nad drugimi, ki sem te stavila tako daleč od njih!... In zraven te£. sem morala vse to izvedeti od svoje tašče, katera ve, da sem tvoja ljubavnica.* Tu se jc Sainienoi« zgenil. a po tem njegovem pokretu jc rekla ona dalje: «lvanu:Marlji ne bo ni^-esar povedala. Prisegla mi jc. Meri ji \ jvedala le zato, da bi te pustila, n »rečnikl Ko si podpisal oni ponarejeni ček, nisi torej mislil name, nisi mislil, kako bom obupana, če se vse to izve?...* — »Prav mnogo sem mislil nate,* je odgovoril on stokajoč. — «Name? Name?* jc ponovila ona ia s krčevitim in bolestnim nasmehom, k; ;c rr^v blizu živčni krizi je dodala: «T» me ljubiš, da, toda igro ljubiš še bolj. Priznaj vsaj in ne laži!...* — -Sabina » je odgovoril on, svečano to pot in s poudarkom človeka, ki jemlje svoje besede »z najglobljega kota svojsga bistva. *Dobro me poslušaj: vedno sem igral samo radi tebe... Ne padaj mi v besedo...» Ona je protestirala. « Ves čas najine ljubezni sem ti nekaj skrival in sedaj je prišel čas. da ti od- kaj so vam rekli: da sem podpisal ček brez dati roke?* kritja, da dobim denar za igro, ter da bom moral izstopiti iz krožka. Itavnokar pa ste slišali, ali je res ali nc. DdSro torej, res je.*. Namesto odgovora jo ooa potegnila iz mula — «In ti bi hotela, da bi jaz vse to prenašal?*. jo je prekinil on. — «A ti morda misliš, da bom jaz prenašala tvojo izgubo?«.. Ne, ae in ne—» Pri teh vzhoda, sera podedoval po smrti svojega očeta ruševine iiretja, ki ga je ranjki slabo vodil. Ničesar mu nočem očitali. Ako je špekuliral, je delal to le zato, da bi mojo dediščino pomnožil. Namesto tega se je razdejal. •UMNUSIV V Tnrt«, dne 24. februarja 1924. GOSPODARSTVO Tržaški blagovni trg Cajs Od začetka letošnjega leta so cene čaju stalno naraščale izt so dossgle najvišjo stopnjo v zadnjici 35 letih, Kitajski Čaj se je glede kakovosti zelo dobro uo- tieseL Indijski čaj zastaja radi dviganja iadijske valute. Kakovost cejlonskega čaja je si al/še vrste. Cene sc poskočile v primeri z začetkom Lanskega leta za pti-btižoo 20%. Izvoz preko Trsta gre v g!av-uem v Jugoslavijo ia Čehoslova^ko. Zo-petai nakupi s strani angleških tvrdk na tržaškem trgu, ki so bili prej v navadi radi iega, kpt so bile tržaške cene nižje ijcgo angleške notacije, so sedaj prenehali. Tukajšnje cent; so sledeče: zelo fini cej-tonski do 32 lir kg, Darjeeling 26—27 lir kg; dober in srednji kitajski čaj 14—18 lir kg; cenejši kitajski čaj 10—14 lir kg; Java 17—20 lir, indijski čaj 19%—21 lir kg. Glasom poročil so bili že prodani tudi nekateri nasadi za 1. 1925. Ms>ka: Iz\oz itrdijanske moke v Avstrijo in Cehoslovaško preko Trsta je še nadalje zelo živahen. Tu.Ii direktni tranzitni pro-laet z ameriško moko se nadaljuje v Av-ft. i jo in Cehoslovaško. Oljei Trg je že dva meseca zelo živahen. Vsled naraščanja cen inozemskega olja cSoja» je postal uvoz iz Anglije in Nizozemske nemogoč. Cene tem oljem so 55 S tem odličjem zasleduje vlada oči vidno namen, da povzdigue med delavci vnemo za poklic, ki ga izvršujejo, in da na drugi strani polagoma ustvari med delava medsebojno tekmovanje, ki naj dovede do nekake idealnejše delovne ambicije. Ni pa izključeno, da hoče sedanja vlada obrazovati tudi med delavskim slojem nekako cdelavsko aristokracijo«, ki bi odgovarjala tolikim drugim aristokracijam, ki se pod lašistovskim režimom pojavljajo na vseh poljih socijalnega uveljavljanja. V koliko bo uspeh odgovarjal namenom vlade, bo pokazala bodočnost. Uspeh bo predvsem odvisen od tega, aH se bodo podeljevala odlikovanja res na podlagi pravih zaslug in brez vsake kvarne protekcije. Ideja, da naj se tudi zasluge na delu odlikujejo s posebno moralno nagrado, je sama na sebi brez dvoma dobra in simpatična. Ako pa je kje umestno, da bodi odlikovanje združeno tudi z večjo ali manjšo gmotno nagrado, se zdi, da bi bila taka združitev, moralne in gmotne nagrade posebno pri odličjih, ki so namenjena delavskemu stanu. _ Tvrtžka, ki s> dela čast K mnogim spričevalom, ki jih je prejela tvrdka R. Crismancich od vseh strani, se je pridružilo novo odlikovanje za izdelovanje specialitete «Crcma maršala al-i'uovo R. Crismancich*. Na mednarodni razstavi dela v Rimu, eni izmed največjih izložb je uvoz inozemskih clj izostal Južno sadje: Lešniki gredo v glavnem navzgor, kljub temu pa se opaža tu pa tam tudi padanje cen. Po tukajšnjih zalogah se prodajajo po 930—960 lir kvin^al. Kupčije s sultaninami so v zadnjem času opešale, ieda cene niso popustile, temveč se nadalje držijo na veliki višini.- Po dc-se-fia.ijih poročilih ne bodo zaloge v Smirili bogve kako bogate. Cene smokvem so nekoliko padle, medtem ko so cene mandeljnom nestalne. Svinjska mast: Kupčije niso živahne. Cene: navadna kakovost 30.50 dolarjev, mast <•' malih sodih 30.75 dolarjev, v zabojih 30 90 dolarjev, cif Trst. Delo v tržaških ladjedelnicah. Položaj v tržaških ladjedelnicah se je zboljšal v toliko, da so nekaj dela že dobile in da se računa z nadaljniini naročili. Ladjedelnica pri Sv. Roku gradi dve moto: m ladji za Tržaški Lloyd. V ladjedelnici pri Sv. Marku je v delu velika križarka za italijansko vojno mornarico. Stroški za gradnjo so preračunjeni na 60 milijonov Ur. Nadalje re imajo nastaviti v kratkem in so dtloma že nastavljeni trije veliki pamiki za paroplovno družbo «Libera Triestina». Ladjedelnica dela poleg tega tri vlačilke za Bolgarijo in pričakujejo se tudi še nekatere nadaljnje naročbe za italijansko vojno mornarico. Ladjedelnica v Tržiču je prevzela gradnjo električnih narrav in se posveča temu poslu v velikem obsegu. Govori se, da se je s sedelo-valjem merodajniu tržaških gospodarskih krogov ustanovila no* -i družba, za izdelovanje avtomobilov. K up čija z jeklom stoji v Trstu še vedno t;-u.bo in ceae so vsled hude konkurence [•i **cej potlačene. Zvezda za zcslnge na delu. S kr. odlokom od 30. decembra 1923. št. 3167. je Lilo ustanovljeno, kakor smo že na kratko poročali, odličje pocj imenom «Zvezda za zasluge na delu*. Odličje se bo podeljevalo delavcem in delavkam, ki se izk^-^-ejo s posebnimi zaslugami v izurjenosti, zvestobi in dobrem obnašanju. Odlieie je namenjeno samo za ročne delavce in se torej ne bo moglo podeliti ne uradnikom ne drugim javnim ali zasebnim nameščencem ia nameščeiikam katerekoli vrste. Odličje imenovano ^Zvezda za zasluge na delu* obstoji iz srebrne peterožarne '/vezde. V sredini zvezde bo na eni 3trani reliefna zemljepisna slika Italije, a na drugi strani bo napis «Za zasluge na delu* {Al merito del lavoro), z imenom osebe, ki je odličje dobila, in z označbo dneva, ko je biio podeljeno. Zvezda se bo nosila na levi strani jope, kjer bo pripeta z ziato-rumenim trakom. Odlikovanec pa bo smel nositi tiidi sam trak brrs zvezde. Odličje <-Zvezda za zasluge na delu^ se bo podeljevala de* \vcem, ki so zadostili geri omenjenim pogojem ter so gotovo dobo let neprenehoma delali pr: istem podjetju. V industriji in v trgovini znaša ta doba 25 let, v poljedelstvu pa 35 let. Odličje pa se bo lahko podelilo tudi tedaj, oko je delavec služil pri različnih podjetjih, toda v tem slučaju mora tak delavec dokazati, da je bil vsaj 15 let pri isti tvrdki. poljski delavec pa vsaj 25 let, dalje da niso menjali gospodarja vsled lastne osebne krivde. Izjemoma pa se «Zvezda za zasluge na dela- lahko podeli tudi delavcem, ki niso delali pod drugimi ali ki niso delali gori orne.tjeno dobo pri istem podjetju, ako se dokažeta delavčeva posebna sposobnost in njegovo vzorno lepo vedenje. V" nobenem slučaju pa se ne more podeliti lo odiič/e delavcem, ki niso italijanski državljani in ki niso še dovršili 35. le*a s"oje starosti. Odlikovanje se izvrši s kr. odlokom na predlog ministre za narodno gospodarstvo. V enem letu te sme odL'kovad največ 100 oseb. Gdiiktivhnci dobijo zvezdo in trak b.ezpla^no. Minister za narod-io gospodarstvo izda odlikovancem tozadevno dir.'smo. «Zve:-:da za zasluge na de!u*> se lahko podeli isii osebi lucii dvakrat, ako se je izkazala s posebnimi zaslugami in ako je od prvega odlikovanja. preteklo najmanj 15 let Znak drugega odlikovanja, pa bo obstojalo le v srebrnega olu-asku na traku j>rve£a. — slovitih osebnosti italijanskih trgovskih krogov je izrazila g. R. Crismancichu pohvalo za izborno izdelavo in prvovrstni okus likerja cCrema maršala R. Crismancich*. 00330 67 Mi -28 90 ld. 116 2M0 Valnim na, trž&šs»qi £rg% ogrske krone . ......... avstrijske krone . ....... .0.0325 češkoslovaške kr^ne........67.— fi'narji ............. ls j i ...••••.«•«•*». lv.?5 marke ..............- .— doiarjl ............. 23.— francoski Iranki..........tfc*.—. švicarski franki..........3yy.— 402- angie&kl funti papirnati .......:>9.80 Tečaji* Adrsitica **......*•••••••• Cosulich ««•••••* ••••••••• Dalmatia Geroiimicti Lube*& Triestiaa •••••••••••••• 4 S L!oyd li>i;i Lusshio..................7*n Martinolich • •••••••••••••••• l Oceanla J 3"> Pieimida ••»•••••••••*•#••• J-SG Tripcovich.................417 .Ampelea • 443 Cement Dalrr.atia • S52 Cement Spaiaio ............... Prostovoljna V četrtek, dne 28. svečana t L, ob 15. uri, se bo prodajala potom prostovoljne dražbe hiša v Gojačah št 1 z dvema zraven ležečima parcelama, in s pravico do vojne odškodnine. Dražbeni pogoji in drugo je na vpogled pri kr. Preturi v Ajdovščini, odnosno v pisarni dr.a S. Fornazariča, odvetnika v Ajdovščini 170 Pri tvrdki mm Mt M, Via Srnini, f esal Sia l Calensa se še nadaljuje izredna prodaja po najnižjih cenah. 0$le]te si cene! RAKOS & C.o Trrt— Via Milano, 19 Telefon Stev. 3M4 Zastopstvo pisalnih strojev ADLER Zaloga rabljenih strojev, trakov m kopirnega papirja po konkurenčnih cenah. Poprave pohištva za urade. — Zaloga pisalnih strojev IDEAL. (11) MIRODILNiCA MARIO FERLIN Sv. M. mt tornju Z Elvto. TeL JJ4 prodaja na debelo in drobno. Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (šiampov.) obcđhe ieie vsake vrste in v vsakem slogu w Veliki dohodi od najnavadnejšega do najfinejšega v veliki izberi po nizkih cenah. v veliki izberi po izredno nizkih cenah VIA RETTGR1 1 VIA MALCANTOiN 7-13 Tvrdka obstoječa od 1874 imponovo Trsi — miz XX settein&rs 33 tel. 793. 5C5 Kila ta u Hi li T. ed l HOLhfflM 8 Vsakovrstna BIh T.žinno Uec^fllJ ifey. 9, 43-21 11 11 CE¥I9 posEHen lip o saHa edine za vzdrževanje ognja, nedišise. PoseUns cena m preprad Jlaics. 31 IlUili d&fli prvovrstna, zajamčena, prodaja domača tvrdka Trst crn mtmm is. Ea zeljo psfps lelsSnji tmt tej^ao Via Fa^liafsa št. i I Via Geppa št. 17 2 a HD]veQo prlKlstet Loterijske ISevilke izžidbsne d&s 23. iebrcarja 1924. Bari Fireoz« Milano Napoli Paleraio Roena Torino Venezia 78 49 64 44 55 49 19 31 86 50 32 2 82 67 73 7 1 61 74, 56 66 23 6 38 16 68 30 51 84 1 50 16 53 56 87 85 54 10 61 75 Gospod Bavd&i daruje L 20 «4m>L društvu^. Pri vesciici godb. društva v Postojni so se zavedni Postojncani spomnili tudi «Solskega društvac ter v ta namen zbrali 300 lir in 111 dinarjev, za kar jim bodi izrečena najsrčnejša zahvala. • V 45 štev. -Edinosti* % dne 21. a. m. se je vrinila neljuba pomota in sicer v znesku poslanem potom g. Milutina Vuga iz Sv. Lucije. Popravljamo v toKko, da je g. Tratnik Ignac poleg vplačane članarine L 5 daroval še L 5, g. Mikitin Vuga je tudi poleg članarine daroval L 5, g.a Ana Mikui poleg članarine darovala še L 20. V znesk.u poslanem potom g.čm Anice Kragelj iz Sv. Lucije je pomotoma izostalo trne Taljat Marija, katera jc darovala L 5. Ponovna hvala vsemi Potom g.čne S. K. iz Trsta je «Šol. društvo® prejelo znesek 156 L 70 stot. in sicer io darovali: K. M. 4.50, K. V. 5. K. S. 5, Bizjak Fani 2, Dr. Goljevšček 20, N. N. 2, Dr. Povh 5, Ivan Počkaj 5, Udobijeni 2, Divača 10, Sluga 5, Manr Sluga 2, Kralj 2, Pcstotnik 5, Joško Kreševič 5, Malavas 2, nepodpisana po 1 L, Janez 5, Vatovec 5, N. N. 5, Studjanič 1, Z. 4, Kuštrin Alfonz 2, Jančar 5, Oblasnel Hrovat 2, Oblasnel Hrovat 3, Kante Marija 1.20, Cok Jože 1, Špetič 1, Ferluga 10, Novine 10, MilaniČ Lov. 5, Vizintini Natalij 5. — skupaj L 156.70. — Vsem skupaj iskrena hvala! Za Magdalenski otroški vrtec so darovali: Miheli Franc L 5, Vodopivec 5, Giat Alojzija 3 P. P. 1. Kodrič Vekoslav 10. N. N. 10, Sirca 10. — Srčna hvala! Mesto cvetja na grob pok. Štefana Stnpar, daruje brat Anton L 20.— za «Šolsko društvo». V polastitev spomina pok. Marija 2crjal so po pogrebu iz Skednja zbrali njegovi sorodniki in prijatelji L 30 za »Šolsko društvo*. K temu so darovali: Šuinan Miro L 5, Tereza 2ivec L 2, N. N. L 5 mesto cvetja. Peoina Toškan L 3, Franc Možina L 1.50, Emilija Na vel L 2. Skupaj L 48.50. Iskrena hvala vsem! Poabsdora se je nabralo L 186 za ešolsko društvo*. Srčna hvala! V veseli družbi pri g. Malikn v Ajdovščini se j« zbralo L 45; iz neke kazenske zadeve dodal g. Dr. Slavko Fornazarič L 40.— Skopaj L 85.— za «Šolsko druiivo«. Iskrena hvala! vsake vrste Popolne sobe in posiuneame železa* postelje in pesieljifc kakor ttufi tspetov&no pohištvo. Najzmaraelš® cana 124 Em3Brođ-PžflFgI! ePenszlan 1 Zobozdravnik r. Lojz m ELIJA CUK Q SfiMCl Pieaaa St« ® naznanja tera potom s'av. občinstvu. je pfcjea zastopstvo nffjbojaih In svetov. Šivalnih strojev „PFiUFr*''« Se toplo pr "poroča sodni lzvedc:icc Piazza Cavour 9. za Mm\ v ntills fii aa isM srsje?! za na a^rinsli n tt&tehlšks nprafii? | v SorlcI, sa IrmlM 29 (Run m EliteSa 28) s »-ta in ed 3.5. 97 5 VIA TORRE BI AN CA 32 TRST TELEFON ŠTEV. 29-33 il s PRETIRANE CENE plaiujesi za V asi v,Cdlnosti* najboljši uspeh kun, zlatic, lisic, cttti&ffjev, v9derv iazbecav, mmlk, veveric, krtov, divjih in tfdmaciii lajjitKi Prsdso predale Mi vpraialts me za mt D. WINDSPA(H Trst, Via Casara BatftistiJt. 10 IL nadsL, vrata 16 n Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Zastopstvo in zaloga: LIVAHNICE RODOLFO EE^ JOLI — PADERNO OBRTN1JA KERAMIKE: PAGL1ERO MICMELE — 1 ASTELLAMONTE ZALOGA IN DELAVNICA MAJOLIČNiH PEČI — ŽELEZ&iH PLČi IH ŠTEDILNIKOM Predmetov iz litega železa za peč J, fDajol čnih in keraraičnih plo^č. — „Ciinineites" ccielina ouska za psa — Olajiyji ¥sako iugosSa¥lj® In e Dale subvencije na blago, efakta M vradi^csti Otvarjc ckrcdfllvt ta nshu? blag«. — Inkas! efektsv S n rs£uao*> Jn?df»sc!la. — In ftradajs tffesrj* in flnift «a2ufte> Je a: s t vesta pisiaa Ia c2rusa opaf3£lii pa najuso£p.aJSh *t«3* v lirah na hranile« knP2ic« Ia Jih ehfsfiuj« po Istna ustio, a vioia na isb^čt po 4V//«| voaana vloga prod e^2.4a naj^Sja dogovora. Sprelama vlogo v Dinarjih tor |!h ebres^la najbolje ^ fzvršulo stakazlia u l