. štev. V Ljubljani, v četrtek 1. ia 1881. Letnik IX. Političen list zesliiTiMki 11 a r o a. Po Dosti preieman veli« : Zh ceio imo . . 10 p. — m poiiet» . . o .. — ,, ¡h četrt ietii . . ■> ., .io „' v administraciji v»lia: Zh ''pin ieto . . * kr. T. a t'OI iCt» 1 ,, 20 „ za «trt !tr» i :o V 7".;;j i j ar: i -ik ¡oin pos'-linn vpija i\ti "KJ-. vei"' i'H ten,. VrednlStvo je Florijiinsko nlice at. 44 zhaia po trikra na teiien in »irer v torek, četrtek in «oboto. Imerati ee aprejtmajo in velja t'¡atopna vrsta: 4 C?., če se tiska lkrat, IV d 1* II II »I 11 * l| ' ^ II 11 H 1| 3 Pri večkratnem tiskanji •• «ena primerno «manjša. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovajja jinniK se ne sprejemajo. H roonino prejema f>prsvniSt-»o (administracija) in »ksvediniia ta Dunajski cesti št. 16 v Medlja-iovi hiši, II. nadstropji. Potovanje Slovanov v Rim in želje slovenske, ki bi jili zamogli slovenski potniki izreči sv. očetu. Vsi katoliški Slovani, namreč Poljaki, Cehi, zedinjeni Rusini, katoliški Slovaki, Hrvatje in Slovenci se pripravljajo na potovanje v Rim za praznik sv. Cirila in Metoda dne 5. julij a t. 1 ; Zagotovljeni so prijaznega Bpre-| jema na dvoru sv. očeta. Upanje imamo tudi, da bodo papež Leon XIII., ki so pokazali toliko naklonjenosti do slovanskih narodov, radi ustregli vsaki želji in prošnji Slovanov, o kterej bodo v svoji modrosti spoznali, da ni protivna katoliški edinosti, marveč da bi zsmogla še povekšati gorečnost slovansko v veri, ter raz-kolniškim (pravoslavnim) Slovanom pot ogla-diti, da se povrnejo nazaj v naročje katoliške Cf rkve. Šla bo v Rim tudi deputacija rusinskih duhovnikov, katera bo pred očmi sv. očeta opravljala v Rimu službo Božjo po slovanskem obredu, to je, v staroslovenskem jeziku po obredu izhodn h zedinjenih Slovanov, kateri obred je ravno tako potrjen in veljaven, kakor latinsko-katoliški. Morda je iz tega nastala govorica, da bodo sv. oče Slovanom dovolili, službo Božjo opravljati v staroslovenskem jeziku po zhod-nem obredu. Pri Slovencih, Čehih in Poljakih je latinska služba Božja že tako udomačena, da se ne kaže potreba, v tej zadevi kaj spreminjati. Če bi pa sv. oče papež nekterim slovanskim vejam službo božjo po obredu izhodne cerkve v slovanskem jeziku obhajati dovolili, znabiti bi se ravno s tako koncesijo veliko ložej privabili h katol. cerkvi izhodni, razkol-n i š k i Slovani, namreč pravoslavni Rusi, Srbi in Bolgari. Ako bi bilo kaj upanja, spreobrniti in zedmiti s katoliško cerkvijo pravoslavne Slovane, in ako bi se to s slovanskim jezikcm in obredom ložej zgodilo, po tem mislimo, da bodo sv. oče z veseljem privolili, ter pa potem takem Slovanom podelili to predpravico, kakor so jo papeži že pred tisoč leti podelili našima apostoloma, sv. Cirilu in sv. Metodu. Znano nam je vsem, koliko sta morala našn apostola za to predpravico trpeti, zakaj bi mi tako težko pridobljeno pravico tako nizko cenili? Toliko glede SlovanBtva sploh. Kar se pa naših posebnih Blovenskih želja tiče, ne prisvojamo si sicer merodajne besede, ker to izgovoriti imajo pravico naši škofje in duhovniki, vendar mislimo, da bomo govorili v njihovem smislu, ako izrečemo naslednje želje: 1. Latinski obred ukazuje, da se ima pri slovesnih petih mašah na koru samo v latinskem jeziku peti. Iz vseh slovenskih pokrajin pa nam je došlo že pred letom mnogo glasov, ki so izrekali željo, naj bi se dovolilo slovensko petje, ker se, pevci tega veliko ložej privadijo, in ker bi to pomnožilo pobožnost pev cev tu poslušalcev. Že tačas se je izreklo upanje, da bi nam sv. oče to precej in radi dovolli, ako bi mi enoglasno za to prosili. Letos je dana prilika, in mi ne vidimo nobene ovire, ako se naše duhovske oblasti v tej prošnji zedinijo. 2. Znano je nadalje, da spada nekaj slovenskih fara, pod sekovsko (graško) škofijo. Ker je pa za sekovskega škefa težavno, vzgajati slovenščine zmožne duhovnike za nekaj malo-brojnih 8'ovenskih fara, in prevajati pastirske liste in druge cerkvene okrožnice v slovenski jezik za te fare, zato bi bilo kaj pripravno, ko bi se te slovenske fare pridružile labudski (mariborski) škefiji. To bi se dalo lahko iz vesti, ako vlada sv. očeta v dogovore stopi z našo avstrijsko vlado. 3. Pod istimi razmerami žive katoliški Slovenci na Ogerskem. Tudi ti bi se dali pridružiti labudski škttiji po dogovorih z ogersko in avstrijsko vlado. Samostojnost ogerske dr žave ni nobena ovire. Saj vratislavska (Breslau) škofija sega celo čez dve popolnem različni državi, ker je en del škofije na Pruskem, en del pa v avstrijski Šleziji. 4. Na ta način bi se dalo tudi doseči, da bi se v Italiji živiči Slovenci pridružili goriški škefiji. Kajti laško kraljestvo ne izreja slovenskih duhovnikov, in Slovenci na Laškem menda že v kratkem ne bodo več slišali besede Božje v svojem slovenskem jeziku. 5. Goriška nadškcfija naj se prenese v Ljubljano, tako da bo v Ljubljani nadškof za vse slovinske dežele, ne pa v Gorici. To pa iz sledečih uzrokov: a) V isterski škofiji je pomanjkanje duhovnov ; goriška škofija je pa sama na sebi majhna, toraj tudi nadškof v Gorici ne mere izdatno podpirati slabotn h škofij v Trstu in Poreču. b) V isterskem semenišču se razprostira deloma, kakor naš goriški dopisnik toži, tisto irredeutovstvo, ki ni samo Avstriji sovražno, ampak ki je oropalo celo sv. očeta. Da to ni pravi katoliški duh, bo vsalc priznal. Ako bi pa to semenišče ftalo pod nadzorstvom nadškofa v Ljubljani, bi to menda ne bilo v toliki meri mogoče. Ljubljanska šktfija je vzgajala od nekdaj veliko število duhovnikov, tako da jih je zamogla še v druge škofije oddajati. Ako bi bil v Ljubljani nadškof, morda bi se dalo istersko Bemeničče opustisti, to je, združiti z ljubljanskim. Spodobi se tudi, da je nadškof tam , kjer je središče Slovencev. Ljubljaua je pa gotovo po litično in cerkveno središče Slovencev; kajti tukaj se tiska največ slovenskih molit venih knjig, tukaj so slovenske katoliške ustanove, katoliški časniki, tukaj se vzgaja nBjveč slovenskih duhovnikov; toraj se spodobi, da je nadškcfija za Slovence v Ljubljani, ne pa, kakor zdaj, da bi spadalo nekaj Slovencev pod solnograško, nekaj pa pod goriško nadškofijo. V Gorici prevladuje laški živelj, hudo prekiaan z brezverstvom in irredentovstvom, gotovo ravnamo v duhu pravega katoličanstva, ako predlagamo, naj se duhovno središče, to je nadškofija, prestavi iz Gorice v čistejši zrak ljubljanski. 6. Labudska (mariborska) škofija naj se potem postavi pod nadzorstvo nadškofije ljubljanske. Gotovo bi bilo bolj pripravno, ko bi bili vsi Slovenci združeni pod eno nadškefijo; kajti slov. škofje z ljubljanskim nadškofom na čelu bi potem lahko bolj složno, toraj tudi bolj'uspešno postopati zamogli, in z združenimi močmi celega naroda slovenskega bi se lahko za Božjo čast kaj več storiti zamoglo , nego zdaj premorejo posamezne škofije, različnim nadškofom podvrstene. Isto tako bi se podvrstile primorske škofije nadškrfiji ljubljanski. Samo po sebi se razume, da to pišemo brez vsakih osebnih ozirov, ter bi moral, ako se prav to potrdi, sedajni goriški nadškof, neš rojak prečast. g. Gollmayer, do svoje smrti obdržati nadškefov-sko Čast; še le njegov naslednik bil bi navadni škof. To so nektere želje, ktere v srcu imamo ter od njih mislimo, da so tudi želje večine vernih Slovencev. Merodajni krogi naj jih pre-vdarijo, in kar se jim dobro zdi, potrdijo ! Vemo, da je zaprek mnogo in na mnogo krajih, vendar nepremagljive znabiti niso. Politični pregled. V Ljubljani 18. aprila. Avstrijske desete. Vlada je predložila državnemu zboru postavo o razdelitvi pražke univerze- Glavne določbe te postave so, da se vseučilišče prestroji v dvojno, nemško in češko, da premoženj« ostane lastnina obeh, oziroma da se razdeli, da se morajo tudi na če.-ki univerzi študentje izkazati z zuanjem uemškega jezika, ako hočejo dobiti državno službo , in da je študentom dovoljeno, obiskavati predavanja na obeh univerzah, akoravno zamorejo le pri eni vpisani biti. Poslanca Vilaič in Vitezič sta govorila za olajšave pri pomorski kupčiji. Wil-dauer se je pritožil, da se arelska železnea prepočasi zida. Minister Pino ga je zavrnil. Gališka transversalna železnim je že dovoljena. Zidala se bo za 24 miljonov. V prihodnjem zasedanji bo vlada predložila postavo, vsled ktere se bo ta poprečua železnica potegnila še dalje čez Moravsko in Češko. Postava za znižanje šolskih let pride v kratkem zopet v pretres. Ker jo je gosposka zbornica prenaredila tako, da se šolskim oblastim pusti pravica določiti, v kterih slučajih se sme šolska dolžnost skrčiti, pre- naredil je zopet Lienbacher svoj načrt tako, da tega ne bo določeval ne minister, ne šolske oblasti, ampak naredila se bo za to posebna postava. V tej obliki je bojda gosposka zbornica pripravljena, postavo potrditi. Vnauje države. Iz Rusije zdaj ni druzega slišati, ko o napadih na jude. Zdaj tu, zdaj tam padejo ljudje po judih, jih pretepavajo, njih hiše plenijo, ter vse razbijejo. Kjer imajo judi krčme, jim sode iz kletov zvale in vse popijejo. Judje so v groznem strahu. V Varšavi so beračili že pri nadškofu, naj on pusti po cerkvah pr-digovati, da bo ljudstvo odnehalo od teh zlo činov. Čudno! Zdaj so jim pa katoliški duhovni doOri, da bi jih branili pred ljudstvom, sicer pa judje za duhovnika nimajo druzega ko psovke, obrekovanje in zasmehovanje! Nadškof je obljubil, da bo vse storil, kar je v njegovi moč', da se razkačeno ljudstvo potolaži. Na Iraškem imajo zopet novo mini-sterstvo. ( airoli je odstopil in Melltt je prevzel sostavo novega ministerstva. Turčija Se vedno protestira zoper zasedanje Tunisa. Zdaj hoče poslati vsem evropskim velesilam okrožnico, v kterej naglaša, da tuniški vladar ni imel pravice, take pogodbe podpisati, kakor so mu jo šiloma narekovali francozki generali. Izvirni dopisi. Z Dunaja, 16. maja. (Lep zgled princesinje Štefanije. — IIoken\var-tov klub in šolski predlog. — Državni zbor in njegovo delovanje pa sklep.) Princesinja Štefanija, ki se je s svojim možem cesarjevičem Rudolfom zvečer po poroki podala v grad Laksenburg, dala je v nedeljo lep izgled prave in dobre kristijane, ki pač zasluži, da se v posnemanje priporoči njim, ki se za službo božjo nič ali pa le prav malo zmenijo. V Laksenburgu imajo krasno kapelo in duhovnika, ki v njej vsaki dan mašuje. Ko je pa prišla zadnja nedelja in se je princesinji naznanilo, kdaj da bode v kapeli sv. maša, odgovorila je, da je bila doma navajena ob nedeljah in praznikih z drugim ljudstvom vred v farno cerkev k sv. maši hoditi, in da se hoče tudi tukaj držati svoje stare navade. In tako je šla res s cesarjevičem Rudolfom k farni službi božji ter je tam bivala v sredi med ljudstvom, ki je b.lo silno veselo, da se je princesinja v cerkvi pridružila priprostemu krščanskemu ljudstvu ter s tem dejansko pokazala, da pred Bogom ni nobenega razločka oseb in stanov. V nedeljo popoludne sta bila pa prišla Rudolf in Štefanija na Dunaj obiskat cesarja in cesarico, 18. t. m. pa se podasta v Budapešt, kjer delajo velike priprave za nju sijajen sprejem. Klub Hohenwartov je danes pretresal Lienbacherjev šolski predlog, ter je od Lien-bacherja nasvetovani premembi soglasno pritrdil. Ker je namreč nemogoče to postavo tako sprejeti, kakor jo je gospodska zbornica Bkleniia, nasvetu.e zdaj Lienbacher, naj se starišem dovoli postavna pravica, da smejo Bvoje otroke iz šole vzeti, ako so že 6 let v šolo hodili ter so zadostno podučeni v krščan-Bkem nauku, v branji pisanji in računstvu. Vendar pa bodo morali ti otroci 2 leti še hoditi v ponovljevalno ali nedeljsko šolo, ki pa ne bode smela na teden več ko štiri ure trpeti. Tudi se taki otroci ne bodo smeli šteti med tiste, ki so po postavi zavezani v šolo hoditi in so merodajni za vstanovitev novih šol ali za pomnožitev šobkib razredov. Klub je ob enem sklenil naprositi češki in poljski klub, da glasujeta za ta predlog, ki ga bode šolski odsek že te dni pretresal ia pride v obravnavo, še preden se razide državni zbor. Glede gališke poprečne železnice se je sklenilo, da ji klub pritrdi, ker jo bodo po novem nasvetu delala država sama. Državni zbor je danes dovršil posebno obravnavo proračuna za kupčijsko ministerstvo, ter prične jutri razpravo poljedeljskega ministerstva. Danes je naučoi minister zbornici izročil tudi postavi, s kterimi zahteva potrebnih denarjev za osnovo in vstauovitev češke univerze v Pragu. Zadnjič sem pozabil omeniti, da je grof Taaffe uni teden tudi odgovoril na interpelaciji zastran nepravilnost, ki so se godile pri ljudskem številjenji v Galiciji in na Dunaji. Minister je rekel, da je bil dal go sposkam strogo povelje biti nepristranskim in da je natančno preiskoval navedene pritožbe. Res se je pri nekterih čeških rojakih na Dunaji kot občevalni jezika zapisal nemški jezik, ker se je pokazalo, da ti ljudje doma v družini sicer govere Češki, z drugimi ljudmi pa nemški. Pomena pa to nima posebnega, ker občevalni jezik po zagotovilu gospoda ministra ni eno in isto z narodnostjo ali maternim jezikom. Poslanci bi državni zbor kaj radi sklenili o binkoštih, in eksekutivni odsek je sostavil ta-le program: Proračunska obravnava bode dovršena v četrtek ali vsaj petek. Do binkošti je potem še 13 dni, v kterih se imajo še re-šti sledeče reči: 1. Oproščenje prošenj od kolekov o mobiliziranji ali sklicevanji vojakov na vojsko. Ta postava je na Ogerskem že sklenjena, pa ne more dobiti najvišjega pritrdila, dokler je ne Bprejme tudi naš državni zbor; 2. oderuška postava, ktero je gospodska zbornica nekoliko spremenila; 3. žganjarska postava tudi vsled prememb storjenih od gospodske zbornice; 4. L;enbacherjev šolski predlog; 5. poprečna gališka železnica; 6. praško vseučilišče ali univerza; 7. postava o znižanji koleka pri zamenjavah vknjiženih dolgov; 8. postava o pokojnini učiteljev na srednjih šolah; 9. vžitninski davek od ponarejenega vina; 10. Ilobenvvartov predlog o razsodbi državne sod-nije glede volitev gornjeavstrijanskih velikih posestnikov; 11. Zeithammerjev predlog o premembi volilnega reda za veliko posestvo češko; 12. hišni davek; 13. volitev delegacije. Ker ni upati, da bi gospodska zbornica, ki ima prvo sejo še le 30. maja, do konca tega meseca rešila državni proračun, se bode razun omenjenih rtči še predložila postava o pobiranji davkov za mesec juni. Mnogi tukaj naštetih predlogov, so tako važni, da bode njihova obravnava gotovo trajala več dni ; tako na primer: češka univerz», gališka železnica, Hohenvvartov predlog o državni sodniji itd. Težko bo toraj mogoče vse te reči rešiti do binkoštih in ker imajo tuli od gospodske zbornice nektere reči še le rešene biti in se zopet vrniti zbornici poslancev, kar pa od 30. maja do 3. junija ne bo lahko mogoče, smemo skoraj za gotovo reči, da bode moral državni zbor zborovati tudi še nekoliko dni po binkoštih. Poslanci se sicer premagujejo in so za čeli dolgo govorjenje opuščati, vendar pa se pri najboljši volji ne more vse na vrat na nos brez opazk sprejeti. Od naših poslancev nameravajo govoriti dr. Poklukar in dr. Vošnjak pri poljedelskem ministerstvu o živinozdrav-niški šoli v Ljubljani, in g. Klun osodnijskem jeziku pri sodnijah na Slovenskem. Ker se bode pa ta reč obravnavala posebej o priliki predloga Herbstovega in Wurmbrandovega, bode poslednji govoril še le tedaj, ne pa pri budgedni obravnavi. ■z Begunj na Gorenjskem, 15. maja. Ko so nam časniki naznanjali, kake priprave se delajo po vseh krajih širne Avstrije za dan praznovanja cesarjevičeve poroke, tudi Bčgunjci nismo hotli zaostati. V pondeljek večer je bilo več h š razsvitljenih (posebno krasno gostilnica , pri Vidi", stanovanje gosp. nadzornika kaznilnice in farno poslopje), iz zvonika farne cerkve se je razlegalo lepo pritrkavanje in po bližojih gričih blisketali so se kresi in razlegalo se mogočno pokanje mož-narjev. Na griču pod sv. Petrom je bil gosp. Šturm iz Polič razun velikanskega kresa oskrbel tudi umeteljni ogenj in rakete, kar je bilo posebno za mladi svet nekaj nenavadnega. Krog Bleda in po Gorjanski fari je kresov vse mergolelo. Staro in mlado se je drenjalo po cesti in marsikteri je dejal, da ,.tacega še ni bilo, odkar Bčgunje stojč." V torek je bila ob 6. uri slovesna sv. maŠB, ktere se je razun šolske mladine udeležilo tudi ljudstvo v obilnem številu. Po maši smo se podali v šolsko poslopje, kjer so'spret-nejši šolarji deklamovali in več pesnic zapeli. Slednjič, ko je preč. g. dekan šolski mladeži razložil pomeo slovesnosti in razdelil knjižice „C sarjevič Rudolf", se je navdušeno pela cesarska pesem in zadoneli so iz mladih gerl trikratni „živiu" vis. zaročuikoma iu vsej cesarski ob.telj". Popoldne pa smo s šolsko mladino napravili izlčt k studencu „Mravljinec", kise je imel ta dan prekrstiti na ime „Rudolfov studenec". To je precej velik izvirk v divje-ro-mantični globeli četrt ure od Begunjske vasi, splošno znan zarad izvrstne vode, kterega je še ranjki zdravnik Pire baje bolnikom priporočal. Tam sta se že več tednov poprej trudila domači kaplan in g. Molek, kurat v kaznilnici, da bi studenec in njegovo bližnjo okolico olepšala in uapravila do tje tudi lepo peš-j.6", kar se je njima tudi posrečilo. Razun tega, da je svet okrog studenca ves v lepo resjo zavit, meče vodo na vse strani lep vodc-met, ki je euako službo opravljal svoje dni na sedaj podrtem .,Lambergar-jevem Gradu." Napravljeni so tudi sedeži, ki bodo dobro došli zlasti tucem, ki ta kraj vsako poletje močno obiskujejo. — Na trati studencu nasproti so šolarji in šolarice predstavljale poroko sesar-jevičevo ; pripravno obleko je visokorodna gospa prednica z drugimi usmiljenimi sestrami nalašč za to blagovoljuo preskrbela. Kaj mikavno je bilo videti, kako so bolj odrasle šolarice na lepem sedežu prinesle ,,majnikovo kraljico", spremljevano od pritlikavčkov z dol-zimi bradami, ki je princesinji Štefaniji vrh krone položila lep venec; drugi strežaji pa so ji izročili različne darove. Nato je prečast. g. dekan v kratkih potezah še enkrat razložil pomen te veselice, na kar so šolarji zapeli cesarsko pesem in med gromenjem možnarjev zaklicali trikratni ,,živio" 1 Ko so Be otroci napravili v navadno obleko in zavživali jedi in pijačo, ktero sta preskrbela g. Val. Šturm in visokorodna gospa prednica , podali smo se drugi udeleževalci (med njimi gg. duhovniki iz Mošenj in Breznice in večjidel gg. uradnikov z družinami iz bližnje Radovljice) k lepo ozaljšanem „Mravljincu", da ga prekrstimo v „Rudolfov studenec". G. dekan, ki je imel to opravilo izvršiti, natoči iz vodometa čašo kristalne vode ter Bprego-vori: ,Žfi zarad včerajšnje in današnje slovesnosti nam ostane 10. dan majnika nepo- jcabljiv. Da se nam pa še globočeje v spomin vtisne, hočemo ta izvrstni studenec, ki je doslej nosil ime „Mravljinec", vpričo vseh častitih gostov, zlasti g. Val. Šturma, ki ga izvolim za botra, prekrstiti na ime „Rudolfov studenec' in zatoraj izpraznim to kupico na zdravje Nj. cesarske visokosti nadvojvode Rudolfa in Njegove blage neveste Štefanije ter zakl čem iz dna srca: „Bog ju ohrani mnogo let!" — Vsi smo temu pritrdili s trikratnim „živio"! in na to zdravje izpili čašo bistre studenčnice. G. boter je pa napitnico odzdravil s kup co „mrav-Ijinčnika" iz domače kleti, s kterim je tudi vse navzoče dobro pogostil. Še le bližajoči se večer nas je razdružil, da smo se razšli vsak ua svoj dom. Vsem pa je ta dan ostal v dobrem spominu, zlasti naši šolski mladiui nepozabljiv; in jaz menim, da enake veselice so posebno pripravne za to, da se vzbuja in goji ljubezen do domovine in vladarske hiše v mladih srcih šolarjev. Naj mi bode slednjič še dovoljeno javno zahvalo izreči blagorodni gospej prednici in g. Val. Šturmu za njun trud in požrtovalnost pri tej šolski veselici; enako tudi gdčni. učiteljici, ki razun drugih predmetov z izvrstnim vspehom podučuje šolsko mladež tudi v petji. V Begujah imamo pa tuli še drugo šolo, ktero je preč. g. dekan že pred enim letom ustanovil za otroke, ki še niso sposobni obiskovati navadne ljudske šole, kjer podučuje ena tukajš-nih usmiljenih sester. Iz tega se vidi, da Begunci tudi nismo „iz zadnje moke." Iz Št- liorcnca of> Temenici, 11. majnika. Od vseh strani naše mile domovine ti bodo dragi „Slovenec", v teh dneh dohajali dopisi o svečanostih, ki so se godile ■ - Londo' 117.90— — Ca», kr. cekini 6 E5, — 20-frankov 9.31. ¡fin stradajoče brate na i\o-franjskcni: Čast. gosp. Andrej Pečenko vikar v Ga-briji 5 gl. Marija Rupnik, i z d e 1 o v a 1 k a u m e t n i li c v e 11 i c, poprej v stanovanji v špitalski ulici št. 7 v Per-metovi hiši, zdaj pa «v. 0"«'tl*a CCKtl Št. i;| t I, nadstropju na oglu blatno ulice. (1) Zalivala. Prisrčna hvala bodi vsem za mnogotero ljubezen , ktero ste mi skazali o smrti in o pogrebu preljubo mojo matere; vsem sploh in vsakemu posebej obilo plati Ilog ! V imenu vse hvaležne sorodoviue Josip Marn, c. kr. gimn. profesor. Službe išče orglavre in cerkovnik, ki je leta 1878 orglarsko šolo cecilijanskega društva v Ljubljani z dobrim uspehom dovršil, in več časa to službo opravlja ter je tudi zmožen pisanja nemški in slovenski, kar lahko s «pričali dokaže. Stiir je 36 let in oženjen. Več povd J. Kosiček, uradnik, frančiškansko ulico, h. št. i (2) v Ljubljani. Linctnc zobe ¡n zobovje postavlja po najnovejšem amerikanskom sostavu v zlatu, vulkanitu brez bolečin. Plombira z zlatom ¡td. Zobne operacije Izvršuje popolno brez bolečin s prijetnim mamilom. (G) A. Paichcl, zobni zdravnik poleg Ilradecltega mosta v I. nadstr» Služba or£-lavea in ccrkvcnika ob enem se oddaja v Stari Loki. Opravljati ima dotični tudi uektere cerkvene pisarijo. Prosivci naj se obernejo z lastnoročno prošnjo in spričevali do prečast. gosp. dekana (pošta Škof,a Loka). (2) Ogersko-francoska Zavarovalnica (Franco-Hongroise) ki ima 8 niiljonov goldinarjev v zlatu iz delnic zloženega premoženja, od kterih so 4 miljoni v gotovini nplačani, zavaruje: 1. Zoper ogenj, strelo, zoper par in plin. 2. Zoper nesnčo, če kdo zaslužek zgubi vsled ognja ali eksplozije. 3. Zoper pobitje zrkalov (ogledaun). 4. Zoper poškodovanje blaga na potovanji po tuhern ali po vodi. 5. Zavaruje pošiljatve vreouostnih papirjev ali denarja po pošti na suhem in na morji. 6. Zavaruje na človeško življenje na razne načine, na rento pokojnine, ženi-tovansko opravo, kakor se kdo zgovori. Ker ima zavarovalnica toliko premoženja, se ni bati, da bi kedaj ne mogla izplačati. Vsaka škoda so hitro in polno izplača, zavarovancem se dajejo najboljši pogoji. Kdor Be hoče zavarovati, naj so le oglasi, in kdor želi pojasnil, izvedel jih bo pri podpisanem glavnem zastopu, pa tudi pri zastopnikih po deželah in v raznih krajih na deželi, kjer delujejo naši zastopniki. Rezervnega zaklada imamo en miljon frankov. Zavaro žaljenega se je polica spi-ala ali na novo potrdila Zavarovalnica je zavezana na pogoje v policah navedene, in kdor se misli a na svojih pravicah, sme zavarovalnico tožiti pri tistih ¡c k. sodnijah, kjer »lica spi.-ala ali na novo potrdila. Glavni zastop za Štajarsko, Koroško in Kranjsko ima Jakob Syz v Gradcu, Radetzkystrasse Nr. 8. i (2j lav ni ¡nastop »a Hranjoko sta prevzela gospoda Tri-ek in Nek rep v Ljubljani, na mestnem trgu št. 10. I*d»jstelj in odgovorni urednik Kllip llilrierlap. ,). Blaznikori nasledniki v Ljubljani