PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 102 (13.040)
Trst, nedelja, 8. maja 1988
r
Včeraj v Rimu več kot 200 tisoč delavcev, brezposelnih in šolnikov
Odločen opomin in poziv italijanski vladi naj poskrbi za razvoj Juga in za šolstvo
Zvezni sindikat CGIL-CISL-UIL je dokazal svojo moč - Na ločeni manifestaciji pa so se izkazali tudi nasprotniki zveznega sindikata, pripadniki šolnikov cobas in Gilda
DUŠAN KALC
RIM - Tri velike reke ljudi, pisanih transparentov in šumenja skandiranih borbenih gesel so včeraj preplavile večno mesto. Dve sta se zlili na Trg San Giovanni, kjer sta v morju delavskih in sindikalnih praporov opozorili Rim in vso Italijo na nepreklicno zahtevo po temeljitem reševanju pekočega problema Juga države, ena pa je napolnila Trg Santi Apostoli ter bučno naznanila, da se uporniški šolniki, tisti, ki so se odločili za oster avtonomen boj za delovno Pogodbo in izboljšanje razkrajajoče se šole, ne nameravajo kar tako umakniti s svojih barikad.
Skupno se je zbralo v Rimu verjetno precej več kot 200 tisoč ljudi iz vseh krajev države, zlasti z Juga, in popolnoma ohromilo mesto. Delavske manifestacije se je udeležilo vsaj 150 tisoč ljudi (po ocenah sindikalnih organizacij jih je bilo 200 tisoč), šolnikov pa je bilo okrog 60 tisoč.
Čeprav je šlo za dve ločeni manifestaciji (eno je priredil zvezni sindikat CGIL-CISL-UIL, drugo pa uporniški avtonomni organizaciji šolnikov cobas in
Gilda), je treba o njih spregovoriti združeno že zaradi tega, ker sta pač potekali skoraj istočasno in tako skupno prispevali k ohromitvi italijanske prestolnice, predvsem pa zato, ker je med njima neka tesna in hude polemike vzbujajoča zveza. Čeprav nehoteno, a skoraj simbolično, sta sprevoda delavcev in šolnikov krenila z dveh trgov, ki sta zelo blizu eden od drugega, ter se zaključila zelo daleč narazen. Kot bi hotela poudariti, da sta spočeta iz iste sindikalne zavesti, a so se njuni pogledi na oblike delavskega boja in na njegove cilje nepopravljivo razšli. Že samo dejstvo, da je zvezni sindikat priredil svoj shod istočasno, je močno razdražilo sršenje gnezdo cobasov, tako da je njihov protest uglasil svoje strune bolj v protisindikal-nem (mišljen je seveda zvezni sindikat CGIL-CISL-UIL) kot v protivladnem tonu. Manifestaciji sta se skratka sprevrgli bolj v merjenje mobilizacijske moči enega in drugega, kot pa v priložnost, da bi vladne, podjetniške in druge družbenopolitične in gospodarske sile v Italiji ter širšo javnost opozorile na stvarne
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pred razpravo o veliki reformi
RIM — V sredo in v četrtek bosta senat in poslanska zbornica pričela razpravljati o institucionalnih reformah. Politične sile bodo najprej predložile svoje načrte in sugestije o »veliki reformi«, nakar se bo parlamentarna razprava osredotočila na specifične teme, kot so revizija pravilnikov obeh zbornic, tajno glasovanje in specifična vloga senatorjev in poslancev.
O teh vprašanjih je na včerajšnjem zborovanju v Ceseni obširno govorila predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti, ki je med drugim izrazila željo, da bo razprava čimbolj jasna in konkretna ter da bodo stranke kar se da razumljivo izrazile mnenja in stališča o tej kočljivi problematiki. Demokratične sile se nahajajo pred zelo odgovorno nalogo in res upam, da se pri tem ne bodo izneverile zaupanju javnega mnenja, je dejala Jottijeva, ki je videti precej optimistično razpoložena o poteku in predvsem o zaključkih bližnjega parlamentarnega soočanja.
Mnogi pa se upravičeno bojijo, da bo razprava o »veliki reformi« potekala pod vtisom bližnje volilne kampanje, kar pomeni da obstaja nevarnost političnega zlorabljanja teh vprašanj. V vsakem primeru se v Rimu v prihodnjih dneh obeta precej naporna in vroča debata.
O reformah parlamenta in državnih ustanov je včeraj govoril tudi republikanski tajnik Giorgio La Malfa, ki je napovedal, da bo PRI v kratkem predložila zakonski osnutek o ureditvi tajnega glasovanja. Predsednik demokristjanskih senatorjev in desna roka ministrskega predsednika De Mite, Nicola Mancino pa je podčrtal, da je »velika reforma« ena glavnih obvez novega vladnega kabineta.
G. R.
Ugrabljena tehnika kmalu doma
KARTUM — Italijanska tehnika Salvatore Barone in Paolo Bellini, ki sta bila od lanskega novembra v rokah etiopskih gverilcev, sta od včeraj zjutraj na prostosti. Ugrabitelji so jih izročili sudanski obmejni policiji in tehnika sta sedaj na poti v Kartum, kjer bosta po vsej verjetnosti dospela danes zjutraj. Na letališču sudanskega glavnega mesta ju že čaka posebno letalo italijanske vojske, ki ju bo morda že drevi pripeljalo v domovino.
Barone in Bellini nista doslej še stopila v stik z italijanskimi oblastmi, ki so za njuno osvoboditev neposredno zvedeli od sudanske vlade. Gverilci, ki so ugrabili Italijana in ki se že dolgo časa borijo proti režimu predsednika Mengistuja, so včeraj izdali sporočilo, v katerem izjavljajo, da ostaja Italija »prijateljska država«, čeprav upajo, da Rim ne bo več »politično podpiral« režima v Adis Abebi.
Osvoboditev ugrabljenih tehnikov je ugodno odmevala v rimskih političnih krogih. Dogodek pa je dal povod tudi za nekatere polemike in napade, katerih tarča je zunanji minister Andreotti, ki mu nekateri očitajo, da kaže pretirano politično in diplomatsko pozornost do etiopskega vojaškega režima.

Se živ spomin na Alda Mora
c ^ — Jutri bo minilo deset let o or^SO teroristi rdečih brigad ub: Alrt Sxdnika krščanske demokraci odVa,Mora- Njegovo truplo so policis dist- V .avt?m°bilu, ki so ga brig ms	na Po1 Poti me<J sedež
ja„ in KPI, kar je imelo sevec bil ?	Predznak. Aldo Moro
vč a c^11' v rokah ugrabiteljev. Pre n a3 Je njegov sin dejal, da je t biti?Sednik nekaj dni pred ugr na tem' da dokončno zapus Politično aktivnost.
Predsednik Jaruzelski ne izključuje možnosti »reforme gospodarske reforme«
» V gdanski ladjedelnici kot v getu« Prvi sestanek med delavci in upravo
Korenine poljske krize
VARŠAVA — »Gdanski geto«. Tako je označil gdansko ladjedelnico Lenin Marek Edelman, ki je pred štiridesetimi leti vodil upor Židov v varšavskem getu. Edelman je izjavil, da se poljska policija obnaša natanko tako, kot so se nekdaj Nemci, kar ni ravno laskava oznaka, še posebno v tem izredno kočljivem trenutku, ko se menda le odpirajo pogajanja med stavkajočimi delavci in vlado generala Jaruzelskega.
Po šestih dnevih stavke so . se namreč včeraj popoldan sestali z vodstvom ladjedelnice štirje predstavniki komiteja, ki je organiziral stavko -med temi je bil tudi predsednik komiteja Szablewski - in katoliški posrednik Tadeusz Mazowiecki, ki ga je imenoval sam gdanski škof Tadeusz Goclowski. Že dejstvo, da so se lahko stavkajoči delavci sestali z vodstvom tovarne, je pozitivno, tako delavci kot njihovi sogovorniki pa si ne delajo velikih utvar: položaj ostaja kritičen.
S posebnim zanimanjem so Poljaki včeraj sledili govoru predsednika Jaruzelskega ob 160-letnici ustanovitve
Poljske narodne banke. V svojem govoru se je general Jaruzelski osredotočil na gospodarsko reformo in namignil, da bi lahko oblasti izvedle reformo reforme, saj se je izkazalo, da se poviški cen niso obrestovali, kot si je oblast nadejala.
Opazovalci niso prezrli dejstva, da je govoru sledil tudi Wladyslaw Baka, predsednik Narodne banke, ki je predstavil načrt alternativne in širokopotezne gospodarske reforme, v kateri ni govora o poviških cen. Baka namreč trdi, da podražitve ne gasijo inflacije, pač pa nasprotno. Zato bi morali izbrati pot naj strožjega razmerja med poviški plač in realnimi poviški produkcije. To naj bi po mnenju finančnega izvedenca omogočilo bolj dinamično povpraševanje in bolj uravnovešeno politiko cen.
V morebitni dodatni gospodarski reformi bi lahko res našli skupni imenovalec med vlado in delavskim svetom, ki sta si zaenkrat še predaleč, da bi se lahko sporazumeli na sindikalnem področju, kaj šele na političnem.
RADO GRUDEN
Položaj na Poljskem postaja iz dneva v dan bolj dramatičen in vse težje je napovedovati, kako se bo končal ta dvoboj na daljavo med Lechom Wale-so in generalom Jaruzelskim. Poljska vlada je s posegom posebnih policijskih enot v Novi Huti že pokazala, da ne namerava popustiti niti za ped pred političnimi zahtevami stavkajočih, po drugi strani pa Lech Walesa in drugi sindikalni voditelji prepovedane Solidarnosti v gdanskih ladjedelnicah, zibelki Solidarnosti, pozivajo delavce, da vztrajajo pri svojih zahtevah do konca.
Kot vselej doslej je tudi tokrat do družbene in politične krize na Poljskem prišlo, ko je vlada ob napovedanih gospodarskih reformah tudi močno dvignila cene. Če pogledamo malo,
v bližnjo zgodovino, so ta povišanja cen istočasno spremljale tudi delavske zahteve po zvišanju plač. V zadnjih tridesetih letih je nekaj značilnih primerov, ki nedvoumno opozarjajo tudi na to, da so se te krize skoraj redno končale z odločnim posegom poljskih oblasti, ki so skoraj vedno s silo zatrle delavske upore. Toda vzporedno s temi protesti se je razvijalo tudi sindikalno delavsko gibanje, ki je leta 1980 pripeljalo tudi do rojstva Solidarnosti.
Prvi značilen primer teh nemirov sega v leto 1956,_ ko so se uprli delavci v Poznana. Že takrat se je poleg zahtev po povišanju plač govorilo o delavskem samoupravljanju, delavskih svetih in večji demokratizaciji. Toda te zahteve so poljske oblasti zatrle s silo, kot se je to v še večji meri NADALJEVANJE NA 2. STRANI
»Maročani« so jim že trn v peti
SANDOR TENCE
ie Prav h V0ditel/ francoske Nacionalne fronte trbh in nT15 na obisku v Rimu, ima v Italiji mm ie medPttZTStnih Pristašev- Zelo zanimiva ar E9idiia	vlšlešoIči izvedla katoliška sk
Učne idP; azuie' da se med mladimi nevarno š ličneaa ki m neraci°naino odklanjanja različne
PredstaviLP°Sta,a 12 dneva v dan vse večji so javlja nevarnost za sožitje.
viada Donn?„ mtervjuvancev je mnenja, da
dru9ih »vročih mwQ -Zapreti meie driavljanom t Pravi dobrše ".dr.zav- Torej praktično vsem »Mc državi isinZ, deI anketi™ncev, ki podobno ko
^državljani t
"koraj Cipote!
države, Oslm za vsako ceno preganjati i n°St I/udTm w fn'0V na deset Pa ie mnenje
‘n ZeI° »egativnf^eZe^™^ ^
To anketo je skupnost sv. Egidija izvedla v šestnajstih največjih rimskih klasičnih in znanstvenih licejih, njeni sodelavci so intervjuvali skupno 5.337 dijakinj in dijakov. Najprej pade v oči, da so dijaki zelo slabo informirani o dejanskih vzrokih te emigracije ter se sploh ne vprašajo, zakaj Italijani ne marajo več nekaterih »umazanih« in »preprostih« poklicev, ki jih torej raje prepuščajo »Maročanom«. Zanimivo je, da nihče med tistimi, ki nasprotuje odprti meji za ljudi iz držav Tretjega sveta, ne bi nikoli pomival posode v neki restavraciji ali mešal malto na nekem gradbišču. In vendarle ta anketa ni bila izvedena med neosveščenimi ali neizobraženimi ljudi, ampak med dijaki rimske družbene »smetane«, med bodočimi razumniki, menežerji in politiki.
Ne vemo ali lahko govorimo že o rasizmu in ksenofobiji po vzoru Jeana Marie Le Pena. Gotovo pa lahko že o naraščajajoči nestrpnosti, ki ima svoje korenine v kolektivni in osebni negotovosti ter tudi v nezaupanju v to družbo, ki ti ne zagotavlja dela in konkretnih ter otipljivih idealov. Rimski dijaki pa imajo tudi zelo slab zgodovinski spomin. Pozabljajo namreč, da so bili mnogi Italijani do pred kratkim in so deloma še danes »Maročani« v Švici, Belgiji in Nemčiji.
Danes volitve v Franciji
PARIZ :— V volilni kampanji, ki je potekla v znamenju spektakla, bo tudi poslednje dejanje minilo v slogu. S pomočjo družbe Giraudy se je na pariških zidovih pojavilo 2.000 plakatov na katerih piše. »Drevi boste imeli tu zmenek z zgodovino«.
Zgodo vinsko'dejstvo bd seveda ime Francoza, ki bo prihodnjih sedem let predsedoval državi, pariške plakate pa bi morale le dve uri po zaprtju volišč prekriti fotografije Mitterranda ali Chiraca. Danes bodo v Franciji izbrali svojega predsednika, oba kandidata pa sta se še v zadnjih urah pred balo-tažo borila za prgišče glasov, ki bi bilo lahko odločilno za izid predsednških volitev. Francois Mitterrand računa, da bo predsedniški fotelj ostal njemu, tudi v tem primeru pa se bo težko rešil svojega premiera, predsedniškega kandidata Chiraca.
Košarka: po sinočnji zmagi
Jugoplastika jugoslovanski prvak
□ □ □.
Košarka: v finalu play offa
Poleg Tracerja še Scavolini
□ □ □
Košarka: play off v B-2 ligi
Danes Jadran v San Donaju
Capanna »rešil« kongres DP?
TRENTO — Mario Capanna je spet dokazal, da Proletarska demokracija brez njega dejansko ne more živeti. Po polemikah in ostrih razhajanjih iz prejšnjih dni je Capanna s kongresne tribune pozval stranko k enotnosti in politični solidarnosti, pri čemer je žel glasne in hrupne aplavze delegatov, ki bodo danes po vsej verjetnosti izvolili enotno vodstvo stranke in potrdili na tajniškem mestu Giovannija Russa Speno.
Pred nekdanjim voditeljem študentovskega gibanja iz leta 1968 je delegatom-DP spregovoril bivši evropski poslanec Emilio Molinari, ki je v stranki zelo priljubljen in uživa na bazi velik ugled. Molinari je podčrtal, da majhna stranka kot je DP si ne more in tudi ne sme na noben način privoščiti razkolov, ki bi ošibili njeno politično vlogo v državi. Junak dneva pa je po pričakovanjih bil Capanna, ki bo torej še dalje odločilno vplival na izbire in na linijo te skrajnolevičarske stranke. Za tajnika bo kot že omenjeno skoraj gotovo potrjen neapeljski univerzitetni profesor Giovanni Russo Spena.
Prosirski šiiti obtožujejo proiranske, da uvažajo terorizem
Drugi dan krvavih spopadov v Bejrutu med šiiti gibanja Amal in hezbolahi
BEJRUT — Južna bejrutska predmestja so bila tudi včeraj prizorišče izredno hudih oboroženih spopadov med predstavniki muslimanskih mili-cij prosirskega šiitskega Amala in pro-iranskih hezbolahov. Tudi včerajšnji obračun žrtev je izredno visok, saj je na »bojišču« - in tokrat moramo tako imenovati mestne ulice - obležalo 49 oseb, ranjenih pa naj bi jih bilo prav toliko. Dvodnevni poulični boji, ki so pravcata civilna vojna, so terjali 68 smrtnih žrtev in preko sto ranjenih.
Včeraj so borci Amala napadli hez-bolahe v ranem jutru in tako iznenadi-.li sovražnika. Šiiti, ki pripadajo gibanju Amal, so se pri svojem napadu po-služili tankov T 45 sovjetske izdelave, raketometalcev in avtomatičnega orožja. Po pričevanju očividcev se iz južnega Bejruta dviga oblak gostega črnega dima, libanonski premier Selim el Hos pa je postavil obem stra-
nem na srce, naj prizanesejo vsaj ženskam in otrokom, ki so nedolžne žrtve spopada.
Nabih Beri, ki poveljuje prosirskim-Šiitom gibanja Amal je napadel hez-bolahe proiranske Božje stranke, ker je spremehila južni Bejrut v »zaklonišče terorizma«. Južna mestna predmestja je morala večina prebivalstva zapustiti že dolgo od tega, tako da so mestne četrti, v katerih je do nedavnega stanovalo 300 tisoč ljudi, dejansko postala bojno polje, na katerem si muslimanska antagonista občasno skočita v lase. Dvodnevne akcije, ki so časovno sledile izraelskemu vdoru v Libanon, pa so presenetile zaradi ostrine spopadov in močno skrbijo tudi sosednje države.
Na sliki (telefoto AP): tank prosir-skih amalovcev v južnem Bejrutu.
SZ se že umiku iz Afganistana?
WASHINGTON — Ameriški dnevnik Washington Post je objavil vest, da je SZ že pričela umik svojih vojaških enot iz Afganistana. Po pričevanju nekaterih anonimnih ameriških funkcionarjev, naj bi se prvi sovjetski vojaki pričeli umikati že teden dni pred uradnim datumom, za katerega so se domenili po dolgoletnih pogajanjih v Ženevi.
Čez teden dni - 15. maja - bi se namreč morali v Afganistanu pričeti impozantni vojaški premiki, saj bi moralo na pot 115 tisoč vojakov. Dnevnik VVashington Post je tudi napisal, da so sovjetske oblasti že opremile na meji med SZ in Afganistanom veliko tribuno, s katere naj bi mendarodni tisk spremljal povratek sovjetskih vojaških odredov.
Na sliki (Telefoto AP): Uničena sovjetska motorizirana kolona
Višje kazni za vojake iz Paracina
BEOGRAD — Včeraj je vrhovno sodišče zavrnilo pritožbe vojakov albanske narodnosti, ki so bili obsojeni, da so sodelovali pri zločinu v paračinski kasarni septembra lani. Sprejelo pa je pritožbo vojaškega tožilca iz Niša in sedmim od osmih obtoženih povečalo kazni. Dva vojaka, ki sta bila prej obsojena na po 14 in 15 let zapora, čaka 20 let zapora, druga dva namesto 10 po 13 let, petega namesto 5 čaka 7 let, šestega namesto 4 zdaj 5 in pol leta, sedmi pa je s prejšnjih 7 zdaj obsojen za 14 let zapora.
Prvoobtožena, ki sta dobila najvišji možni kazni, se lahko na obsodbo pritožita v 15 dneh, ostali pa v 30. Od zveznega sodišča lahko zahtevajo, naj v izrednem postopku preveri odločitev vrhovnega vojaškega sodišča.
D. V.
Papež dospel v Urugvaj
MONTEVIDEO — Papež Janez Pavel II. je pozno ponoči po dolgi letalski vožnji prispel v Urugvaj, ki je prva etapa njegovega 13-dnevnega pastoralnega obiska v nekaterih južnoameriških državah. Poglavarja rimskokatoliške Cerkve so na letališču sprejeli urugvajski državni voditelji in krajevni škofje, ki so mu izrekli dobrodošlico vseh latinskoameriških škofov. Papež bo po Urugvaju obiskal še Bolivijo, Paragvaj, in Peru, kjer bo sodeloval na velikem kongresu katoliške mladine.
Papež je pred odhodom z rimskega letališča prejel posebno poslanico predsednika republike Francesca Cossige, ki mu je voščil obilo uspehov na tem napornem potovanju in podčrtal njegovo vlogo glasnika miru in prijateljstva med narodi.
nadaljevanja s 1. strani -	nadaljevanja.	^■4	strani	nadaljevanja s 1.	strani	ifil	Ifflffllffllfflffi		-H
• Odločen opomin
probleme, ki jih je treba rešiti. Tako eni kot drugi so si hoteli vzajemno dokazati, da imajo za sabo množico. Sindikat CGIL-CISL-UIL je moral predvsem dokazati, da ne izgublja terena, kot mnogi trdijo, in da ni opešala njegova moč, cobasi pa so morali dokazati, da njihova moč narašča.
To je bil eden, nedvomno občuten moment včerajšnjih velikih delavskih preizkušenj, ki ga delavsko gibanje ne bo smelo zanemariti, sicer bo dejansko opešalo in prepustilo izključno pobudo neoliberističnim težnjam. Drugi moment pa je bila dejanska vsebina manifestacij. Delavci z Juga so jasno pokazali s prstom na hude in neodložljive probleme Juga, na naraščajočo brezposelnost, na davčno problematiko, ki je eno ključnih dilem italijanskega gospodarstva in se je doslej močno opirala na izžemanje odvisnih delavcev. Ta sindikat, ki je včeraj izpričal svojo žilavost in pripravljenost na boj, jasne poglede za preobrazbo družbe, za utrditev delavskih pravic in za demokracijo, kot so poudarili sindikalni voditelji, se želi sedaj stvarno in resno pogovarjati z vlado. Že v prihodnjih dneh bo vrsta srečanj. Včerajšnji množični izziv v Rimu je hotel pokazati, da gre tokrat zares.
Na sorodni manifestaciji šolnikov pa so zelo na barviti, skoraj goljardič-ni obliki izpričali, da s svojimi divjimi sindikalnimi akcijami, ki dejansko še bolj paralizirajo že itak paralizirani
šolski sistem, že dolgo mislijo resno in da bodo tako resno mislili tudi vnaprej, če jih vlada in drugi sindikati ne bodo priznali za enakopravne sogovornike pri pogajanjih za obnovo delovne pogodbe ter za preobrazbo šolstva. Tudi to vprašanje ostaja zaenkrat odprto, v prihodnjih dneh, ko bodo na vrsti nova srečanja, pa bomo videli, kakšen bo izhod iz skrajno nejasnega in zapletenega spora.
• Korenine
zgodilo štirinajst let pozneje v decembru 1970, ko je Gomulkova vlada močno dvignila večino cen, delavcipa so odgovorili z zasedbo številnih tovarn. Upor je bil še posebej močan v Gdansku, kjer je prišlo tudi do hu-dih spopadov med policijo in delavci. Končni obračun je bil takrat petinštirideset mrtvih in nad tisoč ranjenih, Gomulka pa je moral svoj položaj na čelu poljske partije odstopiti Edwardu Giereku, ki je že januarja znižal cene na prejšnjo raven.
Z leti pa je prišlo tudi do vse boljše organizacije delavskega gibanja in leta 1976 je ob stavkah v Radoma in Ursusu na pobudo intelektualcev nastal Odbor za obrambo delavcev. S tem se je na Poljskem opozicijsko gibanje proti režimu še okrepilo. Duh opozicije je bil izredno močan tudi zaradi izrednega vpliva poljske Cerkve in zaradi slabosti poljske partije, ki je med vzhodnoevropskimi partija-
mi na oblasti daleč najšibkejša. Položaj Cerkve na Poljskem se je z leti še okrepil in danes se mora general Ja-ruzelski soočati z daleč najmočnejšo opozicijo v vsej vzhodni Evropi. Ta milijonska množica socialnih katolikov se čuti danes še močnejša, saj ima poleg tradicionalno močne domače Cerkve na svoji strani tudi vrhovnega poglavarja katoliške cerkve papeža Janeza Pavla II.
Vendar pa se je ta latentna množica dejansko organizirala šele z rojstvom neodvisnega sindikata Solidarnost, ki je užival veliko podporo katoliške Cerkve. Julija 1980 je vlada namreč ponovno skušala z velikimi poviški cen reševati kritičen gospodarski položaj države in takrat je prišlo do spontanih stavk po vsej državi. Toda do odločilnega zasuka je prišlo, ko je v začetku avgusta začelo stavkati še 17 tisoč delavcev v ladjedelnici v Gdansku. Upor se je bliskovito razširil, policija pa je aretirala najvidnejše predstavnike opozicije. Toda s tem upora niso zadušili in oblasti so bile konec avgusta prisiljene podpisati dogovor s stavkajočimi, da lahko ustanovijo samostojen, neodvisen sindikat. Tako je septembra 1980 prišlo do rojstva neodvisne Solidarnosti pod vodstvom delavca Lecha Walese, ki je tudi vodil upor v gdan-ski ladjedelnici.
Solidarnost je prevzela vodenje delavskega gibanja in takrat je lahko računala na podporo približno devetih milijonov delavcev. Stavke so se še naprej širile, na oblast pa je febru-
arja 1981 prišel general Jaruzelski, najprej kot premier, oktobra pa je tej funkciji dodal še funkcijo generalnega sekretarja poljske partije. Le dva meseca po prevzemu vse oblasti v državi je Jaruzelski izvedel tihi vojaški udar, oklical obsedeno stanje v državi in takoj razpustil sindikat Solidarnost. Istočasno so oblasti aretirale vse glavne voditelje neodvisnega sindikata z Waleso na čelu, ki je bil zaprt do novembra 1982, naslednje leto pa je prejel Nobelovo nagrado za mir.
Z razpustitvijo Solidarnosti in z vojnim stanjem v državi pa se je za Ja-ruzelskega začelo težko obdobje, v katerem se je moral na eni strani spopadati z vse večjimi gospodarskimi težavami, ki jih vse do danes niso uspeli prebroditi, po drugi strani pa s stalno opozicijo nekdanjih voditeljev Solidarnosti. Tudi referendum o gospodarski reformi konec novembra lani ni uspel zaradi premajhne udeležbe volilcev, drugi poskusi pa tudi niso dali sadov.
Za zadnje nemire, ki so se začeli konec prejšnjega meseca v Novi Huti, je značilno, da je tudi do njih prišlo zaradi visokih podražitev, ki naj bi bile nujne za sanacijo poljskega gospodarstva. Zahteve delavcev so bile sprva omejene le na občutno povišanje plač in pri tem bi najbrž tudi uspeli, če ne bi nato, tudi ob pobudi iz Gdanska, svoje zahteve razširili še na politični in sindikalni pluralizem in s tem v zvezi na ponovno priznanje neodvisnega sindikata Solidarnost. S tem pa so se strogo ekonomske zahte-
ve spremenile v politične, česar pa vlada generala Jaruzelskega, kot kaže, pod nobenimi pogoji ni pripravljena sprejeti. Še več, v Novi Huti je bila že uporabljena sila, poljski parlament pa naj bi 11. maja sprejel poseben zakon, ki bi dal vladi praktično neomejena pooblastila.
General Jaruzelski namerava zamrzniti plače, doseči izredna pooblastila za druge gospodarske ukrepe, predvsem pa namerava ukiniti pravico do stavke. Te napovedi so naletele na oster odgovor predstavnikov Solidarnosti, ki vlado opozarjajo, da brez dialoga in političnega ter sindikalnega pluralizma ne bo miru, odkrito pa govorijo o ponovitvi leta 1980 in o možnosti krvavih socialnih nemirov.
Ta opozorila pa vlado postavljajo pred nujno izbiro. Ali se bo odločila za dialog z novo Solidarnostjo in s tem v zvezi tudi za bistveno večjo demokratizacijo družbe ali pa se bo tako kot pred sedmimi leti odločila politiko trde roke, ki pa bo nujno pTl' nesla konec nekajletnega »tihega miru« med oblastjo in večjim delata, poljske družbe. Kako se bo Jaruzelsk1 odločil, je težko napovedati, vendaj pa je že sedaj jasno, da bo ta odločitev vplivala tudi na ravnanje v vseh vzhodnoevropskih socialističnih državah. Sprejem političnega dialoga bo pomenil podporo reformističnim lam, uporaba sile pa bo nujno ponudila roko vsem tistim, ki danes naspi?. tujejo Gorbačovovi perestrojki 'r vsem spremembam, ki naj bi jo ta prI' nesla.
»Na svoj 53. rojstni dan sem podpisal ostavko, danes, na pustni torek, vlogo za upokojitev,« je 6. 2. 1973 v dnevnik zapisal Stane Kavčič. Slovenski politik, ki so ga k odstopu prisilili leta 1972 na samem vrhu politične moči v največji jugoslovanski čistki po letu 1948. Hrvaška je žrtvovala predsednico in sekretarja komunistov - Savko Dapčevič-Kučar in Mika Tripala, Srbija predsednika in sekretarko partije - Marka Nikeziča in Latinko Perovič in Koča Popoviča -podpredsednika predsedstva SFRJ, Makedonija predsednika in sekretarja svoje partije - Krsta Crvenkovskega in Slavka Milosavlevskega, Bosna in Hercegovina svoje visoke funkcionarje -Osmana Karabegoviča, Avda Huma in Hajro Kapetanoviča, Vojvodina svojega partijskega predsednika - Mirka Čenadoviča in Slovenija: Staneta Kavčiča - predsednika republiške vlade, Toneta Kropuška - predsednika sindikatov in Leopolda Kreseta - predsednika gospodarske zbornice. Samo v Črni gori in na Kosovem je bilo mirno.
Uradna politična zgodovina to imenuje obračun z liberalizmom. Krivda politično padlih pa je bila le v tem, da so verjeli, da je mogoče združiti tržno gospodarstvo z enopartijskim sistemom. A tržna svoboda je bila dovoljena le do meje, na kateri so začeli nastajati samostojni, zunajpartijski centri družbene in politične moči.
bolje razumemo današnje težave
Tam pa je partija rekla: »Stoj«. Ali kot je to takrat bolj nazorno povedal Stane Dolanc političnemu aktivu Dalmacije in Splita: »Predvsem mislim, da nam mora biti popolnoma jasno, da smo komunisti v tej državi na oblasti. Če ne bi bili mi, bi to pomenilo, da je nekdo drug, za zdaj pa to ni in nikoli niti ne bo. Pravimo, da imamo oblast delavskega razreda, Zveza komunistov je najbolj odgovorni, najnaprednejši in najbolj zavestni del delavskega razreda in potemtakem Zveza komunistov drži oblast v svojih rokah. Tovariši, to moramo odkrito povedati, saj so že bili časi, ko je bilo to sramota nekomu priznati, kot da bi morali pred nekom skrivati, da smo na oblasti. Nekateri so govorili, da je Zveza komunistov idejna organizacija. To je, vendar so komunisti tisti, ki so v vladi, komunisti so v skupščini, komunisti so tam, kjer se oblast ustvarja, imajo oblast v svojih rokah.«
Petnajst let po odstopu je Stane Kavčič živel v politični internaciji, kot je svojo usodo sam imenoval, nadzorovan in prisluškovan. In teh petnajst let je pisal dnevnik in spomine. Dokler je bil še živ, je moral pred javnostjo molčati, in moral je umreti, da je lahko spregovoril: najprej na straneh Teleksa, nato Časopisa za kritiko znanosti in končno, leto dni po smrti z »Dnevnikom in spomini (1972-1979, 1980-1987)«, ki sta ga uredila in mu spremno besedo napisala Igor Bavčar in Janez Janša, v dveh zvezkih pa izdal časopis za kritiko znanosti (Ljubljana, 1988). Prva izdaja je bila razprodana, v teh dneh bo na voljo druga. In še jih bo.
Petnajst let je Stane Kavčič popisoval in ocenjeval vsakdanjost, politične sodobnike, usodo Slovenije in Jugoslavije, razmišljal, kaj bi bilo potrebno spremeniti, in upal. Zapustil je pričevanja človeka, ki je dobil vojno in izgubil mir
(kot je o svoji generaciji napisal 10. 7. bistre poglede na leta, ko je Jugoslavija tonilo svojo najglobljo krizo, v kateri je danes, in sV°^v strahove: »Bojim se torej, da bo vse to končalo rokah oficirjev, ki ne bodo mnogo vedeli o m zofiji in ekonomiji, jim bo pa jasno, da iz nic nič, ter da se z ritjo ne da napraviti kahle bodo temu spoznanju tudi ustrezno ukrepalii111 zapisal 7. 12. 1975.
Kdor hoče razumeti slovenski in jugoslova ski danes, in še posebej če ima manj kot tride let, ne more mimo Kavčičevega dnevnika in ni govih spominov. Nihče, ki se ga tičeta sl°ve ska in jugoslovanska politika, pa ne mimo os nosti Staneta Kavčiča.	na
Demokratični komunisti v Jugoslaviji so svojo zastavo ponovno dali zahteve po dem ratizaciji političnega sistema, tržnem gosp0<3 . o stvu in odpiranju države v svet. Pod ob«’ istega je politično padel Stane Kavčič: lizma«, »tehnokratizma« in »proevropskosti«-
kaj? Ob koncu leta odstavitve je o svoi1^Qj2): dnjih političnih dejanjih zabeležil (23. 12.
»Ni šlo. Prezgodaj, pravijo dobronamerni. ^ pačno, kriče pravoverni. Prepozno, sep
DEJAN VERČIČ
Po izsledkih nedavnih občnih zborov
Slovenski denarni zavodi v deželi tudi lani močno utrdili premoženje
Veliko število članov in delničarjev je sledilo letošnjim občnim zborom denarnih zavodov, ki povečujejo iz leta v leto svoj vpliv med zamejskim življenjem in širšo javnostjo. Iz podatkov ugotavljamo, da je poslovnost in korektnost zavodov vplivala na razširitev kroga klientov in vlagateljev, kar je porok, da se razvojni trendi po vsej verjetnosti ne bodo še zaustavili.
Vsi zavodi so zaključili poslovno leto z dobičkom, ki ni sicer mnogo večji od lanskega (porast 1,38%), kar je vsekakor pozitivno, saj je prišlo v preteklem obdobju do motenj na denarnih in finančnih trgih, kar je zaviralo razvojno politiko. Tudi omejevanje kreditne politike oziroma obvezno Polaganje sredstev na t/c pri osrednjem denarnem zavodu Banca dltalia je omejilo poslovno uspešnost. Skupni dobiček je kljub temu znašal 5.456 milijonov lir. Če pomislimo, da so zbori članov določili, da gredo ta sredstva v glavnem za povečanje kapitala zavodov, je jasno da se bo premoženje bank ponovno krepko dvignilo. Ob koncu leta 1987 je premoženje doseglo 34.801 mio in so zabeležili 20,6 odst. Porast glede na leto 1986. Takemu porastu je v glavnem botrovalo povečanje glavnice pri TKB. Žal mnogi delničarji niso še poravnali svojih obveznosti, kar je deloma ohromilo razpoložljivost finančnih sredstev zavoda.
Za 23% se je povečala v enem letu tudi vrednost nepremičnin: posojilnica ^ Doberdobu je prišla do lastne stavbe, tudi če je še vedno v teku sodni Postopek, da se zadeva dokončno uredi. Na tak način imajo vsi zavodi lastne prostore. Pri openski posojilnici so bile izvršene nepremičninske investi-C1je za 851 mio, kar predstavlja vrednost opravljenih del za izgradnjo no-Vega sodobnega sedeža. Vrednost opreme se ni mnogo povečala (v neka-terih zavodih je prišlo do prodaje in odpisa dotrajane opreme), tako da Vrednost sedaj znaša 6.273 mio in je nekoliko nižja od vrednosti nepremič-bln. Ob pregledu bančnih podatkov iz ^ta 1986 smo ugotovili prav obratno nje: ta sprememba ne pomeni, da
Novi sedež openske posojilnice v gradnji
zavodi
ne posodabljajo svoje tehnične
grelne, da opravljajo znatne nepre-icntnske investicije, katerim bo sle-
dila
štorih.
znak
posodobitev opreme v novih pro-Menimo, da je taka politika
resnega
nja, da ne bi prišlo do nakupov.
in umnega gospodarje-’■ J‘ nepremišljenih
n nekaterih zavodih je prišlo tudi °. odpisov neizterljivih posojil. Sku-P 1 je bilo odpisanih 812 mio. Kar vse-akor ni velika vsota v primerjavi z tedenskimi rezervnimi skladi, ampak je znak, da mora biti vedno prisotna niueZnost Pr' sklepanju novih posojilnih P?9°bb (tako na t/r kakor pri dru-y oblikah), saj je finančno tržišče do-
kaj nestalpo, kar povzroča nepričakovane izgube.
Važno je tudi vprašanje, s kolikimi sredstvi razpolagajo zavodi oziroma koliko sredstev jim je bilo zaupanih od varčevalcev in poslovnežev. Višina zbranih sredstev je bistvene važnosti, saj omogoča aktivno delovanje zavoda. 31. decembra 1987 je bilo naloženih pri zavodih kar 407.257 milijonov lir, kar predstavlja 17,6% porast v enem letu (1986 = 346.281 mio); posojil je bilo koriščenih za 218.019 mio, kar pomeni 28,7% povišanje (1986 = 169.404 mio.). Povečalo se je torej razmerje med zaupanimi in posojenimi sredstvi kljub že omenjenim omejevalnim ukrepom zavoda Banca dltalia, ki so imeli za cilj znižanje inflacijskih trendov.
S povečanjem zaupanih in posojenih sredstev se je povečala tudi masa obresti. Zavodi so prejeli od svojih klientov 32.683 mio obresti, kar je za 12,9% več kakor v preteklem letu (1986 = 28.947); pasivne obresti, torej obresti, ki so jih zavodi izplačevali varčevalcem, so praktično ostale na lanskoletni ravni in so znašale 27.661 mio. Naši denarni zavodi so tudi poslovali z drugimi sorodnimi zavodi in so jim posojali ali so si pri njih občasno sposojali sredstva. Tudi pri teh poslih so naši zavodi dobro gospodarili, saj je prišlo do prebitka 8.300 mio lir medbančnih obresti.
Pri rednih obrestih je praktično sleherni zavod kril pasivne obresti z aktivnimi, razen pri posojilnici v Nabrežini, kjer je bil strošek dokaj boljši. Do tega je prišlo, ker je zavod uvedel politiko sorazmerno visokih obresti na vloge in zaradi sorazmerno skromne
patronat inac svetuje

Pravica do socialne pokojnine
Vprašanje: »Marca sem dopol-n>la 65 let in živim sama v stano-''anju, ki nj moja iast K0t vdova e dobivam nobene pokojnine po Pokojnem možu. Lastne pokojni-e nimam in sem brez vsakega ohodka. Po vrhu sem še bolehna n moje življenje je postalo res Prava tragedija, saj se ne morem anašati le na pomoč otrok in us-‘•jenje sosedov. Obstaja morda "»oznost, da bi dobila kako podo-ro?«
G. V.
n Jhd .socialn° ogrožene osebe, ki se iP	v podobnem položaju kot
Va®' zakon predvideva sicer ne vnr10 °Ptimalno, pa vendar zado-VJ1V0 ekonomsko podporo. Tu se-a mislim na možnost uveljavit-s , socla!ne pokojnine in tudi po-k ne9a varstvenega dodatka, za jvp,}6 Povojen zavarovalni zavod cc ' kl nos' breme za tovrstne po-ge Podpornega značaja. hii°c4lalo° pokojnino lahko prido-Dnin-r9 1-,anski državljani, ki so do-Polmh 65. leto starosti in redno
ren,,^a,J° na območju italijanske Prosil Spl°b ni pomembno, če dohn eC razPo,aga 2 zavarovalno pm ' Pa bistvene važnosti nje-stanio 'rej družinsko dohodkovno ni dnh K/?T živi sam in njegov let-alnt nnt6k ne Prese9a zneska soci-znesU? k°jnine (3-266.650 lir, temu ima nr Pa pnšteiemo še 975.000 lir), (252 20n'l1Ci° do socialne pokojnine
stanujejo skupaj) poleg za-
konca še otroci, starši, tast, tašča, zet, nevesta, bratje in sestre. Zgoraj omenjenemu dohodku za eno osebo 4.241.650 lir dodamo za drugega družinskega člana znesek minimalne delavske pokojnine 5.559.900 lir, za vsakega nadaljnjega člana pa znesek socialne pokojnine 3.266.650 lir. Družinska meja dohodka je torej naslednja: za eno osebo 4.241.650 lir, za dve osebi 9.801.550 lir, za tri osebe 13.068.200 lir, za štiri osebe 16.334.850 lir itd. Tudi izraz dohodek ima širšo razsežnost kot ga običajno pojmujemo. Poleg dohodkov IRPEF je treba upoštevati tudi dohodke, ki so oproščeni obdavčitve, oz. za katere se neposredno trgajo odtegljaji, kot na primer družinska doklada, vojna pokojnina, razne javne podpore, bančne in poštne obresti, donos vrednostnih papirjev in dohodki iz tujine. Socialna pokojnina oz. varstveni dodatek lahko z ozirom na dohodkovno stanje pritičejo tudi v znižanem znesku.
V vašem primeru ni torej nobenega dvoma. Pravico imate do socialne pokojnine, vključno z varstvenim dodatkom, ki bo znašala 325.000 lir na mesec. Zadevno prošnjo vložite še v teku tega meseca na INPS, ki vam bo nato priznal pokojnino od junija dalje. Ni predvideno namreč retroaktivno uveljavljanje socialne pokojnine, ki bi vam na papirju pritikala od aprila dalje (od naslednjega meseca po dopolnitvi 65. leta starosti). Zaradi zakasnele predstavitve zahtevka pa bo začetek nakazovanja posticipi-ran za dva meseca.	g §
uporabe zaupanih sredstev. Razlika je bila krita z obrestmi medbančnih poslov. Kakorkoli že izplačane obresti, ki presegajo 27 milijard lir, so vplivali na finančne razpoložljivosti tako varčevalcev kakor tudi poslovnežev za kritje osebnih ali drugih potreb.
Iz podatkov je razvidno, da se je povečal promet. Kljub sodobnim strojem, s katerimi razpolagajo zavodi, je bilo potrebno povečati število uslužbencev; konec preteklega leta je bilo vsega skupaj zaposlenih 222 oseb, kar pomeni 8% porast glede na leto 1986. Izplačani dohodki (vključeni prispevki za socialno zavarovanje in pokojninske sklade) znašajo 9.931 mio. z 10,7% porastom, kar je posledica novih delovnih pogodb, ki so znatno izboljšale delovne pogoje bančnih uslužbencev. Trend povečanja osebja se nadaljuje in lahko pričakujemo, da bo prišlo tudi v tekočem letu do nadaljnjega povečanja števila zaposlenih. To je vsekakor pozitivno, saj zavodi zagotavljajo delovna mesta mladim strokovno pripravljenim ljudem vseh strok (pravniki, ekonomisti, elektronski tehniki, itd.) Omenili smo, da zavodi pričakujejo strokovno sposobne kadre, kar pomeni, da je tudi v tej stroki prepotrebno stalno izobraževanje
ODO KALAN
gospodarski dopis iz Slovenije
Dokazi še zaležejo?
Prav presenetljivo je, kako gospodarsko napredni del nikakor ne more premagati nasprotnega idejnega pola, pa čeprav ta del vleče državo v gospodarsko puščavo in osamo. Nikakor namreč ni mogoče odpraviti !iste ekonomske zamisli, ki vidi v državni upravi tistega, ki je edini sposoben voditi vsak del ekonomije in ki je s predpisi celo sposoben uvesti tržno gospodarstvo. Za te ekonomske privržence, lahko bi jim rekli kar etatistični centralisti, je najpreprostejša rešitev iz gospodarske krize in visoke inflacije v uvedbi enotnega trga. Kaj je to enotni trg, sicer ni povsem jasno: jasno je le to, da bi za zagotovitev takega trga morali za podobne izdelke uvesti enake cene, da bi morali po vsej državi predpisati enake plače in da bi med drugim morali predpisati tudi ceno kapitala.
Tej ekonomski primitivnosti drugi del političnih in gospodarskih pre-pričancev, lahko jim bi rekli celo liberalističen pol, nikakor ne more do živega. Predvsem zato, ker noben dokaz ne zaleže. Zato se je razprava o enotnem trgu prenesla celo v klopi zvezne skupščine, saj hočejo idejo o enotnem jugoslovanskem trgu nekateri vriniti celo v ustavo.
Dokazov o neuspešnosti državnega predpisovanja tržnega gospodarstva je vsepovsod dovolj. Dokaj prepričljivi so npr. statistični dokazi o nazadovanju jugoslovanskega gospodarstva. Če bi bili ti podatki osklub-Ijeni najrazličnejših navlak, ki vendarle ne dajejo povsem natančne slike, bi bili še bolj prepričljivi. Kdor hoče verjeti statistiki, ali pa si jo razlaga po svoje, bi se moral v praksi prepričati o uničujočem delovanju takšne gospodarske politike.
Če bi koga od teh, ki verjamejo v neizmerno moč države na gospodarskem področju, zaneslo na nedavni hannoverski industrijski sejem, na katerem je imela Jugoslavija izjemno redko čast (in priložnost), saj so jo izbrali za »partnersko državo«, bi se lahko prepričal, kakšni so rezultati državnega urejanja gospodarskih zadev. Ponujene vloge izbranca, zaradi česar bi se moralo naše gospodarstvo znajti v središču pozornosti na tem tako velikem in odmevnem sejmu, Jugoslavija ni mogla odigrati. Jugoslovanska podjetja niso imela prav nobenega interesa, da bi se predstavila na tem sejmu in da bi sklepala kupčije. Zato je bil jugoslovanski paviljon na pol prazen, brez vrvenja, ki je bilo drugod na sejmu tako opazno in ki je dokazovalo, da se v drugih gospodarstvih nekaj dogaja, da se naprezajo, da skušajo prekositi tekmeca, da iščejo nove možnosti. Spokojen mir in brezbrižnost jugoslovanskih podjetij je bila spodobna ponazoritev napačnosti jugoslovanske gospodarske politike. Morda je gospodarska nepomembnost le prižgala kakšno lučko v glavah vladnih vrhov, ki so prišli na hannoverski sejem v precejšnjem številu?
Gledano z evropskega zornega kota se zdi skorajda nemogoče, da taki dokazi ne bi bili dovolj prepričljivi. Zakaj torej tako odločno vztrajanje pri državni ekonomiji, ki se ji mora polagoma odrekati celo Sovjetska zveza, ker je ugotovila, da zaradi take zasnove gospodarstva in gospodarske politike zaostaja za svetom? Zaostajanje je zanjo nevarno zaradi cele vrste šibkih točk, ki se odpirajo vsepovsod: na ideoloških, obrambnih in političnih sferah.
Jugoslavija menda takih skrbi nima! Zato lahko životari in nazaduje? Prav životarjenje in nazadovanje na povsem določen način omogoča, da se vplivni državni sloji funkcionarjev in uradnikov lahko odbržijo na svojih položajih. Demokratizacija v gospodarstvu se namreč začenja z uvajanjem tržnosti. Takšna demokratizacija pa prinaša za vladajoči razred dve neprijetnosti: omogoči tržno gospodarsko vrednotenje in na tej podlagi razvršča gospodarje med dobre in slabe,- od politične in siceršnje birokracije pa zahteva učinkovitost. Prvega dejstva se boji marsikatero podjetje, ki ima zdaj svojega vplivnega državnega patrona in ki lahko obstaja prav zaradi njega. Druge zakonitosti pa se bojijo birokratski sloji, saj demkratizacija hitro pokaže, kdo je neučinkovit in zato nepotreben. Biti izključen iz kroga, kjer so odločujoči, pa prinaša nevšečne posledice. Zato se tržnemu gospodarstvu upira tako velik del jugoslovanskih politikov in birokracije in zato je še vedno nejasno, kdo bo v tem boju za oblast tudi resnično premagan.	JOŽE PETROVČIČ
V sredo v Milanu skupščina IT AL JUG
V sredo, 11. maja, bo v Milanu redni letni občni zbor članov Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice ITALJUG. Skupščine se bo kakor vsako leto udeležilo tudi večje število slovenskih zunanjetrgovinskih podjetnikov iz Trsta in Gorice. V tej zvezi vabi Slovensko deželno gospodarsko združenje vse podjetnike, ki bi se ne mogli udeležiti zbora, naj izročijo podpisana in ožigosana pooblastila v uradih združenja. Na sliki udeleženci občnega zbora tržaške delegacije ITALJUG, ki je bil na tržaški trgovinski zbornici pretekli četrtek
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V BANČNI SEKCIJI SDGZ
za razvoj gospodarstva
in v pomoč prebivalstvu
KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH
HRANILNICA IN PpSCHILNICA OPČINE-TRST
%
m

KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
Kmečka banka 1) Gorica )
bčIkb
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Bela in dolga poročna obleka tudi v sanjah moderne neveste
Že od nekdaj je bila bela obleka namenjena nevestam. Mode so se spreminjale, spreminjale so se modne linije, navade, a bela barva je ostala tista, ki so jo neveste najraje izbirale in ki je ostajala simbol poročnega dne.
No, modni ustvarjalci le niso mogli dopustiti kar tako križem rok, da bi se ta tradicija nadaljevala v večnost, da bi vse neveste vedno v belem, da bo le bela barva tista, ki jih bo spremljala v cerkev, ali danes vse bolj prepogosto samo na občino.
Tako so sklenili, da uvedejo tudi v kolekcije poročnih oblek številne novosti. Najprej so se lotili krojev, ki so od vedno v glavnem sledili tendencam krojev oblek za svečanejše priložnosti; nato so ovrgli prepričanje, da mora biti poročna obleka brez izrezov, samo z dolgimi rokavi, torej čim bolj klasičnega kroja itd.
Potem so se lotili izbire barv. Modne kolekcije so tako prikazovale, poleg tradicionalnih belih tudi poročne obleke v drugih barvah, kot na primer v rožnati, beige, v vseh drugih pastelnih barvah in celo v svetlomodri in vijoličasti barvi. Slednjih barv včasih neveste niso izbirale, ker so pravile, da prinašajo nerečo.
Svoboda v izbiri je šla tako daleč, da smo videli tudi neveste v črnih oblekah, čeprav so jih modni mojstri posvežili z belimi ovratniki, belimi blazerji, klobuki in raznim nakitom.
In ko so opravili revolucijo b izbiri krojev in barv, so se modni ustvarjalci lotili tudi dolžine poročnih oblek. Bolj tradicionalne obleke so ostale seveda še vedno dolge; vendar se je in se danes še bolj uveljavlja moda kratkih oblek, takšnih, ki jih nevesta s pridom uporabi tudi kasneje.
In prav tu so se najbolj uveljavili razni kostumi, dvodelne obleke, ali pa obleke z enakim jopičem, ali z blazerjem v barvi, ki se je skladala z obleko.
In ker se mnogi danes odločajo tudi za bolj hitre poroke z manj povabljenci, s kratkim sprejemom, nato pa s takojšnjim odhodom na poročno potovanje, je večkrat prav poročna obleka tista, ki spremlja nevesto tudi na tem potovanju.
Kljub vsem tem novostim, kljub temu da se tradicije rušijo, da se okusi in navade nenehno spreminjajo, ostaja vendarle sen marsikaterega dekleta, da bi stopilo v zakon v lepi beli in dolgi obleki, ki bi jo kra-
sila morda še bogata vlečka. In bi takšni nevesti zamerili, če bi si ob tej obleki, zaželela tudi poroko po tistih starih, a še vedno tako lepih pravilih?
Obleka ni važna, važno je, če je in če bo nevesta srečna, boste rekli. In to je res najvažnejše. Naj bo potem obleka bela, ali ne, dolga ali kratka, poroka svečana, ali pa ne... življenje, ki bo poroki sledilo, bo pokazalo, če je bila izbira (a ne le obleke) dobra, pravilna...
Neva Lukeš
:?smi£fd č,eznmm
Najnovejša kolekcija porcelana v najmodernejših oblikah
v Ul. Carducci 20
Oglase
pripravil
Dubliest
oglasni
oddelek
telefon: (040) 7796688
	
	CVETJE
	SOBNE RASTLINE
jppgEH	VENCI ARANŽMAJI POROČNI ŠOPKI
m	SAVINA
	
	TRST - Ul. deINstria 10
p*',	Tel. 755590
	
GALTRUCCO
NOVE POŠILJKE METRSKEGA BLAGA ZA POMLADNA-POLETNA MOŠKA IN ŽENSKA OBLAČILA
v
Široka izbira modelov za neveste GALTRUCCO - Goldonijev trg 1 - TRST
1
1
I
| poročne obleke | italijanske in I francoske mode
'friAtcun,
Popolna izbira elektrogospodinjskih strojev v Ul. Muratti 4
TRST - Trg sv. Jakoba 3 - Tel. 773765 PRODAJAMO
—	Zazidljiva zemljišča pri Domju in Sv. Ivanu.
—	Nezazidljiva zemljišča v Samatorci in Križu.
—	Hiše potrebne prenovitve pri Sv. Alojziju in v Boljuncu.
—	Sv. Vid: 3 sobe, dnevna, kuhinja, balkon, kopalnica, prostorno, svetlo.
—	Pam: dnevna, dve sobi, kuhinja, kopalnica, dva balkona, 70.000.000.
V NAJEM
Hišica v Podlonjerju, opremljena.
Uradi, ambulatorji v centru.
NUJNO IŠČEMO
Hišico v kateremkoli predelu mesta in okolici.
Stanovanja potrebna prenovitve v centru. Pri Rocolu stanovanje 2/3 sobe po možnosti z vrtom.
Pri Magdaleni 2 sobi, dnevna.
Zazidljivo zemljišče pri Magdaleni, v Bar-kovljah, v Bazovici.
za povabljene goste nekaj elegantnega ob taki priložnosti
Šolstvo in manjšinski sosveti
Koroška: težki problemi za narodnostno skupnost
Ena od tolikih manifestacij, na katerih koroški Slovenci zahtevajo svoje pravice
CELOVEC — Slovenska narodnostna skupnost na Koroškem se nahaja v izredno težki situaciji. Na pobudo koroškega Heimatdiensta bodo SPOE, OEVP in EP - združene spet enkrat v protimanjšinskem trostran-karskem paktu - predvidoma junija •neseca v parlamentu sprejel zakon, ki bo obstoječe dvojezično šolstvo spremenil v škodo slovenske narodne skupnosti. »Pedagoški model«, ki iočuje otroke po narodnih in jezikovnih kriterijih, je naperjen tudi proti dvojezičnim učiteljem, zožuje bazo slovenski gimnaziji v Celovcu in bo v celoti poslabšal položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Koroškim Slovencem grozi torej Uzakonitev dela apartheida na juž-nokoroških šolah. In ravno v tem trenutku pa bremeni vsakdanjo razpravo o bodočnosti splošnega razvoju manjšine na Koroškem še posebej 'liskusija o morebitnem vstopu Slovencev v takoimenovane »manjšinske sosvete«. Ta gremij so si izmisli-11 strategi uradne avstrijske proti-
Iniciativa
staršev
CELOVEC — Odpor najširših krosov slovensko in nemško govorečih Avstrijcev proti grozečemu ločevanju otrok na šolah se krepi. Vedno nove ruciative se pojavljajo. Tako se je npr. v torek predstavila v Celovcu nadre-Ehonalna iniciativa staršev za ohrani-®v skupnega dvojezičnega pouka, ake iniciative nastajajo tudi po tere-^ na dvojezičnem ozemlju in imajo kupni cilj: preprečiti hočejo vsakršno Segregacijo.
Na tiskovni konferenci nadregional-iniciative so starši poročali, da je 6 danes občutiti posledice postopnemu poslabšanja dvojezične vzgoje (v etovcu ni mogoče prijaviti otrok k riv0^eZ.?nemu Pouku, v Pliberku ni vojozičnega vrtca,...), opozarjali pa so im i na strašne posledice, ki bi jih elo ločevanje. Pravnik dr. Brugger šn 0Pozoril na dejstvo, da bi vsakr-sta. oblika ločevanja nasprotovala av-0 jJski ustavi, ter da bo v tem primeru 3, °vo prišlo do tožb pri ustavnem so-tj CU' Nazadnje je predstavnik inicia-zv 6i Un‘v' as'stent dr. Adi Wimmer po-vni VSe starš®. naj svoje otroke ob iav'SU V ^udsko šolo maja meseca pri-Po izrecno za skupni dvojezični
A. M.
Pouk.
manjšinske trojice SPOE, OEVP in EP ob sklepanju o ugotavljanju manjšine in pisanju takoimenovane-ga zakona o narodnih skupinah leta 1976. Tedaj so - očitno da bi ustvarili videz, da koroškim Slovencem oziroma manjšinam v Avstriji sploh še nekaj ponudijo - pač zapisali v restriktivni zakon, ki nikakor ne ustreza določilom avstrijske državne pogodbe in je revizija avstrijske ustave, da pač smejo tudi Slovenci še v neki informativni gremij. In temu »otroku« so dali ime sosvet.
Danes je razprava o vstopu v sosvet med koroškimi Slovenci v polnem teku: Narodni svet je celo že imenoval svoje člane, Zveza slovenskih organizacij pa bo o vstopu sklepala na svojem občnem zboru 28. maja tega leta. Narodni svet utemeljuje svoj korak s tem, da pač hoče nadaljevati razgovore in tako preprečiti uveljavitev ločitvenega predloga. Zato je Narodni svet poslal tudi svojega zastopnika na pogovor v parlamentarnem pododboru, ki pripravlja ustrezno tekstacijo za ločitveni sklep. Seveda se je tudi pri razgovoru v parlamentarnem pododboru pokazalo, da je bila ta pot z vidika manjšine zaman - pač prav tako, kakor že večkatera vožnja na neuraden pogovorček. Prav isto izkušnjo imajo npr. gradiščanski Madžari, ki so že takoj po uzakonjenju zakona o narodnih skupnostih zasedli sosvet in po petih letih morali potegniti negativno vmesno bilanco: »Sosvet ni funkcionalen, še enega vprašanja nismo rešili.« Prav iz teh izkušenj pa se tudi velik del slovenske baze na Koroškem uči in je tako tudi na krajevnih sestankih Zveze slovenskih organizacij večina bila proti vstopu v sosvet. Se povrhu seveda prav v trenutku, ko v parlamentu hočejo sklepati o ločevanju otrok na južnokoroških šolah in tako odrezati slovenskemu življu korenine.
V tej resnično težki situaciji je zato tem bolj škoda, da se Narodni svet koroških Slovencev s samovoljnim imenovanjem članov za sosvet očitno odpoveduje akcijski enotnosti in dogovarjanju med obema organizacijama. Ta enotnost pa je v zadnjih petnajstih letih slovensko narodno skupnost na Koroškem v celotnem koroškem, avstrijskem in evropskem prostoru, profilirala kot manjšino, ki se je pripravljena boriti za svoje pravice: pogumno, samozavestno ter enotno.
ANDREJ MOHAR
Pred junijskimi volitvami
V tem tednu zadnje seje deželne skupščine F-JK
TRST — Deželni svet Furlanije-Julijske krajine se bo ponovno sestal v torek, 10. t. m.; začel se bo tako zadnji teden delovanja deželne skupščine v tej mandatni dobi. Predvideva se namreč, da bo deželni svet -kot so določili načelniki svetovalskih skupin— zaključil svoje delo v četrtek; obstaja pa tudi možnost, da bi deželna skupščina zasedala tudi v prihodnjem tednu in sicer v primeru, da bi svetovalske komisije v teh zadnjih dneh odobrile zakonske osnutke velike važno-isti.
Na torkovi seji bo deželna skupščina odobrila kriterije, po katerih porazdeliti finančna sredstva družinskim posvetovalnicam za leto 1988. Razpravljala bo nato o peticiji (podpisalo jo je približno 300 prebivalcev), ki zadeva prekinitev delovanja kamnoloma »Calce« v zagrajski občini, o čemer bo pročal svetovalec Riuscetti (KPI). Na dnevnem redu so še drugi zakonski osnutki.
Vsem tem bodo v prihodnjih dneh dodali še dva; prvega je predstavila svetovalska skupina Krščanske demokracije (prvi podpisnik je svetovalec Pagura) in zadeva določila za dodeljevanje deželnih podpor zasebnim glasbenim šolam in institutom; drugi zakonski osnutek pa je predložila komunistična skupina (prvi podpisnik je svetovalec Ivan Bratina), katerega so sicer osvojili tako deželni odbor kot ostale politične skupine, ki so prisotne v pristojni svetovalski komisiji. Zakonski osnutek določa predpise za dodeljevanje izrednih finančnih prispevkov za razne proslave ob 40. obletnici republiške ustave in 25. obletnici deželnega statuta.
Torkova deželna seja se bo vsekakor začela z odgovori predstavnikov deželnega odbora na vprašanja in interpelacije.
Zabeležiti je tudi treba, da je deželni odbor nakazal preko 11 milijard lir za šolske gradnje, od teh 2310 milijonov za repentabrsko, zgoniško, miljsko in tržaško občino.
KPI: Srečanje o mednarodnem sodelovanju
VIDEM — Deželni komite KPI za Furlanijo-Julijsko krajino prireja v sredo, 11. t. m., v občinski dvorani v Špetru MEDNARODNO SREČANJE na temo: Razvoj gospodarskega sodelovanja med Furlanijo-Julijsko krajino in Socialistično republiko Slovenijo po sporazumu Goria-Mikulič.
Na srečanju, kateremu bo predsedoval posl. Arnaldo Bara-cetti, bodo pozdravili špetrski župan Firmino Marinig, pokrajinski svetovalec Giuseppe Bla-setig, deželni tajnik KPI Roberto Viezzi, sekretar občinskega komiteja ZKS iz Nove Gorice Rajko Novak in izvršni sekretar predsedstva CK ZKS za družbe-no-ekonomske odnose Robert Černe. Uvodno poročilo bo imel referent za gospodarsko problematiko pri deželnem komiteju KPI Renzo Toschi. Sledila bodo druga poročila, prisotni pa bodo še predstavniki podjetij in delovnih organizacij z obeh strani meje.
Posl. Zangheri za odobritev treh zakonov v korist naše dežele
TRST — Komunisti so v zadnjih dneh posegli na najvišji ravni (pri vladi, pri predsedniku poslanske zbornice in pri načelnikih parlamentarnih skupin), da bi parlament pred 26. junijem (ko bomo v F-JK obnovili deželni svet) odobril tri zakonske osnutke, ki zadevajo našo deželo.
Trije zakonski osnutki zadevajo določila za razvoj mednarodnih gospodarskih odnosov v F-JK, predpise za zaščito jezikovnih manjšin ter za zmanjšanje in reformo vojaških služnosti. Pobudo je prevzel predsednik komunističnih poslancev Zangheri, ki se je s tem namenom uradno obrnil na predsednika in podpredsednika ministrskega sveta De Mito in De Micheli-sa, na predsednika poslanske zbornice Nilde Jotti in na predsednike vsedržavnih parlamentarnih skupin.
V predloženih dokumentih predsednik komunističnih poslancev Zangheri predvsem opozarja, da sta v programu nove vlade in sicer v poglavju o Fur-laniji-Julijski krajini tudi obvezi za odobritev enotnega besedila za zaščito jezikovnih manjšin (med katerimi tudi furlanske) in za razvoj mednarodnega gospodarskega sodelovanja; v poglavju o obrambnem ministrstvu pa je obveza za odobritev zakonskega osnutka o novih predpisih za vojaške služnosti. Ti trije zakonski osnutki — dodaja Zangheri:— so bili okvirno že sprejeti ob koncu prejšnje zakonodajne dobe, sedaj pa so bili ponovno predstavljeni in čakajo na dokončno odobritev. Obenem izraža upanje, da bi vlada in parlamentarne skupine premostile vse pomisleke, tudi finančnega značaja, o predlaganih osnutkih, da bi bili odobreni pred 26. junijem.
S tem v zvezi je deželni tajnik KPI Roberto Viezzi izrazil veliko zaskrbljenost zaradi zavlačevanja, do katerega prihaja v postopku za odobritev omenjenih zakonov; obenem poziva demokratične sile in deželno vlado, da bi napele vse napore za dosego teh ciljev.
Vožnja po slovenskih avtocestah bo za 80% dražja
LJUBLJANA — Slovenski izvršni svet je po temeljitem tehtanju vseh utemeljitev »za« in pomislekov »proti« vendarle soglašal s predlogom slovenskih cestarjev, naj se cestnine na slovenskih avtocestah povečajo, in sicer povprečno za 80 odstotkov. (Nove cestnine bodo veljale takoj, ko bodo objavljene v uradnem listu). Vendar ob tem izvršni svet zahteva, naj cestarji pripravijo natančno analizo stroškov, ki jih imajo z upravljanjem teh cest in z njihovim vzdrževanjem, saj po strogem mnenju izvršnega sveta cestarji sami doslej niso storili skoraj nič za posodobitev avtocest in za večjo varnost na njih.
Cestarji so tudi na današnji seji slovenskega izvršnega sveta utemeljevali tako visoko podražitev cestnin s pomanjkanjem denarja. Po njihovih trditvah jim za normalno poslovanje letos manjka 41 milijard dinarjev, ki naj bi jih dobili z višjimi cestninami (17 milijard) in z višjimi registracijskimi taksami (24 milijard), seveda, če bi višje cene začele večati že maja. Kot so povedali, so se za tako visoko podražitev cestnin odločili potem, ko so ugotovili, da letos ne morejo računati z bistveno večjim bencinskim dinarjem.
Ob tem so se v razpravi pojavili stari pomisleki zaradi pogostega draženja cestnin. Po podatkih cestarjev bo po najnovejši povišici cestnina skoraj štirikrat dražja kot maja lani. Od tedaj se je namreč podražila še novembra lani in januarja letos. To pa bo po mnenju nekaterih nespodbudno vplivalo na našo turistično ponudbo, naši avtoprevozniki bodo zaradi tega nekonkurenčni, pogosto povečanje cestnin pa tudi ne prispeva k zmanjševanju inflacije.
Veliko očitkov je bilo slišati na račun neracionalnega dela cestarjev. Nekateri so dvomili, da bodo cestarji tudi z dodatno zbranim denarjem iz cestnin bolje vzdrževali avtoceste. Cestarji so se branili, da bodo ta denar v prihodnje uporabili tudi za lastni dinarski delež.
V izvršnem svetu so spraševali tudi to, kako to, da služba, ki skrbi za avtoceste, porabi toliko denarja in ima kar 180 zaposlenih. Cestarji so povedali, da razmišljajo o uvedbi avtomatskega razdeljevanja lističev ob vstopu na avtocesto, za tiste pa, ki se vsak dan vozijo po avtocestah, naj bi uvedli mesečno plačevanje cestnine.
TONJA SLOKAR
Cit
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
TRŽAŠKA HRANILNICA
RAZPIS ZA PRELIMINARNI IZBOR
25 oseb, s katerimi bo sklenjena pogodba za izpopolnjevanje ob delu v skladu z zakonom št. 863, z dne 19. 12. 1984. Pri izbiri lahko sodelujejo polnoletni italijanski državljani, ki na dan razpisa izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da imajo italijansko višješolsko diplomo (ne pride v poštev diploma umetnostne smeri ali tista, ki je dosežena po štirih letih šolanja), s katero se lahko vpišejo na univerzo, uspeh na diplomi pa ne sme biti slabši od 42/60; sodelujejo lahko tudi diplomiranci iz ekonomije in trgovine, prava, ekonomskih in bančnih znanosti, statističnih znanosti, politične ekonomije, ekonomije podjetja, matematike, strojništva in informatike:
-	na dan razpisa morajo imeti stalno bivališče v Furlaniji-Julrjski krajini;
-	ob eventualni sklenitvi pogodbe za izpopolnjevanje ob delu ne smejo biti starejši od 29 let.
Prošnje je treba vložiti najkasneje do petka, 20. maja 1988, do 16.45 popoldne. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo na glavnem sedežu (v vratarnici) in v podružnicah v Buttriu, Cordenonsu, Gradežu, Tržiču, Miljah, Pordi in Sesljanu. Trst, 8. maja 1988
že od^?' ^a^0, otrok maj,« ji je pozno zvečer, ko je Dani rij da - Spat' tiho rekel °b baru. »Kmalu bo ves svet gov tisk? vlmas razmGrie z mano. Misliš, da boš prenesla pi zabavn ?mejala se te in rekla da, pri tem pa je bilo najbc Poslnčat n’ ,cpl sta bila samo prijatelja. Malo pozneje sta š klaviri Bobbyja Shorta, ki je izvajal prave čarovnije sPat v J .(“artylovem salonu, končno pa sta se odpravi sPeli vnt aJe' 50 n)eni sorodniki medtem tudi že pi K želot iW York- Drugo jutro jo je poklicala Vanessa, ki tilmom 3 79siti z njo. Bila je vsa navdušena nad Valini jula z wP,bl raba slišala vse o njem. Prejšnji večer je večf »7 ar .ur in Faye, ki ji ni hotela ničesar povedati. jjP 0 mi boš morala povedati ti. Vse.« prav da X-. ahk° pripeljem tudi Georgea?« Ni se ji zde ni razum 1 Pustila samega s fantkom. Toda Vanessa
»Katere
^Georgea vvati	^ ^	____________
1» ^anessa na drugem koncu žice malone padla
'ratere9a Georgea?« to, da f°^a Waterstona-stola.
To je povedala tako neprizad
»Se šališ? Je tudi on tu?«
»Ja. Priletela sem skupaj z njim in njegovim sinom. Pravi, da bo imel hec teh nekaj dni, medtem ko te bom jaz gledala, kako dobivaš diplomo. In ko sva že pri tem, čestitam! Vsaj eden izmed nas je zdaj izobražen!« Toda Vanesse ta trenutek njena izobrazba sploh ni zanimala.
»George Waterston! Val ne morem verjeti!« Z dlanjo je pokrila slušalko in povedala novico Jasonu, nato pa je nadaljevala pogovor v glasnem šepetu. »Imaš kaj z njim?«
»Ne samo prijatelja sva.« Toda Vanessa ji ni verjela niti besede, kot je priznala Jasonu, ko je končno odložila slušalko. Če je prišel za njo vse do New Yorka, ji mora biti kaj več kot samo prijatelj.
»Človek nikoli ne ve. Vi iz Dežele plastike ste čudni, to že od nekdaj trdim.« Potem se ji je nasmehnil. Naslednji teden sta se nameravala seliti. Našla .sta podstrešje v Sohu in sta komaj čakala, da se veselita. Obljubila sta Wardu in Faye, da jima ga bosta pokazala in nihče več se ni pretvarjal, kje zdaj živi Van. Vsi so vedeli, da živi in da bo še naprej živela z njim. Faye jo je prejšnji večer malce zaslišala v upanju, da bo izvedela, da se nameravata v kratkem poročiti, toda nič ni kazalo, da imata takšne namere. Jason je potem, ko so se starši vrnili v Pierre in sta ostala sama, obtožil Vanesso, da muči mater. »Uboga ženska si tako prizadeva, da bi bila ti spodobno dekle. Vsaj zaročila bi se lahko, veš.«
»In s tem vse pokvarila.«
»Ti si prismuknjena.«
»Ne, nisem. Ne potrebujem koščka papirja, da sem lahko s tabo. Oba bi rada poprej še marsikaj opravila,« ga je
opomnila: njegovo igro, njeno knjigo in službo. Jason je vsaj končal šolanje in se je počasi nameraval ustaliti. Va-nessi pa se ni nikamor mudilo. Bila je še dovolj mlada, da se ji je zdelo, da ima še vse pred seboj. Trenutno se ji je strašansko mudilo samo na sestanek z Valinim prijateljem.
Dogovorili sta se za kosilo pri PJ Clarku in točno ob uri sta Valerie in George Waterston vkorakala v lokal skupaj z njegovim sinom Danom. George je bil oblečen v kavbojke in majico in obut v Guccijeve čevlje brez nogavic, Dan pa je bil videti kot katerikoli otrok od koderkoli v svoji modri srajci in hlačah kakijeve barve. Zadnje čase je veliko dal na obleko, vse odkar se je začel zanimati za dekleta, na Val pa je bil ves nor. Val je imela na sebi cigansko obleko iz rdečega usnja. Toda Vanessa je videla samo Georgea in skoraj ni zaprla ust od občudovanja. Valerie jo je neusmiljeno dražila dober del kosila. Jason in George sta se razumela kot ogenj in slama. Danu pa je Jason pripovedoval neskončne zgodbe o športu in mu na koncu obljubil, da ga bo peljal na tekmo Jenkijev, preden se bo vrnil za Zahodno obalo. Nastala je skrajno prisrčna skupina in Van si ni mogla kaj, da ne bi opazila sprememb na svoji sestri.Bila je mirnejša, bolj samozavestna, bolj obvladana in ne tako kričava. Zdela se ji je pomirjena in srečna in potešena in težko bi verjel, da ni zaljubljena v moškega, s katerim je prišla.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Tehnološki razvoj ali računalniški sindrom?
Novi poklici zahtevajo pravi odnos do strojev
Današnji življenski ritem nas čedalje bolj sili, da se poslužujemo računalnikov in tehnologije sploh, tudi pri vsakdanjih drobnih opravilih. Če bi nekomu rekli, da doma nimamo pralnega stroja ali hladilnika, bi najbrž široko razprl oči, če bi mu povedali, da družinske dohodke in stroške obraču-vanamo na papirju in s svinčnikom, bi se prav tako čudil. Nihče (ali skoraj) pa se ne čudi, ko ugotavlja, da srednješolci in celo višješolci izredno slabo berejo, se težko izražajo, pri vsakdanjem pogovru pa uporabljajo vedno iste izraze. Ne berejo pač, ker nimajo ustreznega čtiva, ne pogovarjajo se, ker se nimajo s kom, njihov besedni zaklad je pustinja, ker pač danes lahko komuniciramo le z nekaj besedami. So tudi taki ljudje, ki ugotavljajo, da poklici, ki jih razvoj tehnologije omogoča, ne zahtevajo pač kake posebne komunikativnosti, dovolj je ročna in umska (računalniška) spretnost.
Da dejansko ni tako, je skušal obrazložiti prof. Giuseppe O. Longo, docent teorije informacije na tržaški univerzi, ki je v petek imel predavanje v krožku Che Guevara. Govoril je prav o bodočih poklicih in o možnosti in načinu vključevanja v svet tehnologije in "gumbov". Ob poslušanju njegovih besed so se mi porajala številna vprašanja, na katera mi je tudi posredno in neposredno odgovoril. V kolikšni meri bodo novi poklici vplivali na inflacijo čustev, ki že danes dobiva nevarne razsežnosti? (Sem pač čustven človek, ki se rad pogovarja.) "Informatika in tudi informacija sta temelj razvite družbe," je dejal prof. Longo, 'vendar že danes beležimo na tem področju veliko krizo, pa ne zaradi pomanjkanja, temveč zaradi ekscesa." Računalniška tehnologija stane danes manj kot katerakoli druga oblika sodobne tehnike. Čudno se sliši, a je tako. Računalniške industrije si ne morejo dovoliti, da bi pošiljale na trg drage stroje, nihče jih ne bi kupil. Hišni računalniki stanejo smešno malo, to pa spodbuja ljudi, da si jih nabavijo, čeprav jih v resnici sploh ne potrebujejo. Računalnike uporabljajo domala v vseh podjetjih, trgovinah, javnih službah. Stroj postopoma nadomešča človeka. Toda, kakšen odnos ima človek do računalnika - stroja? Vemo, da je od njega odvisen v že nevarni meri, odstopa mu svoje sposobnosti, večkrat mu prepusti tudi odgovornosti, saj misli, da stroj pač ne more zgrešiti. Skratka, človek že danes obožuje stroj, s katerim dela in se ne zaveda, da mu ta stroj postopoma in nepopravljivo odžira ustvarjalni potencial, s katerim se vsak človek rodi.
Kaj pa dialog? Tega ni, človek se poniža na raven stroja, čeprav je prepričan, da je to njegov otrok, da je nekaj, kar je pač ustvaril in se zato počuti vzvišenega. Kako torej pripraviti človeka, zlasti mladino in morda že otroke, do pravilnega pristopa do stroja in računalniške tehnologije? Žal na to vprašanje težko dobimo odgovor. Prof. Longo je celo dejal, da je nerešljivo. Po njegovem mnenju pa je treba mladega človeka naučiti, da ima poleg ročne spretnosti in sposobnosti poznavanja in obvladanja stroja, še druge potenciale. Prof. Longo meni, da bi se bilo treba na informatiko in računalništvo pripravljati tudi s pomočjo humanističnih ved, z dobršno mero zdrave filozofije, nanje pa bi bilo treba gledati tudi s kančkom nezaupljivosti. Torej ni res, da je stroj nepogrešljiv? Če stroj pogreši pomeni, da je pred njim pogrešil človek. Že to pa je odličen razlog za razmislek.
Ali bodo novi poklici res izpodrinili tradicionalne dejavnosti? Nekaterih poklicev že danes ni več. Seveda se tu odpira velik problem brezposelnosti, ki jo v določeni meri lahko brzdamo tako, da poklicno izobraženega delavce preusmerimo v svet tehnologije. To pa še zdaleč ni rešitev. Že šola bi namreč morala nuditi pravo poklicno usmerjanje, ki pa nikakor ne sme postati prisila. Tudi o kaki visoki specializaciji ne bi smeli več govoriti. Pri nas se sicer to še ne dogaja, obstajajo pa vznemirljivi podatki iz ZDA, ki pričajo, da je večina specializiranih računalniških tehnikov... nepismena. V časopisnih oglasih lahko beremo, da bo neko podjetje zaposlilo računalniškega "virtuoza" pod pogojem, da zna brati in pisati in da obvlada najosnov-nešje izrazne pojme. Taka podjetja običajno prirejajo tečaje angleščine, bralne vaje in ure pogovorne tehnike.
Naslov predavanja, ki ga je poleg prof. Longa razvil tudi docent uporabne psihologije prof. Luccio, se je glasil nekako takole: Kakšno bodočnost imajo novi poklici? Perspektive niso rožnate oziroma ne take, kot radi napovedujemo. Tehnološki razvoj je namreč tako hiter, da bi bila vsaka današnja napoved že jutri zastarela trditev. Računalniško tehniko bi bilo treba us-
trezno preusmeriti, jo prilagoditi resnim in perečim problemom, s katerimi se sooča vsaka sodobna družba. Vzemimo na primer energetsko krizo. Računalniška tehnologija rabi ogromno energije za to, da se razvija in uveljavlja. Večji del te energije pa človek ta-korekoč porabi v prazno. S pomočjo računalnikov namreč išče nove in alternativne energetske vire, a večkrat njegovi poskusi propadejo. Če pa bi računalnike uporabljali predvsem za to, da bi ugotovili, na katerem področju je poraba energije odvečna in na katerem je je premalo, bi računalnik resnično služil svojemu namenu. Človek bi pri tem izkoristil tudi svoje naravne sposobnosti, računalniku bi zaupal le najtežje naloge. "Prav v tej obliki sožitja z računalnikom vidim pravo bodočnosdt novih poklicev," je dejal prof Longo.
Skratka, računalniške tehnologije ne gre precenjevati, možno pa je, da bo človeštvo v prihodnjih desetletjih bolehalo za računalniškim sindromom. Čas je, da človek ponovno vzame pamet v roke, se zazre vase in razmisli, česa je bolj ali manj sposoben in kam bi rad usmeril svoje sposobnosti. Toda to mora narediti brez pomoči računalnika, brez inteligenčnih testov, ne oziraje se na inteligenčne kvociente, ki so postali že nekako življensko merilo. "Noben računalnik ni in ne bo spremenil naravnih ciklusov. Morda jih bo le začasno pretresel, postopoma pa se bodo le vrnili na svoje tirnice. Zato morajo vsi, ki se že ali se bodo kdaj ukvarjali z računalniki, ostati predvsem ljudje z vsemi tistimi lastnostmi, ki mu jih je poklonila mati narava."
MIMA KAPELJ
Prošnje na javne ustanove bodo izpolnjevali v slovenščini
ZSKD zavrača nesprejemljive zahteve Dežele
V petek zvečer je bila v Gregorčičevi dvorani skupščina predsednikov kulturnih društev iz tržaške pokrajine, ki jo je sklicalo predsedstvo ZSKD. Na dnevnem redu je bil problem prošenj za denarne prispevke, ki jih naša kulturna društva vlagajo na Deželo in Pokrajino.
Kot smo že večkrat poročali, je decembra lani prišlo do zastojev pri izplačevanju odobrenih sredstev, ker je Računski dvor zavrnil sklepe deželnega sveta, ki je že dodelil sredstva nekaterim našim kulturnim ustanovam, češ da dodelitev sredstev ni v skladu z zakonom, ker so bile prošnje in dokumentacija predložene »v drugačnem jeziku od uradnega jezika, ki je v veljavi v italijanski republiki«. Dežela je sprejela odločitve Računskega dvora in jih posredovala pirizadetim ustanovam, namesto da bi se jim uprla in ščitila interese prebivalstva.
ZSKD je takrat ostro reagirala, javno protestirala proti takemu počgtju in Deželi odgovorila, da bo prošnje tudi v prihodnje pisala v slovenščini, kot je to že dolga leta delala, saj se ne misli odpovedovati tudi tistim minimalnim pravicam do rabe materinega jezika, ki nam jih je uspelo v povojnih letih uveljaviti.
Dežela pa vztraja na svojih stališčih: po nekajmesečnem zatišju se je spet oglasila, tokrat za prošnje, ki so jih ZSKD in društva predložila za tekoče leto 88. S kratkim in zapletenim dopisom je obvestila naše kulturne ustanove, da tvegajo, da izgubijo denarni prispevek, če ne bodo v čimkrajšem času predložile ponovne prošnje v italijanščini ali pa uradnega overovljenega prevoda. Se prej se je z dvoumnimi telefonskimi pozivi oglasila Pokrajina, pod katere kompetenco spada izplačevanje prispevkov za glasbene tečaje (zakon št. 49) in za kulturne dejavnosti (zakon št. 68 za ustanove pokrajinskega značaja). Vse to je ustvarilo veliko zmedo med našimi kulturnimi ustano-
vami, ki so se začela obračati na osrednjo organizacijo - ZSKD, da jim svetuje, kako naj se ravnajo.
Na petkovi skupščini je predsednik ZSKD Ace Mermolja še enkrat ostro obsodil ravnanje Dežele, ki je v nasprotju z izjavami, ki jih je javno izrekel predsednik Biasutti o potrebi, da se slovenska manjšina čimprej zakonsko zaščiti. »Tako ravnanje javnih ustanov,« je nadalje ugotavljal Mermolja, »povzroča veliko zmedo med našimi kulturnimi ustanovami in najbolj prizadene prav naša kulturna društva, ki delujejo na ljubiteljski ravni in so zato tudi najbolj občutljiva, ko gre za finančne podpore.«
Tajnik teritorialnega odbora SKGZ Pavel Slamič je orisal stališče krovne organizacije do tega vprašanja. SKGZ je že decembra izrazila protest in ogorčenje zaradi ravnanja deželne uprave, ki bi se morala zoperstaviti takim odločitvam Računskega dvora. Takoj potem je predsednik SKGZ Klavdij Palčič vprašal za uradni sestanek predsednika Biasuttija, vendar ni bilo nobenega odgovora. Istočasno je
bilo na srečanju med SKGZ in ZSKD odločeno, da bo Zveza vztrajala pri pisanju prošenj v slovenščini in tako šla v direkten spor z deželno upravo. Slamič je podčrtal, da je bilo to samostojna odločitev ZSKD, saj ni mogoče prisiliti katerokoli našo organizacijo, da gre v načelen spor in tvega tako finančno podporo, ki ji je prepotrebna za delovanje. Zato tudi ne gre prisiliti nikogar, da vztraja na teh načelnih stališčih.
V razpravi so predstavniki društev seznanili prisotne, v kakšni obliki so predložili prošnje in kakšne odgovore so imeli s tem v zvezi. Zaenkrat so dobili pismena opozorila samo tista društva in skupine, ki so predložili prošnjo za zakon št. 43 (šport in rekreacija) in št. 60 (knjižnice).
Predsedstvo Zveze je soglasno z društvi po razpravi sklenilo, da vztraja na načelnih stališčih, saj bi bilo nedopustno, da bi se odpovedovali pravicam, ki so bile že ustaljene. Pri uveljavljanju teh stališč so naši kulturni delavci pripravljeni se posluževati vseh potrebnih instrumentov, (dan)
pismo uredništvu
Stališče SKD Tabor o zahtevi Dežele
V zvezi s prošnjami na Deželo za prispevke za kulturne dejavnosti SKD Tabor (L.R. 15/87 in 39/87, 43/80) in za delovanje društvene Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši (L.R. 60/76), predloženimi v slovenščini, je letos Dežela, sklicujoč se na stalšče Računskega dvora, zahtevala, naj ponovno predstavimo vso dokumentacijo - tokrat v italijanščini, to je »uradnem državnem jeziku«, če želimo, da bodo prošnje pozitivno rešene.
Naš pismeni odgovor pristojnim deželnim odborništvom se je glasil, da zahteve ne moremo sprejeti, ker se ne nameravamo odreči že priznani pravici. Že vrsto let namreč prejemamo deželne prispevke na podlagi prošenj in dokumentacij v slovenskem jeziku. Dalje smo v pismih poudarili nujnost, da se tudi Dežela kot izvoljeni organ izjavi za pozitivno rešitev tega vprašanja.
Zato smo 28. aprila naslovili na predsednika Dežele Biasuttija pismo s prošnjo, da sprejme predstavnike našega društva na razgovor.
SKD Tabor
V torek zvečer v Študentskem domu v Trstu
»Etnični revival« za poglobitev problemov narodnostnih manjšin
V torek, 10. maja, bo v dvorani študentskega doma (Ul. Fabio Severo 158) ob 20.15 glasbeno in kulturno srečanje z naslovom »Etnični revival; mladinska kultura italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji in slovenske narodne skupnosti v Italiji«, ki ga priredijo Univerzitetni odbor za mir (CUP), Mladinski odbor Slovenske kulturno-gos-podarske zveze, Mladinska skupina Pinko Tomažič in Kulturni krožek Istria.
Čeprav po mnenju organizatorjev ni pravilno istovetiti položaja italijanske narodnostne skupnosti V Jugoslaviji s položajem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, saj bi tako istovetenje pomenilo nasprejemljivo poenostavljanje zgodovinskih, političnih, kulturnih in ekonomskih razmer, sta pa lahko primerjava in izmenjava izkušenj med obema manjšinama vendarle zanimivi, še posebno v Trstu, kjer večina prebivalstva še vedno kaže veliko nerazumevanje in nestrpnost do manjšinske problematike. Tako zbliževanje pa je še toliko bolj spodbudno, če so poleg pripadnikov obeh narodnih manjšin med pobudniki srečanja tudi predstavniki večinskegia naroda, ki se odločno zavzemajo za zaščito narodnih manjšin.
Od Univerzitetnega odbora za mir smo prejeli dokument, ki so ga člani odbora pripravili ob priliki torkovega kulturnega srečanja. V njem so študentje med drugim zapisali, da slovenska narodna skupnost v Furlaniji-Julijski krajini ima pravico do čim širše in popolne zakonske zaščite in da bi večjo skrb za rast in razvoj svoje italijanske narodne skupnosti morali pokazati tudi republiki Slovenija in Hrvaška. Študentje ob zaključku dokumenta predlagajo, da bi v okviru
skupnosti Alpe-Jadran ustvarili posebno komisijo za manjšinska vprašanja.
Na srečanju, ki bo potekalo v okviru Štafete miru, bosta mladinski položaj obeh manjšin obrazložila Franco Juri, predstavnik skupine 88 iz Kopra, in Boris Peric, predsednik Mladinskega odbora SKGZ. Predviden pa je tudi nastop istrske folk skupine Istranove, ki bo izvajala italijanske, slovenske in hrvaške ljudske pesmi, in tržaške dvoježične mladinske skupine Pinko Tomažič, ki bo nastopila z recitalom poezij, petjem in predvajanjem diapozitivov.
V sredo v dvorani Baroncini
Srečanje Skupine 85 o delu Alojza Rebule
Prihodnje srečanje Skupine 85 bo posvečeno največjemu sodobnemu slovenskemu pisatelju iz Trsta, Alojzu Rebuli. V sredo, 11. maja, ob 18. uri v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8 bosta profesorja Arnaldo Bres-san z Univerze v Vidmu in Aleksander Ska-za z Univerze v Ljubljani govorila o liku in delu Alojza Rebule. Podajanje univerzitetnih profesorjev bo z branjem dopolnil igralec Mario Licalsi, ki bo občinstvu podal nekaj odlomkov iz Rebulovih del v prevodu Diomire Fabjan Bajc.
Ob sporočilu kovinarskih sindikatov
Brez posluha v Rimu ne bo rešitve za Iret
Kovinarske sindikalne organizacije FIM-CISL, FIOM-CGIL in CCdL-UILM znova opozarjajo tržaško javnost in pristojne oblasti na resno krizo, ki jo že dolgo preživlja elektronska industrija Iret. »Poleg socialnega problema 130 delavcev v dopolnilni blagajni, ki zaradi birokratskih zamud in neizplačanih predujmov na prispevke zavoda INPS preživljajo dolga obdobja brez plače, je prav v teh dneh prišla na dan podjetniška zamisel, ki ne zagotavlja dela niti za vse tiste delavce, ki še delajo v tovarni,« beremo v tiskovnem sporočilu. Trditev se sklicuje na izjavo predstavnikov podjetja, po kateri naj ne bi mogli zagotoviti več kot 100 delovnih mest, razdeljenih med obstoječim obratom na Ul. Caboto in med komaj ustanovljeno novo družbo MIT, ki bi se morala specializirati v civilni proizvodnji.
Sindikalne organizacije tudi v luči zadnjega sestanka na deželnem odborništvu za industrijo — na katerem je bil govor tudi o vstopu finančne družbe Friulia v novo družbo MIT — opozarjajo na nujnost popolnega angažiranja Dežele, ministra za industrijo in krajevnih političnih sil pri iskanju širše industrijske rešitve, ki bi bila sposobna ponuditi boljše delovne perspektive za 270 delavcev podjetja Iret.
Ob tem povzetku sindikalnega komunikeja, ki upravičeno opozarja na nevzdržne razmere delavcev v dopolnilni blagajni in izraža veliko zaskrbljenost za usodo tistih, ki še delajo, pa ne moremo mimo neke temeljne ugotovitve. Golo in naravnost tragično je namreč dejstvo, da se je vsa teža hude krize (v katero je Iret pahnila pavšalna vladna odločitev o prepovedi izvoza njegovih elektronskih izdelkov) zgrnila na podjetje samo, katerega krivda je pač v tern; da je premajhno in prešibko, da bi se lahko z lastnimi močmi izkopalo iz brezupnega položaja. Prav ima sindikat, ko poziva k odgovornosti vlado, Deželo in krajevne politi-; ke, malo manj pa se je mogoče strinjati s tistimi pogledi, ki vidijo v lastništvu oziroma vodstvu podjetja edinega krivca za človeško resnično nesprejemljiv položaj delavcev v dopolnilni blagajni.
Nagrade za likovni natečaj na temo »Teran na mizi«
V glavni dvorani Trgovinske zbornice so v petek zvečer podelili nagrade in priznanja za likovni natečaj na temo »Teran na mizi«. Razpisala sta ga Trgovinska zbornica in Združenje gostincev FIPE, da bi ovrednotila to pristno kraško vino in njemu »najbližje« specialitete tržaške kuhinje. Na svečanosti so podelili tri nagrade za natečaj, ki ga je Združenje pekov tržaške pokrajine priredilo v sodelovanju s FIPE in TZ ob velikonočnem času, da bi nagradilo tržaške pekarne, ki so se v izložbah najbolje izkazale s pripravo tržaškega tradicionalnega velikonočnega peciva.
Predsednik TZ Tombesi je ob podelitvi priznanj poudaril, da te in druge podobne pobude (tržaška, srednjeveška in istrsko-dalmatinska kuhinja, dnevi plave ribe...) imajo en sam cilj: ovrednotiti krajevno eno-gastronom-sko tradicijo ob istočasni kakovostni rasti gostinske ponudbe.
Toda preidimo k nagradam in priznanjem za likovni natečaj o »Teranu na mizi«, na katerem je bilo predlože-
nih 82 del, ki so bila razstavljena aprila v Krožku za trgovino in turizem, pozneje pa v izložbah trgovin v mestnem središču. Prvo nagrado v vrednosti 1.500.000 je prejela Emma Breso-la z Opčin, pet drugih nagrad ex ae-guo pa so izročili Tržačanom Ugu Carraiu, Marinu Cassettiju, Giovanni-ju Duizu, Giorgiu Ferlettiju in Ercole-ju Colauttiju iz Mariana del Friuli. Preostalim dvajsetim likovnikom je žirija izročila posebno spominsko ploščo.
Nagrade za tipično tržaško velikonočno pecivo' pa so bile takole podeljene: prva nagrada je šla pekarni Gi-orgi v Ul. Carducci 14, druga pekarni Lorena na Šentjakobskem trgu 17, tretjo nagrado je zmagala pekarna Bovo v Ul. Cologna 5, četrto nagrado ex aeguo pa sta prejeli pekarni Royal v Ul. Fabio Severo 93 in pekarna Gi-orgi v Drevoredu Miramare 27. Petim pekarnam je žirija podelila posebno priznanje, vsem preostalim pa spominsko plaketo.
0
fev
* »SINCROTRONE TRIESTE«
Pravno delniška zadolžena družba za
-l#
izgradnjo sinhrotrona »ELETTRA« v Trstu
IŠČE
TEHNIKA ZA ELEKTRONIKO TEHNIČNEGA RISARJA
za pripravo načrta in izdelavo inštrumentov za svetlobni kanal v sinhrotronu.
POGOJI:
-	kandidat ne sme biti starejši od 25 let;
-	diploma z dobrimi ocenami;
-	znanje angleškega jezika.
Interesenti naj pošljejo življenjepis in vsa eventualna dodatna pojasnila do 27. maja 1988
na naslov:
»SINCROTRONE TRIESTE ufficio personale« - Padriče 99 34012 TRST. Na dopisu obvezno navesti šifro: LF/TC/Ol
Pospešene priprave na bližnje upravne volitve
SSk izbrala kandidate za Deželo Predstavitev kandidatk za KPI
Priprave za upravne volitve, na katerih bomo 26. in 27. junija obnovili sestavo deželnega, pokrajinskega, občinskega sveta v Trstu in njegovih 12 rajonskih sosvetov, potekajo te dni pri vseh strankah s polno paro. Bližajo se namreč roki, ki jih postavlja volilni zakon postopku za obnovitev skupščin: že čez nekaj dni bodo objavljeni volilni razglasi in se bo morala zaključiti dejavnost zapadlih izvoljenih svetov, kar bo hkrati pomenilo uradni začetek volilne kampanje. Stranke imajo sicer še nekaj časa na razpolago za uradno vložitev kandidatnih list (do 30 dni pred volitvami), toda vse se trudijo, da jih izpopolnijo čimprej, saj se zavedajo, da je od »pravih« imen največkrat odvisen tudi pravi odziv volivcev.
Pripravam na junijske deželne in upravne volitve je posvetilo svojo zadnjo sejo, ki je bila v četrtek v Nabrežini, tudi deželno tajništvo Slovenske skupnosti. Po poklonitvi spominu nedavno preminulega Gradimira Gradnika je tajništvo SSk »vzelo z obžalovanjem na znanje«, kot poudarja tiskovno sporočilo, negativni odgovor slovenskih socialistov in komunistov glede predloga Sama Pahorja o skupnem volilnem nastopu vseh slovenskih Političnih komponent (kot je znano pa se je Pahor odločil, da bo kandidiral na listah Proletarske demokracije in Tržaškega gibanja), zato je po mnenju SSk toliko bolj pomembno, da se utrdi samostojno slovensko zastopstvo v deželnem svetu in drugih upravah.
SSk bo predložila liste slovenskih-kandidatov v vseh 5 volilnih okrožjih
FJK za obnovitev deželnega sveta. Smernice za njihovo sestavo je že določil deželni svet SSk 13. aprila. V tržaškem volilnem okrožju bo na vrhu kandidatne liste skupina nosilcev (na-brežinski župan Bojan Brezigar, goriš-ki pokrajinski odbornik Mirko Špacapan, tržaški pokrajinski odbornik Zorko Harej in deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar), v goriškem volilnem okrožju pa bo lista SSk vključila po goriškem in tržaškem nosilcu (Špacapanu in Brezigarju) izvoljene svetovalce in druge zastopnike iz vseh občin. Povsod bodo zastopani tudi člani Mladinske sekcije. V videmski pokrajini bodo kandidirali tako vidni strankini predstavniki kot domači zastopniki.
Kandidatke na listi KPI za prihodnje upravne volitve pa so se včeraj predstavile javnosti s tiskovno konferenco, ki so jo priredile v Časnikarskem koržku. Komunistična partija je tokrat zbrala res zajetno žensko reprezentanco, saj bo na deželnih, občinskih, pokrajinskih listah in na listah okrajnih svetov kandidiralo skupno 88 žensk, upajo pa, da jih bo vsaj 30 odstotkov izvoljenih. Med temi je tudi več Slovenk in 13 kandidatk neodvisne levice.
Pokrajinski partijski tajnik Ugo Poli, ki je uvedel to množično predstavitev, je med drugim dejal, da gre za potencial, ki ga ni mogoče več zapostavljati. Poudaril je, da ženske lahko znatno primorejo k splošni družbeni in skrbstveni ureditvi, saj na lastni koži vsakodnevno okušajo najrazličnejše diskriminacije. »Ženskam moramo nuditi spoštovanje do njihove drugačnosti,
ne pa zgolj enakopravnosti, o kateri toliko govorimo,« je še dodal, nakar so besedo prevzele protagonistke. Srečanja se je udeležila tudi odgovorna za žensko problematiko pri osrednjem vodstvu KPI Giglia Tedesco.
Govornice so takorekoč enoglasno poudarile potrebo po ženski udeležbi pri javnem upravljanju oziroma pri upravljanju vsakdanjosti. Njihove zahteve se namreč krepko razlikujejo od zahtev moškega, zato pa mora dobiti večja prisotnost žensk v javnih upravah pravo težo. Odmisliti je treba prastaro razlikovanje med spoloma in neumestno retoriko, za katero se skriva nesposobnost upravljanja. Ženske postavljajo jasna vprašanja in nanje zahtevajo jasne odgovore. Poleg tega pa bolje poznajo mnoge probleme, ki jih moški obravnavajo le kot golo teorijo, ti problemi pa gredo od varstva okolja do možnosti ženske zaposlitve, od varstva za otroke do skrbstva za ostarele.
Kar se tiče razmeroma visokega števila neodvisnih kandidatk, pa so nekatere govornice poudarile, da je to dokaz nekega stalnega stika s tistim delom ženskega prebivalstva, ki ni politično angažirano. Taka angažiranost namreč še ni predpogoj za kandidiranje, kot se je v preteklosti dogajalo. Neobremenjen pristop do reševanja aktualnih problemov lahko postane plodnejši od tistega, ki ga narekujejo v naprej sestavljene smernice. Slovenske kandidatke so seveda poudarile potrebo po zakonski zaščiti naše manjšine, za katero se bodo še posebej zavzele.
Minister Prandini obiskal tudi Sesljanski zaliv
Predsednik družbe FINSEPOL dr. Ouirino Cardarelli je sporočil, da bodo v prvih desetih dneh meseca junija predstavili načrte za ureditev Ses-Ijanskega zaliva. Vest je posredoval v petek zvečer na sestanku ob prisotnosti ministra za trgovinsko mornarico Prandinija, ki si je nato ogledal tudi Sesljanski zaliv. Na sestanku so bili prisotni tudi župan občine Devin-Nabrežina Brezigar, predsednik Tržaške trgovinske zbornice ing. Tombesi in posl. Coloni.
Dr. Cardarelli je prikazal glavne smernice načrta in upravnega programa, še posebno pa je poudaril turistični aspekt pobude, ki predvideva gradnjo velike gostinske strukture na območju kamnoloma, gradnjo rekreacijskih in športnih objektov ter dokončno ureditev navtičnega pristanišča. Župan Brezigar je podčrtal pripravljenost občinskega sveta, da podpre to pobudo, še posebno kar zadeva časovne termine za izdajo potrebnih koncesij.
Minister Prandini je z zanimanjem sledil razlagi ter pozitivno ocenil celotno pobudo. Zagotovil je, da bo poskrbel za hitrejšo preučitev dokumentov lastne kompetence - posebno v zvezi s koncesijo zemljišč, ki so državna last - ter preprečil morebitna zavlačevanja, ki bi utegnila bremeniti pobudo.
OBVESTILO
Uprava Občine Dolina sporoča, da bo jutri, 9. t. m., od 8.30 do 11.30 prekinjena dobava vode za Dolino in Kroglje zaradi popravil na vodovodnem omrežju.
Včeraj z nagraditvijo najboljših vin
Slovesen začetek Majence
, T° petkovem odprtju razstave slikarjev amaterjev v galeriji Torkla in Ijud-Kem ocenjevanju vin v Boljuncu (na slednje se nanaša naš posnetek), je bila čeraj v Dolini uradna otvoritev razstave domačih vin, ki jo je v okviru letošnje /Vajence že dvaintridesetič
V	^ uvenim meseni, po vrsti pripravila Občina Dolina. Prisotne, med
u je bilo veliko gostov in predstavnikov javnih oblasti, je najprej pozdra-delinski župan Edvin Švab. Ža njim je spregovoril odbornik Boris Mihalič, _ di letos alavni koordinator nriorav na razstavo, ki ie v svojem krajšem rmvnru
^ di letos glavni koordinator priprav na razstavo, ki je v svojem krajšem govoru .T?zoril javnost na številne nerešene pri ' '
radništva.
probleme kmetijstva, predvsem pa vinog-
; _	32. občinsko razstavo domačih vin je bilo prijavljenih 28 vzorcev belega
Za h vzon;ev črnega vina. Od teh je bilo za razstavo izbranih 12 belih in 5 črnih.
belo vino je 3. nagrado dobil Alfredo Brajnik, drugo Robert Ota, prvo pa garad Parovel. Za črno vino je 3. nagrado odnesel Giuseppe Vodopivec, 2. Mario Ij ?cin' T Pa Carmela Zobin. Po kriteriju ljudskega ocenjevanja, so nagrade za ju ,° Y,ino prejeli: Alfredo Brajnik, Viljem Bandi in Robert Ota, za črno pa Car-a Zobin, Giuseppe Vodopivec in Mario Sancin.
pa .^aienca se danes nadaljuje s kulturnim sporedom, prihodom parterjev in src ter z večerno zabavo z ansamblom Marela iz Mengša, (dam)
Nico Costa novi tajnik tržaške federacije KPI
Federalni odbor in federalna nadzorna komisija sta sinoči soglasno izvolila za novega pokrajinskega tajnika KPI Domenica (Nica) Costo. Costa je star 32 let in ima hčer. V KPI se je vpisal leta 1974, potem ko je bil poprej od leta 1970 član ZKMI. Pri mladinski komunistični organizaciji je bil v letih 1975-78 pokrajinski, potem pa deželni tajnik. Do leta 1983 je deloval v vsedržavnem vodstvu in tajništvu ZKMI v Rimu, nakar se je vrnil v Trst, kjer je prevzel odgovornost za organizacijo in probleme dela pri pokrajinskem tajništvu KPI. Zdaj je med drugim član pokrajinskega odbora za nadziranje krajevnih uprav.
Costa je bil izvoljen za pokrajinskega tajnika na osnovi predloga pokrajinskega tajništva in, kot je v navadi, s pristankom deželnega tajništva in vsedržavnega vodstva stranke. Predlog je iznesla posebna komisija, ki so jo sestavljali Ugo Poli, Roberto Viezzi in Luciano Pettinari, in sicer na osnovi osebnih posvetovanj z vsemi člani partijskih vodstvenih teles. Do zamenjave v pokrajinskem vrhu je prišlo, potem ko je bil dosedanji tajnik Ugo Poli določen za nosilca kandidatne liste KPI na deželnih volitvah v tržaškem okrožju. V notranjem pravilniku KPI je namreč funkcija deželnega svetovalca neuskladljiva z izvršilnimi funkcijami v stranki. Izvolitev Coste je nekoliko presenetila tržaške politične kroge, saj se je do nedavnega vztrajno govorilo, da bo to mesto prevzel Maurizio Pessato.
Protiizraelski protest razjezil prodajalce grenivk na tržnici
Na pokriti tržnici se je včeraj dopoldne, okrog 11. ure, razvnela majhna bitka s paradižniki. Prodajalci sadja in zelenjave so se namreč prekomerno razburili, ko so prebrali letake, ki so jih razdeljevali mladinci organizacije MOSSAD (Movimento di solidarieta senza altra denominazione) in s katerimi so pozivali odjemalce, naj ne kupujejo več grenivk jaffa. Na ta način so nameravali miroljubno protestirati proti izraelski državi, »ki ne priznava pravice palestinskega ljudstva, da samo odloča o svojem življenju in svojem teritoriju«.
Mladinci so svojo akcijo podprli
tudi z gesli. To vabilo pa so nekateri prodajalci grenivk razumeli kot napad na svojo dejavnost, tako da se je med njimi in nekaterimi manifestanti razvnela ostra diskusija. Da bi okrepil učinek svojih besed, je eden od prodajalcev celo zagrabil za paradižnik in ga vrgel mladincu v obraz. Za tem se je seveda razvnel pravi besedni dvoboj (paradižnikov niso več metali), ki je nekaterim svetoval, da so poklicali policijo. Agenti letečega oddelka in dva funkcionarja DIGOS so si zabeležili imena mladih in jih poslali domov rekoč, da je razdeljevanje letakov brez dovoljenja kvesture protizakonito.
Nova knjiga 0 zgodovini Oašega mesta
PeH^e »TTieste«^sef nan l lmn stoletiu 2 naslove
viPDo0H^ert0 Costa je : ti avtrf^ ' da knjiga
Robeno Marhltekta Fulv dujeta . Kfasiero pravza] raslo unk£*° se j® mest< ki so apostevaJ°č arhitel slh. CP V ^rsiu uveljavi
^oSaOVlnF^a' SS T"S ° S «o. ”bl*»v,ŽS„l'S'SkeLCl
Policija prijavila oblastem tri mlade, a izurjene tatiče
Policija je prijavila sodnim oblastem tri mladeniče, ki so okradli šest tržaških trgovin ter vlomili v dve šoli in dva avtomobila. V nekaj mesecih svoje tatinske "kariere" so nabrali kar lepo vsoto denarja, približno dva milijona lir. K temu pa je treba pripomniti, da nekateri oškodovanci doslej še niso sporočili policiji vrednosti ukradenega blaga, zato lahko trdimo, da je plen precej večji.
Agenti letečega oddelka so trem tatičem, 19-letnemu Fabriziu Facchettinu iz Ul. Madonna di Greta 2/4, njegovemu prav toliko let staremu pajdašu Cesaru Negru iz Ul. Castigliani in mladoletnemu Brunu N., prišli na sled pred nekaj tedni. Eden od mimoidočih je opazil dva mlada fanta, ki sta razbila izložbeno okno trgovine Elettronica Giuliana v Ul. Beccaria in se čez nekaj minut vrnila s polno torbo ter nato naložila ukradeno blago v avto alfa romeo, kjer ju je čakal tretji pajdaš. Opazovalec si je zapisal številko evidenčne tablice in nato poklical policijo. Že čez nekaj ur so agenti prijeli tatiče, ki imajo na vesti že precej manjših kaznivih dejanj, saj so bili že nekajkrat obsojeni. Agenti so odprli avtomobil in našli v njem velike klešče in pištolo-igračko, za las podobno pravi. Pravkar ukradeno blago, vredno okrog 900 tisoč lir, so tatovi že skrili.
Mladeniči so morali slediti policistom, ki so jih odpeljali na zaslišanje. Fac-chettin in Negro sprva nista hotela ničesar priznati, po nekaj tednih pa sta le povedala, da sta s svojim mladoletnim pajdašem izvedla več kraj. Trojica je največ nakradla v trgovinah z električnimi in elektronskimi aparati, "zamikala" pa jo je tudi draga in cenjena trgovina Trussardi. Tatiči so večino ukradenega blaga že izročili preiskovalcem.
Poleg tega kaže, da so se tatiči zabavali tudi z razbijanjem šip šolskih poslopij. Vdrli so v liceja Galilei in Oberdan in ukradli nekaj pisarniške opreme iz tajništev. Morda so se hoteli na ta način maščevati za svoje šolske neuspehe. Trojica je vzela na piko tudi avtomobile. Facchettin je priznal, da so vdrli v dva avtomobila. O njihovi usodi bo odločal sodnik, do procesa pa bodo trije obtoženci prosti.
KD bo počastila spomin Alda Mora ob 10-letnici umora
V ponedeljek, 9. t. m., bo poteklo natančno 10 let, odkar so rdeči briga-disti usmrtili predsednika Krščanske demokracije Alda Mora. Ob tej priložnosti se bo tržaška sekcija KD spomnila Morovega lika in njegovega dela na svečanosti, ki bo v Palači Diana. Spominski govor bo imel bivši poslanec Corrado Belci, ki je z Aldom Morem vrsto let tesno sodeloval. Ob 19.30 pa bo v cerkvi Sv. Antona novega maša zadušnica.
Pokrajinski tajnik KD Tripani je izjavil, da bo ta spominska svečanost hkrati tudi priložnost za razmislek o veliki moralni, idejni in politični dediščini, ki jo je Aldo Moro zapustil ne le demokristjanom, ampak vsem demokratom.
Ob izgubi drage mame Viktorije Pahor vd. Placchiotti izrekata Saši najgloblje sožalje
Valerija in Julka
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je dne 7. maja po dolgi bolezni zapustil
Peter Cesar
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoči: žena, hčerke z družinami ter drugi sorodniki
Trst, 8. maja 1988
t
Dne 5. maja je mirno zaključila svojo življenjsko pot srčno dobra in skrbna preljubljena mamica
Viktorija Pahor vd. Placchiotti
Pogreb bo jutri, 9. maja, ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnice.
Žalostno vest sporočajo sin Saša, sorodniki in prijatelji.
Trst, Prvačina, Nova Gorica, Ljubljana, 8. maja 1988
t
Dne 4. maja nas je v Ljubljani za vedno zapustila
Dragica Kosmina
Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 16. uri na pokopališču v Kopru.
Žalostno vest sporočajo bratje, sestra ter drugi sorodniki.
Šempolaj, Devin, 8. maja 1988
“J- Zapustila nas je naša draga
Milka Žerjal
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoči: mož Karlo, sinova Aldo in Roberto z družinama ter drugi sorodniki.
Boljunec, 8. maja 1988
ZAHVALA
Ob izgubi drage
Rozine Legiše vd. Adamič
se iskreno zahvaljujemo zdravniku Sardanii, zdravnikom in osebju bolnice Pineta, del Carso iz Nabrežine, g. župniku Švari, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Prečnik, 8. maja 1988
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Angela Settima
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. Posebna zahvala župniku in cerkvenim pevcem iz Križa.
Žalujoči žena Ivanka, hčerka Neva in sin Giorgio.
Križ, 8. maja 1988
12. 5. 1983
12. 5. 1988
Edi Vecchiet
j :
Dolgih pet let je, odkar si odšel, ljubi sin. Obletnica, ob kateri znova zakrvavi nezaceljena rana v moji bolni duši.
Tvoja mama
s.ran 8 □ tržaški dnevnik
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje SNG DRAMA Maribor
THORNTON VVILDER
ŽENITNA MEŠETARKA
(Farsa v štirih dejanjih)
Sodeluje Stane Starešinič Danes, 8. maja, ob 16. uri abonma red C in G
Združenje pihalnih	Zveza slovenskih
orkestrov Primorske	kulturnih društev
pod pokroviteljstvom občine Zgonik
in v sodelovanju s KD Rdeča zvezda in z deželnim sedežem RAI
REVIJA
PRIMORSKI PIHALNI ORKESTR11988
V športno-kulturnem centru v Zgoniku NEDELJA, 15. maja, ob 17. uri
Nastopajo:
Pihalni orkester Srečko Kumar - Izola, Godba na pihala Ricma-nje, Občinska godba S. Canzian d’lsonzo, Pihalni orkester rudarjev Idrija.
________gledališča____________
ROSSETTI
Danes ob 16.00 bo na sporedu zadnja predstava Pirandellovega dela ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA v režiji G. Patro-nija Griffija. V abonmaju: odrezek št. 10. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 12. do 14. maja bo na sporedu LA SERVA AMOROSA z Annamario Guar-nieri. Režija Luca Ronconi. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, za študente pa posebne cene. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Danes ob 16.30 bo na sporedu zadnja predstava LA LEGGENDA Dl CARNE-VALE. Tekst in režija Francesco Mace-donio.
koncerti
Rossetti
Jutri ob 21.00 bo na sporedu koncert DIZZVJA GILLESPIEJA.
Tržaška pokrajina - Združenje Conti-nuum Musicale
Drugi koncert ciklusa Glasba 20. stoletja bo na sporedu jutri ob 20.30 v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost, Ul. S. Carlo 2. Nastopil bo Ex Novo En-semble iz Benetk. Vstop prost.
Openski glasbeni večeri: MPZ Primo-rec-Tabor v sodelovanju s SKD Tabor -Opčine vabi na koncert MPZ Accademia musicale. universitaria iz Trsta, ki bo danes ob 18. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Vabljeni!
V krožku RAS (Ul. S. Gaterina 2) bo danes ob 11.00 na sporedu koncert pianista Silvia Zazzara. Izvajal bo skladbe Liszta in Schuberta.
izleti
Odbor sekcije VZPI-ANPI Devin-Nabrežina priredi v soboto, 14. t. m., enodnevni izlet v Gorski Kotar. Vpisuje (do zasedbe razpoložljivih mest) tov. Fe-ruccio Gratton. Tel. v torek in petek od 15. do 18. ure na št. 200036. Odhod avtobusa iz Nabrežine ob 7.30 in iz Šempola-ja ob 7.40.
KD Slovan priredi 22. t. m. izlet na Dolenjsko, kjer si bomo ogledali kmetijske objekte sadjarstva in vrtnarstva. Cena 30.000 lir s kosilom. Vpisujeta Darko in Oskar Grgič, tel. 226286.
Veseli godci iz Boljunca prirejajo 22. maja enodnevni izlet v Eracleo (Jesolo). Vpisovanje v Klubu partizanov v Boljun-cu od 18. do 20. ure ali po telefonu na št. 228258 ob večernih urah. En avtobus bo peljal tudi mimo Bazovice, Trebč in Opčin.
Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju prirejata 25. maja celodnevni izlet v Soško dolino, Cerkno, bolnico Franjo in Idrijo. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze vojnih invalidov, Ul. Cicerone 8/B dne 9. maja od 9. ure dalje.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na izlet po južni Koroški in sicer na kroženje po opevanih dolinah Rož, Podjuna in Žila 1., 2. in 3. junija. Na razpolago je še nekaj prostih mest, zato se dodatno vpisovanje vrši v društvenih prostorih v Ul. Cicerone 8 v sredo, 11. maja, od 10. do 11. ure.
čestitke
Danes praznuje 18. rojstni dan MITJA KANTE iz Repniča. Obilo sreče in zdravja v življenju mu želijo mama, tata, brat Robert in vsi, ki ga imajo radi.
Danes praznuje svoj rojstni dan mož, očka in nono ANGELO STARC. Vse najboljše mu želijo žena Klara, hčere Suzi, Cinzia in Manuela ter vnuki Peter, Ivana in Manuela.
Mamam KLARI in MARIJI čestitajo ob njunem prazniku hčere in sin.
MePZ PRIMOREC-TABOR
v sodelovanju s SKD TABOR - Opčine in deželnim sedežem RAI v Trstu prireja
DANES, 8. maja, ob 18. uri
v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah
KONCERT pevskega zbora ACCADEMIA MUSICALE UNIVERSITARIA IZ TRSTA
Dirigent WALTER LO NIGRO Vabljeni!
razna obvestila
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in dijaška domova v Trstu in Gorici sporočata, da se nadaljuje vpisovanje za LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO v Tolminu, Zgornih Gorjah, Portorožu in na pohod v Julijce in na Triglav od 16. do 20. julija. Informacije in vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249, in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 84644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
Sindikat upokojencev za Zahodni Kras CGIL sporoča, da bodo na sedežu v Križu izpolnjevali davčne prijave (model 740) z naslednjim urnikom: torek 8.30-12.00, sreda 15.00-18.00 in v petek 8.30-12.00 in 15.00-18.00.
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 22. maja, PRAZNIK 50-LETNIKOV za člane in prijatelje društva. Za informacije telefonirati na št. 415797 v popoldanskih ali večernih urah.
razne prireditve
Slovenski dijaški dom S. Kosovel
vabi na PRIREDITEV IN OGLED RAZSTAVE SVOJIH GOSTOV - UČENCEV VZGOJNEGA ZAVODA IZ SMLEDNIKA, ki bo jutri, 9. maja, ob 18. uri v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel - Ul. Ginnastica 72. Na sporedu bo predstava Pika Nogavička, recital in petje.
Jutri, 9. maja, bo v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu govoril Viktor Blažič na temo KRŠČANSKI SOCIALIZEM IN POLITIKA. Začetek ob 20.30.
KD Lipa priredi v soboto, 14. maja, ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici KONCERT zborov MPZ TABOR - Opčine in MePZ LIPA - Bazovica. Vabljeni!
razstave
V	galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) razstavlja do 20. maja slikar LEOS MONTREE.
V	restavraciji XX Secolo v Vižovljah št. 1 (Sesljanj je še danes na ogled razstava slikarja PAOLA PASCUTTA, ki jo je pripravilo Kulturno-umetniško društvo Prints. Urnik: od 11. do 15. ter od 17. do 19. ure.
V	umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese - Trg Giotti 8/1 - bo do 31. maja odprta razstava pod naslovom RONDE, na kateri sodeluje pet slikarjev v naslednjem vrstnem redu: A. BON; R. KUS-TERLE — 12. maja ob 18.30; O. PAMICI — 20. maja ob 18.30 in F. VECCHIET — 31. maja ob 18.30.
V	galeriji Cartesius je odprta razstava slikarke MARIE ANNE LOTESTO.
V	Kulturnem društvu Ivan Grbec v Skednju (Ul. di Servola 124) je še danes na ogled razstava krušnih loparjev Bogomile Doljak. Urnik: od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure.
10. maja bo v Portorožu praznoval lep jubilej - 90. rojstni dan
ANTON ČOK
Ob tem lepem in častitljivem prazniku mu želijo mnogo zdravja in sreče nečaki Marjo, Edi, Riko, Zvonko in Radovan ter nečakinje Dragica, Lilijana, Angela, Anica in Mira iz Lo-njerja.
MAJENCA 88
V Dolini 6., 7., 8., 9. in 10. maja
DANES ob 15.30 začetek kulturnega sporeda: pihalni orkester BREG nastop BENEŠKIH SKUPIN ob 19. uri prihod PARTERJEV in PARTEC ob 20. uri ples z ansamblom MARELA iz Mengša
JUTRI ob 20.30 ples z ansamblom AGROPOP iz Ljubljane
V TOREK - ob 18. uri nastop pihalnega orkestra BREG ob 19. uri slovesno podiranje maja
Galerija Torkla - KD V. Vodnik
prireja razstavo slikarjev amaterjev iz BREGA
XXXII. OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Barfly, r. Barbet Schroeder, i. Mickey Rourke, Faye Du-naway.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Domani accadra, pust., It. 1987; r. D. Luchetti; i. P. Hendel, G. Guidelli.
EXCELSIOR II - 18.30, 21.45 LTnsosteni-bile leggerezza delTessere, dram., ZDA; r. Philip Kaufman; i. Daniel Day Lewis, Lena Olin.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Love drink.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Amore e mušica, i. C. Lambert.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Russicum, i giorni del diavolo, dram., It., r. P. Sgu-itieri, i. F. Murray Abraham, R. Rusic.
PENICE - 17.00, 22.15 I delitti del rosa-rio, krim.; r. Fred Walton; i. Donald Sutherland, Charles Durning.
GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L’ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
MIGNON - 16.00, 22.15 Suspect - Pre-sunto colpevole, krim., ZDA 1988; r. P. Yates; i. Cher, D. Quaid, J. Mahoney.
EDEN - 15.30, 20.00 Cicciolina e Moana Pozzi, porn., □
NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Facolta di medicina.
VITTORIO VENETO - 15.45, 22.10 II replicante, fant., ZDA; r. M. Marvin; i. C. Sheen, N. Cassavetes.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Lo strizzacervel-
li, kom., ZDA 1987; r. M. Ritchie; i. D. Aykroyd, C. Grodin.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Salto nel buio, fant., ZDA 1987; r. J. Dante; i. D. Quaid, M. Short.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
RADIO - 15.30, 21.30 La signora viziosa di Manhattan, porn.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom
5. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE
Kulturni dom SKD Slavec Ricmanje
NEDELJA, 15. maja, ob 18. uri
Nastopajo:
—	Oktet Škofije
—	Tolminski oktet
—	Oktet F. Bevk - Otalež
—	Vokalna skupina Sovodenj-ska dekleta
—	Oktet Nadiža - Kred
—	Briški oktet - Dobrovo
—	Oktet Vrtnica - Nova Gorica
—	Ženska nova skupina KD I. Grbec - Skedenj
—	Oktet S. Gregorčič - Kobarid
—	Oktet Javor - Pivka
—	Tržaški oktet
Vabljeni!
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
«1$
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
[alcrija
UL. SV. FRANČIŠKA 20
Vas vabi
v četrtek, 12. maja, ob 18. uri
na otvoritev razstave
TURINSKE SKUPINE
”ARTE DEBOLE“
Razstavo bo predstavila prof. Marija Campitelli.
mali oglasi
OSMICO je odprl Karlo Mulič v Repnu št. 50. Toči belo vino in teran.
OSMICO ima odprto Robert Pipan v Mavhinjah.
OSMICO sta odprla Meri in Lojzi v Zgoniku. Točita belo in črno vino.
OSMICO je odprl_ v Križu na št. 202 Lucijan Košuta (Šimčev). Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Renato Pieri v Sama-torci št. 1. Toči belo in črno vino.
OSMICO so odprli Čočevi v Doberdobu, Bratuževa ul, 6. Nudijo vino in domač prigrizek.
OSMICO ima odprto Švara v Trnovci št. 14. Toči belo vino in teran.
OSMICO ima Frandoli v Slivnem na št. 25. Toči črno in belo vino.
PROSIMO najditelja bergle, izgubljene v Borštu 3. 5., da jo vrne Igorju Laine -Boršt št. 19 ali naj jo pusti v gostilni Pavletič. Hvala.
PRODAM aluminijasta vrata brez okvirja, visoka 2,10m - široka 0,75m. Tel 228547.
PRODAM stroj za graverstvo Pantografo, za kovino in plastiko. Tel. 228547.
PRODAM 8000 kv. m krme medica" za košnjo ali že pokošeno. Tel. 0481/776061.
PRODAM zazidljivo zemljišče (1.600 kv. m) na Padričah. Tel. 212736 od 15. do 16. ure.
PRODAM nezazidljivo zemljišče v Gro-padi (3500 kv. m). Telefonirati na št. 226332.
PRODAM fiat uno, motor tire 1000. Tel. 229250.
PRODAM mladiče nemške doge, boxerja in srebrnega srednjega pudla. Mladiči so cepljeni, z rodovnikom in garantirani za eno leto. Tel. 0481/882317 ob večernih urah. _
TOMŠIČ SREČKO - Sovodnje, Ul. Bren-ner št. 7 prodaja kokoši po 1.500 lir za vsako žival. Tel. 0481/882067.
TRGOVINA OBLAČIL MAVVI, Ul. Val-dirivo 16/B išče prodajalca/ko. 'Predstaviti se osebno v jutranjih urah.
16-LETNO DEKLE išče kakršnokoli resno zaposlitev. Tel. na^t. 229523 ob večernih urah.
LJUBITELJEM živali podarimo pet lepih muck. Tel. ob uri obedov na št. 200882.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje v Gorici išče izkušenega uradnika/co za vode- . nje upravno-finančnega sektorja. Ponudbe nasloviti na uredništvo Primorskega. dnevnika v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, pod šifro »Izkušen«.
KUPIM zazidljivo zemljišče v občinah Devin-Nabrežina ali Zgonik. Tel. 225909.
GARSONJERO, novo opremljeno, z veliko teraso in lepim razgledom na Kras oddam. Beno Pančur, Erzelj 12, Vipava.
menjalnica			6. 5. 1988
Ameriški dolar		1243.	Japonski jen			 9,—
Nemška marka 		743,—	Švicarski frank 			 893 —
Francoski frank		217,-	Avstrijski šiling			 105,50
Holandski florint 		662,—	Norveška krona 			 199 —
Belgijski frank		35.	Švedska krona			 209 —
Funt šterling		..	2319.	Portugalski eskudo ...		 8,50
Irski šterling		1950. -	Španska peseta 			 10,50
Danska krona		190. -	Avstralski dolar 			 910.—
Grška drahma 		8,50	Debeli dinar			 0,65
Kanadski dolar 		990. -	Drobni dinar			 0,65
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Danes, NEDELJA, 8. maja 1988
VIKTOR
Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.21 - Dolžina dneva 14.39 - Luna vzide ob 2.13 in zatone ob 11.14.
Jutri, PONEDELJEK, 9. maja 1988
GERO
PLIMOVANJE DANES: ob 1.05 najvišja 16 cm, ob 9.16 najnižja -35 cm, ob 17.53 naj višja 26 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 0.06 najnižja 1 cm, ob 3.38 najvišja 6 cm, ob 10.49 najnižja -32 cm, ob 18.27 najvišja 34 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj, zračni tlak 1021,5 mb rahlo pada, veter 6 km na uro zahodnik, nebo
včeraj - danes
skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Santina Zaccariello, Valentina Romano, Eleonora Paoletti.
UMRLI SO: 75-letni Fabio lanovitz, 80--letni Giovanni Rasman, 68-letna Eufemia Maraš, 88-letna Vittoria Predonzani, 78-letna Giovanna Rupel vd. Zaharija, 80-letni Concetto Licciardello, 56-letni Angelo Paliaga, 74-letni Silvio Moro, 72-let-ni Giovanni Collassero, 86-letni Erman-no Belli, 65-letni Bruno Cossetto, 76-let-na Giovanna Rojc vd. Statileo, 77-letni Antonio Brecciaroli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 8. maja 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
UL Settefontane 39, Trg Unita 4, UL Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Dnevna služna - od 13.00 do 16.00
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - od 8.30 do 13.00. Po 13. uri samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 9., do sobote,
14. maja 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Gi-ulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
]
NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) ' samo po telefonu za najnujnejše primere-
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. DanJe 7, Istrska ulica 18, Ul. Alp' Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv-Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE ' Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) ' samo po telefonu za najnujnejše primere-
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE ' Mazzinijev drevored (tel. 271124) - sam0 po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761' predpraznična od 14. do 20. ure in praZ' nična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	15	87	28	12	82 40
CAGLIARI	58	26	9	85	16
FIRENCE	79	48	69	27	57
GENOVA	19	6	33	77	D' 74
MILAN	4	71	89	36	36
NEAPELJ	35	46	73	54	49
PALERMO	59	84	45	20	12
RIM	51	21	60	88	4
TURIN	37	60	83	62	80
BENETKE	3	4	20	75	
ENALOTTO	.
1X2	1 1 X XXX 1 x
KVOTE:
12	32.862.000.—
11	1.320.000.—
10	117.000 —
			
		nedeljski televizijski in radijski sporedi	
€ RA11	0"	RAI2	A RAI 3	!	fT RTV Ljubljana	(*l®*| TV Koper
9.00	Dokumentarec: Ouarkov svet (vodi Piero Angela)
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (pripravila Gianni Boncompagni in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
16.50	Športne vesti
17.50	Športne vesti
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Variete: Pesta per la mamma! (vodi Cino Tortorella)
22.05	Športna nedelja (pripravila Tito Stagno in Carlo Sassi)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Rubrika: Knjiga - prijateljica 0.35 Šport: teniški turnir prvakov (iz Forest Hilla)
8.00	Informativna oddaja:- Week-end
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
10.20	Nanizanka: Mr. Belvedere
10.45	Film: Giudice Hardy e figlio (kom., ZDA 1939, i. r. B. Seitz, Mickey Rooney, Lewis Stone)
12.10	Week-end (2. del)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes EP v avtomobilizmu F3 (iz Vallelunge)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.50	Ital. nog. prvenstvo A lige
19.45	Vreme in dnevnik
20.15	Športna oddaja: Domenica sprint
20.45	Film: Fantasmi a Roma (kom., It. 1961, r. Antonio Pietrangeli, i. Marcello Mastroianni, Vittorio Gassman)
22.25	Dnevnik - nocoj
22.40	Aktualno: Mixer
23.50	Inf. odd.: Sorgente di vita
0.15 Kulturne aktualnosti: L'Aquilone
9.30	Dnevnik - nedelja
10.30	Koncert: Accademia Filarmonica Romana (solista P. Ziikerman -violina in viola, M. Neikrug -klavir; dve sonati Johannesa Brahmsa)
11.30	Film: II frutto proibito (kom., ZDA 1942, r. Billy Wilder, i. Gin-ger Rogers, Ray Milland)
13.15	Aktualno: Pubblimania
14.00	Deželne vesti
15.00	Variete: Va pensiero, vmes finalna srečanja mednarodnega ženskega teniškega turnirja Italije
17.30	Nanizanka: Professione pericolo
18.25	Ital. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Rubrika: 20 let prej
20.30	Tednik: Alla ricerca dell arca -Pustolovščina med spominom in aktualnostjo
22.40	Filmske novosti
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.00	Deželne in športne vesti
8.45	Otroška oddaja: Živ žav
9.35	Nanizanka: Grizli Adams
10.00	Nadaljevanka: Vrnitev v paradiž (pon. 28. in zadnjega dela)
10.50	Slovesnosti ob obletnici preboja sremske fronte (prenos iz Šida)
12.35	Kmetijska oddaja
13.35	Glasbena oddaja: Domači ansambli - Ansambel Rudija Jevška in Francija Zemeta
14.05	Šport: SP v motokrosu
15.20	Nadaljevanka: Sinovi in hčere steklarja Jakoba (5. del)
16.15	Film: Po glavni ulici z orkestrom (kom., SZ 1986, r. Peter Todorov-ski, i. Oleg Borisov, Marina Zu-dina, Lidija Fedosejeva-Šukšina)
17.45	Variete: TV kavarna
18.45	Risanka
19.00	Vreme in TV Mernik
19.16	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Obljubljena dežela (2. del)
20.50	Aktualna oddaja: Zdravo
22.20	Šport: SP v speedwayu (reportaža)
9.30	Športna oddaja: Juke box
10.00	Reportaže: Šport spektakel
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box
14.15	Atletika: Olimpic Trials (pon.)
16.10	Rubrika: Donna Kopertina
16.40	Športna oddaja: Juke Box
17.00	Šport: košarka NBA
18.30	Športna oddaja: Juke Box
19.00	SP v motokrosu (iz Malmdja)
20.30	Nogomet: River Plate-Olimpia
22.15	TV Novice
22.25	Športna oddaja: Juke Box
23.15	Kolesarska dirka Španije
MALI PEVCI NA RADIU TRST A Danes ob 10. uri bo tržaška radijska postaja oddajala prvi del glasbenega srečnja MALI PEVCI, v katerem bodo nastopili osnovnošolski otroci s Tržaškega in Goriškega. Na klavir jih spremlja Aleksander Vodopivec. Oddajo vodita Maja Lapornik in Livio Valenčič.
ijg| CANALE 5
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nanizanka: Lottery
11.00	Aktualno: II Girasoh
11.30	Nanizanki: I cingm del guinto piano, 12.0( Love Boat
13.00	Glasbena oddaja: Su perclassifica Show
14.00	Variete: La Giostra
14.50 Rubrika: Forum
15.20 Kviza: OK Bimbi, 16.0(
Parole doro
17.15	Film: Allegri ero (kom., ZDA 1935, r. Ja mes W. Horne, i. Star Laurel, Oliver Hardy
19.05 Nan.: Časa Vianello
19.35 Kviz: Tra moglie e ma rito vip
20.30	Nadaljevanka: Napo leone e Giuseppina (r Richard T. Heffron, i Jacgueline Bisset, Ar mand Assante, 1. del
22.30	Rubrika: Nonsolomo da
23.15	Koncert Filharmonij« milanske Scale (dir Lorin Maazel)
0-45 Nan.: Gli intoccabili 1.45 Sguadra speciah
OG' RETEOUATTRC
Nabožna oddaja “"lO Nanizanka: La gram vallata
9.15	Aktualno: Italija sprašuje
10.20	Dokumentarec: Vojne brez meja (pon.)
11.00	Rubrika iz Parlamenta
12.00	Tednik: Tv Tivu
13.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16, Mimi, RiffRaff
15.30	Film: II trionfo della vita (kom., ZDA 1934, r. Hammilton Mac Fad-den, i. Shirley Temple)
17.30	Šport: golf
18.30	Aktualno: II mondo nuovo
19.30	Tednik: Tv Tivu
20.30	Film: Una sguillo per Tispettore Klute (krim., ZDA 1971, r. Alan J. Pakula, i. Jane Fonda, Donald Suther-land)
22.40	Tednik: T v Tivu
23.40	Rubika iz Parlamenta 0.35 Nanizanki: Vegas, 1.30
Missione impossibile
ITALIA1
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Willy Fog, Ewoks
10.30	Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Film: Pensando a te (kom., It. 1969, r. Aldo Grimaldi, i. Al Bano, Romina Power)
16.00	Nanizanka: Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Jem, Clementine
18.30	Risanke: Alvin Show,
19.00	Berenstain Bears,
19.30	Denni, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: II meglio di Drive In
22.15	Film: Harold e Maude (kom, ZDA 1971, r. Hal Ashby, i. Ruth Gordon, BudCort)
0.10 Film: Doppia immagi-ne nello spazio (fant, VB 1969, r. Robert Par-risch, i. Roy Thinnes)
llgijlg TELEPADOVA
14.00	Ekološka rubrika: Ita-lia 7 za življenje
15.00	Film: Un amore a Roma (dram. It. 1960, r. Dino Risi, i. Vittorio DeSica)
17.00	Nanizanka: Premiata agenzia Whitney
18.00	Glasbena oddaja: Top of the Pops
18.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
19.30	Nad.: Falcon Crest
20.30	Film: II trucido e lo sbirro (krim. It. 1976, r.
Umberto Lenzi, i. Tomas Milian)
22.30	Rubrika: Fuori gioco
23.30	Nanizanka: I boss del dollaro
P t TELEFRIULI
12.15	Rubrika o motorjih
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.45	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
18.00	Dokumentarec: Glavna mesta Evrope
19.00	Športne vesti
20.00	Nanizanka: Mistero in galleria
20.30	Film: Breve incontro (dram, VB 1975, r. Alan Bridges, i. Sophia Loren, Richard Burton)
22.30	Nan.: II perduto amore
23.00	Športna oddaja: Tele-friuli šport
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
00 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled deželnega tiska; 10.00 Mali pevci (1. del 1. odd.); 11.00 Radijski afro-župnijski put-pure brez konca ne glave: In mirno tavala bi moja Pepka, vodi Andro Merku (pon.); 11.20 Glasbene skice:
11.45	Nabožna oddaja; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 14.50 Glasbene skice; 15.00 Nedeljski zbornik: športne vesti in aktualnosti (vodi Ivan Peterlin); 17.00 Šport in glasba; 18.30 Neposredni prenos košarkarske tekme B lige San Dona-Jadran (vmes dnevnik).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Amaterski zbori pojo; 18.00 Radijska igra; 19.00 Dnevnik; 19.25 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato do jutra Nočna glasba.
ponedeljkovi televizijski in radijski spovedi
□r _________________________
7-15 Inf. oddaja: Uno Mattina Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik 0.40 Rubrika: Okrog nas lo on Nadaljevanka: Michele S m n	- kratke vesti
19	Variete: Fronto... e la Rai? {3.30 Dnevnik
{4.00 Politična tribuna 4-15 Šport: mednarodni moški 17 turnir Italije (prenos iz Rir •00 Otroška oddaja: Big!, vm< ,, in risanke
IR oa 0<ld.: Beseda in življen 1« rA Dnevnik - kratke vesti 1Q9n ^viz: Parola mia io"1a Rubrika: Knjiga - prijatelji
20	9n ^manah, vreme in dnevn: ■30 Film: Uno scomodo tes'
(dram, ZDA 1981, r. Peter i- Sigourney Waever, V , Hurt)
29 9c 9,nevniK nato filmske nov ■45 Aktualno: Moč besede -29 Moro 1944-1978 24 no ^obNka: Per fare mezzano ^■uu Dnevnik - nočne vesti
RAI 1
C RAI 2	i
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Dokumentarna oddaja: II piacere di conoscere
17.45	Aktualna odd.: Spaziolibero
18.05	Aktualna oddaja: Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, l investigatore
19.45	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Inf. oddaja: Mixer cultura
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Filmska oddaja: Totojev planet
23.30	Dnevnik
23.45	Šport: mednarodni moški teniški turnir Italije (iz Rima)
^ RAI 3_______________________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana (pripravil Giuseppe Fina, sodeluje in vodi Ilaria Guerrini)
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Šport: off shore in bezbol
17.00	Šport: mednarodni moški teniški turnir Italije (iz Rima
17.30	Športni dnevnik: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 20. spev (bere Giorgio Al-bertazzi)
20.30	Nanizanka: Bronk - Morte lenta
21.20	Aktualno: Dan na Preturi (pripravili Nini Perno in Roberta Petrelluzzi)
22.05	Dnevnik - zadnje vesti
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana______________
10.00	Mozaik. Naš utrip
10.15	Zrcalo tedna
11.30	Film: Dekliški most (Jug.)
17.00	Mozaik. Naš utrip (pon.)
17.15	Zrcalo tedna
17.30	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Vlak (Taček bi rad postal strojevodja. Rad bi se vozil v daljne dežele in spoznaval širni svet. Pa to ni tako preprosto. Prej je treba veliko vedeti in znati. In kako se Tačku vendarle izpolni srčna želja?)
17.45	Mekedonske ljudske pripovedke
18.15	Dokumentarec: Živali pred kamero - Snežne opice na Japonskem (1. del)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Pogled v ogledalu
21.05	Aktualno: Dve leti po Krškem
21.45	Dnevnik
22.00	Glasbena oddaja: Stoji garteljc zagrajen (poje APZ Tone Tomšič)
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00. Sosednji kraji in ljudje; 10.40 Primorska poje 88; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Mari-ka in Dejče; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem;
18.00	Pregled športnih dogodkov in komentar; 18.05 Nedelja na športnih igriščih in izidi tekem; 19.00 Zaključek in prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik: 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba-, 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Napoved sporedov; 8.40 Športne vesti;
9.30	Glasba; 9.45 Orkester Casadei;
10.00	Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Minishow; 14.30 Glasba; 15.00 Made in YU; 15.30 Bazar; 16.00-17.00 Športno popoldne; 17.00 Plesna glasba; 17.33 High power; 18.00 Glasba; 18.30 Lestvica LP; 19.30 Pregled športnih dogodkov; 20.00 Nočni spored in prenos Radia Ljubljana.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z _Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja; 20.00 Nočni glasbeni spored.
TV Koper ~
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Nogomet: River Plate-Olimpia
15.30	Športna oddaja: Juke box
16.00	TVD Novice
16.10	Reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — KPI predstavila kandidate in kandidatke
GORICA — Tri literarne nagrade DOLINA — Zapis z letošnje majence GORICA — Literarni večer s Tonetom Pavčkom
ŠTEVERJAN — Pohod prijateljstva Ponedeljkov športni pregled
19.30	TVD Stičišče
20.00	Politični tednik
20.30	Šport: mednarodni teniški turnir Italije (iz Rima)
23.30	TVD Novice
22.40	Športne vesti: Spojtime
23.40	Kolesarska dirka Španije
G
7'°0 Rubrika:
“ -o iNanizar 9-30 Nadalje
1090 ralHosp 10-30 Kvizi: C
tando, 1
1990 u Prans i4 9o Natl-: S , ■ Kviz: F; !5.00 Film: E niero (1 r- Elli
£!* Nardza
»KOS Nan.
19-	40 Kviz:
20-	30rFi°lm
29 90 naca
23-35 Vari,
» 00 Nan cab
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Noi siamo le co-lonne (kom. It. 1956, r. Luigi D'Amico, i. Vittorio De Sica)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vidni troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Flo, Mimi, Riff Raff
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: La moglie del prete (kom. It. 1971, r. Dino Risi, i. Marcello Mastroianni, Sophia Loren)
22.35	Dokumentarec: Vojne brez meja
23.20	Aktualno: Il mondo nuovo
0.15 Nanizanke: Vegas,
1.10	Missione impossibile, 2.00 Adam 12
f|) ITALIA i"
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder VVoman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Hilarv
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Licia
20.30	Glasbena oddaja: Be Bop A Lula
21.30	Film: In ginocchio da te (kom. It. 1964, r. Et-tore M. Fizzarotti, i. Gianni Morandi, Laura Efrikian)
22.30	Variete: UAraba Feni-ce
23.45	Film: Veruschka - Poe-sia di una donna (dram. It. 1971, r. Franco Rubertelli, i. Veruschka, Luigi Pistilli)
[-guiaM TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Dancing Davs, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nan.: Gunsmoke
20.30	Film: Un amore in pri-ma classe (kom. It.
1980, r. Salvatore Sam-pieri, i. Enrico Monte-sano, Franca Valerij
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Športna odd.: Speedy 0.30 Film
^ TELEFRIULI
11.15	Nan.: Derby Thrilling, 12.15 La vita comincia a guarantanni
13.00	Dokumentarec: Od heroja do zgodovine
13.30	Nanizanka: Rattles ladro gentiluomo
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič box
18.00	Rubrika: A carte sco-perte
18.15	Nad.: Le avventure di Caleb VVilliams
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika
21.00	Šport: košarka
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
j 00 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 9.00' Za vsakogar nekaj; 9.05 Horoskop; 9.40 Misel dneva; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih; 11.30 Mladinska književnost; 12.00 Zapisi in vtisi petmesečnega bivanja v Rusiji;
13.20	Gospodarski tednik; 13.50 Skice;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Glasbena pravljica; 14.30 Povejmo glasbo; 15.00 Roman: Vojna in mir; 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Problemi mladih; 16.15 Kanadski mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Povejmo glasbo.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasba; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se pesmico;
9.05	Matineja; 10.05 Tekoča repriza;
11.05	Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti;12.40 Pihalne godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki;
15.00	Radio danes, radio jutri,^ 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Minute z ansamblom Marela; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Pomlad v svobodi;
21.05	Zaplešite z nami; 22.30 Melodije;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila-, 19.00 Radijski dnevnik; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00-13.00 Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu radia Koper; 14.40 Zanimivosti, reportaže in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.05 Top ten po svetu; 18.00 V podaljšku;
18.35	Popevke po telefonu. 19.30 Zaključek in prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro;
6.35	Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd;
7.35	Prisrčno vaši; 8.00 Minishow; 8;40 Po vaši izbiri; 9.32 Glasba; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost;
11.00	Srečanja; 11.15 Vseradio; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Glasba skozi čas; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Sinto-nizirani; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Minishow; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz;
18.00	Mednarodne lestvice; 18.33 Glasba; 19.00 Mali koncert.
RADIO OPČINE
10.00	Tedenski horoškop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente, nato Nočni glasbeni spored.
Na Espomegu včeraj »En dan za tvoje delo«
Kako naj mlad človek išče delo
Predzadnji dan letošnjega Espome-ga so organizatorji posvetili mladim, v ta namen pa so priredili dobro obiskano konferenco na temo »En dan za tvoje delo«. Srečanje z goriškimi višje-šolci je organizirala goriška pokrajinska uprava v sodelovanju s šolskim skrbništvom in so se ga poleg predsednika Pokrajine Cumpete in šolskega skrbnika Leotte udeležili še predsednik Trgovinske zbornice Bevilac-qua in deželni odbornik za delo Bran-cati.
Uvodne besede je podal prof. Cum-peta. Dijakom je spregovoril o nezamenljivi vlogi, ki jo ima izobrazba v današnjem svetu, saj je to lahko eden izmed ključev, ki posamezniku odprejo pot k osebni afirmaciji in posredno prispeva k družbenemu napredku. Predsednik goriške Pokrajine je brez dlak na jeziku seznanil dijake, naj se sprijaznijo z dejstvom, da svojemu študiju ustrezne zaposlitve ne bodo dobili in naj bodo zato pripravljeni na dolga obdobja, ko se bodo morali zadovoljiti z občasnimi neprofesionalnimi zaposlitvami.
V istem slogu je govoril tudi deželni odbornik za delo, ki je pozval dijake, naj nikakor ne stremijo k stalni zaposlitvi. Svet je namreč, po njegovih besedah, danes veliko bolj dinamičen in zato potrebuje posameznike, ki so sposobni, da se prelevijo iz uradnika v
trgovskega potnika in v električarja. Brancati je svoj poseg zaključil z besedami, da je tudi geografska sprememba kraja zaposlitve sama po sebi umevna zadevščina.
Nekoliko bolj ohrabrujoč je bil za dijake poseg dr. Enza Bevilacgue. Predsednik Trgovinske zbornice je namreč nanizal podatke, po katerih je na Goriškem zelo visoka poprečna stopnja šolske izobrazbe. Šole naše pokrajine namreč vsako leto "proizvedejo" lepo število geometrov, učiteljev, tehnikov, bolniških sester, okrog 500 pa je vsako leto novih diplomirancev.
Danes v Števerjanu ob 9.30
Kaj pa ta armada bistrih glav sploh dela? Velika večina ostane brez trajne zaposlitve in išče zaslužek v podjetjih s pogodbami za določen čas. Veliko jih ostane brez zaposlitve, največ teh pa je žensk. Nič čudnega torej, da so se v živahni razpravi, ki je sledila uvodnim posegom (razen ene izjeme) oglasila le dekleta. Spraševala so po pravnih inštrumentih in drugih kraj-šnjicah, ki bi jih privedle do trajne zaposlitve. Teh je veliko, Brancati, Bevi-lacgua, Leotta in ostali so jih neutrudno naštevali. Kljub temu pa število brezposelne mladine raste...
9, SPOMINSKI POHOD STEVERJAN-GONJACE
Zvečer ob 20. uri v Dvoru ples s skupino AGROPOP
Veliko zanimanje za poezijo Pavčkove zbirke Goličava
Predstavitev je bila v petek v Kulturnem domu
Kdo bi rekel, da lahko poezija v toplem in sončnem majskem popoldnevu privabi krog sebe polno dvorano poslušalcev? In vendar se je prav to pripetilo v petek v goriškem Kulturnem domu, kjer je pesnik Tone Pavček predstavil svojo najnovejšo zbirko Goličava, ob njem pa je bil Ciril Zlobec, ki je kot vedno na vabljiv in hkrati preprost način spregovoril o pesniku-prijatelju in njegovi poeziji.
Poezija je tista čudna zadeva, je začel Zlobec, ki je bolj kot vsaka druga umetniška zvrst vezana na mladost v človeku. V današnjem brezosebnem tehnološkem času se morda zdi anahronistična, pa ni tako. V sebi nosi neko sakralnost in moč. Tako so tudi v Pavčkovi poeziji neke prvine, ki presegajo minljivost časa in kritiških pogledov in zaradi teh prvin je Pavček pravi, velik pesnik. Glede vsebine se doživljajski elementi v njegovi poeziji povezujejo s spoznanjem, po obliki pa se njegove pesmi odlikujejo
Kulturni dom Gorica, v četrtek, 12. maja, ob 18.30
Pri slovenski manjšini v Avstriji in Italiji
Predstavitev publikacije SAZU.
^SLOVENSKO
STALN0~
> GLEDALIŠČE
Gostuje SNG DRAMA Maribor Thornton VVilder
ŽENITNA
MEŠETARKA
(farsa v štirih dejanjih) Sodeluje Stane Starešinič
Jutri, 9. 5., ob 20.30.
Abonma red A in B
v Kulturnem domu v Gorici
Avtobus vozi po običajnem voznem redu.
Petkova okrogla miza v Doberdobu
Tri ocene o izvajanju ustavnih načel
Šlo nam je za to, da ne zabeležimo samo okrogle obletnice — 40 let izvajanja republiške ustave — ampak da na novo osvetlimo, z različnih zornih kotov, vsebino osnovne listine naše družbene ureditve, da ponovno potrdimo veljavnost osnovnih načel, da ocenimo, kako so se doslej izvajala, posebej v odnosu do manjšinskih skupnosti. To je bil cilj petkove okrogle mize, je pojasnil župan dr. Mario Lavrenčič, ki jo je pripravila občinska uprava v Doberdobu, v sodelovanju s kulturnimi društvi.
K sodelovanju je Občina povabila senatorja Nerea Battella, poslanca Luciana Rebullo in profesorja Sama Pahorja.
Trije različni pogledi in seveda tri ocene, ki se na nekaterih točkah tudi ujemajo. Tako recimo, da je Ustava, ki se je začela izvajati 1. januarja leta 1948, jasen prelom z vso dotedanjo družbeno ureditvijo in da je osnovna listina pravic, svoboščin, dolžnosti in družbene ureditve nastala kot izraz izredne volje vseh družbenih komponent (strank) v enkratnih okoliščinah.
Prav v tem je razlog, da so se ustavna načela, zlasti v prvem obdobju, tako počasi izvajala in da še danes ugotavljamo, posebej kar zadeva enakopravnost manjšinskih skupnosti, neopravičljive zamude.
Kot prvi je na petkovem srečanju govoril komunistični senator Battello, ki je skušal razčleniti politično okolje,
v katerem je Ustava nastala in se začela izvajati, čeprav ostaja v nekaterih delih pravzaprav neizpolnjena.
Istočasno pa se pojavlja vprašanje revizije ali vsaj prilagoditve Ustave novi družbeni stvarnosti. Vprašanje popolnega uresničevanja ustavnih določil, zlasti tistih, zapopadenih v prvih enajstih členih, se torej prepleta z vprašanjem revizije Ustave, vendar samo v tistem delu, ki zadeva institucije in njihovo delovanje in ureditev.
Podobno oceno je dal demokristjan-ski poslanec Rebulla, po starših sicer domačin iz Doberdoba. »Osnovna ustavna določila morajo ostati. Lahko se pogovarjamo le o tem, kako določene instrumente družbene ureditve prilagodimo za boljše poslovanje.« Glede čl. šest Ustave, kjer je najbolj izrecno zapopadena zaščita manjšinskih skupnosti, je Rebulla dejal, da se ni mogel v celoti izvesti, zaradi družbenega in političnega okolja. »Ni pa mogoče
reči, da nismo v tem pogledu nič naredili.«
Zadnji je na srečanju govoril prof. Samo Pahor, ki je predgovornikoma pritrdil, da je Ustava res produkt določenega trenutka in hotenja po radikalni spremembi v družbenih odnosih. Ustava je omogočila globoke družbene spremembe, vendar je glede manjšin ostala v bistvu neizpolnjena, razen izjem (Nemci, Valdostanci). Pri tem je Pahor navedel vrsto ugotovitev, ki pojasnjujejo, zakaj se na področju manjšinskih pravic ni veliko spremenilo. Zato ker se odnosi še zmeraj uravnavajo po stari (in preizkušeni) metodi, da šibkejši mora kloniti močnejšemu.
Krajše uvodno poročilo je na petkovem srečanju imel odbornik Karlo Černič, medtem ko se je večer sklenil s simboličnim dejanjem: vsi trije sodelujoči v razpravi so prejeli izvod Ustave, v slovenščini in italijanščini, ki jo je pred leti izdal večnamenski kulturni center v Ronkah.
OLVO 480TURBO
3idwt d začluii, pitane pjtej ati alej	volvo
KAKOVOST IN VARNOST
POSKUSITE GA PRI ZASTOPNIKU VOLVO
ORALI
prodaja - servis - nadomestni deli GORICA - Ul. III. Armata 180 - Tet. 0481/21073 - 21721
Okvara v elektrocentrali
Zaradi požara v transformatorski centrali v Redipugli je bil včeraj popoldne približno tri četrt ure prekinjen železniški promet zaradi izpada elektrike. Dalj časa pa so za promet zaprli pokrajinsko cesto Poljan—Pie-ris. V centrali je eksplodiral eden od transformatorjev, eksplozija je poškodovala tudi bližnjo podobno napravo. Gasilci so ogenj (gorelo je namreč posebno olje, ki je v transformatorjih) pogasili v dobre pol ure ob uporabi posebne kemične snovi.
Na Koradi bo v nedeljo, 15. maja, tradicionalno srečanje planincev, ki ga pripravlja PD Nova Gorica. Srečanje bo pri novi planinslki koči s krajšo slovesnostjo ob 11. uri.
Radio Ljubljana, Val 202, bo jutri,
približno ob 8.15, oddajal reportažni zapis o Lukežičevi knjigarni v Gorici.
izleti
razna obvestila
Pastirčkov dan bo danes v Katoliškem domu v Gorici. Začetek ob 16. uri.
Društvo slovenskih upokojencev iz Gorice javlja, da bo avtobus, v sredo, 11. t. m., vozil po sledečem razporedu: Štan-drež (pred spomenikom) ob 7. uri; postanki v Podgori (pred spomenikom), pred gostilno Primožič v drevoredu 20. septembra in na Travniku.
Tvrdka }3ranUo ICuzrtiiu
v sodelovanju s podjetjem FriulpBrchot *«< sporoča, da nudi poleg že obstoječih vrst parketov (slavonski hrast, eksotične sorte IROKO, CABREUVA, AFRORMOSIA, MUTENVE itd.) odslej na razpolago v ekskluzivi še naslednje nove esence: CUMARU, IPE LAPACHO, JATOBA, ANGELIM, PAO MARFIN, SUCUPVRA in VENGE.
Zaradi sedanje predstavitve teh novih vrst na tržišču smo cene izdelkov OBČUTNO ZNIŽALI.
OBIŠČITE NAS V SOVODNJAH, V DOLINI 7.
NA VAŠO RAZPOLAGO SMO VSAK DAN OD 14.30 DO 15.30 ALI V VEČERNIH URAH.
/3ra h ko 1<Č
UZM1H
34070 SOVODNJE OB SOČI (GO) Dolina 7 - Tel. (0481) 882179
po zvočnosti, po neverjetni muzikal-nosti, pa čeprav so metrično izven vsakega klasičnega kalupa.
Po teh uvodnih mislih so člani gledališke skupine Gorica Adrijana Furlan, Barbara Rustja in Erik Bensa prebrali izbor pesmi iz Goličave, nakar je prišel do besede še pesnik sam.
»Poezija ima zame dvoje pomenov,« je dejal. »Po eni strani je iskanje sebe, ki ti pomaga, da odkriješ v sebi tudi to, kar te lahko grozljivo preseneti, hkrati pa je iskanje ljudi, ko pesem gre po svetu in trka na vrata ljudi.« Tudi Pavček je nato prebral nekaj pesmi in presenetil z interpretacijo: če so mnogi verzi te njegove zbirke polni nesreče, morečih podob in muke, je vendar v pesniku moč, ki gre preko vsake tegobe in išče od vseh grozot močnejše življenje.
ŽUPNIJA SV. FLORIJANA IN MARIJE POMOČNICE ter
SKPD F. B. SEDEJ V ŠTEVERJANU
vabita na celovečerni koncert
MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA HRAST
iz Doberdoba, pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča.
DANES, 8. MAJA, OB 19. URI
V	ŽUPNI CERKVI
V	ŠTEVERJANU.
kino
Gorica
CORSO 16.00-22.00 »Uultimo imperato-re«. Režija Bernardo Bertolucci.
VERDI 16.00-22.00 »Stregata dalla luna«.
VITTORIA 16.00-22.00 »Desiderio selvag-gio«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 »Ouattro cuccio-li da salvare«.
COMUNALE 18.00-22.00 »Domani accad-ra«.
Nova Gorica
SOČA 16.00 in 18.00 »Dva vraga iz Chicaga«.
DESKLE 17.00 in 19.30 »Robocop«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa S. Giusto Korzo Italia 242, tel. 84606
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio Ul. Romana 147, tel. 40497
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega
Emila Vižintina
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali in kakorkoli počastili njegov spomin.
Brata in sestra z družinami ter drugi sorodniki
Sovodnje, 8. maja 1988
pogrebi
Jutri v Gorici: ob 9.30 Mercedes Bradaschia iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 11. uri Claudio Gruso-vin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Rosalia Percon iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče.
Lerpin
S.p.A.
ELEKTRIČNI MATERIAL - RADIO - TELEVIZIJSKI SPREJEMNIKI - GOSPODINJSKI IN DRUGI ELEKTRIČNI PRIPOMOČKI - POROČNA DARILA - URE - ELEKTRIČNE NAPRAVE
Vse to vam nudi trgovina:
ELEKTROTERPIN
v središču Gorice
Ul. Mameli 3 (blizu Travnika)
OBIŠČITE NAS!
Z4 S TOPS TVO F!A T A UTO ORIGINALNI NADOMESTNI DELI FIAT MAZIVA IN OLJA FIAT— MEHANIČNA DELAVNICA
Baan originalni deli
ZA ZAŠČITO TVOJEGA AVTOMOBILA
GORICA — Ul. Caprin 19 — Tel. 87411-2-3 TRŽIČ — Ul. Boito vogal S. Anna — Tel. 0481/791118
Pred gradnjo spomenika deportirancem v uničevalnih taboriščih
Ko se je za Helo in Pavlino Komel ustavil čas
Pred dnevi smo praznovali antifašisti dva velika praznika: 25. aprila dan italijanskega odporniškega gibanja, dva dni kasneje 27. aprila Slovenci še posebej dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Ob tem gredo misli preživelih najprej k tistim, ki jih ni več, k neštetim žrtvam nacistične in fašistične pošasti, ki je tudi na Goriškem sejala teror.
Gorica naj bi se jim obdolžila s spomenikom pred železniško postajo. Pričakovali smo, da ga bodo odkrili še ta mesec. Pa so neki zadržki: v mestu se govori, da le finančne narave. Bo že res! V knjigi Milovana Bressana predsednika goriškega združenja političnih deportirancev v nemška uničaval-na taborišča "Tauglich" - Zgodovina, ki se ne sme pozabiti, ki je izšla 1983. leta, naštejemo na zadnjih straneh 134 preživelih in 80 Goričanov, ki so za vedno ostali v lagerjih. Tam je ostala praktično cela goriška židovska skupnost. Židov v Gorici ni več, morda le še dva!
Bressan navaja prebivalce iz mesta in krajev, ki sedaj tvorijo goriško občino. Ce bi upoštevali vse žrtve nekdanje, predvojne goriške občine, bi bila podoba še strahotnejša, davek slovenskih žrtev pa naravnost zaprepaš-čujoč. Samo majhna Vodopivčeva vas Kromberk in njen zaselek Loke, beležita v nemških uničevalnih taboriščih 20 ugaslih življenj, 75 taboriščnikom, predvsem mladim dekletom, ki so jih na nedeljo, 25. junija 1944, Nemci na silo odpeljali v Nemčijo, je uspelo priti domov. Junij 1944! Pavlina Komelo-va ga ne bo nikoli pozabila!
Ob 5.30 so stopili v stanovanje glasbenika Emila Komela na Placuti italijanski kvesturini. 'Za tatu sem se ustrašila," pravi Pavlina, toda aretirani sta bili Pavlina in Hela. V poletnih oblekcah, s torbico in jopco v roki, sta se kmalu znašli v zloglasni policijski Postaji v Ul. sv. Klare. Sest mladih deklet in dve mladoporočenki! Pa najstarejša aretiranka Berta Delpinova in Slovenkam manj znana Beblerjeva sorodnica, žena italijanskega podčasni-ka, ki se je že iz Coronea srečno vrnila v Gorico. Pavlina se živo spominja vseh, ki so že opoldne morale na tovornjak, na katerega je goriška policija naložila še moške zapornike in jih vse skupaj odpeljala v Coroneo. V Co-roneu, v majhni sobici, so 21 dni na recah, v katerih bi slamnate biljke ahko naštele na prste, goriška dekleta
in žene čakale na zaslišanje, na besedo, ki bi povedala, zakaj in kam so določene! Neizvesnost, slaba hrana, strah, obupno počutje telesa in duha... Mlado ženo Goričana Vlada Baše, Danico Kutinovo, je Pavlina uspela spraviti s pomočjo kaznilniške redovnice na pregled in domov v Gorico. Pavlina se spominja povojnih dni, ko je Daničina mama, gospa Kutinova, vsakič, ob njunem srečanju pred trgovino jestvin nasproti nadškofije, silila vanjo z darilom: "Nikoli več vas ne bom pozabila, rešila ste mojo Danico." V nacističnih taboriščih so od skupine Gori-čank aretiranih 1. junija 1944 umrle: sestri Marta in Erika Sfiligoj, Valerija Slokar por. Olivo, ki je zapustila dva majhna otroka, Kristina Gorjan in Cvetka Srebrnič. Ko je Emil Komel šel do naj višjega predstavnika nemških zasedbenih oblasti v Trstu, da bi izprosil svobodo za hčerki, so bile besede vojnega zločinca "Poznamo Vas, kot uglednega moža, toda tudi ti imajo lahko hčerki komunistki." Ali sta to bili Hela in Pavlina? Le zavedni goriški Slovenki, očeta spremljali pri petju in igranju na orgle pri slovenskih mašah, kolikor jih je pod fašizmom sploh še bilo v Gorici. 1937. leta sta bili v Gorici še dve slovenski maši, prva za slovenske služkinje v stolnici, druga ob 7. na Travniku. Nenadoma so tudi slednjo prenesli na 6. uro; Pavlina je morala priskočiti očetu na pomoč v stolnico. Januarja 1944. leta pa je gospod dr. Toroš dosegel, da se je Slovencem vrnila služba božja na Travniku ob 9. uri, tako kot je bilo v mestu nekoč v navadi dolga leta. Pevkam nekdanje "Mladike" so se na travniškem koru pridružile še članice nekdanjega "Goriškega glasbenega in pevskega društva". Največ je bilo ženskih glasov, bila je vojna. Pavlina se jih spominja vseh: Gite Podobnik, Gizele Simčič, Marte Dominko, Ide Košuta, Kristine Hvala, Elice Prinčič, Metode in Ivanke Žvanut, marsikatere ni več! Od moških je le še Maks Komac. Včasih sta pristopili k slovenskemu petju na Travniku tudi mladi Šfiligojevi sestri Erika in Marta. Peli so v času, ko so se tudi na Primorskem Slovenci med seboj ideološko razšli. Boris Mlakar piše v knjigi "Domobranstvo na Primorskem": "Da je od decembra 1943 v Gorici stalno delovala majhna skupina domobrancev, oziroma "domobranski urad", ki je v glavnem
Pavlina, Emil, Helena in Hela Komel februarja 1953
opravljal propagando in policijsko službo, hkrati nabiral novince za rek-rutno šolo v Trstu. Šele od začetka maja 1944 je v mestu obstojala večja domobranska posadka, ko je iz Trsta prispela 2. četa Slovenskega narodno varstvenega zbora, ki je_ imela svojo vojašnico v Ul. Roma. Četo je vodil nadporočnik Božidar Počkaj". Tako Boris Mlakar. Pavlina se spominja, da so k petju na kor cerkve sv. Ignacija prihajali tudi slovenski domobranci v civilu, da bi bilo cerkveno petje močnejše. Takrat se je v Gorici med goriš-kimi Slovenci že vedelo, kdo simpatizira za Osvobodilno fronto in kdo ne.
Štiri dni je trajala vožnja v zaprtih vagonih do Auschwitza. Slekli so jih do golega, popisali pobrano in nage nagnali v dizinfekcijsko sobo z obljubo: "Ko boste odšle odtod, boste vse dobile nazaj." "Nekatere so nas ostrigli na balin," se spominja Pavlina, "nam vsilili umazane dizinfecirane cunje, oblačila vseh vrst, celo moške hlače. Meni so na roko vrezali štev. 82112, Heli 82113. Kaj smo počeli v lagerju? Nosile opeko in kamenje z enega konca na drugega, dan za dnem, pod soncem in dežjem... Hela je odšla tudi delat na taboriščna polja, saj se je moralo velikansko taborišče z več deset tisoči tudi samo prehranjevati. Zboleti nisi smel! Le vročine nisi smel imeti in če so jo ugotovili, si moral v Schonen-
block. Najhujši je bil obisk zdravnika; dvakrat tedensko je odločal kdo je "dober" za krematorij. Odpisane so morale v plinsko celico, po izpustu plina se je pod njimi kmalu odprl pod in v peči je spet zacvrčalo. Zelo hudi so bili tudi volčjaki, naučeni, da mesto gospodarja preganjajo počasnejše, ostarele in izmučene ujetnike. Helo je nekoč pes hudo ugriznil nad gležnjem, tako da ji je ostalo znamenje. Ob bolečini se mrcini, ki je rada pila kri nisi mogla niti umakniti."
Zadnji dnevi pred svobodo so bili v nemških taboriščih najhujši. Proti koncu vojne je moralo vseh pet Goričank, ki se niso vrnile iz Nemčije iz Aus-chwitza v še strahotnejši Bergen-Bel-sen. Hela je ob jutranjem naboru prestopila iz svoje vrste v drugo in se tako nevede rešila smrti. V Bergen-Belsnu so Goričanke aprila 1945 dobile tifus in umrle. Valči Slokarjeva je pisala do zadnjega dne, Erika je umrla le dan pred sestro Marto. Vse so bile v vročičnem stanju, iz katerega ni bilo izhoda.
Pavlina je bila v osmih dneh, ko je bil Auschwitz brez gospodarja zelo bolna in tudi v delirju. Pa ni bilo niti zdravil, niti hrane, le žlica sladkorja in košček trdega komisa na dan. Ko so Rusi osvobodili to strahotno mesto smrti, so z nadvse strokovnim zdrav-
stvenim osebjem poskrbeli za boljše počutje nesrečnikov in jim nudili potrebno hrano v več obrokih. Znano je, da so mnogi taboriščniki na zahodu Nemčije pomrli po osvoboditvi, prav zaradi preobilice hrane. Za Helo Pavlina ni vedela. Morala je v novo barakarsko naselje v Auschwitz, nato v Katowice. Bila je sama na dolgi poti domov, ki se je začela 14. maja in končala 8. junija 1945 v Trstu. "Vračale smo se Slovenke, Furlanke, Istranke, s tovornimi vlaki, peš, na vozovih, tako kot ciganke s culico, brez denarja, skozi mesta in države, mimo oblasti in skozi nerazumevanja, da tvoj cilj Trst (kdo, naj bi vedel za Gorico) še ne pomeni, da spadaš v italijansko nacionalno skupnost. V Trstu mi je policaj porinil v roko dve liri, da sem se peljala s tramvajem do tržaške sestrične. Na pogled sem bila čudna, ovita v dolgo volneno obleko, moškimi gojzerji na nogah, štev. 45. Po Gorici sem se naslanjala na starega očeta, da sem sploh lahko šla na sprehod, na zrak."
Hela je prišla domov kasneje, 13. avgusta iz Ravensbriicka; njo so osvobodili Angleži in jo dalj časa imeli na opazovanju in dobri hrani. Tako da se je Komelovi niso ustrašili! Pa vendar! Leto dni strahotnega maltretiranja v nacističnih taboriščih je Helo "beležilo" za dolga leta, ko se je v telesu pokazala okvara, ki je načenjala moči mlade žene. Njena hrbtenica je bila vsak dan manj odporna; najprej ji je odpovedala ena noga, potem druga, nato še roke. Zadnjih deset let so jo v hiralnici v Ul. Diaz in zadnje čase pri Sv. Justu morali pitati. Sama ni mogla niti jabolko prinesti k ustom. Skrčena v postelji, na pol naslonjena nazaj, z eno nogo čez drugo je Hela zbirala zadnje moči, da bi še živela. Bila je vseskozi, do zadnjih dni prisebna, odzivna na klice s hodnika, na pogovore prijateljic in strežnic in sestre Pavline. Zadnji dve leti jo je vedno pogosteje spraševala kaj delata tata in mama. "Saj sta na žegnu," je bil sestrin odgovor. "Ja, saj vem," je dodala Hela, da bi čez nekaj trenutkov zatem spet naročila Pavlini: "Če greš, pozdravi mamo in tatu." Ja, čas se je bil za Helo ustavil že davno prej... morda na tihem, potuhnjeno, že v tistih strahotnih podobah smrti, v krematorijih Aus-chwitza in Ravensbriicka. Hela je umrla 28. januarja 1988.
DORICA MAKUC
Težavno a spodbudno desetletje za sindikalno gibanje na Goriškem
Ocena Luciana Pinija, dosedanjega tajnika CGIL
Luciano Pini, pc krajinski tajnik dt lavske zbornic CGIL, zaključuj te dni svoj manda Dolžnosti tajnik sindikalne zvezi ki ima danes n Goriškem nad 1 tisoč članov, j opravljal devet le Bilo je to težavn obdobje hude gos podarske krize, pc sebej na Goriškem, težav in razprtij ^ttidikalnem gibanju, velikih spre ®emb v družbi, vendar tudi obdobj Pomembnih dosežkov, zlasti na poc °?U (ftodnarodnega sodelovanja. Luc;ana pinjja| b0 kot kaže, prc zel novo dolžnost, pri sindikatu kov: ®Vev.’ pa deželni ravni, smo zaprosi! a krajši pogovor.
Kakšna je ocena devetletneg andata in vloge sindikata v ter obdobju?
Sindikati smo v tem obdobju preži jp 1 Ze^° ^žke trenutke, morda najtež v vsej naši zgodovini. Dotedanj °!Ja, dotedanji pristop sta se izkazal snr neodgovarjajoča spričo veliki Da inemb v italijanski družbi. Mislir ti 'r * Smo to obdobje uspeli premosti tek 6 javno morda še ne povsem. Poda na*’ C tl Mamo v goriški pokrajini nit, 111 Mdikatu nad 13 tisoč včlanjc
toro« * vsen treh sindikalnih zve
zlasti ‘Mednarodnega sodelovanja mi sinici ltve odnosov s slovensl vnn!.katl'. Nameni so bili najbo dar je ostalo, na področ
no{jfan,eizaitajilTSikkjneUreSn“
ZaPrSaPveveSi^° napravit-i marsikai' Prj
lzbodišre tv i' ‘t6 ppostevamo začeti damreč , ločeni procesi dozorevi preden tJ;1",10. dolgo in dolgo trt 0dločnpis- 68 °d besed k dejanjem, sPodburir,lm 1 Pristopom in glasnej Zultati ontCel0tne skupnosti bi bili i Res jf‘°vo ugodnejši. elementi r S° vmes tudi zavira ecimo težavno gospodars
stanjev Jugoslaviji, zamude pri uresničevanju nekaterih delov Osimskih dogovorov. To smo skušali slovenski in italijanski sindikati kritično oceniti na simpoziju v Novi Gorici, ko smo delali obračun ob 10-letnici Osimskega dogovora in te naše ugotovitve tudi strnili v publikaciji.
Obdobje sredine osemdesetih let označuje tudi nekaj mednarodno odmevnih dogodkov. Najpomembnejši je vsekakor zborovanje na meji, na stičišču Škabrijelove in Erjavčeve ulice, pred petimi leti. Je šlo za enkraten dogodek ali pa sta takratni polet in navdušenje usahnila?
Zborovanje je bilo pomemben, lahko rečemo edinstven dogodek v mobi-litacijskem smislu, saj je prišla do izraza enotnost ciljev in hotenj prebivalstva ob meji, ki je spoznalo in obenem izpričalo, da je bodočnost in razvoj le v sodelovanju za gospodarski in družbeni napredek, v miru, sožitju in prijateljstvu. Pomen in aktualnost tega sporočila ostajata neokrnjena.
Skoraj obvezno je vprašanje o stališču sindikata, v tem primeru seveda delavske zbornice CGIL, do vprašanja varstva manjšin. Včasih se poraja občutek, da se temu vprašanju v zadnjem času namenja manj pozornosti kot doslej?
V težkih gospodarskih in družbenih pogojih — in nedvomno smo še v takem položaju — se običajno ustvari tako miselno okolje, kjer je težko vprašanje varstva manjšinjske skupnosti zmeraj postaviti na prvo mesto. Vsekakor, in to lahko z zadovoljstvom povem, smo nekaj konkretnega naredili tudi pri delavski zbornici CGIL. Vsi naši člani imajo dvojezične izkaznice.
Prepričan pa sem, da bi večja neposredna angažiranost pripadnikov slovenske narodnosti v sindikalnih strukturah ugodno vplivala in spodbujala k pozornejšemu pristopu do tega vprašanja.
In še zadnje vprašanje in to s področja, ki je na Goriškem, prav v zadnjem času, spet sila aktualno. Kako uskladiti binom delo-okolje?
Mislim, da smo pri sindikatu zmeraj znali razločevati in da nismo šli samo v eno smer. Prepričan sem, da je treba najti ravnotežje, najslabše pa je odločati se emotivno. (V. K.)
BIL AN CA ZA POSLOVNO LETO 1987			
AKTIVA		PASIVA	
Blagajna	748.528.358	Hranilne vloge in tekoči računi	85.623.701.995
Banke - korespondenti	39.837.696.715	Banke - korespondenti	22.937.200.541
Vrednostni papirji	33.417.178.398	Upravljana tuja sredstva	45.917.100
Udeležbe	595.981.212	Cedenti za men. in dok. za ink.	2.176.381.860
Dodeljena posojila	33.802.573.087	Razni računi - upniki	4.010.720.186
Nepremičnine	1.603.749.101	Sklad za amort. prem. in nepr.	758.524.612
Oprema in stroji	897.492.398	Sklad za davke	1.030.497.745
Menice in dokumenti v inkaso	6.676.620.152	Sklad za dobrodelne namene	1.896.133
Razni računi - dolžniki	9.251.799.055	Sklad za odpravnine	656.327.414
Aktivni pripisi in izločitve	1.273.973.163	Pasivne izločitve in pripisi	257.127.993
		SKUPNO PASIVA	117.498.295.579
		PREMOŽENJE:	
		Glavnica	1.252.434.000
		Redna rezerva	2.183.038.000
		Izredna rezerva	1.323.592.120
		Sklad za rizike	
		(čl. 66/1 DPR 597/73)	186.640.262
		Sklad za rizike	
		(čl. 66/dod. DPR 597/73)	682.789.494
		Sklad za rizike	2.404.753.735
		Sklad za tečajne razlike vrednotnic	55.000.000
		Dodatna vrednost deležev	961.937.000
		Revalvacija 1975	43.755.400
		Revalvacija 1983	687.277.146
		Sklad za nakup lastnih deležev	90.000.000
		SKUPNO PREMOŽENJE	9.871.217.157
SKUPNA AKTIVA	128.105.591.639	SKUPNO PASIVA IN PREMOŽENJE	127.369.512.736
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA 31.12.1987			
IZDATKI		DOHODKI	
Obresti klientom	5.359.236.766	Obresti klientov	5.539.985.116
Obresti bankam	1.147.456.028	Obresti bank	2.234.092.600
Stroški za osebje	2.172.716.677	Obresti poštnega računa	67.960
Davki in takse	647.311.544	Obresti, premije, dividende	
Komisije, prov. in drugi izd.	208.407.997	in drugi dohodki	3.406.543.895
Razni izdatki	1.444.096.821	Dobiček pri unovčenju vrednotnic	123.473.077
Zgube na kreditih	758.731.345	Dobiček pri menjavi valut	132.854.687
Zguba pri prodaji	—	Komisije, provizije in drugi dohodki	1.823.587.430
Amortizacije	172.103.229	Dohodki pri prodaji opreme	1.084.102
Akontacije	2.021.591.360	Razni dohodki	18.821.080
Nepredvideni izdatki 1987	54.096.305	Izkoriščene akantonacije	1.424.885.846
Skupni izdatki	13.985.748.072	Nepredvideni dohodki	16.431.182
Dobiček poslovnega leta 1987	736.078.903		
SKUPNO'	14.721.826.975	SKUPNO	14.721.826.975
	■»i Banca Agricola c,.,,.		
	J	Kmečka banka	
'		Gorica	
Gostovanje Drame SNG k Maribora v Kulturnem domu
Wilderjeva »Mešetarka« s Stanetom Starešiničem
V Trstu in v Gorici na pobudo Slavističnega društva
Naši srednješolci so se udeležili tekmovanja za Cankarjevo priznanje
Thornton Niven Wilder (1897-1975) je dokaj ameriški pisatelj, znan predvsem po romanu Most svetega kralja Ludovi-ka in nekaterih svojih komedijah. Prav po teh je tudi blizu tržaškemu občinstvu, saj je SSG že leta 1958 uprizorilo Naše mesto v režiji Jožeta Babiča, leta 1977 pa Zaenkrat smo se izmazali v režiji Franceta Jamnika. No, tokrat je Wilder-jevo ustvarjalnost predstavila Drama SNG iz Maribora, ki gostuje v Trstu v okviru abonmajske sezone SSG že od četrtka, v prihodnjih dneh pa bodo Mariborčani še v goriškem Kulturnem domu. Naslov Wilderjeve komedije je tokrat Ženitna mešetarka (The Matchmaker).
Gre za klasično zgrajeno komedijo, v ospredju katere je seveda ljubezenska zgodba (teh je sicer več) mladega para, ki se hoče poročiti, a tega ne dovoli nekoliko čudaški, bogati stric dekleta. Da bi preprečil poroko med Ermengardo in slikarjem Ambrožem, pošlje svojo nečakinjo v New York, kamor se odpravi seveda tudi bodoči ženin. Pravzaprav se v ameriško metropolo odpravijo vsi: Horacij Vandergelder (oblastniški stric in podjetnik iz Vonkersa), njegova hlapca Cornelius Hackl in Barnaby Tucker, pa še novi Horacijev zapiti služabnik. V New Yorku vsi doživijo svoje avanture, ljubezen in poroke, tudi trgovec iz Yon-kersa, ki se pod »prisilo« ženitne meše-tarke Dolly Levi spremeni in seveda poroči prav z njo, ki je imela niti celotnega dogajanja (to je predstave) v svojih rokah.
Bila je to radoživa predstava (sicer še iz lanske mariborske gledališke sezone), ki jo bo občinstvo najbrž z zadovoljstvom gledalo, čeprav ji očitno manjka potreben ritem in tudi razni prizori se
Stane Starešinič
ne zlivajo posebno tenkočutno, saj je skušal dajati režiser Branko Kraljevič kisik predvsem komičnim situacijam. A tudi komika je marsikje izgubila na ostrini prav zaradi prej omenjenega nihanja, tako da se nam uprizoritev ni zdela v ničemer izjemna. Njeno postavitev lahko opravičuje le dejstvo, da mora imeti vsako gledališče na repertoarju nekaj lahkotnega...
Prav prijetno pa je bilo ponovno srečanje z mariborskimi igralci in starim znancem našega občinstva Stanetom Starešiničem, ki mu je bila ob Mileni Muhičevi poverjena celo glavna vloga. Starešinič je Horacija Vandergelder ja upodobil z velikim žarom in neprilagodljivostjo ter muhavim značajem, ki je značilen za osrednji lik predstave. S tem je ustvaril podobo, ki občinstvo zabava.
MARIJ ČUK
Slavistično društvo Trst je pred kratkim izvedlo tekmovanje za Cankarjevo priznanje, eno od svojih osrednjih akcij, ki istočasno poteka tudi na celotnem področju osrednje Slovenije in želi stopnjevati poglobljeno zanimanje dijakov za vprašanja literature in jezika. Letos je bila tema poezije še posebej zahtevna, zato je naše društvo vložilo vse obstoječe energije, da je pritegnilo k akciji izbrane mentorje oziroma dijake. Poezija Nika Grafenauerja, Kajetana Koviča in Gregorja Strniše je pomenila v hitrem prerezu — velja za prostor matične domovine — vsaj polovični osip, tako da smo lahko s številom in kvaliteto svojih udeležencev več kot zadovoljni.
V Trstu je bilo tekmovanje izvedeno 23. aprila na liceju Prešeren. Udeležencev je bilo 22, od tega 13 za I. stopnjo, 9 pa za II. oziroma tretjo stopnjo. Vse sodelujoče so uvodoma pozdravili ravnateljica prof. Laura Abrami v imenu šole gostiteljice, tajnica Slavističnega društva Trst prof. Vera Tuta ter prof. Marija Cenda. Dijakinja Tamara Stanese je doživeto in učinkovito podala monolog Sergeja Verča »V ekstazi modernosti«, prireditev pa so dopolnila še knjižna darila Založništva tržaškega tiska in pa pozornost revije Primorska srečanja — slednja bo z brezplačno naročnino nagradila vse sodelujoče dijake na II. oziroma III. stopnji. Komisija je sklenila, da splošni kvaliteti, ki omogoča sodelovanje na osrednji, republiški izvedbi Cankarjevega priznanja 21. maja v Celju, odgovarjajo naslednji učenci oziro-
ma dijaki. '
I.	stopnja: Martina Oppelt z nižje srednje šole Ciril Metod - mentor Patrizia Žužek; Maja Pečar in Metka Kodrič z nižjerednje šole Ivan Cankar - mentor obeh učenk je Helena Košuta; Marija Mamolo z nižje srednje šole Fran Erjavec - mentor Lučka Peterlin.
II.	stopnja: Tamara Zajec z Znanstvenega liceja Prešeren - mentor Majda Cibic; Majla Ozbič s Klasičnega liceja »Prešeren« - mentor Lidija Rupel; ter Marjana Oppelt in Luana Grilanc z Znanstvenega liceja Prešeren - pod mentorskim vodstvom Slave Starc.
III.	stopnja: Barbara Zlobec in Ivana Brecelj s Klasičnega liceja Prešeren, Erik Švab z Znanstvenega liceja Prešeren ter Tamara Stanese z Učiteljišča Slomšek - ob pomoči odgovarjajočih mentorjev.
V Gorici je bilo tekmovanje izvedeno 30. aprila, prvič znotraj samostojnega področja. Udeležencev je bilo 11, od tega 3 za I. stopnjo, 6 za II. in 2 za III. stopnjo. Omeniti velja, da sta v zadnjem hipu zaradi bolezni odpadla dva udeleženca. Tekmovalce so uvodoma pozdravili ravnatelj Državnega strokovnega zavoda za trgovino Ivan Cankar, kjer je bilo tekmovanje izvedeno, prof. Mirko Šturm, predsednik Slavističnega društva Trst Janez Povše ter tajnica Slavističnega društva Trst prof. Vera Tuta. V pričakovanju rezultatov je najmlajši skupini Janez Povše prebral odlomek iz knjige Mirka Mahniča Slovo ter nekaj Grafenauer-jevih pesmi, prav tako pa je s knjižnimi darili sodelovalo Založništvo tržaškega tiska ter revija Primorska srečanja, ki bo z brezplačno naročnino nagradila vse sodelujoče na II. oziroma III. stopnji. Ugotoviti je bilo mogoče, da je najlepši prerez ponudila I. stopnja, da se je II. stopnja odlikovala z veliko izenačenostjo, III. pa z obema »prostima« nalogama ter vzornim skupnim seštevkom enega od obeh tekmovalcev. Komisija je določila oziroma nagradila naslednje dijake, ki so v zaporedju dosegli naslednja mesta;
I.	stopnja: Igor Povše z nižje srednje šole Ivan Trinko -mentor prof. Onorina Monti; Alenka Sonc z nižje srednje šole Ivan Trinko - mentor prof. Emil Devetak; in Erika Černič z nižje srednje šole Ivan Trinko - mentor prof. Emil Devetak.
II.	stopnja: Emanuela Koren z Učiteljišča Simon Gregorčič - mentor prof. Adrijan Pahor; Monika Osvald s Klasične gimnazije Primož Trubar - mentor prof. Mirjam Simčič; in Tamara Ferfolja z Učiteljišča Simon Gregorčič -mentor prof. Adrijan Pahor.
III.	stopnja: Dario Flospergher s Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois - mentor prof. Nevica Budal.
Kot rečeno se vsi navedeni dijaki oziroma učenci lahko udeležijo zaključnega, vseslovenskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki bo 21. maja v Celju, in bo znotraj vsake tekmovalne skupine zbralo po več kot 40 izbranih udeležencev. Slavistično društvo Trst čestita vsem izbranim kakor tudi vsem tistim, ki so se tekmovanja udeležili, prav tako pa se zahvaljuje pedagogom in ravnateljstvom šol za sodelovanje in pomoč.
JANEZ POVŠE
Šest koncertov od 19. maja do 6. junija prireja Združenje Chromas
V Trstu Mednarodno srečanje sodobne glasbe
Trst bo v drugi polovici maja in v začetku julija prizorišče mednarodnega srečanja sodobne glasbe z naslovom Trieste prima, ki ga drugo leto zapored prireja Združenje za sodobno glasbo Chromas. Združenje ima namen približati tržaškim ljubiteljem glasbe sodobne skladatelje iz področja dežela Alpe-Jadran in njihova dela. Nekateri od teh so se še posebej odzvali pobudi in izrecno za to priložnost napisali nekaj del, srečanje Trieste prima pa je pomembno tudi zato, ker bo mogoče na šestih koncertih, ki se bodo zvrstili od 19. maja do 6. junija, slišati tudi vrsto krstnih izvedb.
Letošnje srečanje je posvečeno skladbam za klavir in violončelo. Na koncertih bodo glasbeniki izvedli
skupno 36 skladb večinoma še živečih skladateljev.
Mednarodno srečanje Trieste prima se bo začelo v četrtek, 19. maja, s koncertom slovenskega Tria Lorenz (violina, violončelo, klavir). Izvajal bo skladbe Srebotnjaka, Stibilja, Lebiča in Šostakoviča. Vsi koncerti, razen enega, bodo v evangeličanski cerkvi.
V ponedeljek, 23. maja, bo v okviru srečanja koncertiral priznani london-
ski čelist Rohan de Saram. Dva dni kasneje bodo na deželnem sedežu RAI predvajali »videokoncert«, ki ga je Edvard Zajec računalniško oblikoval na ameriški univerzi Syracuse.
V četrtek, 26. maja, bo pianist in skladatelj Carlos Rogue Alsina predstavil krstno izvedbo skladbe Obligu-es Gilberta Amyja, poleg tega pa bo izvajal še skladbe Stockhausna, Beria Grosskopfa, Schonberga in Alsine.
Izredno zanimiv bo koncert dveh solistov avstrijske skupine Kontrapunkte. Čelist Leonhard Wallisch in pianist Rainer Keuschnig bosta 2. junija izvajala skladbe avstrijskih skladateljev.
Šrečanje Trieste prima se bo zaključilo 6. junija s koncertom skladb tržaških skladateljev za klavir. Skladbe bodo izvajali Aleksander Rojc, Anto-nella Costantini, Giorgio Morozzi, Pie-ro Maranzana in Flavia Brunetto.
Nov klavirski učbenik s priloženo kaseto
Mladi slovenski organist Milko Bizjak se poleg koncertiranja loteva tudi projektov, ki postajajo vedno bolj nujni. Poleg knjige Orgle na Slovenskem, opremljene z ustreznimi posnetki, je pravkar izšla reprezentativna izdaja baročnega repertoarja za klavir in sicer prvi zvezek izbora, ki ga je sestavil in uporabljal mojster Bach za vzgojo svojih otrok. Take vrste podjetnosti je v času, ko je vprašanje avtentičnosti izvedb aktualno, redka in potrebna, saj z glasbenim tekstom nič vnaprej ne interpretira, ampak daje izvajalcem jasen in nazoren Urtext brez odvečnih in pogosto napačnih napotkov. Izdaja knjige hkrati predstavlja tudi podvig v pogledu osamosvajanja od Kulturne skupnosti Slovenije, ker se je Bizjak odločil za samozaložbo.
Iste skladbe so posnete na kaseti in sicer so to skladbe manj znanih baročnih avtorjev in tudi Johanna Sebastiana Bacha, igrane pa so na baročnem čembalu z netemperirano uglasitvijo. Izvajalec je sam Bizjak. Kaseta ni zgolj didaktič-
ni material, ampak pomeni tudi pravi dosežek v izvirnosti. V tem je sugetivna, ker je muzikalno pronicljiva, istočasno stilno avtentična ter »predrzna«. Vsaka zaigrana skladba je to, kar naj bi glasba bila; obvladano, a samosvoje bitje, svoje snovi in njenih notranjih določenosti, ki sestavljajo njen karakter. Bizjakova »predrznost« ni nič drugega kot upoštevanje tega karakterja in zanikanje vsega tistega, kar je glasbi vsiljeno skozi časovne »stilne« deformacije. Svoje razumevanje gradi Bizjak skozi artikulacijo in agogiko. V okviru mere, ki je natančna, zelo odprto tolmači ritmične vrednosti in s tem odkriva čisto nove (stare) dimenzije. Ker gre za primarno plesno muziko, se na tak način sprosti nekakšna naravna rustika, ki je pogosto hudomušna, bizarna, vselej pa presenetljivo elementarno glasbena. Za ljudi, ki glasbo cenijo, bo kaseta nenavaden užitek.
MIRJAM ŽGAVEC
Mermolja in Čuk na Sarajevskih dnevih poezije
V Sarajevu se bo v ponedeljek začela mednarodna prireditev književnikov — Sarajevski dnevi poezije. Letos bo središče pozornosti na sodobnem slovenskem pesniškem ustvarjanju, zato so sarajevski organizatorji povabili v goste kar osem slovenskih pesnikov, ki poosebljajo različne izpovedne žanre, in sicer Milana Kleča, Milana, Deklevo, Majo Vidmar, Daneta Zajca, Milana Jesiha, Matjaža Kocbeka, Aceta Mermoljo in Marija Čuka.
Vzporedno in v okviru pesniškega srečanja bo potekalo tudi srečanje prevajalcev, na katerem bodo razpravljali o problemih prevajanja slovenske poezije v tuje jezike in obratno, predstavili pa bodo tudi novo antologijo sodobnih slovenskih pesnikov. Seveda, na srečanjih bodo tudi literarni večeri, in sicer v Sarajevu ter v Banja Luki, pomembna novost pa bo tudi tiskovna konferenca, na kateri bodo posamezni udeleženci govorili o svojih ustvarjalnih dilemah in prostoru, v katerem delujejo. Srečanja se bodo končala 12. maja.
V nedeljo, 15. maja, srečanje domačih ustvarjalcev in kulturnih delavcev iz Istre in zamejstva
Pridi, gremo v Rakitovec
Vas, ki je ohranila slovensko identiteto
Krajevna skupnost Rakitovec in Radio Koper prirejata 15. maja letos s pričetkom ob 15. uri (pod pokroviteljstvom SO Sežana) srečanje »po domače« z naslovom Pridi, gremo v Rakitovec - tam ke cvetejo mdnice in valovijo srebrni lasiči.
Ne gre za odkrivanje naše bližnje in daljne preteklosti, temveč za potrjevanje naše bitnosti. Program, ki ga bo povezovala domačinka Adela Miklavčič, bo potekal v narečju Rakitovca in okoliških vasi. Ponovno bomo slišali stare viže in pesmi ter mehka domača narečja. V programu bodo nastopili domači godci in pevci, ustvarjalci ter kulturni delavci Istre In zamejstva.
Sedemdesetčlanska pihalna godba iz Divače bo pod vodstvom dir. Darja Pobege izvedla program starih istrskih motivov. S Šavrinkami bosta nastopili Rožana Koštial in skupina 17 deklet iz Šmarij, nato Pridvorski kvartet, Tri mužikante, harmonikarja Miklavčič iz Rakitovca in Zoran Lupine iz Trsta pa bosta iz pozabe potegnila stare instrumentalne motive. Pevski skupini 309 in Mešana skupina iz Rakitovca bodo »po naše« zapeli pred obiskovalci in radijskimi poslušalci. Mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj bo, poleg ne-
kaj domačih pesmi, prvič zapel na novo prirejeno istrsko Partizansko, ki jo je za to priložnost priredil mladi skladatelj Aldo Kumar. Mešani pevski zbor Obala bo pod vodstvom Mirka Slosarja v njegovi priredbi zapel nekaj značilnih »čicčkih pesmi«. Skupina Istranova bo izvedla pester spored istrskih motivov. Iz vasi, ki mejijo na Rakitovec — Brest, Slum, Smokvica, Movraž, Hrastovlje, Zazid, Obrov, Goleč, Hrušica — je predviden prihod domačinov, ki naj bi kaj povedali, zapeli, zaigrali.
Prof. Jože Pohlen (pripravlja osnutek za plakat) bo obnovil nekdanje poti okrog Rakitovca in govoril o arhitekturi in kulturi bivanja v vaseh Pod Steno. Pesnik Edelman Ju-rinčič bo vodil pogovor o narečjih. Skozi oddajo bo prikazana kulturna in politična preteklost Rakitovca in okoliških vasi. O dogodkih iz NOB na temo: »Moj oče, stari oče, sosed, stric, mi je pripovedoval, kako je takrat bilo«, bodo spregovorili otroci. Etnografska razstava bo prikazala utrinke iz arhaičnega življenja Rakitovca. V hišah se je ohranilo veliko starih in zanimivih dokumentov, ki pričajo o pestri preteklosti tega dela Istre-	EMIL ZONTA
Rakitovec je vas Slovenske Istre, katerega nastanek je datiran že nekje v leto tisoč. Od takrat pa vse doslej lahko rečemo, da je ohranila svojo slovensko identiteto, kljub temu da je v zgodovini »živela« sredi hrvaškega, italijanskega, furlanskega in nemškega prevladujočega jezikovnega jedra. Prav zaradi tega so organizatorji zbrali ta zaselek, da bi priredili praznik kulture, o katerem pišemo na drugem mestu, in to ne zaradi poudarjanja trdnega nacionalnega trenutka, ampak zaradi vloge združevanja in srečevanja različnih narodnosti, kar se je udejanjalo prav na tem področju.
O Rakitovcu dobimo prav presenetljivo živo podobo, ko poslušamo Vinka Žiganteja in Ivana Rožaca, ki sta zbirala dokumentarno gradivo za zgodovinsko razstavo na prireditvi 15. maja. Pravzaprav sta to gradivo hranila doma, ker sta ga podedovala od svojih prednikov, ki so odigrali v družbenem, kulturnem in gospodarskem življenju Rakitovca veliko vlogo, predvsem Vinkov oče Rok. Gre za presenetljivo širok razpon najrazličnejših dokumentov, ki so jih odkrili pred časom v slepem oknu (skratka, bili so zazidani) in predstavljajo natančno oblikovano vaško skupnost, socialno organiziranost in prizadevanje za ohranitev intimnega slovenskega jedra. Žigante je brez pretiravanja in s ponosom poudaril, da je šlo za »malo pariško komuno«.
Sicer pa naša sogovornika nista veliko brskala po raznih občinskih in državnih arhivih, saj imata sama izčrpno dokumentacijo, svoje delo pa sta osredotočila od približno polovice prejšnjega stoletja do leta 1929, ko je fašizem močno zarezal v življenje Rakitovca prav tako, kot je usodno ožigosal vse primorske kraje. Kot zanimivost naj povemo, da je v takratnem kratkem obdobju Rakitovec kar sedemkrat menjal svoj naziv (ime vasi je bilo iz leta v leto
Rachitovich, Grancino, Acguaviva del Vena, Acquaviva Valmorosa itd.). Kljub takim in podobnim peripetijam Pa je vedno ohranjal svoj slovenski značaj, čeprav je bilo na začetku stoletja in še prej vse poslovanje v hrvaščini, ned1' ščini oziroma italijanščini, ob tem pa Žigante in Rožac poudarjata, da strogo dvojezično. Zanimivo je tudi, da R?' kitovčani niso pošiljali svojih otrok v šolo v Brest, saj le bil pouk v tujem jeziku, zato so si prizadevali za svoj0 šolo, ki so jo s samoprispevkom in samoobdavčenjad1 zgradili leta 1912. Pouk je bil seveda v slovenščini.
Kako vzorno je bilo življenje v Rakitovcu organizirad0 pa dokazujejo še drugi dokumenti. Iz njih zvemo, da s imeli v Rakitovcu varnostno, socialno, gasilsko, stražarsk < zdravstveno in kmetijsko službo, finančni odbor in protip0 žarno zaščito. Prav tako je zanimivo slediti boju Rakitovč nov za ohranjevanje svojih ozemeljskih meja, ki dan sovpadajo z »mejo« med Slovenijo in Hrvatsko, pa bitki novo pogozdovanje, saj so tam v prejšnjem stoletju veh sekali in z lesom, hlodi in drogi oskrbovali Benetke. Ih vaška kronika, ki prezentira najrazličnejše aspekte živ,l nja, je zanimiva, pri tem pa zbiratelja dokumentarneg gradiva poudarjata, da se je veliko ljudi, ki se je izselil0 . kraja, uveljavilo v tujini in da vas med NOB ni imela ^ enega izdajalca ali kolaboracionista. Ljudje Rakitovca se znali dobro kretati skozi čas in niso klonili kljub iazn. ■, oznakam (že leta 1912 jih je imela oblast za kornunISsa. vedno jim je šlo za socialno, gospodarsko in narodno mosvojitev, ne da bi pri tem skušali kogarkoli Priza^etl,,a.
In v tem kraju, s tako trdno družbeno in kulturno P° , go, bo prihodnjo nedeljo veliko kulturno srečanje, na rem bodo sodelovali ljudje iz Slovenske Istre, Hrvats zamejstva.	(mč)
Zadrgnjeno upanje
Matija Logar
Sedim na plastificirani travi. Počasi se presedem na plastično blazino ter opazujem pozlačeno sonce, ki hiti po modro pobarvanem nebesnem svodu sem ter tja. Soncu je res lepo. Programirano je na vsako uro. Če si zaželim dežja, temne prhe takoj zakrijejo sonce ter ulijejo dež po naročilu. Možno je lahko pršenje, možna je tudi plastična toča. Pravkar je mimo pripeljala posebna cisterna za parfu-miranje cest in okolja. Danes smo se v naši krajevni skupnosti odločili za dišave domačega hleva in gnoja. Krave na sosedovem plasti-ficiranem travniku mulijo posebne kalorične tablete. Zjutraj mi je začelo pešati srce in sem takoj zamenjal baterije. Zdaj se počutim fantastično. Baterije so iz uvoza. Srce je domače. Delujem brezhibno. Če sem jezen, lahko pulz ročno povišam ali pa tudi znižam. Pač po volji. Enkrat mesečno moram na tehnični pregled. Mehanozdravnik je odličen. Zadnjič, ko me je bolel želodec, sem šel k njemu teden dni prej. Želodec mi je izrezal ter mi vstavil posebno nerjavečo posodo s centrifugo. Namesto šivov pa mi je pritrdil posebno plastično zadrgo.
Pravzaprav mi je dolgčas. Sončim se ter premišljujem. Nič pametnega mi ne prileti v glavo. Nekajkrat je mimo mene švignil leteči krožnik, toda vseeno sem brez pametne ideje. Od samega dolgčasa se začnem igrati z zadrgo na trebuhu. To je zelo praktična stvar. Pa ne le v trenutkih dolgočasja, tudi drugače. Če se zvečer ali tudi čez dan preveč napiješ, zadrgo enostavno odpreš in... V zadnjem stoletju našega človeštva smo tako odpravili alkoholizem, čeprav je potrošnja alkohola skokovito narastla. Smo narod popolnoma treznih pijan-
cev. Napredek je torej vsestranski, toda še vedno sem brez ideje. To bo zaradi napredka. Tako razmišljam in stopim k sosedu.
Sosed sedi na plastični blazini, sonči se in igra z zadrgo. Dolgčas mu je. Skupaj se zapije va in naslednji trenutek se že strezniva. Dolgo podpirava glavo. Vseskozi je enako lahka. Nato odideva skupaj k sosedovemu sosedu.
Tudi on sedi na plastični blazini in se sonči. Strašno dolgčas mu je. Igra se z zadrgo. Skupaj se zapij emo in bratsko streznimo. Nato gremo skupaj naprej.
Korakamo po parfumirani cesti ter opazujemo ljudi, ki sedijo na plastičnih blazinah, se sončijo ter igrajo z zadrgami. Neverjetna LEGO idila. Dolgčas jim je res, toda svet ni iztirjen, svet je urejen in stabilen.
Tako pridemo do konca naselja in na vrtu zadnje hiše sedi človek. Pravijo, da še vedno zahteva, da ga opisujejo z malo začetnico. Ne sonči se, ne sedi, ampak na ves glas kriči. Stopimo k njemu, vljudno ga povprašamo, kaj mu je. Kričavi glas utihne, glasilke se uravnajo na sobni ton, začne s pripovedjo: »Sončim se, sedim torej na plastični blazini. Dolgčas mi je, ideje so me zapustile. In začnem se igrati z zadrgo. Počasi jo odpiram in zapiram, nato jo za spremembno odprem hitro, zaprem pa počasi. Potem obratno, Tudi stoje jo odpiram in zapiram. Vmes mi je dolgčas. Vse to nekaj časa počnem. Naenkrat pa se zadrga zatakne in zdaj je ne morem zapreti. Kaj naj storim, pomagajte mi, jaz sem namreč čisto brez idej.«
Posedli smo po plastificirani travi, staknili glave ter začeli premišljevati. Vzeli smo nekaj tablet, ki pomagajo pri premišljevanju. Nesrečni človek nam je nalival pijače, mi smo se opijali in družno treznili. Dolgo smo tuhtali, tablet za pospeševanje premišljanja je zmanjkalo. Vse je zadrgnjeno, nobene pametne se ne spomnimo, nesrečni človek pa ima še danes zataknjeno zadrgo, niti piti ne more, ker mu vse sproti odteče ven. Prenese sicer največ pijače na svetu, toda nič pametnega mu ne pade v glavo. Še vedno smo pri ubogem človeku. Vsi iz vse srčne baterije upamo, da pride nekdo mimo in nas z idejo odreši. Moral pa bi priti nekdo, ki ima še cel trebuh brez zadrge. Upamo, še sreča, da smo se na upanje spomnili.
Še vedno nismo premagali zadrge. Upamo.
Do konca tega tisočletja nam še ni padla prava ideja v glavo. Torej se še nismo spametovali.
Horoskop
od nedelje 8. maja do sobote 14. maja 1988
Pripravlja SREČKO MOŽINA
T
OVEN (21.3.-19.4.)
- VI IN DELO: Pred vami je zanimiv in tudi uspešen teden. Ponudilo se vam bo nekaj ugodnih priložnosti, ki jih je vredno dobro izkoristiti. Teden je precej primeren tudi za nove Iniciative in načrte. Venera in "lerkur bosta kar precej na-'ponjena rojenim od 27. marca d° 18. aprila. Precejšnja je jnožnost veselih presenečenj. VI IN DRUGI: Nekdo bo uganil vaše misli in vas prehitel. Ugodna dneva bosta četrtek m petek.
__^ DVOJČKA (21.5.-
f X 20.6.) VI IN
I I DELO: Vstopate v sorazmerno zani-^	miv in prijetno raz-
giban teden. Naklonjena sta vam Mars in Merkur, ki vam bosta priskočila na pomoč pri uresničevanju najzahtevnejših načrtov. Marsikaj se vam bo premaknilo v zazeljeno smer. Zaradi neugodnega položaja Lune bi znala biti torek in sreda precej muhasta. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah se bo vse razvijalo tako, kot želite. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek.
LEV (22.7.-22.8.)
[ \ VI IN DELO: Pre-Jk # cejšnja je možnost V prehodnih težav v prvih dneh tedna, predvsem zaradi neugodega položaja Lune in Marsa. Preostali del tedna bo precej ugoden in delovno uspešen. Rojeni od 13. do 17. avgusta naj bodo zelo previdni in premišljeni, ker jim sovražni Mars
po nepotrebnem vmešavajte v tuje zadeve. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
TEHTNICA (23.9,-f|	22.10.) — VI IN
■JlMb	DELO: Zvezde so
■immb	vam kar precej pri-
jazne, zato se vam bo ponudil prav prijeten in razveseljiv teden. Čas je nadvse primeren za uresničitev zastavljenih načrtov. Precejšnja je tudi možnost dodatnega zaslužka. Vaša prizadev-ijost bo pravično poplačana. Četrtek in petek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo vas že nekaj časa občuduje, pa ne ve, kako bi se vam približal. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN
DELO: Obeta se vam precej spremenljiv in dokaj razgiban teden. Kakšnih večjih težav prav gotovo ne boste imeli, lahko pa naletite na gianjše zaplete ali nejasnosti. Če boste naleteli na nevšečnosti, se nikar ne razburjajte, ker se bodo stvari že same po sebi uredile. Dokaj utrudljiva dneva bosta torek m sreda. VI IN DRUGI: Posvetite nekoliko več časa ljubljeni osebi. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
AV
/»V
VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Prav gotovo se vam obeta precej prijeten in ustvarjalen delovni teden. Merkur in Venera sta vam naklonjena in vam bosta v pomoč pri vsakem delu in pobudi. Računate lahko na srečne okoliščine, v katerih se boste prav dobro znašli. Sobota vam zaradi neprijazne Lune ne bo naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo izkazal svojo naklonjenost, kar vas bo razveselilo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
_	BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: Obe-f A ta se vam nadvse ugoden in uspešen teden. Dobre zvezde vam bodo v spodbudo in pomoč pri uresničevanju idej m načrtov. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd in uspeli boste uresničiti, kar želite. V nedeljo in ponedeljek vam Luna ne bo preveč naklonjena, zaradi česar je možno tudi slabše počutje. VI IN DRUGI: Bodite nekoliko bolj obzirni do ljudi, ki vas imajo radi. Ugod- > ni bosta sreda in sobota.
RAK (21.6.-21.7.)
VI IN DELO: Priča-Var kujete lahko dovolj ugoden in pred-vsem uspešen teden. Dobronamerni Jupiter bo poskrbel za dobro počutje in srečne okoliščine. Računate lahko na dobre delovne rezultate, ponudile pa se vam bodo tudi zanimive nove priložnosti. Sreda bo polna prijetnih novosti, četrtek in petek pa vam ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Svojih skritih misli ne zaupajte nikomur. Ugodni bosta sreda in sobota.
DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN
DELO: Vstopate v vprecej prijeten in vesel teden. Večina zvezd vam je naklonjena, zaradi česar ne boste naleteli na večje težave. Z lahkoto boste kos vsem ciljem in nalogam, ki ste si jih zastavili. To, kar vas sedaj skrbi, se bo uredilo. Prijetno presenečenje vas čaka ob koncu tedna. Torek in sreda ne bosta prav ugodna. VI IN DRUGI: Ne zavrnite povabila ob koncu tedna. Ugodna bosta petek in sobota.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI
IN DELO: Zvezde vam ta teden niso naklonjene. Poskusite obvladati svoje nerazpolo-ženje in slabo voljo vsaj v prvi polovici tedna, ker bosta od tega precej odvisna potek in uspeh celotnega tedna. Nikar ne sprejemajte novih delovnih obveznosti, ker čas ni primeren za nove obveznosti ali odločitve. VI IN DRUGI: Skušajte odpraviti nastali nesporazum z ljubljeno osebo. Ugodna bosta torek in sreda.
KOZOROG (22.12,-19.1.) — VI IN
DELO: Nebo vam je prijazno, pa vam bo zato teden ponudil nekaj res enkratnih priložnosti. Delo vam bo šlo od rok tako, kot že dolgo ne. Imeli boste nekoliko več časa za počitek in prijetno razvedrilo. Končno boste uspeli uresničiti nekaj, kar si že dolgo želite. Četrtek in petek ne bosta najbolj ugodna. VI IN DRUGI: Ne razburjajte se, saj zlobnim jezikom ne morete uiti. Ugodni bosta sreda in sobota.
RIBI (19.2.-20.3.)
V ^ VI IN DELO: Te-den bo za delo ugoden, vendar po vsej verjetnosti tudi precej utrudljiv in naporen. Na kakšne posebne in nepremostljive težave ne boste naleteli, grozita pa vam občasno slabše počutje in spremenljivo razpoloženje. Posebna sreča se bo nasmehnila vsem rojenim od 4. do 7. marca. VI IN DRUGI: Torkovo nepričakovano srečanje vam bo dalo kar precej misliti. Ugodna bosta torek in sreda.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
zakaj in čemu grafologija?
Sa Zadnjič smo obdelali področje, zdravja in pi-bolež Ugotovili smo, da obstaja povezanost med nnH ln spremembami v pisavi. Zdravstveno va	pa ^ samo eno od mnogih, ki jih pokri-
nanic inost 0 P^avi ali grafologija. Znanost sem iP 7 al Predvsem zato, ker prava grafologija to let a	naporen študij človek potrebuje več
Mrmra , . .° Prične tudi s praktičnim delom, velika si?' grafologi so tej disciplini naredili brafnuV • °deI ln Prav zaradi teh so skušali nadeti ce hi ,di1]1 sjabšalni prizvok, približno tako, kot r aravstvo ocenjevali skozi padarstvo. je turiiVč;0®1^ iahko človeku precej pomaga, kar Predku n e?- pamen. Kar ne služi človeštvu, na-fa v roVl3 ,10 vzPonu nima in ne bi imelo smis-' p®em je ta pomoč?
vanie temeljnih teženj je še vedno spozna-Res ie	sebe' grafologija pa to omogoča,
zakaj 'hi m.ore biti vsakdo grafolog, pa tudi, kaj floli va' sa] tadi ni vsakdo" zdravnik ki ga svoin or Pac želi več zvedeti o sebi, naj bi
svoio r.Lf; pac 2611 več zvedeti o sebi, naj bi ja, ki najVvvZauPal strokovnjaku s tega področ-
govem talentih,
le PornemVc UI,u9ln lastnostih. Spoznati sebe pa tje in Sp na°' da vemo, kako reagiramo na oko-dez nennmL čamo na različne morda tudi navi-vezane z ernbne »malenkosti«, ki so večkrat po-Grafm osebnostjo.
Pri zanosbfčf analize uporabljajo dandanes tudi hlerne osphoargu' ir° iščejo, recimo, najbolj pri-sebe za posebna delovna mesta. V zvezi
s tem se poraja tudi veliko vprašanj: ali ni morda to krivično, ali je presoja res objektivna, kdo nadzira grafologa(e), je res vedno vse razvidno iz pisave? Takšne očitke in mnenja je pametno skrbno pretehtati. Gotovo je umestno, da grafolog tako kot psihoterapevt potrebuje supervizijo, saj največkrat ne pozna analizanta. Toda njegov odnos do kakšne osebnostne strukture, ki je morda diametralno nasprotna njegovi, je lahko moten, ne da bi to osebo kdaj videl. Res je tudi, da prav vseh ljudi ni mogoče analizirati, da pri nekaterih obstaja tako močna fasada, ki prikriva njihovo bistvo. Dober grafolog mora imeti smisel za kritičnost, in to prav do samega sebe.
Ljudje prav tako potrebujejo mnenje in napotilo pri poklicnem usmerjanju. To so predvsem praktična vprašanja. Neumno in nemodro je svetovati nekomu, ki nima v sebi nagnjenja do mirnega dela za pisarniško mizo in si želi dinamičnega terenskega dela, naj sprejme mesto knjigovodje. Svetovalno delo na tem področju se že marsikje uvaja.
Iz pisave obeh partnerjev pa lahko napovemo tudi, kako se bosta ujemala v zakonu in kaj lahko pričakujeta drug od drugega in od skupnega odnosa. Ko bi mladi ali pa manj mladi upoštevali taka mnenja, bi bilo manj ločitev in več srečnih parov. Toda največkrat je na delu zaljubljenost, ki je običajno slepa ali vsaj slabo vidi. Saj tudi pripombe tistih, ki brez analize pisav vedo, da zveza ne bo dolgo trajala, nimajo za mlade nobene veljave^ A čez leta pravijo takšni »nesrečni zakonci«; Če bi me takrat kdo posvaril, bi bilo zdaj zame bolje... Toda takrat je za to že prepozno.
Analiza več pisav nam da tudi vpogled v možnost sodelovanja v skupini ljudi, kar je izredno pomembno za oblikovanje posadk v vojnem in civilnem letalstvu, mornarici, delovnih skupinah ali timih, itd. Skratka, povsod tam, kjer ne želimo presenečenj, uporabimo grafologijo!
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
sigla:......................
Primorski dnevnik, 8. maja 1988
KRIŽANKA
VODORAVNO:
1. slovenski pisatelj, 11. francoski slikar (Pierre-Auguste), 12. sorodniki fazana, 13. žensko ime, 14. naša vas, 15. lepa, 16. pohotnež, 17. slovenski skladatelj Soss, 18. kraj pri Sežani, 20. Sarajevo, 21. ki boli, 22. ozon v sredi, 23. mali zakupnik, 24. kos celote, 25. malikovalec, mnogo-božec, 26. del glave, 27. kraj na Krasu, 28. nogometno društvo iz Mostarja, 29. druga... stran vprašanja, 30. tržaški pomorski klub, 31. slovenski smučar.
1	2	3	4	5	6		7	8	9	10
11							12			
13						14				
15					16				■	
17				18					■	
20			21						22	
		23						24		
	25						26			
27						28				
29					30					
31										
NAVPIČNO
1. puhel, prazen, 2. tekma čolnov, jadrnic, 3. letopisi, 4. pripomba, pripis, 5. tuje žensko ime, 6. znak za kem. prvino erbij, 7. naš politik (Stojan), 8. lihoprsti kopitar, 9. troha, trščica, 10. kineta na pol, 14. nivo, 16. ustanovitelj Aten kot mestne države, 18. meta, 19. stanje, 21. premožna, 22. travnate barve, 23. prislov načina, 24. prispevek, 25. beneški pustolovec (Marco), 26. ozki grebeni v morju v bližini obale, 27.
Tajska, Portugalska in Belgija, 28. izvor, 30. Srečko Kosovel.
REŠITEV
'MS
•0E Tja -8Z gdl 'LZ 'ua? '91 ‘ojod sz '?aiap 'tZ ‘feurorj SZ 'Buajaz SZ 'Bjefiog iz ‘fBzojod -gi 'fejod -gl ‘uojos '91 'U9ABI H 'upi '01 ‘raAi -g 'iidBj -g bpads '£ 'ih -g 'en •g 'bjou 't 'ijeub •£ 'BjeBar Z ISBzbjj j :ONDIJAVN fezuji
uefog i£ 'btoijs ‘oe Jejd -gj '?aIaA '8Z '[emoi SZ ‘oja? •gj ‘ubBoc! SZ '13P 'tZ 'uojorj '92 ‘oz 'ZZ ‘?aioq IZ 'VS OZ ‘PAOd '81 ‘PV Ll 'PlBS -gj :bjbz ‘si 'uadag fri 'bjbBv ‘Cl 'rABd Zl ‘uouaa ll 'TRS -Aag UBIJ I :ONAVHOQOA
Košarka: po zmagi v tretjem srečanju proti Partizanu
Odbojka: v moški C-2 ligi
Jugoplastika državni prvak
JUGOPLASTIKA - PARTIZAN 88:67 (40:34)
JUGOPLASTIKA SPLIT: Sretenoivič 5, Perasovič 10, Kukoč 10, Sobin 28, Poljak 2, Burič, Tabak Ivanovič 23, Radja 10, Vučiča.
PARTIZAN BEOGRAD: Djordjevič 9, Obradovič 3, Lakičevič, Grbovič 16, Ignjatovič, Pecarski 12, Divac 4, Popovič, PaspaU 10, Nakič 13.
SODNIKA: Radonjič (Sarajevo) in Grbac (Šibenik). PON: Divac (29), Poljak (30), Paspalj (32), Djordjevič (39). GLEDACEV: 4.000.
SPLIT - Splitska Jugoplastika je sinoči zasluženo v tretji finalni tekmi premagala beograjskega Partizana in tako osvojila letošnji naslov jugoslovanskega košarkarskega prvaka. To je tretji naslov splitskega društva, prej je bil namreč prvak v letih 1971 in 1977.
Splitski košarkarji, ki so v regularnem delu prvenstva zanesljivo osvojili prvo mesto, so tudi v sinočnji tekmi dokazali, da so letos najboljša jugoslovanska ekipa. Jugoplastika je namreč osredotočila svoje delo predvsem na skupinsko igro, kar je tudi dalo svoje sadove z osvojitvijo državnega naslova.
Sinočnje srečanje, resnici na ljubo, za oko ni bilo najlepše, kar je tudi razumljivo, saj se je v 40 minutah odločalo o prvaku. Košarkarji obeh moš-
tev so bili tako precej živčni. Po začetnem vodstvu Jugoplastike so gostje reagirali in bili domačinom stalno za petami, tako da je Partizan po prvem polčasu zaostajal le za šest točk.
Verjetno se je tekma odločila že v 29. minuti, ko je moral najboljši Partizanov center Divac zaradi petih osebnih napak na klop. Ko pa si je tri minute pozneje nabral pet osebnih na-.pak tudi Paspalj, je bilo na dlani, da za Partizana ni več rešitve. Splitski igralci so se odtlej opogumili ter s prodori in točnimi meti od daleč tudi visoko povedli. V zadnjih minutah so demoralizirani Partizanovi košarkarji povsem vrgli puško v koruzo in visoka zmaga Jugoplastike je bila tu.
Jugoplastikini košarkarji se morajo zahvaliti tudi svojemu izrednemu ob-
činstvu za ta izreden uspeh. 4.000 temperamentnih navijačev, ki so do zadnjega kotička napolnili splitsko malo športno dvorano, je namreč od prve do zadnje minute bodrilo svoje košarkarje.
Slavje v dvorani je bilo po velikem uspehu izredno. Trener Spličanov Maljkovič je po srečanju izjavil: »Bil je to navdušujoč zaključek, sicer naše navdušujoče sezone. Dokazali smo, da smo najboljši. To srečanje smo igrali sijajno, verjetno je bila to naša doslej najkakovostnejša tekma glede obrambe in skoka. Ni namreč enostavno prisiliti močnega nasprotnika, kot je Partizan, da doseže samo 67 točk.«
Vzdušje v Partizanovem taboru je bilo seveda povsem drugačno. Igralci in trener Vujoševič pa so priznali premoč domačinov.
»Zmagalo je boljše moštvo, predvsem zaradi dobre obrambe in odličnega skoka. Naši centri so morali prezgodaj na klop zaradi petih osebnih napak. Kot delno opravičilo naj navedem le to, da je bilo očitno, da si Divac še ni opomogel po poškodbi.«
Košarka: v italijanskem prvenstvu
Scavolini v finalu
Košarka: »play-off« B-l lige
Drevi v Milanu Teorema - Stefanel
MILAN — Drevi ob 19.00 v Milanu bo tržaški Stefanel igral prvo tekmo »play-off« italijanske B-l lige proti Teoremi iz Areseja, ki je po regularnem delu prvenstva osvojila drugo mesto, kot znano, pa so bili Tržačani tretji.
Za današnje srečanje vlada med tržaškimi ljubitelji košarke veliko zanimanje in pričakovati je, da bo danes v Milan dopotovalo precejšnje število Stefanelovih navijačev.
Vsako predvidevanje za današnje srečanje je tvegano. Košarkarji Teoreme so v teku prvenstva dokazali, da so povsem zasluženo osvojili drugo mesto za Citrosilom. Tržaški Stefanel pa bi lahko danes presenetil, saj trener Tanjevič razpolaga z zelo kakovostnim moštvom.
Naj omenimo, da bodo drugo tekmo »play-offa« med tema ekipama igrali v nedeljo v Trstu.
Tudi Partizan in Gibona
CHIETI — Letošnji košarkarski turnir za Pokal mesta Chieti, ki bo 28. in 29. t. m., bo izredno kakovosten. Na le-tem bodo namreč nastopili Partizan Beograd, Gibona Zagreb, ameriška Ali stars selekcija in Facar Pescara.
Divarese - Scavolini	77:78
(42:38)
DIVARESE: Ferraiuolo 3, Boselli 5, Ganeva 14, Thompson 9, Vescovi 5, Pittman 13, Sacchetti 22, Rusconi 4, Sorrentino, Curtarello.
SCAVOLINI PESARO: Gracis 2, Magnifico 14, Cook 28, Daye 22, Vec-chiato 3, Zampolini, Costa 9, Minelli, Natali, Motta.
SODNIKA: Baldini in Bosetto iz Firenc. PM: Divarese 18:23, Scavolini 11:16. PON: Gracis (36).
VARESE - Scavolini je drugi finalist italijanskega košarkarskega prvenstva in se bo že v sredo v velikem finalu (največ v petih srečanjih) pomeril z milanskim Tracerjem.
Bianchinijevi varovanci so namreč včeraj po zelo izenačeni in napeti tretji tekmi (po prvih dveh srečanjih je bil izid 1:1) z eno , samo točko premagali favorizirane domače košarkarje, ki so regularni del sklenili na vrhu lestvice.
Srečanje je bilo vseskozi izenačeno in ekipi sta se stalno izmenjavali v vodstvu. Divarese pa je drago plačal predvsem pomanjkanje enakovrednih menjav in med drugim tudi Boselli ni mogel dati svojega doprinosa, ker je
že dlje časa poškodovan. V tem srečanju je povsem odpovedal Američan Divareseja Thompson, ki je bil skozi vse prvenstvo eden najboljših, poprečna sta bila tudi Vescovi in Pittman, kateremu pa je v petek umrl oče in seveda ni mogel igrati, kot zna. Edini, ki se je enakovredno boril z gosti,'je bil Sacchetti, ki je bil z 22 točkami tudi najboljši strelec v domačem moštvu.
Po drugi strani pa sta se pri gostujočem moštvu predvsem izkazala Američana Cook (28 točk) in Daye (22).
»Play-out«: Fantoni v Pescari
V današnjem 8. kolu bo videmski Fantoni igral v Pescari proti Facarju in če hoče še upati na napredovanje, mora nujno zmagati. Derbi kola v »zeleni skupini« pa bo v Benetkah med vodilnima ekipama Hitachijem in Al-nom.
RUMENA SKUPINA: Standa -Sharp: Facar - Fantoni; Wuber - Be-netton.
ZELENA SKUPINA: Hitachi - Alno; Maltinti - Neutroroberts; Jollycolom-bani - Annabella.
Kolesarstvo: dirka Alpe Adria
Polanc prevzel vodstvo
CELJE — V drugi etapi mednarodne kolesarske dirke Alpe Adria od Novega mesta do Celja se je uveljavil Jugoslovan Marko Polanc, član kranjske Save, ki je obenem s prvega mesta skupne lestvice spodrinil Rajka'Čubriča (Srbija), ki je zaostal 53 sekund.
Včerajšnja etapa je bila borbenejša od prve, za kar ima zaslugo prav Polanc, ki je bil pobudnik pobega osmih tekmovalcev in je bil več ali manj stalno v ospredju. Na kraju je bil tudi najhitrejši v 200 m dolgem sprintu, v katerem je prehitel prvega favorita, Jureta Pavliča.
Današnja tretja etapa bo kolesarje popeljala v Borovlje v Avstriji, jutrišnja pa iz Borovelj v Kotschach.
Vrstni red 2. etape: 1. Polanc (Jug.), ki je 165 km prevozil v 3.50'58 s poprečno hitrostjo 42,863 km na uro; 2. Pavlič (Jug.); 3. Liebzanfant (ZRN); 4. Pintarič (Jug.); 5. Liptak (ČSSR); 6. Bignani (It.); 7. Ernjakovič (Jug.); 8. Tonetti (It.), vsi isti čas; 9. Fink (Av.) po 54"; 10. Ghirotto (It.) 55".
Skupna lestvica: 1. Polanc (Jug.) 7.13'49; 2. Bignani (It.) po 1"; 3. Liptak (ČSSR) 2"; 4. J. Pavlič (Jug.) 5"; 5. Liebzanfant (ZRN); 6. Pintarič (Jug.); 7. Tonetti (It.), vsi po 6"; 8. Čubrič (Jug.) 25"; 9. Mantovan (It.) 28"; 10. Ž. Pavlič (Jug.) 29".
Kolesarstvo: etapa »vuelte« Parri
CERLER —- Kolumbijski kolesar Fabio Parra je zmagal na 13. etapi krožne dirke po Španiji in občutno napredoval na skupni lestvici. Vodi še vedno domačin Cubino. Parra je peti z zaostankom 57 sekund. V zaključni fazi dirke se pričakuje napad Irca Kellyja, ki sedaj zaostaja za 33 sekund.
Tenis: moreča soparica v Rimu
RIM — Mednarodno teniško prvenstvo Italije je doživelo včeraj polfinalni igri ženskega turnirja. V finalu bosta igrali Argentinka Sabatini (7:6, 6:3 proti Avstrijki Wiesner) in Kanadčanka Kelesi (6:3, 7:5 proti Španki Sanchez). Kakovost igre je močno ovirala huda soparica s temperaturo kar 35 stopinj.
Določili so tudi nosilce skupin moškega turnirja. Vrstni red je naslednji: Lendl, VVilander, Becker, Noah, Carlsson, Gomez, Jarryd in Jaite.
Kolesarstvo: Moser noče v pokoj
MILAN - Francesco Moser se je vrnil iz Kolumbije, kjer se je mudil na tritedenskem višinskem treningu. Ta oblika priprave naj bi mu obrodila nov svetovni rekord v enourni vožnji na pokritem dirkališču. Poskus bo izvedel 21. maja v Stuttgartu. Najboljši dosežek pripada z 49,672 km Sovjetu Jekimovu. Moser je v Bogoti (2600 m nadmorske višine) dvakrat prevozil v eni uri 47 km in pol.
Tek v Zagrebu Bolgaru Ignjatovu
ZAGREB — Znani bolgarski srednjeprogaš Ignjatov (13TT' na 5000 m) je zmagal na teku »Osvoboditve Zagreba«. Na naslednja 4 mesta so se uvrstili tekači iz SZ. Miran Hudournik (AK Velenje) je bil kot 9. prvi Jugoslovan.
S skoraj isto konkurenco bo nocoj v Ljubljani »Tek prijateljstva«.
Boks: Goggi ohranil naslov
ROSETO — Argentinski boksar Juan Martin Goggi je z zmago v 2. krogu proti Korejcu Sang Ho Leeju ubranil svetovni naslov v superlahki kategoriji.
Poraz goriške Oylmpie v najpomembnejši tekmi
OLVMPIA - ANCHOR VIVIL	0:3 (12:15, 11:15, 15:17)
OLIMPIA: I. in Š. Cotič, Dornik, Komjanc, Marassi, A., D. in S. Terpin, Špacapan, Sfiligoj.
SODNIK: Parrino iz Trsta.
POTEK SETOV: 1. 2:7, 8:9, 11:11, 12:15; 2. 1:4, 1:7, 4:10, 7:10, 8:13, 11:15; 3. 1:4, 5:5, 5:8, 10:8, 11:13, 15:14, 15:17.
V najpomembnejšem srečanju letošnjega prvenstva je goriška 01ympia pred izredno številnim občinstvom morala priznati premoč doslej neporaženega An-chor Vivila, ki je v 25 srečanjih slavil prav toliko zmag.
Škoda, da si je goriško moštvo s tem porazom verjetno (odvisno bo od izida srečanja Sacileja) zapravilo tudi neposredno napredovanje v državno ligo. Za to, kar so Špacapan in tovariši pokazali doslej, bi si prav gotovo zaslužili prestop v C-l ligo.
Srečanje, ki je bilo izredno napeto in naelektreno, je potrdilo premoč gostov, ki so, čeprav za las, le bili boljši v vseh elementih igre. Največja razlika pa se je poznala v bloku: 01ympijin je bil namreč prevečkrat premagljiv.
Po prvih dveh setih, ki so jih gostje osvojili predvsem z boljšo igro v končnici, je bil tretji niz izredno borben in zanimiv. Škoda, da je ob prednosti 15:14 Goričanom zmanjkalo moči. (Rudi Pavšič)
W
Zenska C-2 liga: dvojni neuspeh naših
AGOREST - CUS CORDENONS	2:3 (15:6, 7:15, 15:13, 11:15, 4:15)
AGOREST: Zavadlal, Orel, Vižintin, Cotič, Klemše, Pelerin, Roner, Lopresti, Černe, Lovisutti, Primožič, Černič.
Zadnja prvenstvena tekma na domačem igrišču se je končala za Agorest s tesnim porazom. Ekipi sta si bili vseskozi enakovredni, le v ključnih trenutkih so bili gostje odločno boljši. Našim se je poznalo pomanjkanje borbenosti in izkušenosti. (R. 1.)
ITAR FONTANAFREDDA - SLOGA KOIMPEK	3:1 (16:14, 15:8, 9:15, 15:4)
SLOGA KOIMPEK: Drnovšček, Križmančič, Lara in Neva Lupine, Milkovič, Miot, Škerk, Ukmar.
Po predvidevanjih je Sloga Koimpex v Fontanafreddi izgubila, vendar smo bili včeraj priča dopadljivi tekmi dveh ekip, ki sta igrali nadvse sproščeno in brez vsakršnega psihološkega pritiska, ki bi zahteval zmago za vsako ceno. Na obeh straneh mreže se je zvrstila serija lepih akcij in slogašice so kljub porazu povsem zadovoljile, Fontanafredda pa ohranja 3. mesto na lestvici. (INKA)
Moška D liga: Sloga praktično izpadla
NAŠ PRAPOR IMSA - ARREDO UNO	3:2 (15:8, 9:15, 15:8, 2:15, 15:11)
NAŠ PRAPOR IMSA: Koršič, A. in M. Feri, Petejan, Tomšič, Superga, Zavadlal, Buzzinelli, Vogrič.
V zadnji tekmi na domačih tleh je Naš prapor Imsa premagal ekipo, ki se bori pred izpadom. Tudi tokrat so naši fantje dokazali, da bi se z malo več izkušenosti rešili pred izpadom iz lige. Srečanje samo je bilo v znamenju nihanja igre naših, ki so izmenoma igrali en set kot znajo, v naslednjem pa popustili, tako da jih ni bilo v drugem in četrtem nizu sploh prepoznati. V končnici pa je le prišla na dan boljša tehnična pripravljenost mladih Bricev. (A. F.)
PAV REMANZACCO - SOČA SOBEMA	3:0 (15:6, 15:13, 15:10)
SOČA SOBEMA: M. in P. Černič, Kovic, Ferfolja, Batistič, Pahor, Bagon.
Proti ekipi, ki je že pred nekaj koli matematično napredovala v C-2 ligo, niso Sočani imeli kaj izgubiti, zato so igrali sproščeno in večkrat spravili renomi-rane nasprotnike v težave. Še posebno v drugem setu so Sovodenjci igrali dobro in bi ga kmalu odvzeli domačinom. (LERO)
POVOLETTO - SLOGA	3:1 (17:15, 15:9, 7:15, 15:10)
SLOGA: Betocchi, Čač, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, David in Marko Kralj, Maver, Pahor, Sain, Sgubin.
Po tem porazu je Sloga praktično že v nižji ligi. Slogaši sinoči sicer niso slabo igrali, skoraj ves čas so bili boljšemu nasprotniku enakovredni, povsem pa so odpovedali prav v ključnih trenutkih, ko bi morali biti še posebno odločni. Res škoda, saj bi jim bila v primeru zmage in po sinočnjem porazu ekipe Arredo Uno pot do obstanka med četrtoligaši še odprta. (INKA)
Zenska D liga: pomembna zmaga Brežank
DANONE RIVIGNANO - BREG AGRAR	1:3 (12:15, 8:15, 15:8, 12:15)
BREG AGRAR: F. in E. Žerjal, Slavec, Malmenvall, Komar, Mauri, Kocjančič, Pertot, Tavčar, Kraljič.
To je bila lepa tekma, Brežanke pa so se proti še kar solidnemu nasprotniku borile zelo požrtvovalno ter se izkazale v vseh elementih igre. Naše odbojkarice so igrale stalno zelo koncentrirano, razen v tretjem setu, ki so ga domačinke precej gladko osvojile. Najbolj napet je bil zadnji niz, posebno po zaslugi sodnikov, ki sta prav na koncu piskala v škodo Brežank vse mogoče in nemogoče napake. (J. T.)
PR ATA - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP	3:0 (15:2, 15:5, 15:12)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Umek, Štoka, Maver, Malalan, Janežič, Hrovatin, Conestabo, Černjava.
Proti močni ekipi se ponavadi igra zelo motivirano. Želja po lepi igri pa je na Kontovelke učinkovala povsem obratno. Namesto da bi predvajale dobro odbojko, so v prvih dveh setih popolnoma odpovedale. Slabo je deloval sprejem, na katerem so nasprotnice naredile veliko točk in obakrat močno povedle. V 3. setu so se gostje končno privadile na nasprotnikove visoke servise in začele bolje napadati. V tem nizu sta si bili ekipi v glavnem enakovredni. Tedaj pa se je Černjava poškodovala, ko je skupaj s Hrovatinovo skušala rešiti nizko žogo. Poškodba je skoncentrirala ekipo, ki je tako gladko izgubila, čeprav je tretji set obetal drugače. (Maja Štoka)
MOSSA - SOKOL INDULES	1:3 (15:12, 11:15, 7:15, 5:15)
SOKOL INDULES: Ušaj, Radetič, Vižentin, T. in L. Masten, Škrk, Žbogar, Pertot, Stoper, Legiša.
Nabrežinke so prvi set izgubile predvsem zaradi nezbranosti in pomanjkanja dobrega ogrevanja. V naslednjih setih so se naše igralke zbrale in premagale šibkega nasprotnika. Razlika med ekipama je prišla do izraza predvsem v zadnjem setu, ko so sokolovke z dobrimi servisi dokončno strle odpor domačink. (Vidoni)
Košarka: v zadnjem kolu promocijskega prvenstva na Goriškem
Domovcem tudi letos ušlo napredovanje v D ligo
DOM GOMETAL - BASKET GO 126:93 (58:44)
DOM GOMETAL: Košuta 8, Kocjančič 9, Battello 12, Orzan 12, Nanut 38, Rinelli 8, Podberšič 6, Puiatti 29.
SON: Dom 21, Basket GO 16; PON: Podberšič (37); 3 TOČKE: Puiatti 5, Nanut 4.
Domovci so zaključili letošnje promocijsko prvenstvo z obilno zmago proti ekipi Basket GO. Srečanje je bilo bolj ekshibicijskega značaja, saj so stopili na igrišče prav vsi igralci, ki so nasprotnika prepričljivo premagali.
Včerajšnji uspeh pa ni zadostoval za prvo mesto na skupni lestvici. Arte je namreč zma-
gal na tujem s samo točko prednosti, kar mu daje možnost, da lahko prihodnje leto nastopa v D ligi. Žal je Semoličevim varovancem tudi letos ušlo napredovanje v D ligo za sami dve točki, kljub vsemu pa je drugo mesto vsekakor odličen uspeh. (M. Č.)
KONTOVEL ES - MOTONAVALE 104:101
(50:55)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 4, Kocman, Gulič 43 (7:11), Devetak 2 (0:1), Sterni 10 (0:4), Starc 13 (1:3), Civardi 10 (2:6), Cin-gerla, Čuk 18 (4:8), Gruden 4 (0:1).
TRI TOČKE: Gulič 6.
Kontovelci so v zadnjem kolu promocijskega prvenstva premagali močno ekipo Mo-tonavaleja in se tako rešili pred izpadom.
Zmaga naših fantov je bila povsem zaslužena, saj so vsi dobro igrali, še posebno pa je blestel Štefan Gulič, ki je dal kar 43 točk, od le-tega je dosegel tudi 6 trojk.
Kontovelci so dobro začeli, saj so vodili že z 19:11, nato pa z 41:33. Gostje pa so reagirali in celo sklenili prvi polčas v vodstvu.
V drugem polčasu je bilo srečanje izenačeno, proti koncu pa zelo napeto. Naposled so naši le bili prisebnejši in tudi zasluženo slavili zmago. (P. Sterni)
Šah: finalni boji šolskih prvenstev
Deželna šahovska zveza prireja jutri s pričetkom ob 9. uri na pomorski postaji v Trstu deželni šahovski finale za osnovnošolce ter za dijake nižjih in višjih srednjih šol. Turnir je odprt za vse, čeprav gre dejansko za finale. Slovenske šole pozivajo svoje učence in dijake, da se tekmovanja udeležijo v čim večjem število.
V Tržiču nov atletski stadion
V Tržiču so včeraj s krajšo slovesnostjo predali namenu novo atletsko stezo iz sintetične mase, sledilo pa je deželno ekipno prvenstvo. Rahel veter je preprečil dobre čase v Sprintih. Najboljši dosežek je bil v teku na 1500 m. Zmagal je Pole' sello (3'48"9), čase pod 4 minutami pa je doseglo skupno p®-tekačev. Odlična je bila v teku na 100 m čez ovire Frisierova (14"2), zelo hitra pa je bila tudi ženska štafeta iz Vidma, ki 1 krog pretekla v 47"6.
Predstavništvo slovenske atletike je bilo skromno. Ir®n0 Tavčar je bila v krogli peta z 11 m, David Inamo pa je s pan dosegel 3,80 m, medtem ko se od njega vsak čas znamka 4 m. Oba tekmujeta za tržaški CUS. Irena Tavčar danes z boljšimi izgledi za uvrstitev metala disk..
Danes prva Jadranova polfinalna tekma končnice
Optimizem ni odveč
Še nekaj mest na avtobusih
Čeprav za jadranovCe ta vrsta tekem ne predstavlja novosti, vlada med ljubitelji košarke za današnje prvo polfinalno srečanje končnice za napredovanje v B-l ligo v San Donaju veliko zanimanje. Po dveh letih skromnejših rezultatov se »modri bojevniki« znova borijo za prestop v višjo ligo in res ne štartajo brez možnosti, saj so letos odpravili lansko ranljivost v nastopih daleč od tržaške športne palače, kar smo takrat označevali že kot pravcati »gostovanjski sindrom«. No, prestižne zmage v gosteh so s tem sindromom dokončno obračunale, zato optimizem pred današnjim nastopom ni odveč.
Seveda veliko bo odvisno tudi od doprinosa zvestih Jadranovih navijačev, ki bodo danes stali ob strani svojim igralcem.
Jadranovo vodstvo sporoča, da je v avtobusih še nekaj prostih mest. Kdor želi v San Dona, naj pride ob odhodu, ob 15.30 na Opčine, ob 15.45 na Prosek ali ob 16.00 v Nabrežino.
Voščilo za jadranovce - uspešna Starčeva asistenca Danevu med domačim srečanjem regularnega dela proti San Donaju
Združene ženske odbojkarske ekipe Farco Meblo ni več
Od tržaške odbojkarske komisije pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji smo prejeli sledeče sporočilo s prošnjo za objavo:
Predstavniki društev, zbrani na seji Odbojkarske komisije ZSŠDI dne 22. 4. 88, so poglobljeno razpravljali in si izmenjali mnenja o perspektivah združevanja moči na področju slovenske tržaške ženske odbojke.
Predstavniki društev so soglasno ugotovili, da sedanje razmere ne omogočajo več sestave skupne združene ekipe, ki bi na najvišji možni ravni zastopala našo žensko odbojko.
V širši razpravi je prišlo do izraza, da je treba v prihodnjem obdobju dveh let s koordiniranim delom v komisiji in z medsebojnim sodelovanjem sanirati obstoječe stanje v posameznih društvih.
Misel o združevanju je vsekakor skupna vsem in je zato društva ne zavračajo.
NAČELNIK KOMISIJE Mario Šušteršič
Balinanje: prvenstvo C kategorije
Polet začel s porazom
Začelo se je balinarsko pokrajinsko društveno prvenstvo C kategorije, v katerem nastopa openski Polet.
V prvem kolu so poletovci gostovali pri solidnem Dopo-lavoro Postelegrafonico, ki je v glavnem sestavljen iz mladih sil. Njihov nastop lahko ocenimo za zadovoljivega, saj so utrpeli dva poraza in želi eno zmago, tako da je bil končen rezultat srečanja 4:2 v korist domačinov. Za vsako zvrst veljata dve točki. Ugled Opencev je rešila dvojica v postavi Skupek-Simoneta, ki je predvsem po zaslugi odličnega bližanja prvega in z izredno uspešnim zbijanjem v zadnjem lučaju drugega (poletovca sta takrat zbrala kar 5 točk) v privlačnem in napetem srečanju premagala izredno solidna domačina. Četverka Poleta tokrat res ni bila kos poverjeni nalogi in je zlahka prepustila obe točki nasprotniku. Čeprav je Modesti ob tehničnem zbijnju zadovoljivo opravil poverjeno nalogo, pa vseeno se ni mogel enakovredno kosati z mlajšim in solidnejšim nasprotnikom. Rezultat omenjene zvrsti je znašal 23:13 za Lonzaricha.
Naše predstavnike čaka že v sredo popravni izpit. Ob 20. uri bodo sprejeli v goste Ponzianino, ki spada v ožji krog favoritov za dosego enega izmed mest, ki iz skupine A vodita v play-off.
Z. S.'
GIBALNI RAZVOJ
______Aldo Rupel___
Vsak posameznik premore določeno osebno »gibalno premoženje«, ki ga opredeljujejo njegove dedne značilnosti in vse izkušnje, ki jih je doživel v odnosu z okoljem, v katerem je živel ali še živi. Ni nam znano, koliko znaša v odstotkih delež ene ali druge postavke, toda vsi raziskovalci se strinjajo o važnosti njune medsebojne odvisnosti in prepletenosti pri razvoju ne samo motorike temveč katerekoli druge funkcije.
Osebno gibalno znanje, ki je kaj različno pri vsakem posamezniku, zajema dinamične gibalne obrazce in obrazce drž, ki jih je preizkušal od prvih mesecev življenja.
Gibalni razvoj je med prvim obdobjem dozorevanja tesno povezan in pogojen od razvojnih stopenj na ravni anatomije in fiziologije živčnega sistema, ki se veže na dojemanje prej navedenih obrazcev. Najprej je seveda možno dojeti enostavne obrazce in dokaj površno (plazenje, kotaljenje, hoja, krčenje, priklanjanje itd.), kar pa bo postopoma postalo bolj izdelano z dozorevanjem in po točno opredelje-
predhodno in na vsaki stopnji gibalnega razvoja imajo obrazci svojstvene zrelostne značilnosti, ki so lahko točnejše, bolj namenske, bogatejše, bolj nadzorovane od obrazca iz predhodne stopnje razvoja. »Predhodni strukturalni pogoji« so potrebni, da se gibi udejanijo. Strukturalni pogoji zadevajo anatomske strukture, nevrofiziološke in biokemične značilnosti organov, ki gibe opravljajo.
Potrebni so tudi »funkcionalni pogoji«, kar pomeni, da se morajo oblikovati nevrofiziopsihološki pogoji preko izkušenj, ki jih osebek doživi. Funkcionalni predpogoji so različno opredeljeni. Velika večina piscev jih imenuje usklajevalne zmožnosti, kar pomeni zmožnost dojemanja, nadziranja, urejevanja, prilagojevanja in
nih zaporednih postopkih. Vsaka stopnja vsebuje
spreminjanja giba. Gre vsekakor za splošne usklajevalne zmožnosti.
Specifične pa so: zaznavno gibalna skladnost, zmožnost ravnotežja, prožnost, zmožnost povezovanja več gibov, gibalna domišljija, zmožnost pomnjenja, zmožnost gibalnega predvidevanja, zmožnost ritmiranja in splošna dinamična skladnost. Vse te sposobnosti in zmožnosti se zelo razvijejo med sedmim in enajstim letom starosti in izvirajo iz drugih zmožnosti, ki jih otrok razvije skoraj istočasno. Gre za zaznavno čutne izkušnje in znanja (zaznavo gibalni sistem z zmožnostjo razlikovanja slušnih, vidnih, tipalnih, kinestezičnih dražljajev in tistih, ki zadevajo voh).
Sposobnosti, ki pogojujejo izvajanje gibanja v prostoru in času, pa so odvisne od energetskih postopkov in so moč, vztrajnost in hitrost. Gibljivost sklepov je značilnost, ki spada bodisi v prvo vrsto (usklajevalne sposobnosti) bodisi v drugo.
Pomembno je podčrtati, da ne obstajajo gibi, ki hi jih opredelila ena sama zvrst sposobnosti, pa naj gre za sposobnost zaznavanja, usklajevanja ali česa tretjega. Gre namreč za dejanja, za gibe, za delovanje, pri katerem so zapopadene v eni edinstveni in neponovljivi kombinaciji številne gibalne sposobnosti in pri kateri pridejo v poštev številni gibalni obrazci.
Od stopnje usklajevalnih in drugih zmožnosti je odvisen razvoj gibalnih spretnosti. Gre za namensko vadbo gibov, kot je lahko specifična tehnika neke športne panoge, ki jo lahko izvajamo usklajeno, gotovo, tekoče in točno, kar predstavlja cilj, h kateremu teži gibalna, telesna in športna vzgoja.
Naš cilj mora tudi biti, da naraščajniki pridobijo čim večje število gibalnih spretnosti, ki jih lahko uporabijo v najrazličnejših prilikah, ne samo na igriščih ter v telovadnicah temveč tudi v vsakdanjih človeških odnosih.
To načelo »prenosa« tudi specifičnih gibalnih sposobnosti je še posebej važno, ker postavlja na laž vse, kar nakazujejo nekatere preveč športno tekmovalno nastrojene teorije.
Triestina danes v Lecceju
Causio je v formi
Vse kaže, da bo Triestina danes v Lecceju nastopila z isto postavo, ki je Prejšnjo nedeljo prepričljivo premaga-ra Lazio. Apulijsko moštvo ima na skupnem vrstnem redu še točko več °d lacijskega, povrhu je doma še nepremagano. Lecce je namreč v 15 nastopih dosegel deset zmag, petkrat pa j® izkupiček delil. V konici napada olestita Argentinca Pasculli (deset zadetkov) in Barbas (pet), prisotnost dveh tujcev pa je prednost, ki je v ligi drrna nihče.
. Trener Ferrari je med tednom sku-al vcepiti svojim varovancem, da je da tem gostovanju lahko najboljše orožje Triestine protinapad. Vaj z ali rez žoge je bilo v tem pogledu na reningih nič koliko. Obramba za do-e9o osnovnega cilja, osvojitev najmanj točke, menda ne zadostuje. Se Posebej vestno se je za ta nastop pri-pravii Franco Causio, ki je doma prav Lecceja, za to moštvo je tudi nasto-Pd v A iigi, preden je pristopil k Fer-Hjsvemu dvoru. Osvojitev ugodnega 2a . tata je zdaj za Triestino že obve-' čeprav tudi neposredni tekmeci za stane k nimajo lahkega dela, toda Prihodnjo nedeljo bo triestina gosto-Vala še v Bologni....
Udinese bo gostil Brescio, a trener Sonetti ima kar veliko težav z igralskim kadrom. Caffarelli je diskvalificiran, a Tagliaferri in kapetan Dossena sta poškodovana. Slednji si je nategnil mišico na nogi. Za moštvo je dejansko nenadomestljiv, v zadnjih kolih je bil v vrhunski formi bodisi kot režiser bodisi kot strelec. Od vsega začetka naj bi igral Chierico, ki ga trener Sonetti sicer baje pretirano ne ceni.
DANAŠNJI SPORED
Arezzo (21) - Catanzaro (36); Atalan-ta (39) - Piacenza (29); Bari (35) - Mes-sina (31); Cremonese (36) - Bologna (42); -Lazio (36) - Genoa (26); Lecce (37) - Triestina (25); Modena (24) - Parma (31); Padova (30) - Barletta (24); Sambe-nedettese (25) - Taranto (27); Udinese (30) - Brescia (31).
Troglio namesto Elkjaerja?
BUENOS AIRES — V Argentini trdijo, da bo vezni igralec moštva River Plate Pedro Troglio v prihodnji sezoni igral v Italiji. Čeprav uradno tega ne pravijo, naj bi se zanj potegovala Verona, ki je že najela njegovega klubskega tovariša Caniggio. Za Verono že nastopata tujca Elkjaer in Berthold, kandidat za odhod pa naj bi bil danski napadalec Elkjaer.
Nogomet: po današnjem kolu v italijanski A ligi
Nič ali vse odločeno
Dvoboj Milan - Napoli za naslov, uvrstitev v pokal UEFA, obstanek v ligi: 180 minut pred koncem prvoligaškega nogometnega prvenstva je še vse odprto, a danes zvečer bi lahko bilo marsikaj že jasno - teoretično tudi vse.
Derbi kola med Milanom in Juven-tusom je daleč najbolj občutena tekma. Mnogi menijo, da ima Sacchijevo moštvo naslov prvaka že v žepu, toda Juventus je prav v končnici doslej enega najbolj klavrnih prvenstev doživel preporod - devet točk v šestih tekmah. Marchesijevo moštvo se še poteguje za nastop v pokalu UEFA, grozi mu mestni tekmec Torino, ki si je verjetno že zapravil zmago v italijanskem pokalu in možnost za nastop v pokalu pokalnih zmagovalcev. Milan bo igral brez diskvalificiranega Baresija (nadomestil ga bo Costacurta), Juventus pa brez Boninija in Magrina. Predstavništvo Juventusovih privržencev bo pičlo, le dva tisoč navijačev, črnordeče zastave bodo torej prevladovale Agnelli vsekakor ne bo Berlusconiju ničesar poklanjal, še posebej Berlusconiju ne.
No, kljub težavam pa bi lahko bil Milan že drevi prvak, saj sploh ni rečeno, da bo Napoli odnesel celo kožo iz Firenc. Nastopil bo brez Maradone,
forma pa je s spomladansko temperaturo skopnela.
Na dnu bo dvoboj revežev Avellino - Empoli. Če bi zmagalo toskanso moštvo bi Kampanj čane pokopalo.
DANAŠNJI SPORED
Avellino (20) - Empoli (18); Cesena (24) - Inter (30); Fiorentina (24) - Napoli (42); Milan (43) - Juventus (30); Pescara (23) - Ascoli (22); Sampdoria (34) -Piša (21); Torino (29) - Roma (36); Verona (25) - Como (22).
Jugoslovanska 1. liga
V Beogradu derbi Partizan - Dinamo
V 1. jugoslovanski nogometni ligi bo derbi kola v Beogradu, kjer se bo Partizan pomeril z zagrebškim Dinamom.
DANAŠNJI SPORED
Sarajevo (25) - Hajduk (27); Vardar (31) - Zeljezničar (25); Budučnost (26) -Sutjeska (22); Rijeka (28) - Radnički (26); Čelik (21) - Crvena zvezda (36); Velež (36) - Rad (26); Vojvodina (28) -Osijek (24); Sloboda (33) - Priština (22); Partizan (34) - Dinamo (34).
Za teniški odsek Gaje
Začetek sezone
Za teniški odsek ŠZ Gaja se v teh dneh začenja tekmovalna sezona, ki sovpada z začetkom srečanj za italijanski pokal na pokrajinski in deželni ravni. Gajo zastopajo letos v različnih konkurencah kar štiri ekipe. Največ si pri društvu obetajo od moške članske ekipe, čeprav bo morala nastopiti brez Dorjana Gomizlja, ki je poškodovan. Že starim članom ekipe Baldassiniju, Corettiju, Corbu in Pregarcu se je letos pridružil Danijel Trampuš, ki bo gotovo dal svoj doprinos v srečanjih z ostalimi društvi druge skupine pokrajinskega dela za italijanski pokal. Danes bodo fantje nastopili v gosteh proti krožku Trgovinske mornarice v Trstu.
Prvič stopa na igrišče tudi ženska članska vrsta. Gaja si je namreč v tem letu pridobila novi članici Cirilo De-vetti im Silvano Trampuš, ki bosta skupno z Alessio Rudež in Jasno Vaupotič nastopali v deželnem delu italijanskega pokala. Ravno tako nastopa moška vrsta over 35 (Plesničar, Čuk, Gomizelj in Mauri).
Še nekaj tednov časa za treninge pa imajo najmlajša dekleta, ki bodo v deželnem okviru nastopila v konkurenci under 16. Daša Grgič in Neva Mauri bosta moči merili s sovrstnicami iz Gorice, Tržiča in Opčin. (Alma)

■II
Teniški turnir ob 25-letnici Doma
DANES
NEDELJA, 8. MAJA 1988
KOŠARKA
1H MOŠKA B-2 LIGA
M. c ° v San Donaju, Ul. Unita d ltalia U' San Dona - Jadran
imn PROMOCIJSKA LIGA
- Pni ! r''rs^u' šola Da Vinci: Ferrovario g Carscj11 00 V	Bre9 Adriatherm -
innn D MOŠKA DIVIZIJA
10.00	V Trstu, šola Suvich: So
11n.	KADETI
M°tonavalerStU' “ ^	B0'
nogomet
Ifiin V AMATERSKA LIGA
v Miljah: Fortitudo - Primorji
m on 2; AMATERSKA LIGA
v 2avli v. ^fPnu; Kras - Giarizzole; v Buttr- T?aule Rabuiese - Vesna; uttriu: Buttrio - Zarja
10 3n r. NARAŠČAJNIKI na Proč v, Dolini: Breg Best - Vesna; Ru: Primorje - Campanelle
NAJMLAJŠI
10.30	v Trstu, na Campanellah: Campanelle - Breg Best; 10.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: S. Giovanni - Primorje
ZAČETNIKI
9.30	v Trstu, na Campanellah: Campanelle - Zarja Adriaimpex; 9.30 na Proseku: Primorje - Esperia; 11.00 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Breg Best
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
10.00	v Maratei: TT Maratea - Kras Globtrade
ŽENSKA B LIGA
10.00	v Trstu, Ul. F.lli Romoli: Fincan-tieri - Kras Globtrade B
MOŠKA C LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade - TT Alto Adige
ODBOJKA
1.	MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, Ul. Zandonai: Prima Scu-ola Pallavoio - Bor
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Sokol Indules; 11.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Breg
UNDER 14 ŽENSKE
10.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Kontovel Electronic Shop; 10.30 na Opčinah: Sloga - Breg
Športno združenje Dom iz Gorice praznuje v letošnji sezoni svojo 25-let-nico. Vodstvo združenja namerava na primeren način proslaviti to obletnico, ki je prikaz kontinuitete in prisotnosti slovenskega športa v mestu samem.
Med raznimi prireditvami bo tudi rekreacijski teniški turnir, ki se ga bodo udeležili še aktivni Domovi člani ter nekateri bivši športniki, ki so pred leti branili društvene barve v raznih panogah (košarka, odbojka, namizni tenis). To je hkrati lepa priložnost, da bi se iz te skupine izluščila zamisel o bolj organiziranem načinu delovanja, ki bi lahko povezoval veliko število ljubiteljev tenisa na Goriškem. Visoka udeležba na lanskem turnirju v Štandrežu in na Vrhu, je zgovoren dokaz, da je dozorel čas, da bi tudi na Goriškem ustanovili teniško društvo, oz. teniški odsek v sklopu kakega društva.
Turnirja ob 25-letnici ŠZ Dom, ki se bo pričel v kratkem, se bo udeležilo 16 igralcev. Medtem ko se bodo prve tekme odvijale na raznih goriških igriščih, bodo odločilna srečanja na no-
vem igrišču v športno kulturnem središču na Vrhu. (MAL)
RADIO OPČINE
Današnji spored Športne nedelje Radia Opčine: ob 15. uri bo govor o košarki z Borisom Vitezom, sledil bo prispevek o rokometu s tekme Kras - Castelli Rim, ob 16.30 bo neposreden prenos nogometnih tekem Fortitudo - Primorje in Kras -Giarizzole. Na vrsti bo pogovor s Paulom Morpurgom in z deželnimi prvakinjami Sloge Koimpex under 16, govor pa bo tudi o bezbolu. Ob 18.30 bo neposredni prenos košarkarske tekme San Dona -Jadran.
Jutri s pričekom ob 18.30 bo tedenski športni komentar, v katerem bo med drugim kotiček z naslovom: »Farco Meblo Story 2«.
obvestilo
t			
	■i::::::::::::::	::::::::::::	
			
NOGOMETNA KOMISIJA ZSŠDI
obvešča, da bo sestanek komisije v torek, 10. t. m., ob 20.30 na sedežu nogometne sekcije ŠK Kras v Repnu in ne v sredo, 11. t. m., kot je bilo domenjeno.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Juljjske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
M™
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
8. maja 1988
Prejšnjo noč na skrajnem severu Norveške
V letalski nesreči umrlo vseh 36 potnikov in članov posadke
OSLO — Norveška vlada je včeraj uradno sporočila, da	Torget. Letalo je odletelo iz Trodheima in je bilo po po-
letalske nesreče pri mestecu Broennoysund ni preživel nb	Stanku v Broennysundu namenjeno v prestolnico Oslo. Pre-
hče. V strmoglavljenem letalu tipa De Havilland Dash-7	iskovalna komisija, ki jo je takoj ustanovila vlada, je po
norveške letalske družbe je umrlo 33 potnikov in trije člani	prvih ocenah mnenja, da je hudi nesreči botrovala nenadna
posadke, ki so bili vsi norveški državljani.	okvara, tudi zato, ker je pilot do usodnega trenutka vzdrže-
Oblasti si ne znajo razlagati vzrokov nesreče, ki se je	val redne radijske stike s kontrolnim stolpom v Broenny-
pripetila ob precej lepem vremenu. Letalo je strmoglavilo sundu.
približno dvajset kilometrov od letališča Broennysund na	Na sliki (AP): arhivski posnetek strmoglavljenega le-
skrajnem severu države na zelo redko obljudenem otoku tala.
Karabinjerska patrola ubila 16-letnega Roma
Italijani brez hiše in zakona
RIM — Lani so v Italiji zabeležili pravi »boom« razporek. Od vseh zakonskih parov se jih je kar 24.180 končno razrešilo svojega »staleža«. Prav toliko tisoč oseb se je torej rešilo svojega partnerja, s katerim ni hotelo več živeti v zakonu. Po podatkih zavoda ISTAT gre za 48-odstotni porastek razporek v primerjavi z letom 1986.
Najmanj »nerazdružljive« so menda civilne poroke (kar 55 odstotkov celote), najmanj vztrajni pa prebivalci italijanskega Severa. Manj razporok so zabeležili v srednji Italiji, na Jugu in na otokih pa se je izkazalo, da se je marsikdo odločil za beg iz zakona. Pri tem moramo seveda upoštevati dejstvo, da gre za »dejanske« razporoke, torej ne za ločitve, ki jih sodno razrešijo šele po dolgem času.
COSENZA — Karabinjerji so prejšnjo noč v še nepojasnjenih okoliščinah ubili 16-letnega Roma Gianfranca Manza, ki se ni ustavil pred cestno zaporo v kraju Montalto v bližini Cosen-ze. Po prvem neuradnem opisu dogodkov, ki so ga časnikarjem posredovali včeraj dopoldne sodniki v Cosenzi, kaže, da se je nesrečni Manzo peljal skupno z mladim prijateljem v avtu, v katerem so karabinjerji sumili, da se peljejo kriminalci, ki so malo prej oropali neko bližnjo banko. Kasneje se je pa izkazalo, da Manzo in prijatelj nista imela nobene zveze z roparskim dejanjem.
Postavlja se vprašanje, zakaj se Manzo, ki je bil za volanom, ni ustavil pred karabinjersko patrolo. Karabinjerji sumijo, da je ubiti Rom sodeloval pri kraji nekaterih kozličev, ki so
jih karabinjerji našli v prtljažniku avtomobila. Morda se je bal, da ga odkrijejo in tako je pred karabinjerji nepremišljeno pritisnil na plin. Po nekaterih vesteh, ki pa jih sodniki niso še uradno potrdili, kaže, da je pred tragičnim dogodkom mladi Manzo grozil karabinjerjem s pištolo.
16-letni Gianfranco Manzo je živel že iz otroških let v velikem romskem taborišču v predmestju Cosenze. Preiskovalci so na vsak način prepričani, da je rop v kmečki in obrtniški hranilnici v Montaltu izvedla skupina Romov, ki pa odklanjajo vsakršno odgovornost pri ropu. V preteklosti je večkrat prišlo do ostrih sporov med Romi in krajevnim prebivalstvom, ki je zahtevalo od oblasti, da zaprejo romsko taborišče.
Mostar na Drini, Šibenik na Neretvi
SKOPJE — Do nedavnega niso dijaki osmih razredov makedonskih osnovnih šol »znali«, da se Rim nahaja v Makedoniji, Moskva na Irskem, a Madrid v Turčiji! Ta »Kolumbova odkritja« navaja novi, zemljepisni učbenik za osme razrede osnovnih šol (kar odgovarja naši tretji nižji), ki ga je napisal Ljube Milenkovski, izdalo skopsko založništvo Prosvetno delo, dijakom pa so ga izročili že v začetku letošnjega leta.
»Čudni« zemljepisni položaj so omenjena mesta dobila po zaslugi narobe tiskanega zemljevida Evrope, tako da je zahod postal vzhod in obratno. Nič čudnega torej, da se Jugoslavija nahaja zahodno od Jadranskega morja. Vsakomur je lahko razumljivo, da je »novi zemljepis« rezultat tiskarske napake, »obrnjenega« odtisa Evrope.
Tako napako bi lahko še opravičili s starim ljudskim rekom »grešiti je človeško«, a kaj, ko v učbeniku kar mrgoli napak v kartografskem, slikovnem in grafičnem materialu. Samo nekaj strani po »obrnjeni Evropi« se zmeda še
stopnjuje. Rodopi so končali v Panonski nižini, na njihovem mestu pa se dviguje Šar planina.
Jesenice so se s svojo železarno »zakotalile« v Italijo, Zenica se je spustila južno od Sarajeva, Sisak se je preselil v Bosno, Šibenik je »zavzel« Neretvo in postal sosed Pelješcu, medtem ko je Mostar dobil zatočišče na Drini.
Poleg teh »trofejnih kozlov« so v učbeniku tudi »milejše« napake in nelogičnosti. Makedonski osnovnošolci se začudeno učijo, da je Makedonija veliki pridelovalec oljk, ki jih v Dalmaciji in Primorju ni razen v Titogradu, za nameček pa so na istem zemljevidu pozabili na prilepski tobak.
Tak učbenik z vsemi absurdnimi napakami je klasičen primer neodgovornosti in lenobe vseh tistih, ki bi morali pred tiskom pregledati šolske knjige. Obenem je tudi zgovoren dokaz »sodobnosti šolstva«, saj je učbenik v rabi že leto dni, uradno pa ni noben predmetni učitelj opozoril na te napake. (Po Tanjugu)
Most se je zrušil na ladjo
Slikovit karambol: s fičem v tramvaj
ZAGREB V zagrebškem strogem mestnem središču je včeraj prišlo do izredno slikovite nesreče, ki je povzročila veliko gmotne škode, enajst ljudi pa je bilo ranjenih.
Nesrečo je menda zakrivila 19-letna Tamara Trifunovič, ki se je hotela izogniti prometni »gužvi«, pri tem pa je pozabila na osnovna pravila prometnih predpisov. Tako je s svojo zastavo 750 trčila v tramvaj št. 14. Trčila pa je tako nerodno, da se je tramvaj nagnil na en bok, »uščipnil« s svojo težo fiča in ga vrgel nekaj metrov daleč od prizorišča nesreče.
V karambolu so bili težje ranjene potnici fiča in tri osebe, ki so se peljale s tramvajem. Lažje ranjeni pa so bili drugi potniki tramvaja, ki so se prevrnili skupaj s težkim vozilom. Od vpletenih vozil jo je dobesedno skupil fičo, ki je popolnoma uničen, vidne udarce je utrpela štirinajstica, kar precej poškodovan pa je tudi tramvaj št. 11, ki je privozil prav v trenutku nesreče.
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
UPRAVA:
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483
in za tuje znamke avtomobilov	^ p a j jg
- 4	TRST - Tel. 768667 - 772002
nova modna oblačila za
pomlad-poletje 88
Velika izbira
ženske in moške konfekcije ter pletenin
nove modne kolekcije za pomlad - poletje čevlji - torbice - usnjena galanterija
TRST — Ul. Tarabocchia 2 — Tel. 730340
Konfekcije
FANY
STEFANIA MILLO
Ul. Flavia di Stramare 107 Telefon: 231118
09HBSS !XKJ
stenske tapete moguette
plastika - preproge
GIUBIL0 M0QUETTE
Ul. Coroneo 13/A - Tel. 764050 - TRST
_____ ____________________________
samo originalni
kicaos ''
ssrasrc TIGER
◄>
^‘VnlipoH
adidaš ^
Racbokrf^
ellesse
OSUPERGA
KARHU

ALLSTAR
tomma
UL. MAZZINI 37-39