Naročnina
■naša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO - UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
8tev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
V. LETO
rfRHJIItto
Muri
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 16.
VSEM NAROČNIKOM, SOTRUDNIKOM IN PRI IA TE L J EM NAŠEGA LISTA
VESELO ,ALELUJO'
niiiiiiniiiiiiniiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiMinitiin
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
MURSKE KRAJINE
Hrisf je vstal...
Mračni, zimski dnevi, obdani z ledenim oklepom, so za nami. Na stežaj je odprla pomlad vrata in nasula po naših livadah cvetje, poklicala je kmeta, da je zastavil plug v razore, da je raztresel zlato zrnje med brazde, za novo rast, za novo življenje, za naš vsakdanji kruh. Kamor pogledaš vse je oživelo in v naša srca se plazi novo upanje na jutrišnji dan, vse naše nehanje je prežela skrivnostna sila, da se s smehom na ustih oprijemljemo dela, ki nas je v preteklosti razočaralo. To je skrivnost večnega stremljenja, ki ga nosi človek že od rojstva v sebi in ki ga z vso nujnostjo potisne v vrtinec ustvarjanja v dneh, ko se tudi narava oživlja vsa pijana novih življenskih sokov. Moč groba je razpadla, dan vstajenja se je porodil v mladem jutru ...
Najveličastnejša slika zmage življenja nad smrtjo, luči nad temo, upov nad dvomi, je praznik vstajenja Krista. Vse trpljenje od prve do zadnje postaje križevega pota, bridkost in žalost, umiranje in smrt velikega petka, se kakor temna misel vali mimo nas, dokler jo ne razbije praznična pesem velikonočnih zvonov, ki nosijo preko naših polj do zadnje borne koče, preko vasi in trgov do belih palač, odrešujočo blagovest: „Krist je vstal!" Koliko let je že minulo od onega dne, ko se je ta beseda prvič porodila in ko je oznanjala, da se je vrnil v življenje zopet On, ki je prinesel na zemljo mir in med ljudi ljubezen. Njegovo poslanstvo se je izpolnjevalo. Samo dobro je učil, samo o plemenitem je govoril, a kaj je žel za svoje veliko delo? Za plačilo so Ga bičali, Mu pritisnili trnjevo krono na čelo, Ga križali in s sulico prebodli srce,
ki je poznalo le ljubezen in odpuščanje. Ali je bil Njegov smoter dosežen? Le ozrimo se po svetu, po zemlji in ljudeh, za katere se je žrtvoval. Zavist in zloba vlada na njej, prav takšna ko takrat, ko je prišel Krist na zemljo, da bi spravil ljudi nad seboj. Da, razmere so takšne, da bi moral danes zopet priti in pridigati ljudem, da je le ljubezen vredna človeka. Ljudje odrivajo drug drugega in se grizejo med seboj za položaje pa za milijone, za zemljo in za svobodo, a tudi prosijo in
je naša kri namakala prst kraških planjav, ki so nam dale pesem solza: „Oj Doberdob, slovenskih fantov grob . . Pa tudi na jugu se je veliki petek pognal v naše obzorje: Križev pot je bil speljan preko albanskih gora. O kako je bil jasno označen: Od zadnje pe-di trpeče srbske zemlje, preko zasneženih gora, do modrega morja so ležali mrtvi stražarji, z ne-ugašeno ljubeznijo do svoje zemlje, v vsteklenelih očeh . . . Leto osemnajsto pa nam je dalo plačilo za vse žrtve. V letu osemnaj-
molijo, obupujejo in tarnajo za suho skorjico kruha . . . Res, na človeštvu leže temni oblaki pro-kletstva, saj noče in noče biti konec njegovega velikega petka! Začel se je že tam pred letom štirinajstim. Ko so pa bataljoni naših očetov in sinov, svet našega naroda valili proti Karpatom, se je prigrizla bridkost velikega petka našega naroda, do slehernega srca. In pri sleherni postaji našega križevega pota smo se znašli na tleh ... Štiri dolga leta so kosile strojnice v galiških ravninah naše može; štiri dolga leta
stem je po velikem petku vstala zarja novega dne: Dan vstajenja. Iz daljave se nam je nasmehnil Krist, ker smo verovali v mraku trpečega petka na naš velikonočni praznik.
Pa so se leta obrnila in usoda je zopet postavila narode na prag velikega tedna, kjer se peti dan oklepa smrti . . . Človeštvo je samo krenilo v to smer, ker ni poslušalo glasu svojega srca in vesti, ne trezne besede svojega razuma, temveč se je slepo vrglo v naročje najnižjih človeških strasti: pohlepu po tuji lastnini, po var-
ljivi slavi za ceno tisočerih življenj. Daljni vzhod krvavi. Velika je žetev smrti na bojiščih ob Rumeni reki. Razdejane vasi in mesta, mrtvi starčki, žene in otroci, ki so jih letalske bombe razmesarile ob domačih pragovih, so živa slika razbesnele človeške strasti, kateri ni nobena žrtev prevelika, nobeno sredstvo prekruto za dosego zastavljenih ciljev. In kaj je bila krivda stotisočev in stotiso-čev bojevnikov, ki so za vedno onemeli v deželi vzhajajočega sonca? Branili so samo to, kar jim je Stvarnik naklonil: Svojo zemljo in svojo svobodo. Le ob to dejstvo se je treba zamisliti in porazna postane slika današnjega človeštva.
Svoj veliki petek pa doživlja že dolgo časa tudi sončna Španija. Kakor bi sam zli duh imel svoje prste vmes, je postal brat bratu v napotje. Plamea državljanske vojne je zajel Pirenejski polotok in topovi so povzeli prvo in zadnjo besedo med razprtimi rojaki. In da je postala žaloigra še večja, so se vmešale v spor še tuje sile, katerim je bila največja skrb, da podrezajo in podžigajo plamen sovraštva v obeh taborih, če je grozila nevarnost, da bi zublji sovraštva ugasnili. Do danes se jim je to še vedno posrečilo in njih uspeh je kaj velik: Cvetoče španske naselbine so v razvalinah, tisočero mater zaman pričakuje, da bi se sinovi vrnili z bojišča, nešteto je žen, ki so ostali s svojimi otroci brez očeta, v prenapolnjenih lazaretih in bolnišnicah odmeva stok in ječanje pohabljencev in umirajočih.
Španija in Daljni vzhod so danes najznačilnejše črte v obličju človeštva. Kljub temu, pa je ža vse to slepo in drvi novim prepadom nasproti. Z neizmerno vztrajnostjo si samo gradi svojo Kalvarijo in si trmoglavo nalaga križ na izmučena ramena. Da je vse to žalostna resnica, nam pričajo dogodki zadnjega časa, ko je razvenelo orožje v osrčju Evrope. Različni samozvanci so na vseh koncih našega kontinenta nakopičili skladavnice smodnika in danes zadostuje le iskra, da se sprostijo uničujoče sile, ki bodo zaglušile smrtnonosni krik nastopajočih bataljonov. In zopet bo
3. JULIJA 19 3 8
VE[IRa TOMBOLA !
olepševalnega društva m. sobota
DOBITEK NOV OSEBNI AVTO!!!
nov veliki petek zajel človeštvo, ki si ga je samo ustvarilo, nasprotujoč vsem" naravnim zakonom, ker sila rodij odpor. Izgleda, da smo zopet zapluli v ono dobo, ki je že pozabljena, ko je vladala pravica pesti, ko je bila črtana iz seznama človeških lastnosti, čustvo ljubezni in sila duha.
To so misli, ki nas prevevajo danes, ko praznujemo praznik Vstajenja. Ob bridki resnici, ki se tako živo zadeva ob nas, ki nam tako temni pogled v bodočnost, se moramo resno zamisliti. Računi so prejasni, da bi se še dalje varali. Ob vsem tem nam mora biti želja po ponovnem vstajenju vsega človeštva, iz mračnih dni do zlatega sonca, v katerem se bodo razbohotila najplemeni-tejša človeška čustva, ne le iskrena želja, temveč globoka in vdana molitev. Naše misli pa potopimo v skrivnost velikega tedna: Kakor tam najdemo dan, ki nosi na sebi znak umiranja, tako je tam tudi trenutek, ko se zrušijo vezi smrti, ko se odvali težka skala groba, iz katerega stopa Krist k čakajočemu človeštvu z besedo odrešenja: „Vstai sem in prinašam vam ljubezen, da se boste zopet ljubili med seboj kakor brat brata!"
POLITIKA
Šoferska šola za trgovce in nameščence
Vodstvo šoferske šole Touring klu ba kr. Jugoslavije sekcija Ljubljana, ki vzdržuje točasno tečaj šoferske šole v Murski Soboti, nas je obvestilo, da so nekateri člani izrazil i željo, da bi se vršil za trgovce in njih nameščence, večerni teoretični tečni. Vodstvo omenjene šole bž bilo pripravljeno ugoditi tej želji iz vrst članstva, toda pod pogojem, da se za ts večerni tečaj priglasi zadostno število trgovcev, oziroma trgovskih nameščencev.
Priporočamo vsem trgovcem kakor njihovim nameščencem, da izrabijo ugodno priliko, ki jo nudi omenjena šoferska žola, ter se naj pri vodstvu prijavijo ZB HČBMl tBČal. Tečaj se vrši v dvorani hotela »Slon" (pri gospodu Bac Ludoviku).
Uprava Združenja trgovcev v Murski Soboti.
Predsednik vlade in zunsnji minister. dr. M. Stojadinovič je v preteklih drieh prepotoval Bosno. Ustavil se je v vseh večjih krajih. Z vojnim ministrom, ki se je tudi nahajal v njegovi družbi, sta proučila razna vprašanja, ki se obenem tičejo železniškega prometa v Bosui in naše vojske. Med drugim si je predsednik vlade ogledal tudi velikanske nove naprave v Zenici, kjer izdelujejo tračnice za naše železnice. Ob tej priliki je omenil, da ima vlada v načrtu še nadalj-ni razvoj te industrije in nove naprave se že pripravljajo, tako, da bodo v kratkem začele delovati.
Te dni se bo vnovič sestal delovni odbor združene opozicije, ki je šele pred kratkem zasedal v Beogradu. Sedaj se bodo zbrali v Zagrebu in sejam bo prisostvoval sam dr. Maček. Med drugim bedo razpravljali tudi o bližajočih se skupščinskih volitvah, ki bodo letošnjo jesen ali prihodnjo spomlad, ker v maju prihodnjega leta že poteče poslovna doba sedanje skupščine.
Medparlamentarna unija se bo sestala še ta mesec v Niči. Naša delegacija za sejo v Niči bo štela 25 senatorjev in poslancev, vodil pa jo bo predsednik nar. skupščine Š. Člrič.
Prosvetni minister je na nekem shodu reke! sledeče: »Osnovni cilji politike JRZ v vseh njenih delih, ne glede na pleme in vero očuvati državo in narodnoedinstvo. Delo proti narodnemu edinstvu je največji narodni greh. Pred celim svetom bi se osmešili, če bi se hoteli po 500 letih borbe za ze-dinjenje sedaj razediniti in razdeliti. J Slovenski poslanec, dr. Anton Novačan, ki je bil pri zadnjih volitvah Izvoljen v slovenjgraškem srezu, je odložil svoj poslanski mandat.
„Mi ljubimo svojega kralja in našo državo prav tako, kakor bratje Srbi in vsi ostali sinovi naše domovine. Cesto me vprašujejo prijatelji, doklej bomo še vstrajali pri politiki abstinence. Odgovarjata jim: vse dotlej, dokler ne bodo izpolnjene vse naše zahteve. Po poti, po kateri hodimo, bomo korakali tudi v bodoče, če bomo tudi vsi izginili." Iz govora nekega poslanca iz tabora dr. Mačka.
Slovenski knez Kocelj.
Ako ne bi sedaj posredoval Kocelj v Rimu, naj papež njemu pošlje Metoda, bi delo obeh bratov izginilo in ne bi zapustilo nobenih sledov. Kajti njuno dotedanje delo bi zadušili nemški cftihovniki in politična nemška nadvlada, vse njuno delo bi ostalo komaj epizoda. Kocelj pa je s svojim posredovanjem dosegel, da se je komaj začeto delo svetih bratov nadaljevalo in zapustilo po njunih učencih tako globoke sledove v srednjeveški literaturi Hrvatov, Srbov, Bolgarov in Rusov. Ker je bil tedanji moravski knez Rasti-slav zapleten v boje z Nemci, radi česar so mu bile zveze z Rimom otežkočene ali celo onemogočene, se je Kocelj, gotovo v sporazumu s Ra-stislavom, obrnil naravnost na papeža, naj pošlje Metoda v njihove dežele. Metod je res prišel spet nazaj in prinesel papeževo pismo, ki je bilo naslovljeno : »Rastislavu, Sventopolku in Koclju." Nepomembnim vazalom in
Dunavska banovina je bila od srede 1936. 1. brez bana in je banske posle izvrševal namestnik bana. Sedaj je bil imenovan za bana dosedanji namestnik Svetislav Rajfč, ki je bil leta 1928 veliki župan beograjske oblasti.
Iz nekdanje Avstrije: Prejšnji teden je Hitler prepotoval Avstrijo ter je v vseh večjih mestih i®el preddeseiti-soč glavami množice propagandne govore za nedeljski plebiscit. Kakor on, tako so tudi vsi vodilni člani narodno-socialistične stranke imeli shode širom Nemčije in nekdanje Avstrije, — Bivša avstrijska legija, ki se je osnovala iz avstrijskih beguncev, ki so zbežali v Nemčijo ter šteje okrog 30.000 mož, se je pretekle dni vrnila v svojo domovino. Povsod so ji pripravili izredno svečan sprejem. — Oton Habsburški, sin zadnjega avstrijskega cesarja ter njegova mati Zta sta prejela vabilo, naj bi prišla v Ameriko in tamkaj predavala o položaju v Avstriji. Baje jim je bilo tudi sporočeno, da bi lahko dobila ameriško državljanstvo.
—	Nemška marka vedno bolj Izpodriva bivši avstrijski denar, šiling. Nekatere trgovine že označujejo svoje cene v izložbah samo v markah. Vsi javni nastavljene! so prvega aprila prejeli plačo že v markah. — Vsa le-gitlmistična društva, katerih cilj je bil spraviti Habsburžane zopet na avstrijski prestol, so se prostovoljno razšla, ker so oblasti razglasile, da bodo smatrale njih nadaljnje delovanje za vele-izdajniško. Voditelja tega društva, nekega barona, pa so spravili za zapahe.
—	Dunajski nadškof je nedavno izdal v imenu vseh avstrijskih škofov okrožnico, v kateri je pozval katoliško prebivalstvo bivše Avstrije, naj z vsemi silami podprejo novo državo in njeno vodstvo. Ker je ta poziv zbudil pomisleke in da se izdana okrožnica ne tolmači napačno, je bil poklican dunajski nsdškcf prejšnji teden v Rim, kjer je bil v avdienci pri papežu. — Neruska vlada je nakazala 11 milijo nov šilingov kot podpore vojnim in validona in vojnim sirotam. — Krožijo se glasovi, da pripravljajo v Berlinu novo zunanjo politično akcijo, ki naj bi zopet presenetila vso svetovno javnost.
V	Španiji bijejo komunisti svoj zadnji obupni boj. Zmage nacionalističnega generala Franca so vedno večje in vsi znaki kažejo, da se bratomorno klanje v Španiji bliža koncu. Požar komunistov je neizbežen. Veliki oddelki komunistične armade so pri-bežale na francosko ozemlje, kjer so jih razorožili.
Kitajske vojaške oblasti trdijo, da je cd julija 1937. do marca 1938 padlo ali pa bilo ranjenih na Kitajskih bojiščih nad 300.000 Japoncev.
V	Nemčijo se je odpeljalo 800 madžarskih kmetov, kjer so se sestali z voditelji nemškega nacionalističnega kmetskega gibanja in z njimi sklenili sporazum o kmetijskem sodelovanju.
Vlada Ameriških združenih držav je že uradno priznala priključitev Avstrije k nemškemu rajhu.
Židovsko vprašanje na Madžarskem. Pri zadnjem zasedanju madžarskega parlamenta, je prišlo do ogorčenih debat o židovskem vprašanju na madžarskem. Nekaterim antisemitom, ki so v duhu narodnega socializma dokazovali slabe strani prevelikega kapitala, ki jo danes imajo v rokah židi, je odgovoril grof Jurij Szčchery, ki je med drugimi povdaril: Antise-mitsko vprašanje sloni dandanes na gospodarski in oblastveni podlagi. Rešitev gospodarske podlage je obenem socialno vprašanje. Vsakega, nai si bo žid ali nežid, je treba temeljito obremeniti, Povdarim pa, da ta obremenitev mora biti pravična in vsestransko izdelana. Ravno antlsemltska propaganda dokazuje, da židovstvo delno ima prav, ko misli, da z njo noče nihče ravnati pravično in Identno. Če nas katoliška vera uči, da ljubimo žida, bi bilo u-nestno, da o tem vprašanju spregovori duhovščina, oziroma višja duhovščina, toda na žalost, ta molči. Prav posebno pozornosl je zbudila izjava, ko je omenil, da je po njegovem znanju v vladi samo en čistokrven Madžar, dočim so ostali različne narodnosti. — V zvezi z to je še govoril o narodnostnem vprašanju, pri katerem je omenil, da na madžarskem ni samo židovsko vprašanje, temveč tudi drugo narodnostno vprašanje, ki pomeni na vseh kocch države resno skrb in nevarnost.
knezom papež menda ne bi pošiljal pisma. Metodov prihod v Spodnjo Panonijo leta 869 je „privedel do prevrata v cerkveni pripadnosti te pokrajine" (Kos v Zgodovini 78). Tri leta pozneje nastali Spis o spreobrnitvi Bavarcev in Karantancev (latin. Con-versio), ki je imel namen braniti salz-jmrske cerkvene Interese, pravi zasmeh-ljivo o Metodovem delu, ki mu ni šlo v račun: da so salzburški duhovniki vztrajali v Kocljevi kneževini toliko časa, »dokler ni neki Grb, Metod po imenu, z novo izumljenimi slovanskimi črkami na zvit način izrinil latinski jezik, rimski nauk in starodavne latinske črke in s tem pri vsem ljudstvo ponižal naše, evangelije in božjo službo onih, ki so jo opravljali v latinskem jeziku" (konec 12. pogl.) Ko so se salzburški duhovniki umaknili ob tem cerkvenem prevratu, ni imela Spodnja Panonija nobenega vrhovnega duševnega pastirja. V prepričanju, da brez papeževe odobritve ne more obstajati nobena samo-
stojna cerkvena vladikovina v njegovi Panonlji, je Kocelj še isto leto poslal znova Metoda nazaj v Rim, kjer je res papež Metoda posvetil in imenoval za nadškofa nove slovanske nadškofije, ki je obsegala Panonijo in Moravo ter imela sedež v starem Sirmiju. Gotovo je, da je slovenski Kocelj izpo-sloval ustanovitev te samostojne slo vanske nadškof je in imenovanje Metoda za njenega prvega nadškofa. Da so ga tudi na rimskem papeževem dvoru upoštevali, pričajo ohranjeni odlomki pisem iz korespodence med Kocljem in Rimom. V tistem času so bili Slovenci za nekaj časa pomaknjeni v središče tedanje cerkvene in politične zgodovine.
V dobi Kneževanja kneza Kocelja sta bila sveta brata najtesneje povezana t usodo Slovencev. »Knez Kocelj ni le oni slovenski vladar iz dobe naše srednjeveške samostojnosti, o katerem vemo največ, marveč tudi oni, ki je po svojem naporu za politično in kulturno osamosvojitev Slovencev
v zgodnjem srednjem veku najpomembnejši" (Kos v spremnem pismu za Grivčevo knjigo Knez Kocelj). »Slovanska nadškof ja od Morave do Srema, samostojna slovenska kneževina v Spodnji Panonlji, politična in cerkvena neodvisnost od Nemčije in Salzburga, zato pa politična In nacionalno-teritorialna zveza med severnimi in južnimi Slovani, konec pritoka nemških kolonistov in duhovnikov med panonske Slovence — to so ogromni uspehi, doseženi v dobi onih kratkih par let, ki so morali vzbuditi najhujše nasprotovanje in srd pri Nemcih. Od 869 do 874 leta vlada Kocelj panonskim Slovencem kot suveren knez" (Kos v Zgodovini 78). Leta njegovega vladanja so bila kratka; kajti po vsem tem, kar je Kocelj storil za politično, cerkveno in kulturno osamosvojitev Slovanov v Podonavju, v prvi vrsti Slovencev, je moral nujno izzvati najhujši nemški odpor. Nemci so najprej proti plačilu letnega davka priznali Veliko Moravo za samostojno in se s
Gojenci naše gimnazije so sadili drevesa
PUCH—PUCH—PUCH — PUCH —PUCH —PUCH—PUCH—PUCH
U C H
P U C H
P U C H
K O LE S A RJ I . Najnovejši m0deli koles vseh
svetovnih znamk v največji izbiri po globoko SltiiMti ceni. Preden si kupite kolo, si v lastnem interesu oglejte
mojo veliko zalogo.
Ponudbe pismeno ali ustmeno brez obveze za nakup.
Itivan Ernest, Murska Soboto
trgovec z kolesi, motornimi vozili, šivalni in pisalni stroji, fotografski aparati in ves foto materijal, radio aparati itd.
P
U C H
P U C H
P U C
PUCH—PUCH—PUCH—PUCH — PUCH—PUCH—PUCH—PUCH
Novi autobus na progi
V sredo, dne 6. aprila 1938 je ravnatelj gimnazije ing. g. Zobec I?o z celokupnim profesorskim zborom in dijaštvom odšel v fazanerijo radi sajenja dreves. Na prihod so v fazaceri-ji čakali predsednik: sreskega odbora za pogozdovanje, šol. upravitelj g. An-tauer Evgen, sreski šumarski referent ing. g. Zupančič Radovan, predsednik občine g. Hartner Ferdinand in pod iumar g.o Potočnik.
G. Antauer je pozdravil došlega ravnatelja gimnazije g. Zobca, vse člane profesorskega zbora in dijaštvo ter izrekel naslednji lep in pomemben govor:
— Neki raziskovalec je brodil po Gronlandiji. V razgovoru z Eskimi je vprašal, kako jim kaj gre? Starček mu je odgovoril: O, gospod, preveč nas je Eskimov, a premaio je ljulenov!" Analogno tej zgodbici se lahko pripeti tudi nam, ko bi nas čez nekaj let kdo vprašal, kako varn gre, bi mu morali odgovoriti: »mraz je gospod, & premalo je, ali splch ni kuriva! Ni lesa ia prepotrebno orcdje, gradnjo, pohištvo itd." To ni pretirana trditev, to ni neutemeljena bojazen! Le poglejmo naokrog! Iz mojih otroških let se spominjam, da so bili ti griči v Slovenski Krajini vsi zeleni, pokriti z gozdovi. Danes so goli skoraj da vsi. Če bi to tako š'o nadalje, bi kmalu potrkal na naša vrata oni nezaželjeni gost, ki sem nanj pokazal s primerom: »mraz je in ni drv!" Pa ne le iz tega vidika, ampak iz gmotnih, zdravstvenih, kli matičnih in terenskih ozirov moramo i skrbeti, da nam gozdov ne zmanjka. Namreč: Blagostanje ljudstva zavisi od gozdov! Vemo, da v krajih, kjer so veliki gozdovi, narod manj trpi in gmotno boljše stoji. Znamo, da gozdovi vplivajo na klimo kraja. Korenine dreves vežejo tla, kar je posebno važno za terene, ki so izpostavljeni polzenju, sklizanju. Znamo, da listje izdihava : kisik, torej zboljšuje zrak. Sodobni človek vse to ve in zna, a ne upošteva. Trebijo tu, sekajo tam, gozdovi gine-jo. Takemu nesmiselnemu početju narediti konec, si je postavil za smoter sreski odbor za pogozdovanje, ki se je konstituiral za naš srez komaj pred
tem rešili enega sovražnika. Nato so pritisnili na Koclja, pri katerem je tisti čas bival nadškof Metod, ter mu zs-grozili: Ako ga boš imel pri sebi, ti ne bo dobro. Svojo grožnjo so tudi izvršili: Kccelj nenadoma brez sledu izgine s pozcrnlce. Onodobni viri ne vedo ali nočejo nič povedati o njegovem koncu. A tedaj ni bil nemški za • veznik in nikakor ni mcgel pasti kot nemški zaveznik v bojfh proti Hrvatom. Najbliže resnici bo razlaga njegovega konca v trditvi, da so ga Nemci kako ubili. Kos pravi: „Kaj se je zgodilo i zadnjim samostojnim knezom Slovencev, ne vemo. Domnevati pa smemo z veliko upravičenostjo, da so se ga polastili Nemci in ga na ta ali oni način napravili neškodljivega". (Zgodovina 80).
Prekmurje je zadnji ostanek zadnje svobodne kneževine Slovencev. Koc-ljeva samostojna, suverena država od Pohorja do Srema je bila vez med Slovani juga in severa in obljubljala postati kristalizscijsko jedro za sosed
nekaj tedni. Na zadnji seji tega odbora sem sprožil idejo današnjega pogozdovanja. Gospod direktor je zara-zumel vzgojno plat mojega predloga in tako smo sedaj tukaj. Čast mi je pozdraviti gospoda direktorja, kateremu se v imenu odbora za pogozdovanje prav lepo zahvaljujem za uvidevnost in naklonjenost. Lep pozdrav gospem in gospodom prifisorjem in hvala za trud, ki ga imajo v zvezi z današnjim pogozdovanjem. Pozdravljam gospoda šumarskega referenta, ki je bil tako prijazen, da je vzel strokovni del današnjega pogozdovanja nase. Pozdravljam odbor! Sedaj prisrčen pozdrav Tebi, mladina! Danes boste posadili vsak po 5 drevesc. Upajmo, da se bo vsako prijelo in raslo. Čez nekaj let bodo te sadike zrasle v mogočna drevesa. Ne vsska. Jaz pa Vam želim, da bi zrasli Vi vsi, brez izjeme, čez nekaj let v mogočne državljane, da bi postali ponos Vašim današnjim voditeljem, vzgojiteljem, naši domovini pa v oporo in čast! Sedaj pa začnimo z delom v znamenju: Vse za Stvarnika, kralja in domovino!
Sreski šumarski referent ing. g. Zupančič pa je dijakom razložil način sajenja dreves, nakar se je z delom začelo ter v veselem vrvenju posadilo nad 4000 gozdnih sadik, ki bodo ne koč krasile fazanerijo.
Pred kratkem ustanovljen sreski odbor za pogozdovanje je s tem začel z praktičnim delom in sicer z našo elitno mladino, kar je tembolj pomembno. Želeti je, da bi se to delo tudi v drugih občinah s sodelovanjem mladine posnemalo.
Hvale vredno je, da se je g. gimnazijski ravnatelj s svojim profesorskim zborom in dijaštvom kot prvi odzval vabilu za tovrstno pogozdovanje.
Sreski odbor za pogozdovanje si je zbral za svojega predsednika meža, ki že davno slovi, kot prvovrstni kulturni in gospodarstveni delavec in bo prav gotovo tudi v tem stremljenju dosegel najlepše uspehe.
nje slovanske dežele. Če naj soboška gimnazija dobi ime po Koclju, zadnjem suverenem knezu slovenskih dežel, ga ne bo dobila zato, da bi služil mladini kot vzgled nemškega vazala, ampak kot samostojen slovenski knez široke slovanske koncepcije, kot vladar slovenske dežele, vezi med slovanskim severom in jugom, kot veliki pokrovitelj nadškofa Metoda tn vnetrazšir-jevalec slovanskega bogoslužja. Vse to gotovo pomeni tudi postavitev njegovega kipa v naš parlament. Zgodovina govori zanj, ne proti njemu.
(Podrobneje govorijo o tem vprašanju knjige slovenskih znanstvenikov: MilKO Kos: Zgodovina Slovencev I, Ljubljana 1933; Milko Kes: Conver-sio, izd. Znanstveno društvo v Ljubljani 1936, Fran Grivtc: Žitja Konstantina iu Metodija, izd. Cvetje v Celju 1935. V najkrajšem času izide knjiga dr. Frana Grivca: Slovenski knez Kocelj, na okoli 260 straneh, pri Jugoslovanski knjigami v Ljubljani.)
(Konec.)	prof, S. V-
IMa Sobota—Dolnja Lendava
Poštna uprava je v licitacijskem potu nabavila nov 23 sedežni autobus, ki bode obratoval na progi Murska Sobota—Dolnja Lendava. Dobava mora biti izvršena v teku 6 tednov. Ker direkcija pošte v Ljubljani ni imela za nabavo autobusa nikakih sredstev na razpolago, so gg. poslanci Benko Josip in dr. Klar Franc v ministarstvu pošte intervenirali ter dosegli, da je minis-tarstvo odobrilo ta potrebni kredit. Zahvaljujemo se tem potom našim gospodom poslancem, ki so ves svoj visoki upliv zastavili za dosego tega za naše Prekmurje prepotrebnega prometnega sredstva. Voz prispe še ta mesec v Mursko Soboto in bode sedanji, ki je že precej obrabljen, ostal v Murski Soboti kot rezerva. Stem pa bode tudi zagotovljeno brezhibno obratovanje, ker bomo imeli na razpolago rezervni voz, katerega smo do sedaj zelo pogrešali.
Uvedba javnega stranišča.
Na zadnji odborovi seji Tujsko prometnega olepševalnega društva se je razmotrivllo o nujni postavitvi pre-potrebnega javnega stranišča na našem glavnem trgu. Sredstva olepševalnega društva so tako pičla, da nikakor ne more društvo izvesti tega za naše mesto tako perečega vprašanja. Predsednik društva gospod župan Hartner, ki je tej ideji zelo naklonjen bode do prihodnje seje naredil proračun, koliko bi vsaj eno provizorično stranišče stalo. Hvaležni smo gospodu županu, da kljub ogromnemu delu, ki ga ima za procvit našega mesta, žrtvuje svoj prosti čas vedno novim do-tnislekom.
Lepote Prekmurja
Tujskoprometno In olepševalno društvo v M. Soboti razpisuje 7 nagrad za najboljše fotografske posnetke iz Prekmurja. V poštev pridejo slike splošnega pokrajinskega značaja, zgodovinske znamenitosti, tujskoprometne točke, narodne noše, posnetki z veselic, sejmov itd. Nagrade so: prva 300 din, druga 200 din in 5 nagrad po 190 din. Dobro ocenjene a nenagraje-ne slike odkupi društvo po 50 din. Pozitlve poljubne velikosti je treba predložiti diuštvu najkasneje do 1. oktobra 1938. Odkupljeni oziroma nagrajeni negativi postanejo last društva.
zveze selekcijskih društev se vrli v soboto 23. t. m. na sejmišču v Bel-tinclh. Občine, ki so zaprosile za prispevek k nakupu obč. bika, naj preskrbe, da bo rejec-prezimnik prilel na sejem, da prevzame bika. Opozorite bikorejce na ta sejem, ker se bodo na jesenskem licencovanju v prvi vrsti zopet licencirali biki rodovniškega porekla in občine morajo v prvi vrsti za te skleniti pogodbe.
Sreski načelnik: Dr. Brati na s. r.
Sedaj je zadnji čas.
V bližini Markiievclh je bil pred leti razdeljen veliki travnik za agrarne interesente. Travnik leži ok puconskem potoku tako nizko, da ne more ob večjem deževju voda odtekati iz njega. Posebno občutno škodo so lastniki trpeli v lanskem letu, ko fe voda stala na travniku skoro celo leto. Temu se pa lahko odpomore ako se spelje voda po primernih jarkih, IH bi jih bilo Izkopati, v puconski potok. Seveda bilo bi potrebno skozi nasip potoka položiti cevi, kajti aaaip je višji od lege travnika. Lastniki travnika bi se morali za to zanimati in v svojem interesu čimprej regulacijo izvršiti. Sedaj je zadnji čas, uredite to, ki Vam bo gotovo v veliko korist.
Nabiralniki na poštnih autobnsih
Poštna uprava je dala namestiti na poštnih autobusih lične poštne nabiralnike, s katerim je prebivalstvu omogočeno predati poŠto na autobua ker tako je hitrejia odprava poite. Nabiralniki se izpraznujejo na vsaki pošti ob progi in se izločijo pisma, ki so namenjena v dotični kraj. Končne postaje dvignejo vso pošto iz nabiralnikov ter jo odpremijo s prvim vlakom dalje.
Z 15. majem začne zopet obratovati poštni autobus na progi Murska Sobota—Slatina Radenci. Da se ustre-že letoviikim gostom v Slatina Radencih pri nakupu stvari v trgovinah, se je poštna uprava odločila na te) progi voziti razven nedelj in prainikov tudi ob četrtkih, to je na delavni dan, ko so trgovine odprte. Tako bode da« na priložnost gostom, da si v naših trgovinah zamorejo nakupiti stvari, katerih v Radenci ne morejo dobiti.
Nova železniška tarifa
S. 1. junijem bodo stopile v veljavo nove železniške tarife. Kakor se sliši, se bodo po novo uvedeni blagovni tarifi povečali železniški dohod* ki za 300 milijonov Din.
DOMAČE \? E 5 T
—	Benko Josip, nar. poslanec želi vsem vesele Velikonočne pt aznike.
—	Benko Josip, industrijalec, želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vesele Velikonočne praznike.
—	Hajdinjak Štefan, kolarski mojster Sv. Jurij, želi vsem svojim odjemalcem vesele Velikonočne praznike.
Hlurska Sobota:
—■ Smrtna kosa. Na posledicah operacije je dne 9. aprila 1938 v naj lepii dobi življenja v Ljubljani umrla Helena Ferenčič, soproga banovinske ga uradnika g. Ferenčiča iz Kroga ter hčerka g. Cvetko Ludvika advokat skega uradnika v Murski Soboti. Pokojna je bila pridna gospodinja. Po kopali so jo v Ljubljani. Naj počiva v miru, žalujočemu soprogu in družini g. Cvetko naše sožaije.
—	Občni zbor Združenja trgovcev v Murski Soboti se po
sklepu seje uprave od 12. t. m. vrši v soboto, dne 30. aprila 1938 ob 10. uri v dvorani hotela „Slon".
Dr. BRANDIEU SILVV,
upokojeni šef primarij banovinske bolnice
V MURSKI SOBOTI ordinira privatno od 1. aprila dalje — ves dan
r v svoji ordinaciji — Kolodvorska u 2.
—	Koncert sokolskega orkestra je imel velik uspeh. Obširno poročilo prinašamo v prih. številki.
—	Otvoritev gostilne in kavarne.
Naš novi gostilničar g. Vučak Ludvik je dne 19. marca 1938 začel s svojo gostilno obratovati v hotelu Krona. Za Velikonočne praznike bo pa odprl isto tam tudi kavarno.
V ŠOLSKI ULICI štev. 29 dam le-po sobo v najem.
Puconci
—	Zdravstveno predavanje, ki
ga je organiziralo naše .Društvo prijateljev zdravja", ob priliki njenega rednega letnega občnega zbora dne 3. «r*prila, v nedeljo popoldne v narodni šoli, je lepo uspelo. Predaval je g. dr. Vučak Štefan, ban. zdrabnik o bo-
I lezni raka, njega posledicah in kako f ga je spoznati. Predavatelj je v poljudnem tonu, temo še bolj zanimivo naredil in za poučno predavanje od navzočih odnesel prav iskreno zahvale. — Takega predavanja si navzoči želejo čimpreje, posebno pa žalujejo tisti, kateri so za predavanje ne ali pozno zvedeli in niso mogli biti prisotni.
—	Konfirtnacija — spoved odraslih šolskih otrokov evang. veroizpovedi se je vršila v naši cerkvi na Cvetno nedeljo, to je dne 10. aprila z veliko udeležbo staršev in njih bliž njih. Obred, ki je za ta siučaj prazničnega značaja, je napolnil veliko cerkev do zadnjega kotička z verniki.
—	Puconska opekarna je že -nenavadno zgodaj — začela z obratom. Tudi se je povečalo število delavstva v opekarni tako, da ljudje, ki so iz raznih vzrokov ni mogli na sezonsko delo v Francijo ali v Nemčijo, pridejo tu vsaj do skromnega zaslužka, ki so ga itak preveč potrebni.
—	Lesni trgovci so se tudi na našo okolico vrgli. Po raznih mestih
v vasi leži ogromno lesa, ki čaka na odvoz po železmci, ker ni prosiora ob železniškem skladišču. Zdi se nam pa za nenormalni pojav, kakorkoli je stiska za desar, da se dovoljuje po-sekasati v taki veliki raeri les, posebno še tak, kateri je v polnem razvoju, mlad in zdray„
-	Spremembe posesti. Špilak Matija iz Otovcih je kupil stavbišče z gospodarski;;] poslopjem v Puconch od Savel Štefana dedičev. — Stanovanjsko hišo Vegi Štefana mizarja, ki se nahgjjž sedaj v Celju, je kupil Škaper Karel iz Vidonc»h.
—	Železniški prelaz se še vedno nemore izgotoviti, delo je ostalo na polovico izgotovljeno, čeravno izravnava istega je neobhodno potrebno z ozirom na veliki promet na njem. Zastoju je fcr!vo ie to. da občina nemore dobiti prepotrebnega materijala cd železniške uprave. Nadejamo se, da dobimo čimpreje.
in p e Je'k ^c eli dTn fflOF§)fg Pjl]B
in iz sladke vode ribja juha (hafasztč)
se dobi pri VUČAK LUDVIKU gostilna Dobrai Murska Sobota.
DOPISI:
—	Predanovci Umrla je po dol gem bolehsnju dne 12 t. m. ugledna posestnica Sečfco JuJja roj. Kuhar, sestra župana občine Puconci, in mati peterih sinov, v starosti 53 let. Po kojna je bila blaga duš«, dobra soseda, o čem avedoči velika udeležba na zadnji poti dne 14. t. m. Bližnjim naše sožaije, poJcojnici pa večni mir! — Na naši šoli že težko Čakamo spremembe v učni moči, ker so razmere kakor glede pouka tako glede ostale ga pač neznosne. Starši, ki smatrajo z* potrebno še par razredov srednje šole za svoje otroke, ker je ista tako blizu in danes že v življenju neobhodno potrebna, smo pač v srkbeh glede osnove, ki je za srednjo šolo potrebna. Nesemo, če nebomo prisiljeni iz tega razloga dati otroke v drugo šolo, sli pa se enkrat vendar dočakamo spremembe, — v zadovoljstvo vseh nas.
t/- Gornji Petrove!. Društvo kmet-skih fantov in deklet vabi vse prijatelje kraetske mladine na veselico, kmetske nadaljevalne lole, s pestrim sporedom, pri katerem sodelujejo naši fantje fn dekleta. VrSi se na Velikonočni pondeijek 18. t. m. — Društvo K. F. In D. je imelo pred kratkim občri zbor. Izvoljen je bil novi odbor: predsednik Škerlak Aleksander, tsjnik Be lec Fraojo, blagajnik Kolar Štefan itd. Upamo, da bo tudi novi odbor deloval za naš napredek, kakor dosedanji ter pozdravljamo vse prijatelje kmet ske mladine z našim geslom: Za mir, svobodo in napredek!
—	Rogaševci. Pri ri3s so nabrali 500 jajc, s katerimi mislijo zastrupiti in žnjimi uničevati vrane in srake. Mnogo bogatih posestnikov pa ni hotelo v to svrho darovati jajc z izgo vorom, da jih bodo lovci porabili zase. Čudno, da se naše lovce za kaj takega sumiči, ko je vendar očividno, da delajo v sporazumu s oblastjo za uni česanje srak in vran, ki tudi kmetovalcem na polju napravijo veliko škodo.
—	Sprememba posesti. G Ce!ec Štefan, posestnik in trgovec jc svoje posestvo v Sebeborcih razpredal in si kupil drugo z gcstilničarskim lokalom v Melju pri Radencih, kamor se je že preselil.
Odratici. Po dolgi mučni bolezni je dne 12 aprila 1938 umrl ko vaški mojster in biv. narodni posla nec Hajdinjak Anton. Pokojni se je poleg svoje obrti vneto bavil tudi s politiko. Mir njegovi duši! Svojcem in sorodnikom pa naše sožaije.
—	Tišina. Z« komandirja naše orež niške postaje je določen narednik g Hafner dosedaisja komandir v Roga-ševclh. G. Hafner je že prispel k nam iti prevzel Fodstvo postaje. Kakor že limo, da bi se novi komandir med nami dobro počutil, tako obžalujemo nenadno premestitev dosedanjega komandirja g. Berginca, ki s; je v naše razmere dobro uživel in s katerim smo bili prav zadovoljni.
—	Zasstrupljenje srak in vran, V sporazumu z upravno oblastjo je Srss ki kmetijski odbor in Prekmursko lovsko društvo začelo potom zastrupljenih jcjc uničevati srake in vršne, ki povzročavajo našim kmetovalcem »a poljih in lovcem na divjačini, mnogo Škode. Akcija dobro napreduje. Uspehi zastrupljanja so prav dobri, kajd od povsod dobivamo obvestila, da leži mnogo teh škodljivcev po polju in gozdovih mrtvi. Ponovno pa opozarjamo vse občinstvo, da položenih zastrupljenih jajc ne pobira, ker se saa kdo zastrupiti. Tudi poginjene srake in vrane nai se ne nosi domov ali nudi psem in mačkam za hrano, marveč naj se jih globoko pokopa. Samo s stvarnim sodelovanjem vsega prebivalstva bo mogoče srake in vrane uničevati in se eveniuelnih nesreč izogniti.
Q?opqo damo g. Wm\m umrls
V 70 letu svoje starosti je dvorna dama gospa Tavčerjeva dne 9. sprila 1938 v Ljubljani umrla. Pogreb bla-gopokojne je bil veličasten. Udeležile so se ga vsa ljubljanska društva in društvene deputadje od vseh krajev.
Poleg izrazov sožalja, je Nj. Vel. kraljica Marija poslala na mrtvaški oder tudi krasen venec iz rdečih nagelnov in sumenih rož, ki so ga v sprevodu nosili 3 podoficirji. Pokoj njeni duši.
Plebiscitno glasovanje v Veliki Nemčiji
je bilo v nedeljo dne 10. aprila 1938 in je poteklo povsod mirno. Upisanih volilcev je bilo 49,540.950. glasovalo je 49,326 751 to ie 99.55% Z „da" je glasovalo 48,799.262 torej 99 08%. z »ne" je glasovalo 452 180 to je 0 91% neveljavnih glasov je pa bilo 75 342 to je 0.01% S tem je nemški narod vštevši tudi Austrijo, izrekel popolno zaupanje ffihrerju H'tleriu.
FDSEBHfl PONUDBA Zfl VELIKO NOČ
TRIUMPH
TORPEDO
ARDILLA
KOLESA
s Torpedo airStyria prostotekom
p°čenši od Din 880
Vsi doknadni deli za kolo in šiv. stroje
■EHEEiJBIlEZ M. Sobota.
Prodajamo rabljene radioapa-rate po najniijih cenah - z dvo-letnim jamstvom. Izvršujemo vse v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah.
Akumulatorji za radio in auto polnenje — popravilo — strokovno in poceni.
Kaj piše Slonensbi gospodar:
Sv, Sefeeščan. Všožili smo prošnjo, da bi se prenesla pošta iz Mačkovec k nam. Navedli smo razloge, preko katerih oblast ne bo mogla iti. Tu je občinski ia župnijski urad, trirazredna šola, posojilnica itd Naš kraj je v poštnem okolišu največji, dočim so Mačkovci najmanjši. Dobro nam j« znano, kdo drži pošta v Mačkovcih, pa so tisti časi odklenkali, ko so nekateri vse lahke storili, četudi proti volji naroda. Da občina naše prošnje ne podpira, se pa nihče ne čudi, kdor razmere pozna. V naši vasi imajo pač katoličani večino ia to nekatere zelo bode in bi raje imeli še tako škodo, samo da papinci ne bi kaj dosegli. Vedite, da ne odnehajo preje, da se nam bo ugodilo. Upamo pa, da bo oblast uvidela, da pripada pošta res nam. Nespameten j*e moral biti oni, ki je v »Murski krajini" pisal, da je trs tretine ljudi preti premestitvi pošte iz Mačkovec.
Občinske volitve v Pečarovcih. Za župana je ponovno izvoljen g Banfi Štefan. Bili sta dve listi. Ne more se tsditi, da je zmagal g. Banfi, ampak je dejstvo, da so zmagali lu-tesani proti Icatoličsnom, to pa iz enostavnega razloga, ker je pač teh veliko več, ki se sicer tudi med seboj prek-lajo, pa če |im kdo omeni, da gre tu le proti katoličanom, pa so takoj vsi skupaj, pa msgari bi imeli še tako škodo, S cer proti osebi g. Barf-ja tudi katoličani nič nimajo, pa so drugi hujši, ki delajo za njegovim hrbtom.
Toliko v zfsnje čitateljem načega lista in onih Črenscvskih »Novih* z ozirom na številne članke, ki smo jih objavili v duhu složnega sožitja prekmurskega naroda.
GASI LSTVO~
Za uspešno delovanje na gasilskem polju je gasilska zajednica v Ljubljani odlikovala sledeče čiace:
Z zlatim križcem
g Benko Josipa, starešino župe in narodni ga poslanca.
Z srebrnim križcem: g Autauer Evgens, predsednika gas.
čete Petanjci in šol. upr. na Tišini, g. Benko Josipa ml., tajnika gasilske
čete M. Sobota, tovarna, g Čeh Franca, tsjnika župe in irgov
ca v Murski Sobot1. g, Deškovič Milana, pjedsednika god-benega odseka gasilske čete Bakov-ci in učitelja, g. Geder Josipa, predsednika gasilske
čfie Vančavas. g Fefilk Alojzija, gas Iskega šoferja in
hotelira v Muiski Soboti, g. Kianjžček Štefzn?-, predsednika gas.
čete M. Sobota, tovarna, g Horvat Bels, predsednika gas. čete
Krog in šol. upravitelja, g. Kurain Josipa, predsednika gasilske
čete Markišavci. g. Majer Štefana, samarjana gas. čete in
trgovca v Murski Soboti, g, Lapajne Jankota, tsjnika gas. čete
in šoi. upravitelja Budinci. g. Stajnko Vsktora, predsednika gas.
čete ?n šol. upravitelja Krajna. g. V«aj Vfktora. predsednika gas. čete
Predanovci. g. Vukan Josipa, poveljnika gas. čete Tišina.
g. Unger Miha, predsednika gas. čete Setdfca in župan« cbč. Rogaševci. Vsem odlikovanim iskreno čestitamo.
Dopis iz Tišine
se bo objavil v prihodnji številki našega lista".	" Urednik.
ZZ. maja 1938 sobolska tombola u Murski Soboti.
8. tombola »MOTORNO &OLO" in ie 19 tombol, SEŠ^EiM
v/mu*®
Tombola Tujsko prometno
olepševalnega društva
Komaj se je zvedelo, da namerava naše Tujsko prometno olepševalno društvo prirediti Tombolo v korist olepšave mesta Murska Sobota, vlada povsod veliko zanimanje. Posebno je privlačen glavni dobitek, osebni auto, ki bode nabavljen pri isti tvrdki, ki je dobavila auto za Tombolo Rdečega križa v Mariboru. Auto, ki stane 30 000 dinarjev, je znamke Opel in je v njem mesto za 4 osebe.
Organizacijo Tombole bodozfunk-cijoaarji Tujsko prometnega društva iz prijaznosti sodelovali tudi nsši šport • niki od kluba »Mura". Zanimanje za to Tombolo, ki bode ena največjih 7 vsem Prekmurju je že danes tako veliko, da bede udeležba nadkrilila lansko letno prireditev. Saj pa bedo tudi letos dobitki vredni preko 50 000 Din.
„Mladi Prekmurec."
5/6 številka Mladega Prekmurca je pred kratkem izšla. Na prvem mestu prinaša pesem Frana Albrechta: „Panonsko blato", kar kaže, da se krog najvišjih predstavnikov slovenska kulture, ki se zanimajo za mlado prekmursko revijo in pri njej sodelujejo, vedno bolj širi in to moraino s posebnim zadovoljstvom zabeležit!. M. K. prispeva članek : sOb Župančičevi 60 letnici". S tem člankom, ki nam pokaže Župančiča kot enega izmed najvišjih kulturnih vrhov Slovencev in z Albrechtovo pesmijo, ki je posvečena Župančiču, se je Mlad Prekmurec spomnil Župančičeve 60 letnice. Zelo zanimiva in poučna je razprava Miroslava Kokolja: „Kako so nekoč potujčevali mlade Prekmurce".
Mlada revija se vidno razvija in je vredna, da se zanjo zanima vsaki Prekmurec.	I. C.
Naročnikom v inozemstvu
Mnogo je naročnikov našega lista v Franciji, Nemčiji in drugod, ki niso še poravnali naročnine za Isto 1937. Mnogo je tudi tak!h, ki po večmesečnem prejemu vračajo list, ne da bi plačali naročnino. To nI polteno delo. Človek mora biti vreden zaupanja in če se mu že dolgo mesecev dostavlja list, se mora zavedati, da je dolžan plačati naročnino. Od slej bomo list dostavljali le onim, ki redno plačujejo naročnino. Vsem drugim pa dostavo z današnjim dnem ustavimo.
POSTA:
Hari Ludvik, Nemčija. Vaš oče
je danes poravnal naročnino in Vam želi vesele velikonočne praznike.
Za Ravne. Naši mamici, sestram, svakom, sorodnikom, prijateljem in znancem voščimo vesele velikonočne praznike.	Štefan.
Velikonočna
Rožna zarja nad gorami kakor zlat obroč sreča v srcih mir med nami — je Velika noč.
Vse poljane zelenijo
in gozdovi že šume, a škrjančki melodijo
nad poljanami drobe.
Se mi, bratje o pomladi
si zapojmo glasni spev, da povsod se v svetli nadi pesmi bo glasil odmev.
Radoš.
ju r r inrjTnmaaDammaamDc
□□□□□□□□LiJLiiuuamaaDDaiEr:
Božji grob v Jeruzalemu
V	času skoro dveh tisočev let po Kristusovem rojstvu so mnoge zgodovinske vojne večkrat popolnoma porušile in uničile Jeruzalem, sveto mesto na daljnem jugovzhodu. V tem svetem mestu se nahaja največja svetinja vseh kristjanov, cerkev, ki je zgrajena na mestu, kjer se je odigral najznamenitejši dogodek v zgodovini človeštva, Ijer je umrl in bil pokopan Odrešitelj.
Leta 70 po Kr. r. je izpremenil rimski cesar Tit, židovsko prestolnico Jeruzalem z ognjem in mečem v popolno razvalino. L, 135 je sezidal cesar Hadrijan po velikem uporu Židov 1. 132—135 novo mesto, a na kraju, kjer je bil po zgodovinskih virih Kristov grob, je dal postaviti svetišče, posvečeno bogioji Veneri. Prvo cerkev v Jeruzalemu je dal sezidati nekaj let pred smrtjo, na prošnjo svoje pobožne matere, cesar Konstantin Veliki. Konstantin je bil tudi prvi rimski cesar, ki je dal kristjanom iste pravice v javnem življenju, kakor so jih imele druge verske družbe. Cerkvica, ki je bila zgrajena na mestu, kjer je bil Jezus pokopan, je bila majhna, toda zelo razkoSno in bogato opremljena, in je ostala nedotaknjena do 7. stoletja, ko so vdrli v Palestino Perzijci, ki so opustošili mesto in porušili in oropali cerkvico. Vzlic temu, da so jo ponovno zgradili in opremili je pa vendar še dvakrat do tal pogorela po vpadu divjih Turkov.
V	11. veku so zgradili novo stavbo, skromno kapelico, v katero so za
časa prve križarske vojne, križarji, pod vodstvom Gottfrieda Buojonskega, stopili bosonogi, prepevajoč cerkvene pesmi, Križarske vojne, ki jih je bilo sedem, so imele namreč namen, za> vejevati vso Palestino, in pridobiti svete kraje, kjer je bival in umrl Zve-ličar, kristjanom. Takrat je bilo določeno, da se na tem mestu zgradi velik cerkven hram, katerega so pričeli takoj zidati in je bil dovršen 1. 1149. V prvih letih 19. stoletja je cerkev zopet pogorela, ker je neki Armenec po neprevidnosti zažgal oltar. Tedaj je pa takratna turška vlada poverila zidavo nove cerkve Grkom.
Stalna nerazporazumljenja zaradi cerkve med pravoslavnimi katoličani, protestani in drugimi verskimi pripadniki so rešili zgraditelji na ta način, da s j cerkev razdelili na več manjših delov, v katerih opravljajo duhovniki raznih krščanskih veroizpovedi službo božjo.
Danes pridemo v cerkev skozi južna vrata, ki j!h čuvajo muslimanski stražniki. Takoj pri vhodu na desni strani vodi 23 stopnic na Golgoto, kjer se nahajajo trije oltarji, oddeljeni drug od drugega z močnim zidom. Severno kapelo imajo pravoslavni, oltar stoji na mestu, kjer je stal Kristusov križ. Obe drugi kapelici sta pa katoliški. Oltar v eni izmed njih je postavljen tam, kjer so vzeli Kristusa s križa. Pri vhodu v cerkev stoji kamen, na katerem je Nikodem mazilil Jezusovo telo z dišečim oljem, preden so ga položili v grob.
V velikonočnem času prihajajo ljudje od vseh strani sveta, največ seveda iz raznih krajev Palestine, na to sveto mesto, da se poklonijo spominu Odrešeniku, ki je trpel, da bi dobro storil ljudem. V tem času postane Je ruzalem veliko, bučno mesto, nad katerim svečano pojo zvonovi, ki ozna~ njajo na daleč pomlad in praznik Vstajenja.
Srbske otroške velikonočne igre
Po starem običaju so — kakor pri nas — tudi med Srbi piruhi — sku hana in rdeče pobarvana jajca — znak velikonočnih praznikov. Piruhi so velikonočno veselje mladine in ž njimi se srbski otroci prav tako igrajo kakor naša otročad, zlasti po deželi.
Na velikonočno nedelo obdari mati vso deco pri hiši z lepo pobarvanimi piruhi, s katerimi odhite dečki v vas, da se poigrajo s svojimi mladimi prijatelji. Posebno zanimive so tri igre s piruhi:
Prvi deček pozove drugega, da naj z njim »tolče". Oba imata že pripravljen skrbno izbran piruh, ki seveda ni še natolčen in se ne zdrobi ali ubije. Tako trčita drug z drugim in piruh, ki se pri tem ubije, dobi deček, kateremu je ostal piruh cel in nepoškodovan v roki. To igro igrajo dečki z veliko opreznostjo. Pred naskokom skrbno pregledajo piruhe, da si že naprej ustvarijo sodbo, ali bo trkanje končalo z izgubo ali dobičkom.
Druga igra se imenuje ,meja". Dečki začrtajo na zemlji črto, ki jo nazivajo. Nato odštejejo pet ali več korakov, kjer začrtajo drugo črto — mejo. Za to drugo mejo se v ravni črti postavijo igrači, na prvi meji pa postavi eden izmed njih piiuh. Nato vrže vsak igralec novčič in sicer koliko mogoče bliže postavljenemu piruhu. Kdor zadene z novcem v cilj, dobi poleg svojega novca še piruh, ako pa ne zadene pisanice, tedaj pripada vrženi novčič onemu igralca, ki je piruh izpostavil za igro.
Tretja igra pa je »sekanje plruhov". Na zemlji se začrta ravna črta, ki je meja za igralce. Dva do tri korake od črte postavi igralec piruh na zemljo. Oni, ki vrže novčič tako, da se zaseka V piruh, je zmagovalec in dobi poleg svojega novčiča tudi piruh. Kdor piruh z novcem zgreši ali ne zaseka, seveda izgubi novčič.
Kakor vidimo, so velikonočne igre srbske dece zelo podobne našim.
Velikonočno voščilo
Velikonočni prazniki so prazniki poravnave, odpuščanja in veselja. Ob teh praznikih je potrebno, da se pozabi na vsevrstno sovraštvo, nevoščiji-vost, da se pozabi na vse, kar nas je razdvojilo in da si podamo roko sprave ter odkrito in iskreno s polno ljubeznijo pogledamo drug drugemu v oči v zavesti, da je naš Odreženik po tolikem trpljenju, mučenju in zaničevanju cd smrti vstal in nas odrešil.
Poleg drugih napak, ki jih človek v sebi ima, je gotovo velik greh tudi napuh, sovraštvo nevoščljivost, nagib k maščevanju itd. Vse to so slabe lastnosti sposobne kaliti harmonijo človeške diužbe in povzročiti zlo, ki zapušča v številnih primerih neprijetne in škodljive posledice za seboj.
V nadi, de se bomo ravnali po načelu Odrešenika i da v resnici opustimo vse, kar bi kalilo mir in zadovoljstvo človeške družbe, voščimo vsem, posebno pa cenjenim naročnikom našega lista, vesele velikonočne praznike.
Uredništvo.
Sezonskim delavcem za veliko noč
Več tisoč Vas je letos odpotovalo na delo na vse strani. Velikonočni prazniki so v tem letu izpadli kasno radičesar Vam ni mogoče iste obhajati v krogu svoje družine, staršev bratov in sester. Toda za uteho naj Vam služi zavest, da je ob tem času misel Vaših dragih mamic in ostalih družinskih članov pri Vas in njih goreča molitev ob vstajenju Odrešenika za Vašo srečo in zdravje bo gotovo imela odmev v Vaših srcah in prijetno obujala spomin na srečne dni skupnega družinskega življenja.
Preživite in obhajajte, dragi sezonski delavci tudi v tujini z ponosom in dostojnostjo Velikonočne praznike, praznike veselja in odpuščanja ter zavedajte se, da je pošteno in trdo delo vsakemu v ponos, če so Vas pridobitne razmere prisilile iskati delo in zaslužek v tujini — na tujem imetju, ni to podcenjevanja vredno, marveč znak dobre volje, da se hočete s poštenim delom preživljati in svoj obstanek zboljšati. Tujina naj Vas spozna kot trezne, hrabre, zavedne in z vsemi dobrimi lastnosti obdarjene Prekmurce. Vi se pa ob določenem času vrnite v ljubljeno domovino polni zadovoljstva in slave. Uredništvo.
Velikonočna voščila iz Nemčije
Dragi naš prekmurski kraj, ki si nam najlepši zimski raj, težko smo se ločili od tebe, ko smo na delo v inozemstvo odpotovali. Zahvaljujemo se vsem onim, ki so nas do kolodvora spremljali in voščimo vsem, posebno pa našim staršem, bratom, sestram, sorodnikom, narodnemu poslancu g. Benku, uredniku M. K. g. Klanjščeku, šefu Borze dela g. Kerecu, vesele velikonočne praznike. Mi smo v- Nemčiji zdravi in z delom zadovoljni.
Kerec Viljem in žena iz Otovcev, Jakiša Viljem iz Ivanovec, Ž<5kš Lojze iz Prosečke vasi in Šantavec Štefan iz
PeSarovcih.
i •{=*■ t." ■ ,.--... .......
Din. 75 miljon jamstva za Vas!
Pred kratkim je bil v časopisih sledeči oglas: „Karitas je pravo zavarovanje, ni samopomoč. Mesečni prispevki so stalno enaki. Zavarovalne vsote se izplačujejo v celoti. Izplačila niso odvisna od števila članov, ne od višine mesečnih vplačanih prispevkov. — Jamstvo Din 75,000.000. - Karitas ie na|««I|« ljudsko zavarovanje v Jugoslaviji. — Ljubljana, palača Vzajemne zav, — Maribor, Orožnova 8 ... Tako se je glasil oglas. K temu oglasu je treba pripomniti sledeče: Če se zavarujete pri Karitas za po-smrtnino, doto, starostno preskrbo, postanete član največjega ljudskega zavarovanja. Kari-tas nudi svojim zavarovancem ugodnosti, ki jih pri podobnih zavarovanjih ni. Za vsak dinar, ki ga vplačate kot premije. Vam Ka-ritas jamči s 75 miljon Din. O kaki izgubi torej ni govora. Letos se je pri Karitas za-zarovalo že nad 3000 oseb. Glede načina in pogojev zavarovanja, dobjte vsa potrebna pojasnila pri zastopnikih. Če ne veste za nobenega zastopnika, se obrnite osebno ali pismeno na vodstvo Karitas v Mariboru, Oroinova u. 8. Vnaprej pa si zapomnite, da so pogoji zavarovanja pri Karitas zelo lahki; ugodnosti, ki jih imajo zavarovanci, pa zelo velike in sicer tem večje, čim mlajši je kdo ob sklenitvi zavarovanja. Zavarujejo se lahko vse zdrave osebe od 7 do 801. starosti
Stem poročam cenjenemu občinstvu, da vsa gradbena dela, projektiranje načrtov in vse kar spada v to stroko je prevzel od MESARIC ŠTEFANA gradbeni pooblaščeni podjetnik DRAGUTIN KIRCHFELD Iz Čakovca, telefon 78.
Vse podrobne informacije daje gospa vdova MESARIČ v Murski Soboti.

Zagrebško nogometno moštvo prvič v Murski Soboti. HAŠK : MURA.
S. K. Muri se je posrečilo angažirati za Velikonočno nedeljo, dne 17. aprila 1938 odlično moštvo — jesenskega državnega prvaka, zagrebškega Haška.
S. K. Mura se ni ustrašila velikih stroškov, ki so v zvezi s to prireditvijo, ker računa s tem, da bo športno občinstvo polnoštevilno posetilo to tekmo. Tribunske karte se bodo prodajale v predprodaji in prepričani smo, da bo občinstvo pridno segalo po njih.
Športna publika bo imela pri tej tekmi priliko ogledati si vse lepote modernega nogometa. Ni treba še po-vdarjati, da bo to poseben užitek za iportno javnost.
Začetek tekme bo pop. ob 724 uri.
„FAIR PLAY«.
Anglija je domovina športa. Kamorkoli se Človek okrene v športu, povsod najde angleški izraz. In to niso več samo angleški, marveč splošni nazivi: goal, sp rtman, beck, fatvvard, corner, out, ofl side, kick, water-po!o, knock-out, training, cross country in na stotine drugih. »Fairnesse" in „Fair play" pa sta izraza, ki najčešče karak-terizirata angleški šport. Kaj pomeni „fair play" — poštena igra. In kaj pomeni .fairnesse". Na to je težko odgovoriti. Laffan je v imenu Anglije na olimpijskem kongresu leta 1925 stavil deset točk, ki so sijajna definicija „fair playa". Laffanove točke je osvojil mednarodni olimpijski odbor in ponavlja se italno ob vsaki priliki, ko je potrebno igralce in gledalce opozoriti na vltežko, plemenito in sportsko ponašanje.
1.)	Bodi vedno ,fair" 1
2.)	Bori se z vsemi močmi do krajal
3.)	Ohrani mirnost in hladnokrvnost in ne daj se zapeljati po ugodju 1
4) Redno posečaj treninge in drži se športnih pravili
5.) V vseh okolnostih sprejmi sodnikove odločbe brez ugovora I
6) Raje izgubi in se pusti premagati, kot pa storiti kaj takega, o čemur nisi siguren, da je častno 1
7.) Zmagovalcu čestitaj in priznaj sposobnosti — če si premagan, se uči od zmagovalca 1 V tvojem srcu naj ne bo mesta bridkosti, jeze in
maščevalnosti, če se je zmagovalec žrtvoval z večjim uspehom za skupen cilj I
8) če zmagaš, ostani skromen in priznaj tudi nasprotnikove sposobnostil
9 ) Ideal naj ti bo , zdrav duh v zdravem telesu", in temu idealu ostani vedno zvesti
10.) Ako se pa slučajno pojavijo težkoče, pomni, da lahko gojiš šport tudi v pomanjkanju. Ogiblji se razkošja, da boš lahko uveljavil moč volje nad svojim telesom I
Gospodarski drobiž
Pri Izvozu naSe koruze je opaziti znatno povečanje in je stanje na svetovnem trgu za nas zelo ugodno. Od lanske rekordne letine imamo na razpolago ta izvoz ogromne količine. Tudi cena se v zadnjem času stalno dviga in se giblje sedaj na višini o-krog 100 din za metrski stot.
Največji kupec naSe koruze je postala Anglija, kamor smo izvozili že znatne količine in bo celotni izvoz dosegel okrog 10.000 vagonov. Mnogo izvažamo v zapadno Evropo, kamor je prej izvažala Argentina, ki pa letos nima znatnejiih količin za izvoz. V prvih dveh mesecih letošnjega leta smo izvozili koruze že 9797 vagonov (lani 4575) koruze v vrednosti 102 milijona Din nasproti 41,6 milijona v prvih dveh mesecih lanskega leta. Računa se, da bo celotni naš izvoz v prvem četrtletju dosegel 18.000 vag.
»Sladkor je v naši državi mnogo predrag. Temu je deloma vzrok okol-nost, da so tvornice kartelirane, v največji meri pa sladkor obremenjujejo javne dajatve, namreč izredno visoka trošarina, znatna carinska zaščita in visok odstotek prometnega davka. Če bi se znižale te dajatve, bi se dvignila potrošnja sladkorja na evropsko višino. S tem bi odpadlo tudi tihotapljenje saharina, ki zavzema vedno večji obseg." (»Jutro".)
Za surov petrolej (nafta), ki so ga dobivali v bližini Dunaja se zelo zanima nemški kapital, ki namerava tudi v drugih krajih Avstrije iskati to dragoceno tekočino. Tako bodo pričeli z vrtanjem tudi v bližini naše meje pri Radgoni. Na tem področju so že iz predvojne dobe znana ležišča nafte, ki segajo v Prekmurje, kjer bi morda tudi mi dobili izdatnejše izvore, če bi se vrtanja vršila v večjem obsegu.
Krojači, ki v Banjaluki šivajo obleke za razne trgovce z oblekami, ima jo zelo slabe zaslužke. Tako dobijo n. pr. za hlače po 1 do 5 Din, za suknjič 4 do 8 Din, za zimsko suknjo 10 do 15 Din, za celo moško obleko pa po 15 do 20 Din. Sukanec morajo sami dati. Zdaj so se ti krojači organizirali in bodo skušali izposlovati Skromno povišanje.
Uvoz avtomobilov, v našo drŽavo, se je v letošnjem letu ponovno povečal. V januarju in februarju letošnjega leta smo uvozili vsega 451 avtomobilov v vrednosti skoro 17 milijonov Din, medtem ko smo lani v teh dveh mesecih uvozili le 232 avtomobilov v vrednosti okrog 7 mil. Din.
V vsej državi je bilo meseca januarja zavarovanih 621.744 delavcev. Njihove zavarovalne mezde so znašale 359 milijonov dinarjev.
Zlata smo v mesecu februarju uvozili iz Anglije 88 kg 421 g, a iz Nemčije 35 kg 227 g.
Celokupno Število nezaposlenih delavcev po vsem svetu je znašalo v začetku meseca marca 13 in pol milijonov nasproti 27 milijonov v letu 1933.
Leta 1937—38 so pridelali po vsem svetu (brez Rusije, Španije, Irske, Kitajske in nekaj manjših držav) sledeče količine pridelka: 9,840.930 vagonov pšenice, 9,045.060 vagonov koruze, 2,208100 vagonov rži, 2,750.040 vagonov ječmena ter 4,573.970 vagonov ovsa.
Letina pšenice je bila sledeča: Evropa 3,844.470 vag., Severna Amerika 2 905 630 vag., Azija 1,706 850 vag., Severna Afrika 315.750, Argentina 522.500 vag. Od evropskih držav je imela najboljšo letino pšenice Italija, ki je pridelala 805.620 vag. zrnja.
Upraia občini Moriho Soboti.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Žetev smrti.
Neizprosna smrt je segla zopet v vrste našega članstva. 29. marca t. 1. je nas po dolgi mučni bolezni zapustil član gospod KGhar Jožef trgovec z mešanim blagom v Gornji Lendavi. Združenje izreka rodbini ob bridkem udarcu iskreno sožalje. N. p. v. m.
1. ma|a 1938 ob 11. uri bo na licu nesta
nnnilai: hico štev- 13 na marofu- Hiša se PrOUdja MSB proda brez zemljišča in jo
mora kupec odstraniti tekom ;meseca maja.
Informacije da lastnik NAGY MIHAEL Murska
Sobota (Grad.)	2
NAZNANJAM,
da sem prevzel od občine Murska Sobota pogrebni vos in vse zraven pripadajoče stvari. Prosim cenjeno občinstvo, da se v slučaju potrebe obrne na mene in ne več na občino. — V salogl imam t
Rakve (škrinje, trtige) za odrasle,
navadne, mehki les od Din 150.— . Rakve (škrinje, truge) tvorniške, za 5 odrasle, trd les od Din 700.— > Rakve (škrinje, trOge) tvorniške, za < odrasle, mehki les od Din 350.— m
K krstam vedno kovinasti vloiki.	£
Vse krste vsem zahtevam higiene urejene, ot Umetni venci lastni vzorci od Din 60 — Žalni traki za venec z napisom od Din 20.— Mrtvaški prti (šlari) navadni od Din 40.- g Mrtvaški prti (šlari) svilenilod Din 200.-Mrtvaški prti (šlari) .tustrin" od Din 130.-
D0HB1HR0 MIROSLAV
unn IOIOTB iiikimMii n.
Murska Sobota, dne 6. aprila 1938. Štev. 1173/1.
Razpis.
Občina Murska Sobota razpi suje mesto pogodbenega občin skega hišnika, ki bo obenem tudi pomožni sluga.
Pogoji:
1) da je državljan kraljevine Ju goslavije,
2.)	da je dovršil najmanj osnov no šolo,
3.)	da je odslužil kadrski rok,
4)	da ni starejši od 30 let in da je oženjen,
5)	da je duševno in telesno popolnoma zdrav,
6)	da je dobrega vladanja in nekaznovan ter treznega značaja.
Vse pod 1 do 6 navedene pogoje mora prosilec dokazati z dokumenti.
Lastnoročno pisane in pravilno kolkovane prošnje je vložiti do 5. maja 1938. pri podpisani ob činski upravi.
Delovodja:
Gregorič 1. r.
Predsednik občineJ
Hartner 1. r.
PPVOVFStna domaža hrana
se dobi od 1. maja naprej. Več se poizve v Prekmurski tiskarni v M. Soboti. 2
Preselil se bom 1. maja
v novi lokal na Aleksandrovo cesto poleg Frima
izvršim strokovno z 2 letno pismeno garancijo.
Zaloga vseh vrst ur iz najboljših švicarskih tovarn
Oittrich Franjo urar
MURSKA SOBOTA
„ Posredovalnica kupa in prodaje nepremičnin"
posrednik
KRČMAR ŠTEFAN
V MURSKI SOBOTI
posreduje najboljše pri prodaji in kupnji posestev ter vseh vrst ne-i
premičnin po vsej državi. Vse informacije brezplačno.
Za vse Izolsefje proti
vodi, vlagi in za hitro	3
vezavo cementa
BETONIT
Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet
Izolator
BETONIT.
kom. Isd. Maribor
(Zahtevajte navodila.)