SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 grld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravništvo !in ekspedlcija |v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah Ut. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri pnpoldne.
Štev. 282.
V Ljubljani, v ponedeljek 10. decembra 1894.
Letnilt XXII
Državni zbor.
Dun a j, 8. decembra. Ljudski misijon v Trstu.
Ko se je po časnikih raznesla novica, da je tržaško škofijstvo preložilo misijon, ki so ga hoteli napraviti v Trstu v novi cerkvi sv. Antona, šli so poslanci Hohenwart, Klun in Povše k ministerskemu predsedniku Windishgriitzu prosit ga, naj reč natančno preišče, kar jim je v pričo, ministra za bogočastje in uk res tudi obljubil. Včeraj so bili zopet pri njem in so zvedeli, da cesarsko namestništvo ni prepovedalo misijona in tudi n e reklo, da ne more porok biti za ohranitev reda in miru. To je po zagotovilu ministerskega predsednika razvidno iz izvirnika aktov, katere je moral namestnik vsled telefoničnega poziva poslati na Dunaj. Ministerski predsednik in ministra Baccjuehem in Madejski, ki sta bila pri dotičnem razgovoru tudi pričujoča, so zagotovljali, da za ljudske misijone ni treba nobene dovolitve političnih oblastev, ki imajo po zakonu iz 1. 1874 samo pri izvanrednih okoliščinah pravico iz javnih ozirov prepovedati obilnejše shajanje ljudij, tedaj tudi ljudske misijone. Ali vlada se v tem slučaju ni posluževala celo postavne pravice in misijona ni prepovedala. Po zagotovljanju gospodov ministrov vršila se je ta reč marveč tako: Ko je mestni zbor sklenil spomenico do cesarskega namestnika, poklical je namestuik načelnika policijske straže, ki mu je rekel, da utegnejo pač nastati kaki prepiri in praske, ako bode slovensko ljudstvo v obilnem številu hitelo v mesto k misijonskim govorom, ker je italijanskih razsajevalcev povsodi dovolj. Cesarski namestnik šel je potem k škofu ter mu je povedal, kar je zvedel od policijskega načelnika ; prepuščal pa je njegovi modri previdnosti razsoditi, ali bi ne bilo bolje misijon iz cerkve sv. Antona preložiti v cerkev sv.
Jakopa, kjer se je lani obhajal tak misijon. Škof je prosil namestnika, da naj mu to naznani pismeno, in ko je namestnik to storil, odgovoril mu je škofijski ordinarijat, da preloži misijon ua poznejši čas. Ako bi bil namestnik prepovedal misijon in bi se bilo škofijstvo pritožilo pri ministerstvu, bi se bilo prepričalo, da vlada neče zavirati ljudskih misijonov, katere miuisterski predsednik kot patron obilnih far iz lastne skušnje pozna.
Da bi ta odgovor nekako uradno prišel med svet, izročil je vieraj poslanec Klun s slovenskimi tovariši naslednjo interpelacijo, katero so podpisali tudi nemški konservativci in češki veliki posestniki, kolikor jih je bilo pri včerajšnji seji.
Interpelacija poslanca Kluna in tovarišev do prevzvišenega gospoda ministra notranjih zadev.
Župnik novega sv. Antona v Trstu štel si je kot vesten dušni pastir v svojo dolžnost, svojim slovenskim faranom, za katere se vsako nedeljo iu vsaki zapovedani praznik v omenjeni cerkvi redno opravljata dva slovenska cerkvena govora, namreč zjutranja pridiga in popoldanski krščanski nank, napraviti tridnevni ljudski misijon in je dobil že pred nekimi meseci od škofiiskega ordinarija dotično dovoljenje. Med tem je pričel šuuder zarad dvojezičnih napisov v Istri in mestni zastop tržaški, ki se je že takrat prav nepoklican vtikal v zadeve druge dežele, hotel je porabiti tudi to priliko, da bi pokazal svoje sovraštvo do slovanskega prebivalstva. Sklenil je toraj spomenico do cesarskega namestnika ter ga prosil, da naj bi v smislu mestnega zastopa posredoval pri tržaškem škofu. Namesto da bi se bil cesarski namestnik z vso odločnostjo uprl tej nezaslišani narodni nestrpnosti, ki hoče slovensko prebivalstvo celo že zadrževati od službe Božje, šel je res k škofu ter mu na srce pokladal, da utegnejo nastati kaki ne-
miri in da bi bilo morda bolje misijon preložiti v kako cerkev v tržaški okolici. Škof tega že zaradi tega ni mogel storiti, ker se misijoni vrše le v farah, katerih župniki jih za svoje faraue žele in za potrebne spoznajo. Zato se pa misijoni ne vrše redno v jedni in isti cerkvi, ampak obhajajo se v rednih rokih zmerom v kaki drugi župniji. Lani bil je tak misijon v cerkvi sv. Jakopa, pred nekaterimi leti v cerkvi novega sv. Antona, kjer bi se bil imel letos ponavljati, ne da bi se bil prej kdo spodtikal nad tem. Škof pa tega tudi zato ni mogel storiti, ker se ni hotel izpostavljati natolcevanju, kakor da bi silil Slovence iz Trsta hoditi v okolico, da morejo zadostovati svojim verskim potrebam. Ako pa merodajni faktorji zagotavljajo, da se utegnejo vršiti neredi, je pač jasno, da se škof ni hotel izpostavljati očitanju, kakor da bi bil on zakrivil dotične nemire, in da je raje misijon odložil.
Da pa katoliško prebivalstvo izve, ali ljudski misijoni niso odvisni od zamovolje kakega mestnega zastopa, zato podpisani vprašajo prevzvišenega gospoda ministra notranjih zadev:
1.	Ali so mu zvani dotični dogodki v Trstu ?
2.	katera načela in katere postavne določbe veljajo za politična oblastva glede ljudskih misijonov ?
8. Ali se hoče vlada z vso resnostjo protiviti in že skoraj konec napraviti izgredom tržaških Italijanov, ki so v poslednjem času čedalje drzovitejši in ki ne žalijo samo narodnih, ampak hudo žalijo in dražijo tudi verske čute Bogu in državi zvestega naroda ter so v direktnem nasprotstvu z vsemi členi državnih temeljnih zakonov?
Na Dunaju 7. decembra 1894.
(Slede podpisi.)
Slično interpelacijo izročil je včeraj poslanec dr. Gregorčič s svojimi tovariši.
LISTEK
Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1895.
(Dalje.)
III. Naše škodljive rastline v podobi in besedi.
Opisal Martin Cilenšek, profesor na dež. gimnaziji v Ptuju. III. snopič.
V prvih dveh snopičih nam je opisoval pisatelj .rastline škodljive (nevarne) človeku in večinoma tudi živini njegovi'' ; v letošnjem nam najprej (stran 289—301) navede in pojasni s prav primeruimi vzgledi šest boleznij, ki nastajajo iu se razširjajo po bakterijah, ter konča tako opisovanje prvega razreda škodljivih rastlin. Na šestih straneh (str. 303—308) slede potem .rastline škodljive po hišah in shrambah". Navede seveda le najvažneje, namreč štiri vrste plesni (Penicillium glaucum , Aspergillus glaucus, Mucor mucedo in Fussisporium Šolani) in drvojedko (Merulius vastator.) V ostalem delu III. snopiča (str. 309—448) nam pa opisuje pisatelj .rastline škodljive na obdelani zemlji."
Knjižica je pisana v obče precej zanimivo, zlasti velja to o prvem delu, namreč o opisovanji bakterij in boleznij, katere provzročajo. Posebno na mestu je opis pasje stekline. Vsako leto beremo po časnikih,
koliko nesreč se zgodi ravno vsled steklih psov. Še pred nedavnim časom niso vedeli nobenega zanesljivega pripomočka proti tej nevarni bolezni, a posrečilo se je slavnemu Pasteur-ju s cepljenjem odvrniti njene nasledke. Pisatelj pravi, da je v Parizu zavod, v katerem zdravijo ljudi, katere je vgriznil kak stekel pes, a omenil bi bil lahko tudi zavod v Budapešti, kamor so se hodili dosedaj navadno (vsaj s Kranjskega) zdravit taki ljudje. Ako se ne motimo, snuje se tak zavod tudi na Dunaju, ali se je pa že osnoval; pomoč imamo tedaj že dosti bližje.
V drugem delu nam opisuje pisatelj, kakor že omenjeno, najprej nekaj vrst plesnij ; pripoveduje nam, kako se razširjajo ti nepovabljeni in mnogokrat prav neprijetni gosti. Navaja tudi, kako se jih naj-vspešneje ubranimo, a mnogokrat tudi vse naše prizadevanje nič ne pomaga: seme .trosovi" že dobi kako pot, po kateri se vtihotapi. — Potem pove tudi pisatelj, kako se razvija lesna goba ali, kakor jo pisatelj imenuje, drvojedka ter pristavi, da tudi po kleti h škodujejo glivice s tem, da pokvarijo vino, ako vinoreji-c ž njim prav ne ravna.
Največ letošnjega snopiča pa zavzema tretji del. Uvod (str. 309) temu delu nam pa nič kaj ne ugaja; brez vse škode bi bil izostal. Nikakor namreč ne kaže podmen, ki niti znanstveno niso dokazane, razpravljati v knjigah namenjenih priprostemu ljudstvu.
Bojimo se, da se bo nevešči bralec spodtikal nad stavki, v katerih se opisuje človek „podoben krvoločni hijeni"., .kakor plenoželjna zver", kakor .ljuti tiger", itd. Tudi ne pravimo o človeku navadno, da .pogine". Naravnost neresnična pa je trditev, daje bil človek kedaj „brez Boga". Ne vemo tudi, kako se vjema stavek : .Človeški rod ni stopil na svet, kakoršen je zdaj, ampak nekako divji je taval po materi zemlji in se pripravljal polagoma in počasi, da doseže svoj vzvišeni namen" s tem , kar pišejo dr. Lampe-tove .Zgodbe sv. pisma". Tudi fraza .vedni boj za lastuo brambo" spominja na nauke nekega slavnega (?!) angleškega naravoslovca.
Ves odstavek navaja sicer pisatelj iz neke češke knjige, a na koncu tudi prizna, da se strinja z mislimi izraženimi v njem. Gospod pisatelj uajbrže s tem ni nič slabega nameraval, odstavek je navel le zato, ker je hotel pokazati, kako velik vpliv je imelo poljedelstvo na omiko človeštva. A namen ga še nikakor ne opravičuje. — Prosili bi pa vodstvo druž-bino, naj v prihodnje malo bolj pati, da se ne vrine zopet kak tak kočljiv odstavek.
V tem tretjem delu opisuje pisatelj 176 rastlin škodljivih na obdelani zemlji. Opisovanje, z nekaterimi izjemami, ni tako zanimivo, kakor v prvem delu, vendar so pa nekateri odstavki, katere je prav prijetno čitati. Zlasti nam ugaja opis njivskega osata


t

Poslanska zbornica zborovala bode še ta teden in rešila nekoliko važnejših reči, med njimi zakou o pijančevanj, ki ga je odsek že predelal, nedeljski počitek, davčni provizorij in kazenski zakon, v kolikor bode preostajalo časa. Davčni provizorij pride na dnevui red v petek dne 14. t. m. iu z istim dnem bode tudi zborovanje končano, če bode dovršen omenjeni predlog. Ako pa jedna seja v ta nameu ne bode zadostovala, sedela bode poslanska zbornica še v soboto dne 15. t. m.
Tudi odseki bodo zborovali ta teden; v prvi vrsti zanima javnost volilni odsek, ki se snide v torek duč 11. t. m. že zjutraj ob 10. uri, da dovrši splošno razpravo iu izbere pododsek 10 članov, ki bode izdelal potrebne predloge. V ta pododsek naj bi se po želji poljskega in levičarskega kluba volili po trije zastopniki iz treb koaliranih klubov in jeden Coroninijevec. Konservativni klub pa zahteva, da se morajo v pododsek voliti tudi zastopniki nasprotnih strank, in da se zlasti ne sme prezirati češki klub. Načela konservativnega kluba so bila v »Slovencu" že objavljena, zato naj le omenjam, da so jih v odseku odločno zagovarjali poslanci Dipauli, Klun in M o r s e y. Levičarji so se prepričali, da dotični predlogi niso samo za kratek čas, kakor je menila „N. Fr. Presse", in njihovi listi se zaradi tega srdito zaganjajo v konservativni klub, oziroma njegove zastopnike v volilnem odseku.
Budgetni odsek začel je vendarle meritorno pretresati državni proračun ter je že rešil nekoliko poglavij, med njimi pošte in telegrafne urade. Poslanec Klun je pri tej priliki omenjal hudega bremena, ki ga donašanje pisem in časnikov prizadeva ljudem na deželi in ki podražuje življenje ua deželi zlasti za omikane stanove, naj so že uaročeni na politične, strokovne ali lepoznanske liste. Tudi je priporočal, da naj se ne odpravi samo dotična taksa, ampak da naj se vravna tudi donašanje re-komandiranih pisem, po katera mora na deželi adresat sam pošiljati na pošto, dasi mora od spre-jemnice plačati določeno takso. V razgovor je spravil tudi pošto v Idriji in vprašal, ali hoče ministerstvo uslišati prošnjo idrijske občine in to pošto podrža-viti ? Sekcijski načelnik Obertraut je odgovarjal, da je ta reč v delu iu da se je nadejati ugodne rešitve. Tudi glede nove pošte v Trebeljnem in tele-grafičue postaje v Dolenji Vasi pri Ribnici, ki ju je priporočal poslanec Klun, odgovarjal je vladni zastopnik, da hoče vlada blagohotno pretresati dotični zadevi, kadar ii prošnji za nji prideta v roke.
Samostojnost cerkve in prostost narodov.
Boj za investituro je bil končan. Vzvišenost krščanstva je zmagala nad človeškimi strastimi. Cerkev pa ni vživala dolgo časa miru.
V 12. in 13. stoletju so nastali najhujši boji med papeštvom in Štaufi. Odločiti se je imelo, ali naj bo cerkev dekla absolutistične politike Štaufov, ali pa samostojna namestnica božjega Zveličarja, ali naj se narodi samostojno in prosto razvijajo na zdravi krščanski podlagi srednjega veka, ali naj bo
(Carduus arvensis); res treba, da občinski zastopi malo več store, da se ta tako nadležni in tudi razširjeni plevel zatare. Zakaj imamo pa postavo zato, ali naj ostane vedno le na papirju?
Tudi razdelitve pogrešamo. Na prvi pogled bi se človeku skoro zdelo, da so rastline navedene brez vsega reda ; ako natančneje pregleda knjigo, vidi, da nam opisuje pisatelj rastline iz 27 različnih razredov. Gotovo bi bilo jako koristno, ako bi bil pisatelj pristavil imena teh razredov (slovenska in latinska) vsaj na čelu vsake strani. Ker pa to sedaj ni več mogoče, naj bi pridal pisatelj koncem knjige razen natančnega abecednega kazala tudi kazalo rastlin v tem redu, kakor so opisane v knjigi. Zato mu bo gotovo vsak botanik jako hvaležen, ker mu bodeta taki kazali iskanje mnogo polajšali. Njega bo pa tudi ta knjiga najbolj zanimala, ter mu veliko pomagala pri nabiranji rastlin — zlasti, ker nimamo še obširneje slovenske botanike, katero bi tako zelo potrebovali, — a med narodom se najbrže ne bo udomačila, ker je pisava prestrokovnjaška. Veliko bolje bi pač bilo, ako bi bil pisatelj opisal le važnejše, v resnici škodljive rastline in to bolj ob kratkem. Združil bi bil sorodne rastline v posamezne oddelke iu tako jih opisal. Naravoslovske razprave treba podati v lahki, pripovedni obliki, ako hočemo, da bo narod rad segal po njih.
volja vladarjeva edina postava. Boj se je začel s Friderikom I. Ta cesar je bil gotovo izmed najboliših kar jih je sedelo na nemškem prestolu. Imel je skoro vse lastnosti dobrega vladarja, in za tedanji čas zelo omikan. Zalibože se je v mladih letih seznanil v Carigradu z absolutistično politiko, ki je vladala na bizautinskem dvoru. Odtod njegova ljubezen za rimsko pravo in politiko Justinijanov. Jaz sem gospod sveta — kar knezu dopade ima moč postave. Papeža je mislil narediti za prvega dvornega škofa, ki bi njegove ukrepe podpiral s cerkvenimi kaznimi. Ti nazori so bili čisto nasprotni mišljenju sredujega veka, ki je imel cerkev za najvišjo avtoriteto in narodno svobodo za najvišjo srečo.
Razpor se je kmalu pokazal. Cesar se ni držal konkordata. Zato so bile razmere že pod Hadrijauom IV. tako napete, da je mislil že ta cesarja izobčiti. Posebno se je vse na slabše obrnilo, ko je umrl cesariev svetovalec Wibald Stablo in je prišel za kanclerja Bajnald Dassel, zelo izobražen pa častihlepen mož. L«ta 1158 je sklical Friderik državni zbor na ronkalsko polje. Tam se je dovršilo razmerje med italskimi mesti iu cesarjem brez vsakega ozira na zgodovinski razvoj. Kar je bilo v nekaterih krajih v navadi so pokorni juristi raz stegnili na vse in zastopniki mest so ponižno prikimali. Mesta so se v teku časa razvile in dobile svoje pravice, pa na to se ni oziralo. Paganski nazori rimskega prava so imeli veljati za vse. Z ronkalskimi sklepi je bila uničena prejšnja prostost.
Tudi v cerkveni državi se je obnašal cesar kot gospodar. »Brez Rima nisem rimski cesar" je bilo njegovo načelo. L. 1159. je umrl Hadrian IV. V konklavu, ki je imel voliti novega papeža je bilo 30 kardinalov. Kardinal Oktavijan je dobil dva glasova, vse druge kardinal Roland Aleksander III. Sedaj je hotel tudi Oktavijan biti papež. Friderik ie hotel dvomno (? I) volitev odločiti, po kateri pravici je drugo vprašanje. Sklical je zbor v Pavijo iu zapovedal obema tja priti. Seveda ni prišel Aleksander. Na zbor je prišlo celih 50 škofov, ki so izvolili Oktavijana za papeža, Aleksandra so pa izobčili. Cesar je hotel svojemu papežu priboriti občno priznanje in cerkveno državo, in vendar ni bilo priznano nikjer, kamor ni segel Friderikov meč. Zato je nastal dolgoleten boj mej cesarjem in papežem, ki se je oklenil italskih mest. Spoznal je namreč, da Kristusova vera uči svobodo narodov, ne pa njihovo zatiranje. Boj je bil dolg in hud. Kedo ga je zakrivil ? če se odgovori Aleksander, je s tem rečeno, da v cerkvenih rečeh nimajo škofje prve besede, temveč velja cesarjeva. V sreči ni spoznal Friderik, da je zašel na napačna pota. Še le ko mu je roka božja pobrala v Rimu njegove vojake in je bil prt Legnanu popolnoma pobit, je prišel k pameti. Skesan je padel pred papežem v Benetkah na kolena in s tem sam obsodil svoje prejšnjo ravnanje. Vsi stanovi v Italiji in Nemčiji so odobravali to spravo. Po nji se je Nemčija, ki je v italskih vojskah že jela pešati, povzdignila do najvišje moči.
Friderikov sin Henrik VI. je bil tudi zelo nadarjen. Prezgodnja udeležitev vlade je naredila in njega brezsrčnega diplomata. Vsako sredstvo mu je bilo dobro za njegove sebične namene. Zgodnja smrt je oprostila svet grozovitega tirana.
Da bojev, ki so nastali po njegovi smrti niso papeži krivi, nam skoro gotovo pritrdi tudi gospod Luka Svetec. Omenjamo le, da se papež Innocenc III. ni vtikal v te boje, kakor bi imel on odločilno besedo. Sam prizna pravica nemškim knezom kralja voliti. Povdarja le, da je njegova dolžnost, gledati če ima izvoljenec sposobnosti za cesarja.
Najhuji boj med cerkvijo in državo se je pa bil pod Friderikom. Ta cesar je ljubljenec aaših liberalcev in birokratov. To ni čudno: saj v celem starem in novem veku ni boljšega vzora za nje, kakor ravno on. Friderik je bil gotovo najbolj izobražen vladar svojega časa. Pa sama znanost še ne naredi popolnega človeka, niti srečnega vladarja. Bil je praktičen ateist. Krivoverce je sicer preganjal, pa le zato, ker niso imeli državne vere, t. j. zato ker so se predrznili imeti drugo mnenje, kakor je on določil, in ker se je hotel nižjemu ljudstvu prikupiti. Živel je, kakor muhamedan. Imel je veduo tudi na poti svoj harem, kamor je zapiral tudi svoje žene. Telesna straža so mu bili Saraceni, s katerimi se je vedno najbolje razumel. Dana beseda ga ni nikdar vezala. V državnem oziru je bil popoln absolutist. Italijo, saj za Nemčijo se ni nikdar zmenil, je imel celo za svojo last, o katerej naj bi veljala edino njegova volja. Po postavah, katere je dal Neapelnu iu
Siciliji je ljudstvu strogo prepovedano govoriti o cesarjevih ukrepih iu dejaniih: to bi bil saerileg. Pravice plemstva iz mest je odpravil. Vladal je s plačanimi uradniki, ki pa niso smeli biti z ljudstvom preveč prijazui. Pravice duhovščine je prikrajšal in prepovedal priziv na Rim. S takim človekom, ki je hotel vničiti samostojnost naroda in cerkve in papežu odvzeti njegove dežele , ni mogla cerkev biti dolgo v miru.
Takoj, ko je bil Friderik izvoljen nemškim kraljem, je obljubil križarsko vojsko. Papeži se ga vedno spo-minjevali na njeuovo obljubo, katero je še večkrat s prisego potrdil, pa vedno na novo prelomil, med tem ko so v južni Italiji zbrani križarji kupoma umirali in je v Palaestiui gospodaril strahoviti sovražnik. Tu ga je papež leta 1227 izobčil. Friderik je skusil se silo se nad papežem maščevati. Ko ja pa videl, da pojema njegov ugled, je šel v Palestino. Njegovi prijatelji muhamedani so ga prav lepo sprejemali. Povsod se je obnašal Friderik kakor kak stari pagan.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 10. decembra.
Češki govori v državnem zboru. Poljski list »Przeglad" opozarja na to, da Mladočehi s svojimi dolgimi govori onemogočujejo nadzorovalno pravico predsedništva. Ta poljski list zahteva, da se nemščina proglasi za jezik državnega zbora. Mi tudi ne odobravamo teh govorov, kajti parlament s tem postaja le komedija, ako večina poslancev govorov ne razume. Poslaucem, katerim je res kaj za stvar, bodo tako gotovo govorili v jeziku, katerega vsa zbornica razume. Mislimo pa vendar, da bi ne bilo povsem vmestno s kakim zakonom češki govor prepovedati. S tem bi le dali Mladočehem priložnost za agitacije. Tožili bi o zatiranju češčine in češkega naroda. Pri občutljivosti češkega naroda bi tak zakon vzbudil največjo nevoljo. Boljše je, da se stvar pusti, dokler Mladočehi spoznajo, da so s svojimi češkimi govori popoluoma smešni.
TVekerlova vlada je v največjih škripcih. Ministerski predsednik je že pred dobrimi štirinajstimi dnevi obetal, da bodo kmalu potrjene rešene cerkvenopolitične predloge, pa še sedaj ni sankcije. V Budimpešti se občno govori, da v kratkem odstopi ministerstvo. V vladni stranki se jako boje, da bode novi predsednik kak mož, ki ne pripada sedanji stranki. Od neke strani se zatrjuje, da predsednik zbornici poslanec Banfy prevzame sestavo nove vlade, ki pa bode le začasna. Deluje se na to, da se konservativneji elementi iz Apponyijeve stranke združijo, da se tako dobi nova večina, katera bi pustila cerkveno politiko. Upati je namreč, da bi se tej skupini pridružilo še mnogo liberalcev, ki so Wekerla podpirali, ker je bil ravno na vladnem krmilu, in bodo ravno tako podpirali tudi koga druzega. (Glej današnji telegram^)
Makedonski tabor, ki je bil dne 2. t. m. v Sredcu, je bil obilno obiskan. Zbralo se je bilo nad 10.000 ljudij. Govorilo se je o tem, da Turki v Makedoniji Bolgare more, požigajo njih hiše, ropajo in sploh Bolgare zatirajo. Ce tako dalje pojde, mora bolgarski narod v Makedoniji popolnoma propasti, ali pa priti do vstaje, ki bi imela slabe posledice za evropski mir. Turška oblastva se ne menijo za pritožbe Bolgarov, temveč jih še sama pritiskajo. Berolinska pogodba je Bolgarom odločila boljšo osodo, toda je ostala na papirju. Velevlasti, ki so podpisale berolinski dogovor, so prav za prav zavezane skrbeti, da Makedonija dobi samoupravo. To bi gotovo tudi dosegla, da store vlasti korake pri sultanu. Shod je zatorej sklenil obrniti se do zastopnikov velevlastij, da store potrebne korake pri turški vladi, da izvede berolinski dogovor gledč Makedonije.
Nemškemu narodu, tako bi se bil imel glasiti napis na palači nemškega državnega zbora. Ta napis je bil tudi na podobah novega državno-zborskega poslopja, ki so bile napravljene natančno po načrtu. Poslopje je pa sedaj vendar brez napisa, ker baje cesarju tak napis ni ugajal. Vse stranke so jedine v tem, da pomanjkanje napisa kazi poslopje, časopisi predlagajo razne napise, če že omenjeni ne ugaja, kakor: »V blaginjo nemškega naroda!", »Za nemški narod!" itd. Nekateri listi pa hudomušno opažajo, da bi bil najprimernejši napis : »Nemški vojni!" Socijalnodemokratski listi pa pišejo, da je prav, da prostor ostane prazen. Kadar pride ugoden čas, se bode potem lahko napravil napis: »Svoboda, jednakost in bratstvo".
Katoliki v Rusiji. V vasi Zanujdek je leta 1892. pogorela župuiška cerkev. Župljani uiso mogli tekati vladnega dovoljenja za zgradbo nove cerkve, kar se v Rusiji ne dobi lahko, ako se gre za kako katoliško cerkev, in 8o zatorej kupili neko leseno senico od sosednega župnika iu ju po noči postavili na mesto stare cerkve. Po noči pa niso mogli vsega dodelati. Zjutraj je prišla policija in je hotela pregnati delavce, a so se ustavili in po-lici.jsti so morali pobegniti. Župnik iu pet kmetov je bilo zaradi tega obsojenih za pet let v pregnanstvo v vzhodno Rusijo zaradi nedovoljenega grajenja cerkve so pa zaradi upora državni oblasti. Župnik ki je seuico prodal, moral je plačati 300, dekan vvitkoraiški pa 50 rubljev globe, ker se je stvar pripetila v njegovem dekanatu. Sedaj se je pa ukazalo, da se župnija, ki je štela 4500 duš, razkosa mei sosedne župnije. Cerkvena zemljišča so se pa konliskovala.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. decembra.
Ob priliki desetletnice škofovskega posvečen j a)
je čestital dne 8. t. m. stolni kapitelj prevzviše-nemu knezoškofu. Mil. prelat dr. Andrej Č ebašek je v krasnih besedah povdarjal udanost in zvestobo kapiteljna in kranjskega svečeništva. Prevzvišeni so se zahvalili za prisrčno voščilo.
(Za župnijo Peče) je prezentovan dosedanji upravitelj g. Ivan Lesar.
(Slovenski misijon v Trstu) Kakor je razvideti iz današnjega dunajskega dopisa o stvari glede slovenskega misijoua v Trstu, ima sedaj škof tržaški prosto roko, da lahko določi čas za obhajanje slovenskega misijona v Trstu. Ne bo se mu zato treba ozirati na eventuelne interpelacije v mestnem zboru, ne bo mu treba biti v skrbeh za vzdrževanje javnega reda pri cerkveni slovesnosti, tudi mu ne bo treba ozirati se na nasvete namestništva, ker se je po prizadevanju slovenskih koaliranih poslancev vsa stvar pojasnila pri osrednji vladi tako, da v Avstriji v cerkvenih stvareh odločuje jedino le cerkvena oblast. Pričakovati je torej, da bomo kmalu sporočili, kedaj da se vrši v Trstu začasno odloženi misijon, ker se je vsa stvar za cerkev iu za Slovence rešila ugodno in je tak misijon v Trstu zelo potreben.
(V Cerknici) se je osnovalo »katoliško-slovensko izobraževalno društvo « Društvo je politično in ga je vis. c. kr. vlada potrdila z odlokom z dne 20. nov. t. I. štv. 3297. V kratkem se skliče osnovalni shod. Mi to prvo politično društvo na Notranjskem pozdravljamo s posebnim veseljem, želeč mu vsestranskih obilnih vspehov!
(Slovensko gledališče.) Sinoči so prvikrat v letošnji sezoni predstavljali ljudsko dramo ..Čarovnica pri jezeru". To igro smo že pred leti ocenili; osebe v tej igri med narodom niso neverojetne, še manj nemogoče, a za oder jih je izbral pisatelj, ki je hotel poslušalcem pretresati živce in kosti. Predstava je prav dobro vspela, pri čemer ima precej zasluge točnost režiserja g. Aniča. Glavno vlogo je prevzela gospa Danilova, ki je iz prejšnjih let znana kot spretna igralka. Predstavljala je „čarovnico" Jt-lu prav dobro, po nekodi izboruo. K vspehu so pripomogli g. Danilo, gospici Nigriuovi, g. Verovšek in gospica Slavčeva. G. Orehek ni bil popolnem kos sicer hvaležni, a težavni vlogi propalega Martina. Gledališče je bilo še dobro obiskano.
(Občinske volitve na Koroškem.) Dne 4. dec. so bile občinske volitve v Velikovcu, kjer se bije oster boj med tamošnjimi ultranemškimi liberalci in nacijonalci, ki se pa hitro sporazumejo, ko udarjajo po Slovencih. Udeležba bila je ogromna; od 288 volilcev je prišlo 207, Izvoljenih je 7 liberalcev in 5 nacijonalcev 1 — V St. Petru nad Velikovcem je izvoljen županom zagrizeui nasprotnik Slovencev Papič. V odboru je 6 Slovencev in 6 nemškutarjev, ki so pri volitvi župana žal zmagali. — V Pliberku ostalo je pri občinskih »olitvah vse pri „starem", t. j. vladali bodo slej kakor prej zagrizneni nasprotniki Slovencev. Udeležba bila je pičla.
(^Primorski list") bo prihodnje leto izhajal po trikrat ua mesec iu s cer v večji obliki. — List je zelo raznovrsten in zanimiv. Vodilna zvezda „Pri-morskemu listu" kakor pravi, ostaue tudi v prihodnje ista : Sklepom prvega slov. kat. Shoda. List zato svojim somišljenikom priporočamo v obilno podporo, vzlasti zato ker mu tudi pri trikratnem izhajanju na mesec ostaue naročnina le 1 gld, na
leto. — Brez izredne podpore bo list po t.j c.-ni težko izhajal.
(Slava Bogft.) Glasovi k I. delu so pošli, za-toraj ni mogoče vstreči čč. naročnikom. Koncem tega tedna bodo z novič natisnjeni, in se dobe kakor doslej v frančiškanskem samostanu v Ljubljani, komad po 15 kr.
(Osebne vesti.) Dne 6. dec. jo bil pri dopolnilni volitvi preč. g. dekan rogaški Jos, Tombah soglasno voljen v okrajni zastop. — Dr. Fr. Rozina je dne 4. t. m. napravil v Gradcu advo-katurski izpit. Govore, da se naseli kot advokat v Ljutomeru ali pa v Novem mestu. — Na mesto sedanjega ravnatelja na ljubljanskem učiteljišču g. Ilubada je prideljen naučnemu ministerstvu Leopold Dechant, profesor na Dunaju.
(V Krškem) se je g. notar dr. I. Pučko županstvu odrekel, in bila je vnovič volitev, pri kateri je bil županom izvoljen advokat dr. I. Mencinger.
(Iz Ljubnega v Savinjski dolini.) Tukajšni občinski odbor sklenil je v svoji izvanredni seji dne 2. t. m. soglasno, da se ima vložiti na državni zbor peticijo, da se slovensko-nemška gimnazija za Spodnje Štajersko ne ustanovi nikjer drugje, nego zmislu vladnega predloga — v Celj u, kot za to jedino pri-pravuem mestu. Ta peticija vposlala se je takoj državnemu poslancu g. Mihu Vošnjaku, da jo predloži državueruu zboru. Ker je to vprašanje za štajerske Slovenca silno velikega pomena, kar upiranje naših narodnih nasprotnikov najbolj potrjuje, zato je želeti, naj bi mnogo slovenskih občinskih odborov jednakim potom visoki vladi pokazalo zanimanje svoje za ta učni zavod ter se izreklo, d» ga ne maramo imeti ue v Žavcu, niti v Št. Juriju, kakor i ne v katerem drugem trgu, ampak da ga hočemo imeti le — v Celju.
(Požari.) V Dropoljah v ziljski dolini na Koroškem je po noči dne 23. novembra gorelo na dveh krajih. Škode je precej. — Dne 30. nov. je pogorel posestniku P. Hutter-ju v Globasnici na Koroškem skedenj z žitom. Škode je 3000 gld. Zavarovan je bil za 900 gld. Zažgala sta dva fanta, stara 4 in 5 let, ki sta se igrala s šibicami.
(Iz celovške škofije.) C. g. Iv. Varmut, kaplan pri Dev. Mar. na Jezeru (Prevalje) je premeščen kot provizor ua Tholico. Na njegovo mesto pride č. g. Alojz Hutter. — „Karut. Ztg." objavlja spored slavuostne akademije, ki so jo imeli dne 8. t. in. gojenci kn. šk. dij. semenišča „Marianum". Čudno pa je to, da v vsporedu ne najdemo niti jedne slovenske točke, dasi je v semenišču dosti Slovencev. Zakaj in kako to ? ! — Misijon v Št. Pavlu v labudski dolini se je sijajno vršil.
(Iz Celovca) dne 8. dec. Dne 30. nov. je predaval tu znani Lewinsky. Nemški listi ga seve nad mero povzdigujejo. — Vis. naučno min sterstvo je dovolilo za popravo tukajšnjih starih spomenikov sv. Florijana in sv. Trojice 2000 gld. Potrebuje se še 4000 gld., katere bode nabral obč. zastop. Mestni očetje so sprva hoteli ta častita spomenika vernosti prednikov čisto odstraniti; pa centralna komisija za ohranitev spomenikov je zaklicala svoj „veto" in tako se bodeta sedaj popravila iu ohranila. — Od 8. do 31. t. m. bode v obrtni dvorani tukajšnjega deželnega muzeja običajua božična razstava. — Znani „češki kvartet" bode dne 17. t. m. tu kon-certiral. Bil je letos že v Celovcu januvarija meseca. — Vincencijeva družba je imela dne 8. t. m. svoj letni občni zbor.
(Prvi katoliški urednik) je bil sv. Fran čišek Šaleški (f 1622.) Ustanovil je namreč 1. 1594 — torej ravno pred 300 leti — prvi katoliški časopis „Kontroverze" (preporna vprašanja). Izdaval ga je redovito ter delil posameznim družinam. „Kontraverze so imele namen, braniti vero katoliško nasproti krivim naukom Kalvinovim, ki so se tistikrat jeli širiri po Savoji. Sv. Frančišek Šaleški je bil toraj „urednik" v oni dobi, ko na časopise ni mislil še nikdo. S tem pa je svetnik pokazal pot kasuejšim katoliškim urednikom, kako uaj branilo resnico, podučujejo in delujejo nasproti raznim pogubnim idejam. To je tudi' vzrok, da je blagega spomina papež Pij IX proglasil sv. Frančiška Šaleškega zaščitnikom ali patronom katoliških uredui-kov iu pisateljev. (Glasnik presv. Srca J.)
(Za zavod šolskih sester v Velikovcu): Č gosp. Karol Miklavčič, župnik v Žminju, 6 kron.
(Vrsta porotnih obravnav v Celju.) Dn6 14. dec.: Al. Kokol zaradi uboja, Vračun Pavel zaradi po-
narejanja denarja; dne 15. dec.: Vivod Fr. zaradi tepeža.
(Umrla) je v petek v Kranjski Gori gospa Marija Hribarjeva, soproga ondotnega e. kr. poštarja in posestnika, g. Iv. Hribarja, po dolgem bolehanju v 34. letu. Pogreb je bil včeraj.
(Prelepo sliko) nepozabljivega dekana komen-skega Adolfa Harmela r lesorez — smo z Dunaja naročili. Slika je doprsna. Visoka je ctm. 38 72 široka. Gg. častivce preblagega ranjkega poživljamo, da se v teku treh tednov za gotovo oglase pri podpisanem, da se bo vedelo, koliko izvodov napraviti. Slika bo stala s pošiljatvijo vred 30 novcev. Ivan G o s a r , akademičnl slikar v Gorici (Gorz), Travnik št. 13.
(Razpisana) jo v lavantinski škofiji župnija v Ljubnem._
Telesni mi. Sankcija cerkvenopolitičnih zakonov.
Budimpešta, 10. decembra. Danes je Wekerle naznanil zbornici poslancev mej odobravanjem zbornične večine, da je cesar potrdil tri cerkvenopolitične zakone.
Budimpešta, 10. decembra. Zbornica je prenapolnjena. Veliko ljudij je zbranih pred zbornico. Na dnevnem redu je trimesečni buclgetni provizorij. Helfy od skrajne levice, Horansky od narodne stranke in Pechy secesijonist govore proti dovoljenju začasnega budgeta, ker nimajo do vlade zaupanja. Ministerski predsednik Wekerle pravi: Idemniteta ne vključuje zaupnega vprašanja, toda on se vendar misli v poslednje spuščati. Govornik opravičuje vladno taktiko v zadevi cerkvene politike in naznanja, da je vladar potrdil sklenjene cerkvenopolitične zakone. (Naudušeni eljenklici v zbornici in na galerijah. Člani liberalne stranke so vstali s sedežev in ploskali kličoč: „Eljen!") Wekerle konstatuje, da se minister Kalnoky ni nikdar mešal v notranje ogerske stvari, tudi ni poskušal. Noben resen političen faktor bi se ne lotil tacega poskusa, ki ne obeta nobenega vspeha, da bi na Ogerskem uvel poji-tiko, ravno nasprotno sedaj vladajoči. (Živahni eljenklici.) Javno mnenje je neoraah-ljivo za liberalne ideje. (Eljenklici.) Ko bi govornik zapustil sedež ministerskega predsednika, bode gledal, da bode padec parla-mentaričen. Kdaj da naj stavi zaupno vprašanje na zgoraj, naj se prepusti njemu. Ker nni zbornična večina zaupa, mu ni treba stavljati zaupnega vprašanja. (Burni eljenklici. Seja traja dalje.) — (Opomba vredn.: Ker telegram prihaja od vladne strani, je naravno, da se poroča le o eljenklicih. Nasprotni klici se utaje. Sicer smo pa radovedni, koliko časa bodo ti eljenklici trajali. Wekerle pač sam najbolje ve, da javno mnenje ni tako za njim, kakor trdi, to je le sad umetno napravljenih volitev.)
Državni zber.
Dunaj, 10. decembra. Budgetni odsek je v današnji seji. v kateri je govoril finančni minister, vsprejel začasni provizorij.
Dunaj, 10. decembra. Zbornica poslancev je vsprejela § 13 kazenskega zakona, ki govori o kazenskih poostrenjih, brez vsake premembe.
Vojska mej Kitajci in Japonci.
Shanghai, 9. decembra. Dvor se pripravlja, da ostavi Peking.
Washington, 9. decembra. Kitajska bode imelnovala posebnega odposlanca, da se bode pogajal z Japanom, kakor trdijo došla poročila.
Dunaj, 10. decembra. Umrl je tajni svetnik baron Hye.
Budimpešta, 10. decembra. Apponyi-jeva stranka je sklenila glasovati proti začasnemu budgetu, ker v vlado nima zaupanja.
Sredeo, 10. decembra. Sebranju se bode predložila posebna predloga, s katero se določijo hujše kazni za napade na kneza. Predloga je potrebna, ker Stambolova glasila vedno kneza napadajo.
Rim, 9. decembra. V včerajšnji seji je odgovoril minister vnanjih stvarij na neko interpelacijo Lochriovo, da so Italijani morali zasesti Kassalo v varstvo svojih afriških kolonij. Naprej v Sudan ne mislijo prodirati. Z Anglijo je Italija v najboljših odnošajih zastran afriških zadev. Sicer se pa Italija vendar ne zanaša na nobeno pomoč, temveč bode v Afriki sama branila svoje pridobitve.
Berolin, 10. decembra. Cesar je vsprejel ruskega veleposlanika grofa Suvalova v slovesni avdijenci, pri kateri mu je naznanil, da je car Nikolaj zašel prestol in njega potrdil na dosedanjem mestu.
Berlin, 10. decembra. Včeraj opoldne je cesar vsprejel predsedstvo državnega zbora. Izrekel se je, da napadi socijalnih demokratov v poslednji seji ne veljajo njemu, temveč ustavi, kajti cesarstvo je del ustave. Z novim zakonom se bodo taki napadi preprečili.
Reggio di Calabria, 9. decembra. Od včeraj zjutraj močno dežuje. Stanje prebivalstva se je vsled tega shujšalo. Škode so vedno večje. Več hiš se je podrlo. Včeraj zvečer se je zopet treslo, vendar se prebivalstvo več tako ne boji.
London, 10. decembra. V Briggu je voljen konservativec Richardson poslancem. Konservativci so pridobili jeden mandat. Od 1885 je Brigg zastopal liberalec.
Vremensko sporočilo.
Cas
opazovanja
8
7. u. ijut Ž. u. pop. 9. a zveč.
Stanje
zrakomera t mm
toplomer.
po Celzija
732 4"
731-7
7324
0'0 3-8 1-6
Veter
Vreme
> S&
i
-g«" E
si. zapad brezv. si. zapad
oblačno
9
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.
733-1
734-2 736-5
U-6 36 -0-8
brezv. si. vzh.
i oblačno Idel. oblač.
0 00
0 00
Srednja temperatura obeh dni 2 0° in 1-1°, oziroma za 2-3° in 1'5° nad normalom.
E. Zbitek-0YvNovištifti
(631)
pri Olomucu zavod za izdelovanje stekleno-mozaičnih božjih grobov, lur-ških duplin in altarjev za procesije ob sv. Rešnjem Telesu.
Odlikovan od Nj. svetosti papeža Leona XIII.; priznanja katol. teolog, akadmije v Peterburgu, nemškega misijona v Carigradu itd. Ilustr. ceniki zastonj. Vse pošiljatve zajamčene. (5-1)
632 1
Vsem znancem in sorodnikom našega v obče spoštovanega iu marljivega popotoval-nega uradnika gospoda
Josipa Kocijančič-a
iz Brezovice pri Budolfovem dajemo tužnim srcem na znanje, da je danes ob 7. uri zjutraj v Hudem pri Zatičini v 48. letu na-gloma umrl.
V Ljubljani dne 10. decembra 1894. C. kr. priv. zavarovalno društvo
Avstrijski Phonix na Dunaji.
Glavni zastop v Ljubljani.
E5
B5
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Kri čistilne krogljice
so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedij.
Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatlji-cami 1 gld. 5 kr.
Dobiva se pri	569 5
Ubaldti pl. Trnk6czy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6czy v Gradcu.
iVJLSUA.
Ne moremo se zadostno zahvaliti za premnoge izraze prisrčnega sožalja, kateri so nam došli vsled nenadomestne izgube nepozabnega prisrčno ljubljenega našega sina, oziroma očeta in tasta, blag. gospoda
Antona Dekleve.
v
Štejemo si pa v dolžnost zahvaliti se najprimernejše tem potom za mnoge dokaze prisrčnega sočutja, osobito še za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu prečast. duhovščini, raznim si. društvom in korporaeijam, istotako sorodnikom, prijateljem in znancem. Najtoplejša zahvala vsem!
630 1
Žalujoči ostali.
h
m
Št. 25.712.
607 3—2
B
Katarine Warnussove ustanovo za vzgojo deklic v znesku 126 gld. na leto, podeliti je za dobo treh let, t. j. za 1895., 1896. in 1887. leto dvema deklicama, ki ste ustanovnici v sorodu, ali pa, ko bi takib ne bilo, dvema bčerama ljubljanskih meščanov.
Prošuje, opremljene s potrebnimi dokazili, vložiti je p.'i podpisanem magistratu
do 15. decembra letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 21. novembra 1894.
Primerno družinsko ali prijateljsko božično ali novoletno darilo je mej dobrimi stvarmi najboljša:
kemično čisti higijenični
II kranjski liker
iz planinskih zelišč •T. K lauer-ja,
trgovca ,,pri voglu" v Ljubljani, Pred škofijo. Isti, specijaliteta prve vrste,
.je nedosežen glede dobrote in vpliva blagodejno na prebavne organe ter oživljajoč. Ne smelo bi ga pogrešati nobeno gospodinjstvo.
Dobiva se pri izdolovatelju J. Klauerj-u, trgovcu „pri voglu", v vseh boijših špecerijskih in trgovinah z jestvinami (delikatesami), kakor tudi v kavarnah.	616 2S—5
13 vi ii a j s k a b
o r z a.

Sne 10. decembra.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld.	05	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....100	,	—	„
Avstrijska zlata renta 4%......124	„	15	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	99	„	95	„
Ogerska zlata renta 4%.......123	„	85	„
Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . .	97	„	95	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1047	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld............396	„	80	„
London vista............124	„	60	„
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	61	„	—	„
20 mark............12 „	20	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	91	„
Italijanski bankovci........46 „	35	„
C. kr. cekini......................5 „	87	„
Dn6 7. deoembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4<£ kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
150 gld. 75			kr
162		75	
196		75	rt
99		—	
142		75	
132		75	
107		50	
111		25	
67		—	n
98		70	
222		—	
166		60	
130		—	
98	n	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........199	gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	146	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„
Salmove srečke, 40 gld................70	„
St. Genois srečke, 40 gld.......71	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......50	„
Ljubljanske srečke..................25	„
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	180	„
Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl.st.v.	3490	„
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . .	536	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	108	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	72	„
Montanska družba avstr. plan.....103	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	167	„
Papirnih rubljev 100 ................134	„
— kr-
50 70
75
40
75
Nakup ln prodaja "£tK !* vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. j Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U B
Wollzeile it. 10 Dnnaj, HHariahilferstrasse 74 B.
66
JSJT Pojasnila ja v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega | obrestovanja pri popolni varnosti JPnn loieuih glavnic.