It. 14
Port&ebuhr bar b—bit.
1444
TJREDNTSTVO, UPRAVA EN INSERATNI ODDELEK:
LJUBLJANA, PUCCINIJEVA UL. 5 TELEFON   ST.   31-22,  31-23,   31-24,   31-25  lil 31-26.
PONCDCIISKA IZDAJA „JVTRA
IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA >JUTRA«. MESEČNA NAROČNINA ZNAfl A 3 URE. NEN AR OCENI ROKOPISI SE NE VRAČAJO
Die Abvvehrschlacht itn Ssiden der OstSront
Tapferc Verteidigung von Tarnopol und Kowel — Deutscher^ Gelandegevvinn im Raum von Stanislav — SowjetangriHe bei Beresovvka, zwlschen Dnjestr und Pnith und im Jijia-Abschnitt ab-gewiesen — 18.000 BRT an der nordafrikanischen Kiiste von der
deutschen Luftvvaffe versenkt
Aus dem Fuhrerhaaptqoartaer, 2. April.
pnb. Das Oborkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Zroschen dem unteren nkraiTdschen Bug und dem I>njestr griffen die Soivjets nord-west1:eh Rcreso\vka mit starken Infanterte-uud Panzerkriiften an. Sie wnrden in er-bttfeerteu Kiimpfen naoh Abso^uss von 71 Panzern abgevviesen. Z\vischen Dnjestr und Pruth uerfen deutsche und nimiinl-sche Tnippen vorgedrongene tešnđttehe Krimpfirruppen zuriirk. Der Verstich des Feindes, dureh wiederholte starke Angrif-fe sich dvn We^ anf Jassy f razumachen. wurde vereitelt. Feindliche Kriifte, die den JiJ5a.-Absohnirt zu Ubersehrr-iten versnch-ten, vvurden im Gegenangriff zuruclc^e-schlagren.
Siidwestlich Prosktirmv und im Raum von Stanisiau brachten eocene Ansriffe <^landege\vinri. Starko feindliche Gegen-angriffe v.urden 8bgc\viesen. Dabei liat sich das Grmad3er-Ke2riment 504 nnter Oberst Boehler besonders ausgezeichnrt Die tapfere Besiitznmg von Tarnopol unter Fiihrunjr ctos Generalraajors von Neindorf Tvehrte auch gestern zahlreiche Angrifte ab.
Die Vertekiiger von Kovvei nefr«wnlr-ten
člio Stadt ^ecren erneute sfcirkp f eind!>f»i« Angriffe. Nordljeh Kovel scheiterten hei-tige Angriffe der Sowjets.
Siidlich Pleskan gTiff der Feind, von Panzern und Sohlaehtfliegern unferstutzt. \veiter an. In den beiden letzten Ta«ren vvurden h>er 90 feindliche Panzer abge-sehossen. Die Kiimpfe dauem noch an.
Au9 11 ali en \verden keine be^sonderen Er eignisse gemeldet.
Deutsche Kampf- und Torpedoflug-zeuge griffen im Seogcbiet vor der Nordafrikan^-schen Kiiste in der Nacht zum 1. April ein stark gesichertes fcandlicbes Nachschub;je-leit an. Zwei Fmrhfer mit 18.000 BRT uur-den ver<*enkt. Zehn ueitere Randelssehiffe mit 63.000 BRT sow1e ein Zcrstorer \rnr-den zum Teil so sohvver getroffen. dass mit dem Verlnst roehrerer dieser Schiffe gc-reehnet \verden kann,
Am Mi rta g des 1. Apr3 flog ein nord-amorjkaniseher Bomberverband unter Jaq;dschutz naeh Sud\vestdeutsohland ein. Bei meist geschlossener Wolkendecke warf <1er Feind an versehiedenen Stell^n wnW-los Bombon, die geringe Schaden und Ve«*-luste unter der Bevolkerung vemrsaehten. Ein Tel] der Bomben fiel auf schwe!zeri-sches Gebiet. 21 nortlamerikanisehe Flug:-zeug^e, in der Mehrzah! viormotori^e Bom-ber, vvurden abg-eschossen.
Storfliipe einz^elner britiseher FlugTcens'e riehteten sich bi der verjrangrenen Nacht ^eg:en West- und Mitteldeutschland.
Boji v Italip
Berlin, 1. apr. Na italijanskem bojiSču so bili včeraj le krajevni spopadi. Na desnem nemškem krilu nettunskega pred-mostja so naskakovalni pionirji uspešno napadli neko oporišče invazijskih čet in razbili njegove naprave. Težke havbice so na obeh straneh ceste Aprili a-Anz o z zadetki v polno uničile velika munic^jska skladišča Angloameričanov.
Na področju pri Casainu so nemški padalci odbili več sovražnikovih napadov, s katerimi so jih hoteli nasprotniki preslepiti, ter so privedli ujetnike. Napadojoči oddelki so bli sestavljeni iz delov novozelandske divizije, ki je že dalje časa izločena iz sestava britanske 8. armade ter je podrejena ameriški 5. armadi. Vse kaže, da je postal amerišlc ereneral Clark 2 uporabo svojih oddelkov zadnje čase zelo previden in da morajo glavno breme nositi britasnke imperijalne čete.
BadogSIo je zmanjšal {đače vojcih invalidov
Barcelona, L apr. Predsednik -talijanske zveze invalidov na zasedenem julnoitali janskem ozemlju je po vesti neapeljskem lista »II Risorgimento« energično protest ral zaradi zmanjšanja plač vojnim invali dom. Badoaiijeva vlada jih. je namreč pred dvema mesecema zrržala za 15% in istočasno odredila, da država ne bo v bodoče dajala vojnim invalidom nikakih protez aH drugih ortopedskih pripomočkov. Protest pravi, da je pri vsem neverjetnem zapravljanju, ki ga uganja južno-italijanska država s posebnimi kred'ti, naravnost neverjetno, da je seda i občutno znižala rente onih ljudi ki so dali svoje telesne ude za veličino domovine.
Trdna in neomajna vera v končno zmago
Velik ff&vcr rr*is*istra dr. Gobbelsa berlinskim votEpem stranke — Boja ne Mje samo jrožje, temveč t?.*dlZ tiultc-vne sile — Zmaga je logična postefflea razvoja — V narodnom socializmu prekaljeni nemški narod bj premagal vse težave in zvesto sledil Fiihrerju
Berlin, i. aprila. Pokrajinski vodja minister dr. Gobbels je v petek zvečer govoril na velikem zborovanju berlnskctja vodstva narodno-6cc;alistične stranke o političnem in vojaškem položaju. Dejal je med drugim, da je pri presojanju vojnega položaja, zlasti v časih vedno novih dogodkov mnogo br>lj koristno, da sc bavi členek namesto z dnevn'mi poroeMi s te-me'ji nemškega vojevanja, da tako črpa moč za. ono ^oboko silo prq)ričanja. ki je potrebna za moralno in materialno obvladanje kriz in težav, ki so neizogibno vezane z vsako vojno.
Dr. Gobbels je opozoril na težave v boju narodno-soealist^čnega pokrita za oblast, o katerih So bili često tudi že mis'ili. da s> nepremagljive. Enako težka in naporna je junaška uveljavitev narodno-sec-alstičnega Reicha v borbi s piirtokratsk'rn in boljševičkim sovražnikom. »Od nj;h pa smo tako duševno kakor duhovno :n tudi moralno- daleč mo«ćnoj-ŠL Proti nekaterim materialnim prednestim ki jih imaiot, smo se obdržali s svojo v'soko kvaliteto in z globljim umstvenim pogledom. V tej vojni nc beležimo le zmag ampak rudi udarce«, je dejal dr. Gobbels. »Toda im narodni soc-alisti smo v težavah zrasl' in j'h bomo zaradi tega tudi najbolje premagali. Prav v kritičnih časih ne sme vodstvo bojujoče se skupine nikdar odstopiti od svoj'h načel.
Za nas obstoji v tem boju za nase življenjske pravice in za življenjsko osnovo nagega naroda le ena sama možnost: zmaga! Nav sovražniki gledajo na vedenje nemškega naroda kakor na čudež. Strmeč stoje pred tem dokazom nezlomljive ljudske volje. !sie morejo si razložit-", da narod, ki se je leta 1013 tako sramotno zrušil, dants. v petem letu vojne, ni pokazal niti najmanjšega znaka popustljivosti ali slabosti. Nemšk- narod je danes prav isti kakor takrat, toda — in to je velika razlika — ima drugo vodstvo ter ga je stranka prevzgojila jn politično izšolala. Zarad: notia-njentga preči :čenja, ki ga je doživela že pred prevzemom oblasti, predstavlja danes narodno-sccialistična stranka politično vodstvo, k: mu narod brezpogojno zaupa.
Kakor je prijel narodno-socialistieni p^teret na oblast s strnitvijo poetične inteligence *n fizične sile. tak0 bomo tudi to vojno vod !i ne le vojaka temveč rudi politično in bomo tako zmagali; zakaj, ne b;je boja le orožje, temveč tu<£  sile duha.   Prav  tako kakor pred letom
Papež letos ne bo izdal
velikonočne p;slanica
Milan, 1. apr. Iz Vatikanskega mesta javlja agencija Štefani, da bo papež na
velikonočno nedeljo bral sv. mašo v svoj? zasebni kapeli, po radiju pa ne bo poslal svetovni javnosti nikake velikonočne spomenice.
Sklepi španske vlade
Madrid, 1 apr. Ministrski svet. ki je v sredo pod predsedstvom generala Franca začel posvetovanja, je končal svoje zasedanje v petek. Po seji je bilo zdano oficijelno poročilo, ki vsebuie ooleg upravnih in tehničnih vprašani med dru? m tudi naslednje sklepe: Vpoklic vojaških obveznikov letnika 1943. letnik, rojon 1. 1924, bo sledil še letos. Gojenci univerzam sličnih zavodov bodo vc^njem* v diiašk' sindikat. Odobreno je bilo zvišanie kapitala kovancev. Nadalje je bilo 4473 jetnikov izza državljanske vojne izobčenih pogojno na svobodo. Na predlog ministra za vzgojo so b»li odobreni rvdlok' vzgoji in telesni izobrazbi diiaŠtva. Na predlog ministra za delo je bilo sprejetih več socialnih zakonov, med drugimi tudi O plačilni in mezdni politiki. Razen te^a je odobril ministrski svet številne zgradbe, predvsem za mornarico in mornariška opo-riSča kakor tudi subvencije v višini 2,7
1933 so naši nasprotniki, če jih gledamo zgolj Številčno, ponekod močnejši. Enako kakor takrat tudi danes ne odloća o izfdu boja samo številčno razmerje. Zmaga rmiodno-sociali&rč-nega pokreta dne 30. januarja 1933 je bila kvgična posledica danega položaja ter je ustrezala nujnemu razvoju. Tako bo tudi s to vojno.«
Pri svojem presojanju nemških izgledov za z-nago je dejal dr. Gobbels. da je primerno, ako vzporedimo današnji splošni vojni položaj z razmeram: leta 1933. Tako bomo spoznali, da je kljub mnogim neizbežnim udarcem, ki jih je dobila Nemčija v tej vojni, razvoj nemških operacij že danes dovedel do največjih zgodovinskih uspehov. Minister je opozori, da marsikdo pozablja na dejstvo, da je Nemcem uspelo razbiti obroč, s katerim so i''h obdali sovražn:ki leta 1933 Takrat je bil nemški položaj zelo nevaren ter je nekaj časa kazalo, da morajo sovražnik. Nemčije zanko k1 so ji jo vrgli okoli vratu, le še zadrgniti. Ta resna nevarnost je danes mimo, sovražnik pa stoji daleč od nemških meja.
Minister je nato primerjal z nemškimi uspehi zavožen političen in vojaiki položaj današnje Anglije. Anglija je leta 1939 na\^pedala Nemčiji vojno, ker ni hotela trpeti, da bi dobil Ke-ch Gdansk in del poljskega prehoda. V Angliji so mislili, da bi to motalo evropsko ravnotežje, kar seveda nikakor ne bi bik> v sklad u z angleško zahtevo o narodni sigurnosti
Dr. Gobbels je nato s krepkimi argumenti dokazal svojo trditev o maiajočh se britanskih ciljih te vojne ter je izjavil, da mora Anglija, ki je takrat odrekala nemškemu narodu njegovo pravico do življenja sedaj gledati, kako je to preprečevanje nemške prav'ce vedlo do uničenja e\rcpskesa ravnotežja po sovjetskem boljševizmu, kar povzroča v Angliji sam* nevarnost, da bi jo ta strup okužil in porušil.
Ko je prešel na vojaški položaj, je opozoril dr. Gobbels. da predstavlja vzhodno bojišče samo del skupne nemške strategije. Razvoj na vzhodu lahko pravilno presojamo le v zvezi z ostalimi važnimi operativnimi nalogami, ki jih je treba rešiti v okviru skupnega nemškega strateškega načrta. Enako kakor nemški obstanek na vzhodu je važna zavrnitev angloameričke invaz:je na zapadu. Kajti slednja bi lahko predstavljala presečišče |C vojne. Ce se je sovražnik zadevno še vdajal iluzijam, potem
milijonov pezet za cerkve in daljnih 31.8 milijonov pezet za obnovo državrih poslopij  in med vojno razrušenih krajev
Japonsko prodiranje v Indiji
Rćm?un. 1. apr. Burmski vladn šef dr. Ba Maw je govoril v petek po radiju. V splošnem je podal pregled o vojnem pohodu na in-dijsko-burmskem področju ter ugotovil, da se vrši borba za nezavisnost Indije že na indijskih tleh. To je dokaz za zelo važne dejstvo, da je »nova vzhodnoazijska edinost stopila v dej-, stvo«. Operacije na indijsko-burmskem področju so dokazale, da vsi^ vzhodnoazijski narodi skupno <ie}ajo ter da edinost prinaša na vseh rx>dročjih modernega bojevanja svoje-uspehe.
Indija je dovolj velika m dovolj pomembna. da lahko dokaže, da *e ne samo vzhodnoazijski narodi, temveč celokupno človeštvo dviga proti imperialističnemu svetovnemu redu sovražnika. Ta m oral i ćen odpor človeštva predstavlja smrtonosno orožje prot5 kateremu se ro^rajo boriti anglo-ameriske sile Poroč;la z bojišč javljajo vedno znova, da bo aovražnik * boju uničen
N'aposled je izjavil dr. Ba M*w. da se je vzdramila v Burmi plemenska zavest ter je nastalo novo pleme, ki ga bo sovražnic moral uničiti, če bo hotel Burmo zopet pridobiti.
NAROČITE SE NA ROMANE DKl
mu je že cassinski primer pripravil zelo hudo razočaranje. Anglež^ :n Američani, ki še upajo da nemškega lov^keoa letalstva nikjer več ni, pa sedaj enako doživljajo prav obratno sliko te svoje utvare. V primeru invazije bodo brez dvoma povsod naleteli na nemške rezerve, o katerih danes, tako vsaj skleramo z njihovih izjav, nimajo nikake alt pa zelo nepravilno predstavo. Minister je poudaril, da je trdno prepričan, da bo nem.:k.i poveljstvo lanko ni-r-r.o obvladalo veliko odločitev na zapadu, če bi do nje prišlo. »Z ogromnimi KoraKt se v političnem irj v vojaškem razvoju te vojne nri-bržujemo veliki krizi« je izjavil dr. Gobbels. »Ta kriza pa vsebuje v sebi za politično izšolanega človeka prav tako malo strahu, kakor ne razburja veščega zdravnika kriza pr kaki bolezni«
Z enakim zaupanjem in samozavestjo, ki 6ta označevala njegova prejšnja izvajanja, se je dr. Gobbels naposled bavil z vprašanjem letalske vojne. Dejal je. da n\ mogoče zan:kati, da bi teror sovražnikov ne povzročal Nemcem mno^o težav jn bolečih žrtev. To pa prav nič ne izpreminja dejstva, da ga je treba prestati. Celo letalski teror je za Nemce še vedno znosnejši kakor uničevalni m r, ki so ga Nemcem namenil' njihovi sovražniki. Sicer pa kožejo skušnje, da se da z naporom vseh sii premagati tudi največje težave letalske vojne. Saj niso mogli Anglo-Američan; bistveno motiti niti nemške oboroževalne industrije.
Ob koncu je zjavii dr. Gobbels da sta tako berlinsko prebivalstvo kakor tudi ves nemški narod trdno sklenila, da se bosta možato upirala sovražnikovemu terorju ter da bosta težave te vojne zmagovito premagala z iniciativo, ki bo kmalu zopet prešia v nem.tce reke. Zato pa je potrebno le. da ohranijo Nemci stare narodno - soc alistične krepost1* namreč junaštvo, zvestobo, žilavost in vzdržnost. Kakor prej v odločilnih urah. tako se morajo tud: danes tem tesneje zbrati okrog Fuhrerja in s svojim' napor čim verneje in trdneje služiti njegovemu delu. Potem bo gotova zmaga končno plačilo za nemške žrtve
M'nister dr. Gobbels je žel za svoj govor vel:ko priznanje in navdušenje beri nskega prebivalstva, ki se mu je zahvaljevalo za goreča gesla in za navodila slede nadaljnje borbe ki naj zagotovi nemškemu narodu njegove življenjske pravice.
Kritičen položaj v Palestini
Stockholm,    1.   apr.   Čim  boli   se bliža
kritični rok v židovskem vprašanju, tem težji postaja po Reuterjevih vesteh položaj v P-ale-tini. Britanska, arabska in židovska policija patrolira jo po mestu. Cenijo, da je biLo doslej oboroženih 80.000 mož V mestu vlada praktično obsedno stanje. Oblasti n« prikrivajo svoje skrbi glede bodočnosti, ker bodo padli na židovski praznik Pashe tudi veliki manevri ilegalne židovske oborožene organizacije, ki Šteje 70.000 članov. Zid je se vežbajo na pustem peščenem gorovju ob Rdečem morju.
Arabska dnevnika »Difas« in »Palestin« očitata 00 Reuterjevi vesti zidom, da so oni krivi vseh nasilstev. Posebno dolžita židovsko agencijo (Jevvish agenev) in ostale korporacije.
Preprečena vstaja
▼ Kolumbiji
Madrid, 2. apr. Po vesti »Aasociateđ Pressa« iz Bogote je kolumbijska vlada v petek objavila, da so njene čete uničile uportiiSke čete v mestu Purificacion v okraju Tollma. Ta upor je predstavljal del »splo&ne revolucije, ki bi morala t petek zvečer iafcrutanitt t Koiumbljl«,
Obrambna bitka na Jugu vzhodnega bojišča
Junaška obramba Tarnopola in Kovlja — Nemške pridobitve na področju Stanfelavova — Zavrnitev sovjetskih napadov pri Berezovld, med Dnjestrom in Prutom ter v odseku pri Ji ji — Nemško letalstvo je potopilo pred severno afriško s balo 18*coo ton
Ftthrerjev glavni »tan. 2. apr. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Med spodnjim ukrajinskim Bu^om in Onjestrom so napadle sovjetske čete severno zapadno od Berezovke z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami, V ogorčenih bojih smo jih po sestrelitvi 71 oklopni-kov odbili. Med Dnjestrom in Prutom so vrgle nemške in romunske čete nazaj sovražnikove bojne skupine, ki so tj; /;;ij prodrle. Sovražnikov poizlcus, da bi si 8 ponovnimi močnimi napadi odprl pot v Jasi, se je izjalovil. Sovražne sile, Id. so poizkušale prekoračiti odsek pri J i ji, smo odbili s protinapadom.
Južnozapadno od Proskurova in na področju pri Stanislavovu smo z lastnimi napadi pridobili ozemlje. Zavrnili smo močne sovražnikove protinapade. Pri tem se *e posebno odlikoval 504. gro nadi rski polk I>od poveljstvom polkovnika Boehlerja.. Junaška tarnopolska posadka je pod vodstvom generalnega majorja v. Neindorfa tudi včeraj odbila številne napade.
Kljub ponovnim močnim sovrnžn'kovim napadom so hranilci Kovlja obdržali mesto v svoji posesti. Severno od Kovlja so se izjalovili  siloviti^ sovjetski napadi.
Južno od Pskova je sovražnik s podporo
oklopnikov in bojnih letal dalje napadal. V obeh zadnjih dneh smo tamkaj uničili SO sovražnikovih okiopnikov. Boji še trajajo,
Iz Italije ne javljajo o nikakih posebnih dogodkih.
Nemška bojna in torpedna letala so napadla v noči na 1. april v vodovju pr<"d severno afriško obalo močno zavarovalo sovražnikovo oskrbovalno spremi;avo. Potopila so dve tovorni,ladji z 18 0 'O tor»"~^%. Deset trgovskih ladij s 6:>.000 tonam] ln neki niš-!ec so deloma tako težko poškodovala, da lahko računamo z izgubo več ladij.
Dne 1. aprila opoldne je priletol severnoameriški bombniški oddolek z lovsko zaščito nad južnozapadno Nemčijo. Prt večinoma strnjenih oblakih je VTgel soviai-nlk na več mestih bombe brez izb:re cilja. Povzročile 90 manjšo škodo in izgube med prebivalstvom. Del bomb je padel na švicarsko ozemlje. Sestrelili smo 21 severnoameriških letal, po večini štiriniotornih bombnikov,
V pretekli noči so po«amorni t>~it^ vska letala izvedla motilne polete nad za p; dno in srednjo Nemčijo.
Američani odvrgli bembe na SchaS^šiaoseit
Bern, 1. apr. Uradno objavi in jo: »Dne 1. aprila od 10.30 naprei so ameriški bombniki v oddelkih po 30 letal preleteli kan-
tone Thursrau in Sch^fhausen Približno ob 11. so padle bombe na mesto Schaff-hausen. Po dosedanjih vasteh je okrog kolodvora in v mestu samem nastalo vee požarov.« Vojaški železniški ravnatelj je objavil, da so trenutno ustavili železniški promet na vseh progah, ki vodijo v Schaffhausen.
Bern, 1. apr. O bombnem napadu na švicarsko mesto Schaffhausen so se zvedele naslednje podrobnosti:
Okrog 11. je krožilo nad Schaffhausnom kakih 30 ameriških bombnikov. Ljudje so s cest opazovali njihov polet, kar naenkrat pa jih je trahovit tresk opozoril, da se je zgodila nesreča. Ugotovili so, da mesto na številnih krajih gori. Več javnih stavb so bombe težko zadele. Ubit je bil policijski ravnatelj dr. Schoch s tremi stražniki. Po dosedanjih vesteh je bilo ubitih 22 ljudi. Mnogo prebivalcev je bilo ranjenih
»Berner Blatt«. ki je kljub prekinitvi telefonskega prometa dobil točnejše podrobnosti, javlja, da so očividci, ki so prispeli iz Sehaffhnusna. izpovedali, da je število smrtnih žrtev naraslo na 150. Ena bomba je padla v sredo sehaffhausonskega trjra. Ker so ljudje takrat nakupovali, tu število
žrtev še ni znano. Cele ulice so bile v plamenih. Ostali očividci pripovedujejo, da nudi mesto grozotno sliko. Izgleda, kakor bi vse mesto gorelo. Na cestah leže strahovito razmrcvarjene žrtve. Neki trg popolnoma sliči razoran! njivi. Hiše v njegovi bližini so vse težko poškodovane. Fosforne zaži-galne bombe so padle tudi nad Flurlinge-nom.
Napad na sovražnTkov k&nv3j ob Alžiru
Berlin, 1. apr. V zgodnjih jutranjih urah 1. aprila so nemška torpedna letala izvedla težak napad na sovražnikovo oskrbovalno ladij-ko spremljavo, ki je plula pred alžirsko obalo. Po prv'h vesteh so uničila ali težko zadela naimanj 11 prevoznih ladij s kakimi 74.000 tonami. Poleg 'tega je bil en rušilec zadet v polno. Napad je bil izvršen okroc 2 zjutraj ob ugodni vidnosti in kliub siloviti obrambi številnih zašč'tnih ladij.
P05csBornica torpedirala turški parniK
Ankara, 2. apr. Neka podmornica je v juinoanatolskein zalivu blizu otoka Roda torpedirala turški tovorni pamik »Krom«, ki je vozil 6.000 ton blaga v Carigrad. Par-nik se je takoj potopil. 43 članov poradke se je rešilo z rešilnimi čolni. Parnik je bil torped ran 30. marca v zgodnjih jutranjih urah.
fzdafstvo madžarske stranke malih kmetov
Budimpešta, i. apr. List >Magyarsag<r prinaša nova odkritja o izdajalskih spletkah bivše ljudske fronte na Madžarskem, že pred nekaj dnevi je list poročal o zvezah socialnih demokratov z angleško tajno službo, sedaj pa objavlja spomen co stranke malih kmetov, s katero je teden po Badoglijevem prevratu pozvala vlado, naj sledi italijanskem zgledu in po možnosti pade Nemč'ji v hrbet. Stranka je predvsem zahtevala deklaracijo, ki naj bi poudarila, da je Madžarska nevtralna in De vojujoča se država, odstranitev vseh on h ministrov, ki so se zavzemali za sodelovanje z Nemci, iz vlade in isto gl^de vseh višjih častnikov, ki so vztrajali pri izpolnjevanju zavezniških obveznosti. Nadalje je predlagala stranka kazenske ukrepe proti častnikom, ki so zadušili upore najemnikov v Bački, odstranitev vseh Nemcem prijaznih višjih uradnikov in popolno odpravo židovskih zakonov.
»Magyarsag> piše, da se v teh okoliščinah pač ni treba čuditi, ako poarva poslanica v svojem zadnjem delu madžarsko vlado naravnost k nečastnemu izdajstvu.
Izdajalsko početje madžarskih sjc. demokratov
Budimpešta, 1. apr. Sedaj prihajajo nadaljnje podrobnosti afere Peyer-Kethly na
dan. Pismo, ki ga je napisal angleški agent Secret-Servicea   Szakasitsu,   uredniku so-
cialnodemokratskega budimpeštanskega lista »Nepspavc in o čegar vsebini sta bila
poslanca Peyer in Kethly dobro poučena, je bilo pri notarju Izidorju Lukacsu v zaprtem ovitku. Angleški tajni agent piše med drugim:
»Nemci bi radi prepričali svet, da se zavezniki ne zanimajo več za srednjo in juž-novzhodno Evropo. Mi bi se radi poslužili Vaše pomoči, ker Vas potrebujemo kot zaveznike. Niti anglo-ameriške sile, kakor tudi Sovjetska zveza ne žele, da bi ostala Horthvjeva vlada še nadalje ria krmilu. Nasprotno nameravajo s pasivno rezistenco in sabotažami s pomočjo socialdemokratske stranke stopnjevati nemire. Zaradi tega Vas prosimo, da prevzamete kot generalni tajnik socialnodemokratske stranke to zgodovinsko vlogo ter hrabro delate za ustvarjanje demokratske in protidiktatorske vlade na Madžarskem. Nam, ki opazujemo dogodke na Madžarskem od daleč, se dozdeva, da je bilo v tem pogledu že mnogo storjenega. Doznali smo, da ste v tesnih odnosih z važno osebnostjo liberalcev in da se udeležujete dela za ustvaritev ljudske fronte. Pošljite zaupanja vrednega zastopnika socialdemokratske stranke v London in Washington. ki bo po Vaših' navodilih Va* tajno ali celo javno zastopale
To izdajalsko početje dokazuje, kako nujno potrebno je bilo, da sta bili razpu-ščeni socialdemokratska stranka in ljudska fronta na Madžarskem.
Uvedba židovskih zakonov v Madžarski
Budimpešta. 31. marca. Službeni list pri-občuje 3 uredbe o židovskem vprašanju. Po prvi uredbi ne smejo v židovskih gospodinjstvih ali v gospodinjstvih, v katerih stanujejo tudi židje, biti zaposleni ne-židje. Po drugi uredbi morajo biti odpuščeni židovski na-stavljenci iz državnih, občinskih in drugih javnih služb. Končno bodo z 31. marcem črtani vsi židovski advokati iz advokatskih zbornic Tretja uredba določa, da morajo biti do 30. aprila črtani vsi židje v tiskovni, gledališki in filmski zbornici. Ugotovitev pojm^ »židc c-e izvrši na podlagi zakona o rasni zaščiti iz L 1941. _
Veliko židovsko zborovanje v Moskvi
Riga, 1. apr. Po vesti moskovskega radija bo v nedeljo popoldne v Moskvi veliko zborovanje Židov, tretje te vrste, na katerem bodo govorili tudi znani židovski politiki in znanstveniki Zborovanje bodo prenašale tudi sovjetske radijske postaje.
Priznanje Švedskega
komunističnega Usta
Stockholm, 2. apr. švedski komuslični list >Ny Dag« piše. da razpust komunistične internacionale nikakor ne pomeni odstopa od tovariških zvez, ki spajajo boreče se revolucijonarne pokrete v raznih deželah. S tem švedski list priznava, da je bil razpust kominterne le slepilo, kakor so dobro poučeni krogi že takoj domnevali. »Ny Dag«, ki ima dobre zveze s Kremljem, odkriva sedaj resnico tudi onim. ki so doslej verjeli moskovski prevari o preusmerjenju in omiljenju boljševizma.
Poletni čas
Je uveden z današnjim dnem s tem, da so se are  ob 2. zjutraj pomaknile  za eno uro naprej.
Zatemnitev
velja od 3- aprila 1944 dalje od 37.30 do 6.
Stran 2
•SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek. 3 «prtki !*H
Ste*. H
Slovanske limanice OF
Med slepili, s katerimi so komunisti zlasti v začetku mamili Slovence in marsikoga res izvab li v mreže OF je bilo tudi lažnivo geslo o slovanstvu. Med Slovenci je. kakor menda v nobenem dragem slovanskem narodu, ostalo Se vse do da-rašniih dni mnogo ostankov meglenega, nestvarnega slovanstva. kakor ga je oznanjala doba narodne romantike v prvi po lovici prejšnjega stoletja Morda je b lo prav to vzrok, da tudi svojega slovenstva nismo nikoli občutili kot nekaj konkretnega. Tako Smo premnogokrat plavali v meglenih prividih nečesa namišljenega, kar je obstajalo samo v naši domišljiji, in čakali čudežnega kralja Matjaža, ki se bo nekoč prebudil iz dolgega spanja in nam na krožniku ponudil sama nezaslišana Čudesa.
Komunisti, ki so dobro poznali to naio slabost, so zato v svoji   agitacji začeli prikazovati kot takega kralja Matjaža — Jožefa Stalina. In marsikatera naivna slovenska duša je pričela verovati   da nima gruzinski diktator na komunističnem prestolu v Moskvi prav nobene druge želje, kakor da podari Slovencem v>e tisto, kar so si kdaj želeli. V ta namen so seveda tudi Sovjetsko zvezo prikazovali kot slova   ko državo. Toda v resnici ni ni*i Jožef Stalin Slovan, niti ni Sov.fet^ka zveza slovanska. Stalin je Gruzin s Kavkaza, s pravim imenom Džugfšvili, in ima kot tak s slovan^tvom prav tako  malo opravka kakor kak Ibrahim el Malck iz Tibestija v Sahari   Država, kateri vlada, je slovanska samo po tem. da večina njenega prebivalstva pripada Po plemenu Slovanom. Toda na samem njenem vod?tvu so na odločujočih položaj vse drugo prej ko Slovani. Poleg Stalina-Džugašviliia zavzemajo najvažnejša mesta komisarjev in veleposlanikov Zidie  in drugI tuici. ki so si samo zaradi  ^lepomisenia   nadeli ru?ka imena. Da Stalin-Džu?ašvili slovanskemu ruskemu ljudstvu kaj malo zaupa in da torej  sam čut*,  da ni njegov pred-tavnik, je zadosten  dokaz že to. da tvorijo njegovo telesno stražo v Kremlfu brez Izjeme sami njegovi rojaki, neslovanski Gru-zini s Kavkaza.  Celo  njegov  kuhar je Gruzin.
Ta Kavkazec naj bi torej bil slovanski in posebej še slovenski krali Matjaž! Kaj takega more verjeti samo tisti, ki nima možganov na pravem mestu Vsak drug človek bo vedel, da je družba ki v SSSR vedri in obIač\ klika mednarodnih tiranov, ki je zasužnjila najprej Ru?ijo in njene narode, nato pa se pripravljala, da zavoju je še ves ostali svet in si ga podvrže — v imenu komunizma, ne pa slovanstva! Usoda Slovanov je moskovsk'm interna cionalrem prav toliko mar, kakor usoda kateroea koli drasega naroda ali plemena na svetu. Vrednost vsakega od njih presojalo samo no tem. koliko b! mo^li iz po somernega izžeti In ker b; mogli iz ve likega naroda več izžeti kakor iz malega je razumi i ivo, da lim je večii boli »ori srcu* in j'm bo tudi v bodoče, ne sled?3 na to. kakšni rasi pripada. Najboljši dokaz za to trditev je najnove^ priznanje
sa vojske hiie in Badoglra v Ttalij5.
Komunizem je že po svojih načelih ne samo breznaroden, ampak tudi protinaro
d en. Kakor smatra za strup' vero, tako smatra za strup tudi narodnost, ker se zaveda, da tam, kjer živi v svoji narodnost: zakoren njeno ljuistvo, ni in nikoli ne bo plodnih tal za komunistično brez-domovinstvo. Ce se komunisti kje sklicujejo na narodnost, store to samo zato.
da b: preslepili ljudi in jim prikrili svoj2 prave namene, Tudi bobneče besede o slovanstvu niso »ničesar drugega kakor 1 mani ce za nepoučene in lahkoverne Ce je kdo med Slovenci glede tega še v dvomih, ga mora iztrezniti ež samo dejstvo, da se ravno slovanski narodi najbolj krčevito branijo moskovskem »slovanskega« kralja Matjaža Stalina: Poljaki. Slovaki. Bolgari. Srbi, Hrvati in celo Belorusi, Celil in Podkarpatski Rusi.    Nobeden teh
slovanskih narodov si ne želi postati »odrešen« po vključitvi v DžuRa-švi lijeve SSSR,
Stalin - Džugasvili tudi prav nič ne nu sli na ustanovitev kake »slovanske federacije*, četudi sovjetske. »Slovanski kongresi«, ki jih prireiajo med vojno v Moskvi — pred vojno bi bil likvidiran kot »reakcionaren buržuj« in »»izdajalec pro-letariata«. kdor bi se v Sovjetski zvezi upal govoriti o slovanstvu — so le lima niče, na katere naj bi se lovili in vpregali v službo komunizma pripadniki slovanskih narodov. Z enakim pompom in z enakim ciljem kakor »slovanske* prirejajo v Moskvi tudi romanske, arabske, mongolske in vse mogoče drugače pobarvane »kongrese, ki so boljševičkim mogotcem vsaj enako ljubi kako^- »slovanski« Stalinu in njegovim pomočnikom gre samo za svetovno komunistično revolucijo, za ustanovitev nekake svetovne sovjetske države, v kateri bi bili potem Slovani enako tlačeni kakor vsi drugi narod". Edino i'jfmo hI tvorili 2?di. s katerimi je Stalm-DJugašvilf preko Armencev itak v krvnem sorodstvu in pod katerih komando stoji že danes.
Slovenska OF je zato za boljševičke mogotce nič bolj in nič manj pomemben činitelj, kakor katero koli druso razbojniško krdelo v Albanji GrČiii ali kje v Afriki alj Aziji. Kakor OF »osvobaja« Slovence s pobijaniem, tako Dobiiaio njei sorodne komunistične organizacije na Hrvatskem Hrvate, v Albaniji Albance, v Grč j i Grk itd. Ali se boriio komunistične to1^ tudi v Albaniji. Grčiji in kjer se še pojavljajo
za Slovane in slovanstvo?! Resnica je in rstane. da nrmaia flolffif1 viifm in komunizem s slovanstvom nobene zveze in da sta po svojem nasfanku. delu "'n sv«\ir-> cil.uh prav tako nesl°vanska in neslovenska, kakor n. nr hind'Tem v indiji a'i budizem na K'ta^kem. Niun snlošni c lj je celo popolno uničenje narodne zavesti nr vseh narodih^ tudi pri slovenskem, in ds*a novitev breznarodne družbe robotov, k b več ne poznali ne domovine i""* ne osebne zavesti Da bi v taki družbi Slovenci kot majhen narod prvi izg*nili s »veta, ne more biti dvoma, in gruzinsko židovska dni« žr;a v Moskvi ali kler bi že t^k^at stolovala, bi 'z tega prav potovo ne delal«* io-bsnega posebnega vprašanja. P. K-
kMiiosnoeri te uninsfriga glasbenega občutja. Kakor t operah >Oosq fan tutte« in »Flgaroc, tako je sel Mozart tudi v svojem »Don Juanu« mimo italijanskih glasbenih vaorov navzlic italijanskim besedilom i mani mi ft-bkostmi ter n°do-statkL
Osrednjo misel opere je preudarno zajel ▼ enovito podobo ini- P. Golovin. ki je opero zrežiral in pri tem delno uresničil nekatere režijske in scenične aamlsleke pek. R. Primožiča. Uveljavil pa je tudi
Številne »vojske poglede ln zaanutke. Slike so se razmerno naglo vrstile. Tudi je
skrbel za to, da ni bilo vtiska scenične razdrobljenosti.
Orkestru je ▼ »Don Juanu« odmerjena zelo važna vloga. D rigent A. Neffat je s svojim obsežnim glasbenim znanjem tolmačil Čudovite M-za rt ove klasične glasbene lepote, ki se v svoji elernentarnc-sti ln fantazijskem poletu prelivajo iz tra-gičnosti v komičnost ter obratno.
Tudi delež solistov je močno poudarjen. Osrednja stvaritev je Don Juan v B. Po-. povljevi solidni Interpretaciji. Njegov Don Juan je bil resnčen uteleSevalec vseh onih temnih senc. ki zatemnjujeio njegovo podobo: Zapeljivec je ln brezvestne*, navi-hanec in sladostrastnež. Krivdo, ki se je do nezaslišane teze nakopičila na njegovih ramah, prenaša z nenavadno brezbrižnostjo. Morebiti je dal Popov prednost po. udarku prešerne lahkeživosti pred delovanjem diabolične krvi, ki se pretaka po žilah pretkanega uživača. Siuga Leporei-lo je v komičnem Žarišču opere. Betetto nam je zepet izoblikoval klasičen lik opreznega, ne bas junaškega, toda dobit) preračuni j vega sluge  z vsemi buffovski-
ml značilnostmi. Mojstrsko je odpel slovito arijo o registriranih ljubicah v drugi sliki. V sekstetu sedme slike je bil njegov baa krepka podstava.
V Doni Ana je rasla Hevbalova od slike do slike. Pevsko se je razmahnila do vrhunca v maščevalnem pozivnem spevu tretje slike. Njen sopran je bil ožarjen v vsem svojem dramatično podčrtanem zanosu in poletu. Mlejnlkova je Dono Elviro lepo odpela, tudi svoj igralski izraz je ob menjavi razpoloženja do Don Juaaa pre-pr cliivo podčrtala. V Lipuščltovem Don Ottaviju je dojeto toplo sočutje do pretresljivo preizkušene Done Ane. Don Otta-vija odmerjeni pevski delež je precejšen. Markanten je Lupšev Komtur. Njegov fcr*s pridobiva na polnc^vočju in predornosti. Naiven, v svojem neposrednem prirodnem bistvu presenetljiv kmetski par sta Zer-1 na debutantke M. Pa tikove ter M. Dol-ničarjev Masetto. Patikova razpolaga z dobro Solanim, svetlim liričnim sopranom. Njen glasovni materijal je bla^ozveneč in nežen, v srednjih m višjih legah izenačen. Volumnozen ni. Njena glasbena nadarjenost je izkazana. V igralskem pogledu je bilo pogrešati nekaterih poudarkov prepričljivega odrskega izraza. Z vztrajno vajo in smotrno prizadevnostjo v nadaljnjem šolanju bo lahko izločila nedostatke. M. Dolni£ar je svojega Masetto dobro odpel in posrečeno podcrtati na njem kmetsko nepokvarjenost, poštenost, naivnost ter nerodnost.
Inž. Franz je uspeSno premaknil svoj scenografski, J. Vilfanova pa svoj kostumski delež. Občinstvo ni skoparilo s toplim aplavzom. Tudi šopkov in drugih priznalnih daril ni manjkalo.
lool noč v glasM
K nocojšnjemu sisiSoiK&tesms koncertu
&l ■ <$cl*JU\ teden
Premiera Mozartovega „Don Jaana"
Prvi leteštafl baletni večer
Du*a in telo; ideja in obVka: doživetje in tehnika; poduhovljcno in telesnostno predstavljanje gibnih oblik. Od prve do druge stvarnosti so lahko razFčni odtenki Kopica variant je med njima. V plesnem umetnostnem Snovanju se po neki določen" časovni rer prostorni odrejenostl odražajo ta razmerja Lahko je poudarek v višji ali manjši poduhovljenosti plesnega izraza lahko tudi v tzrazto izstopajoči telesnosti M^.žna pa je tud spretna, iz-e nače valna s-n te za   Smer sole   cku6. estetski
nazor in druge okoliščine narekujejo uveljavljanje knterrev Tudi krtična. ebicfctivna pre-SO:a bo težko šla mimo teh spoznanj m resne Iz te«a vidika smo sprejeli izvedbo treh baletnih enodejnnk ki 90 bile izvajane na prvem le*o«n|em baletnem večeru v sredo zvečer S primern:m uspehom, tople vnemo in iskreno ljubeznijo.
Flesm umetrost. ki je le ena izmed Številnih r/>!"i< umetnostnega hotenja in stremlitnia. je rud: pri nas v zadovoljivem razvoju da.«* bi smeli mestoma pričakovati kvr.l:tetnejše«a poudarka Vsekakor pa je bilo mars'kai zanimivega razbral: na omenjenem večeru. Na sporedu so bili komični, bajeslovni in pomenski balet Seveda n; bil umetnostn- po'ct našei^a ba'etnega an^.n-ibia usmerjen k vrhovom Tudi ni bil menda predvden kakšen v^hun^k- spored Zato se tnd: umetnosms s+orit^v ne mere pavzpeti do vrhunskega e>tetskcaa in umet-nc.stnesa potenciala Prznati pa je treba, da svnrr vfdef že precej precej s'ab^eca In kaj hi morfli reči o ;7vaian'h baletnih encdeiankah? K 'k^ne^n razodetja nam seveda niso mo^le prinest*' Verjetno ga tudi nkdo pričakoval ni V nekak>r*o sredino težijo ti trije baletn- za-misieki Na vsak način ie treba izrarti zadovoljstvo in pohvalo četudi bi >e moTeb'ti sem in tia utet:n:la vrinjat misel, da bi bila kakovostna pri.vlačnest na*egs balernego ansamb'a tu na tam lahko uč:nkov:teiša. sočnei^ n bolj podčrtana Tudi je usreh večera potrd-! razno-fsmerno baletno unorabnofft smotrno izvežban h plesale m p'e*3lcev ter povzdigni' nekatere stvaritve sol'stk tCT sol:stov
Najprej ie bH enodejanski kom čni balet »Na terasi« PrirecTil ga je g. M Kurbcs no L. Mjasmovi korer.grafsk zam sli Stvar se razpleta v ž;vfh nestrr. nanzanih ritmčnih spremembah Nedvomno b' ta eperetna baletna opereta prece^ pridobila na svoji zunanji veljavnost-, če b' bila poživi-ena z blestečim sijajem in oč^riiiv:m razkrijem kar pa v na^h prilikah ni megoče Sodelovala je ga I Kiir-bosova kot prr.daia'ka rcka\*ic Pokazala ie vzgledno obvladovanje telesa in vseh njegovih izraznih možnosti Pa rudi S Taplieva kot proda: alka cvetja in A Sušter^ Čeva kot zapeljivka sta dobm oprav'li svojo nalr^o spretnih solistk v skladu s celotnim zaAnutkom Uspešno so sodeloval- s tehnično ore^zkušenostjo rti gibko prožnostjo sol:sti M Kiirbos kot baron D Po-gačir kot Peru-dan n S Pohk kot častn"k Kg-m;cni balet »N« terasi« ie bil zveden na bla fozvucno J Gret?orcevo c'asbc ki je neksk notrniri iz njegovih operetnih skladb
»Tkar« spada ▼ vrsto bajeslovnih baletov. Terja vdko snanja io tud ritmične ubranosti.
Počivlja v plesni obliki spom:n na staro gri^ko mitolc/ko zgodbo o prapečetniku letalcu Ikaru Zasnovan je na ritem tolkal po Lifarcvljevi zamisli in v M. Kurbosov posebni priredbi Tolkala so verjemt zvenela enolično, dasi so pO'lno izražala veličino drznosti prvega Tetal-skega poizkusa in poloma. V odsekani, ritmično pretehtanih g'bih n ustreznem ostalem izražanju je M Kurbos prikazoval I*carov brneli polet, pogum in tragični 2]om. Itairovega očeta Deda!a je solidno predstavljal S. Hiti. Sodelovale so z ba'emim s-pTemljevanicrn v staro-
grfkem kultnem s'ogu A. Brcar eva R Brcar-je\a A\ Buho\*a M Petanoma A. SuAtcršičeva. S. Bareševa.  L Zelenikcva  »n T Rem karjeva
Ob sklepu še foik'crno pantom'mičir balet »Mandarin« tudi v M Kurbosovem koreo^af-??cem zafnutku in primerni glasbeni priredbi, slonefi ob pomanjkanju prave izvirne Mi^zar-tOA-e spremne sk'a-lbe na zv^ečkih z posameznih njccov'h del Predstavljanje je bilo slikovito, zlito in vestno pripravljeno V osnredju je bila nežna. Chunr: Vang G Bravn:čarjeve ki ie dorasla tudi najzahtevnejšim nalogam plesnega uinemo^rnesa ustvariansa Bla je v središču vseh k so sodelovali Ob njej 'e omeniti 5e M Kiirbosoveaa mladeniča m D Po gačarjevega mandarina pa tud: metu'jčka M Remskarjeve ki je poživhai neŽTv živahnost podajanja Omeniti je še Polikovega poslanka in oba spremiieva'ca S H rija in S ?emeia
Baletni ansamb1 kaže za nase prlike zadovoljivo razvomo stopnjo, ki ^ bo ps venetno še povzdicjnila. čim se bodo prčeii javljati sa-doA*i novo ustanovljene operne baletne šele Nadaljnji uspehi so nedvomno odvism od smotrnega dela in sposobnost koreograf;h Strokovnjakov ter volje in ambciie poedin'h plesalk m plesalcev Kiirooem'e zasnove kažeio do neke mere samostojno mili jen je M Kiir-bosa odl:kuje živahna pobudnost in tonla ljubezen do svoje stroke v kateri pomaga usmerjati naš nadarjeni, dela voljni n nes°b'čn baletni nara?-čai k novemu napredku ter izpo-po'n;evanju
Orkester je vodil s preizkušeno roke d -rigent A. Neffat.
V soboto smo po daljSem presledku spet uživali ob bisernih zvokih, ki jih je Mozart z darežljivo roko nanizal v svoji dvo-dejanski operi rDon Juan«. Ko se zatop S v to glasbeno bogastvo, moraš občudovati nenavadno, morebiti celo edinstveno spretnost, ki je Mozart z njo povezal motive vedrega in žalostnega, razposajenega in trpkega, navihanega in sladostrastnega, burkastega in resnobnega. Minilo je 156 let, kar je Mozart d rigiral svojega Don Juana v praškem Stavovskem divadlu. In je prodrl z Don Juanom. ki je. kakor oru-ge neštete umetnostne oblikovalce pred njim in za njim, zamikal tudi soln gra-Skega Čudežnega otroka k ustvaritvi najpomembnejše operne umetnine, ki mu je prinesla prvi nesporni tr umf na opernem odru. Pretopil Je namreč v to operno skladbo, "ki jo sam označuje kot »dram* ma gioc'eo^ (vedra, nav'hana Igra), prvine tragičnega in komične crn, zvočne me- j
Najbolj igrana in najučinkovitejša skladba Rim:-ke^a Korsakova, slavna »Šeherezada«, temelji vsebinsko na arabsko-perzijskem pravij tnem cjkju 1001 noči. Pro-gramska podlaga te skladbe, ki spada med najznamenitejša slovanska simfonična dela sploh, je na kratko naslednja:
Sultan Šahriar, prepričan c ženski laž-njivosti in nezvestobi, je doklej umoril vsako ženo po prvi noči. Le Šeherezada je ušla po moči svojega očarljivega pripovedovanja tej usodi. Tisoč in eno noč pripoveduje in razprede svoje pravljice ter z njim zajame sultana tako moćno, da po preteku te dobe opusti svojo krvavo namero Rnnski-Korsakov nam ravno tako napeto slika štiri pravljične večere: na prvem predvaja povest o pomoričaku Srn-badu, na drugem purtolevščine princa Ko-lendra, na tretjem pravljico o princu in princesi, na četrtem z orientalsko pestrostjo slavnost v Bagdadu, na to pa ladto. ki se ra-treSčl ob magnetni skaii Glavni
namen skladateljev i>ri tem ie da orise kako se surovi in krvoločni sultanov značaj pod vplivom čudovito nežne Šeherezade polagoma pcm'rja in končno nadomesti svoj"o grozoto z dc-brotliivostjo. Pri reše^''anju te naloge nam razodeva
hUmskl-Korsekov bogato iznajciljivosr in
genitalen barvni talent. Prvi stavek ima kratek uvod. ki rvam nredstavlj-a obe glavni osebi: Sultan Sahriar   (Ves orkesler.
Kasneje basi) zapovedujoč, ponosen, grozen, trd in sultanka Šeherezada (so!o vio-lina), g'bka, ljubka, nežna r>a tudi pretkana. Potem sledi opis Sindbsdovih doživljajev, ko plove po indijskih in pere j ?k i h morjih. T?kom vse zgodbe zasledujemo motivično, kako nestrpni sultan po?ega v Šeherezadino pripovedovanje. Si "kanje orientalskih morja z vprav bleščečimi in mavrično lesketaiočimi banrami 'nclij?ke-ga oceana, vse to je mojstrovina instrumentacije.
Drugi stavek uvaja sultanka Šeherezada (solo violina), potem pa počne z burkasto pustolovščmo princa Kolendra. Njegov tema kaže, kake vrste junak je ta princ, nekak orientalski Don Quichote ali |a2-njivi Kliukee   Kolen d rov   motiv   prr vza-
nrejo od fagota skoro vsi instrumenti. ve" dno malo spremenjenega. Sultan (pozavna sol o) se vsak čas vmešuje v pripovedko ter nam priča o svoji nestrpnosti, kmalu
pa se Sehere^sda «nrosti in v ffladkpm toku pripoveduje  pravliico  do  ž vahnega
kraia Vmes so zanimiva mesta ko skladatelj posnema  orientalski orkester, neke
vrste tamburice in klarinet ali faeot solo. Pred koncem se javi še lop rogov solc.
Tretji stavek najn pričara ljubezen princa m princese (violine), začetkom mirno in iskreno, kasneje pa skladatelj s pestro instrumentacijo in slikovitimi modulacijami mnogo dodaja in tako prispeva k živahnosti zgodbe. Sredi stavka prisostvujemo nekemu perzijskemu pl"in mu nazoru, značilnem po ritmu tamburinov, trianglov, bobenčkov. činel, flavte in h^r^e. vse to pa v oddaljenem piaiussimu. Jav*i se zopet Šeherezada (solo vio]ina). ki z \\rtuoznimi vragolijami spremlja oba princa en del pota in zopet nas zajame než ^n hrepeneči napev ljubezni.
Zlačetek poslednjega stavka nam kaže sultana v skrajnem razburjenju (vsa godala fortissimo). Poskuša odločno uveljaviti svojo oblast nad Šeherezado, ta pa ozaljša svoj napev z vsemi virtuoznim! umetnoslmi (solo violina). Sultan odgovarja s še večjo razjarjenostjo Ln besom (ves oikesier fortissimo). tudi sultanka odgovarja tokrat odločneje (ak rJi ,solo-violine) in začne' takoj z novo piip^vadko: Slavnost v Bagdadu. Viole ram tolčejo ritmu s. od daleč ie sliiati flavto z motivom arabskega plesa, ki ca prevzamejo violine kmalu pa ve? orkester. F. tem teh plesov je izredno kompliciran (istočasno Vs, 6,'ia.   *U  takt).    Posamezni   ins.t:-umenti in
ves orkester skupno ka?ejo tukaj vso svojo virtuoznost, sK'F^te'i im'eta v to slav-
nevst rr< ^tlve prej§njiri pravljic, končno se vrne ie Sindbad, njesovo ladio premetavajo valovi razburkanega morja, bliža se magnetni sKali, ki ladjo priteguje in Končno raztrešči. S tem ponavljanjem vseh prejJnj h motivov ponazoraje skladatelj, kai sg dogaja v sultanovi notranjosti' Pod vplivom vseh pravljičnih lepot se omehča in podari Šeherezadi življenje. So enkrat siišmo njen ljubki glar. (rolo-*-iolina), tokrat pa ne n-^eruie v*č t novo nravl^ico, temveč epilogično zaključuje svoje pripovedovanje. Sultan se zam*ikne. mirno zaci remi j? (motiv v bas h pianis-imo). Šeherezada pa bdi nad njim (visoki flacjeolet solo violine*. Se enkrat misteriozni akordi, ki so uvedli vso pravljico sedaj jo pa ravno tako san javo zaključujejo, in — doživeli smo tisoč in poslednjo noč. N
To izvanredno skladbo, ki zahteva ma-lc?m-:x:m od vsakega posamesresa godbenika m od celotnega orkestra, nam bo no-
coj (pondeliek točno ob 19. v Union") pričaral veliki Radijski simfonični orkester
pod taktirko svojega dirigenta D. IVT. S-janca. Za Izvedbo, ki obeta bui nsdoh:ča-jen glasbeni dogodek, je na razpolago še nekai vstopn;c v Matični knjigarni.
Cvetna neđelp je bila mmna m tar.la
. Ljubljana, 2. aprila.
Letosn-Jit 1. april si je dovolil imen tno potegavščino, k pa v ostalem ni b:la potegavščina, marveč vel"ko presenečenje Po dveh dneh rahlega deževja je namreč v noči na sobote- najprej grmelo, potem pa 1e začelo snežiti in se je Ljubljana v sobotnem jutru prebudila vsa bela. Snesr -»e Čudovito prečlst 1 o^rač^e. zato se je že zerodai smeialo sonce s sinjega povsem jaanerra nr*ba fn sneer ie kar ?^proti kopnel. Po ulicah se je pretakala brozga, ponekod 30 se razlvali kar crli potomki, kap-lialo je curkoma s streh ln z dreves, ki so bila snet enkrat za kratek čas v belem zlrn5r>em cvetiu. Prvoaprilska sonza&ja je bila torei kratkotrajna, gotovo p^. pr'rodi n*5 škodovala, marveč ji samo koristila. Kolikor toliko ie zdaj zemlla napojena -n ker s~nce pridobiva na moči. je verjetno, da bo pr'roda za velikonočne praznike lepo ozelenela in da bo zemlja, marsikcd izorana in poseiana.
Jasno in sončno vreme je pr'pomoglo, da tudi letoSnj? cvetna nedelja nt nič *z-gublla na svetem slovesu in na svoji pestri lepoti kot mladmski praznik, ki je v Ljubliani prav tako pr ljubljen kakor na deželi. 2e zgodal dopoldne je polnila cerkve mladina z butarami, ki so bile letos namesto s pomarančami okresane z j^r-o'-ki, pa je že treba reči. da so se še lepše podale. Čeprav je popoldne malce nagajal veter, 54 vendar že povsed po parkih videl gruče ljudi na klopeh. Užival5 so zgodnio pomlad v enaki meri kakor gruč? sprehajalcev po parkih in cestah, vodečih v okolico. Kljub krasnemu dnevu pa so bila tud", tokrat gledališča prav dobro ob'sVana
Dobili smo socijalno pomoč
V ospredju zanimanja zadnjega časa so Bile v Ljubljani akc je za Z'msko pomoč, ki Je pod energičnim vodstvom znala prt-iobltl srpdotva za ;zn>tn~ nednorc tistim ki so resnično potrebni Obenem je zbudila žvo zanimanje za slovensVo knjigo. Begunci, ki so prodajal! tabl;ce za knjižio tombolo Zimske pomoči, so bili povsod
prijazno spre joti. prav tako dc<A leta, k! so še pretekli teden predajala tombolske karte. Skratka. Z:mska pomoč ;e postala za Ljubljano pojm. k: ima mečno popularen zvok Ker pa je bila Zimska pomoč določena za omiljen je socialne bede v zimskih mesecih, je nrezident g. dlvizlisk general Rupn k s 30. marcem odredil, da je Z:mska p^moč prenehala poslcvaV vse njene terjatve rn obveznosti pa je prevzela Soc'alna pomoč, ki je pričela poslovati s 1. aprilom z osebjem in sredstvi prest i-le Z-mske pomoči. Kniižna tombola pa se bo pod nazivom Zimske pomoč' še vodila do njenega zaključka junija 1044, in ricer pod vodstvom Socialne pomoli Tako smo terei s Socialno pomočjo dobili trajno ustanovo, ki bo skrbela za cmiljevan'e socialne bede v vseh oblikah in v vssh let-n"h časih.
Zborovanje sodelavcev Prevoda
Preteikli četrtek in petek so se zbrali k zasedanju sodelavci Prevoda, da premp-trilo vsa važna vprašanja javne oskrbe. Zborovali so v zbornici ljubljanske mestna hiše. Podpredsednik dr Eiletz je naglašal socialni pomen Prevoda, ki je danes ne samo največje trgovsko podjetje v Ljubljanska pokrajini, marveč sploh najpomembnejši zavod. Takoj ob pri Četku razprav so okoliški župani predlagaU, kako bi se pomagalo prebivalstvu, katerega še vedno nadlegujejo tolovaji. Prvi dan zborovanja so bili sodelavci Prevoda predstavljeni glavnemu nemškemu svetovalcu dr. Kultererju in predsedniku Prevoda g Grp čnerjti.
Glede mesa za okorške občine Je bilo sklenjeno da bodo začele z anrilem dobivati občine Jezica, Rudnik. Polje ln Do-brunje po 10 dkg tedensko na osebo. Tud] potrebe Vrhnike. Los-atca in Rakeka se bodo v dan;h možnost'h zadovoljne
Zastran mleka so bili okol^Skj župani naprošenl. na1 store vse. da bo prišlo čim več mleka v LJnnHano, ds se re#i mladina pred fahiranjem Kmetje, ki 'majo pašnike in travnike na Barju, so pa v velikih skr-
beh zaradi goveje živine, ki ae Je loteva
kostolomnica. Prevod upa, da bo mogoče d&tj tem živinorejcem dovolj soli, ki Jo bodo primešali kisU barjanski krmi, da živina ne bo rahitična. Nadalje so bili župan" naprošeni, naj vzpodbujajo kmete, da se čimbolj potrudijo zn zelenjavo, sadje in drva, kar vse bo Ljubljana z veseljem pokupila po primernih cenah. V Fplošnom je b;l napovedan neizprosen boj črni borzi. Dvodnevno zbore vanje Prevodovih sodelavcev je vsekakor zapustilo najboljši vtis ln prepr čanje, da bo storjeno vse. kar je v dnnih razmerah le mogoče storiti za oskrbo Ljubljane in pokrajine.
Umetnostna razstava
Umetniška delavnost v LJubljani tudi v vojni ne počiva. Ljudje ?e vedno kupujejo knjige, čeprav je denar skop. Rnrii si t : i privoščijo vsaj v soboto ali v nedeljo razvedrila v gledališču ali v kineinntoT^afu-Prav tako 30 koncerti in Javne produkcije debro obiskani. O razg banosti v umetniškem življenju Ljubljane pričajo- tudi razstave, ki se vrstijo zdaj v tej, zdaj v oni trgovini z umetninami. Pri Kosu v pasaži Nebotičn'ka razstavlja SnSi Šantel 15 oljnat h slik in 3 radiranke. Baifl šrmto! ni^ svoje zvesto občinstvo, k! spofltujfl njegovo resno ln trezno znanje. Slike privabljajo mnogo mimeidočih k ogledu. Pri Obersnclu pa je večja razstava ram h slovenskih mojstrov. Obsega okrog 60 del, med katerimi so tudi nekatere umetnin*1 pokojnih dveh mojstrov Jakopiča in Vav-potiča. Tudi tu je ogled živahen.
Vh javni fr?s>^«keii^ gojencev &?le Glasbene Matice
bo v torek, dne 4. aprila ob 18. v mali filharmon:čni dvorani. Na tej produkciji bo nastopilo 17 gojencev in fricer iz klavirskega in vio7inskega oddelka, oilielka za solopetjo in flavto. Spored produkc;;e, ki je na razpolago v knjigarni Glasbene Mcit'ce. obsoja poleg del iz domače literature rud! razna dela lz tuih literatur. •f rše in prijatelje glasbe vf.bimo k po-setu.
tajniška skupina Jadransko Primorje
PAOIO LJUBLJANA
ro>n=:Dr.i^rF:K, 3. aprila 7—7.10 Porodila v nemSSInl 7.10 9 Jutranji pozdrav, vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini 9—9 10 Poroč la v nemščini 9.10—9.20 Koračnica, napoved sporeda, ko-račnTca 12—12.30 Opoldanski koneort 12.ro do 12 45 Porrcda v nemščini in slovenščini 12.45—14 Koncert orkestra >Dermel1^ 14-1L10 Poročila v nemSeud 14 10 18 Vsakemu nekaj IT—17.15 Poročila v nem-. in sioven^^'ni 17 15^—18 P:-ma peis
— zabava bo vaša 18.45 —19 Vesets muzs
— Narte Velikonja: Anekdcie — 19 20 18 Prenos iz velike unionsks dvorane: VII. s nfonlčni koncert vrlikega Radijskega orkestra. Dir'gent E>. M. šiinnee; vmes <"d 19.50 -20 poročila v slovenščini, 20—20.45 poroč la v nemSeini 20 45—21 Glasbena medigra 21—22 Drobni nape Vi 22—22 10 Tlor^C;]a v nemSCini 22.10— 23 Dobra voija.
VEĆ SOBOSLIKAR JE V I\ PLESK ARJEV
za daljšo dobo ^prejrne.n. — Martine
Ivanr Zrinjrkeg'a cesta st. 7.
Umrla mi je tlanes dne 2. aprila moja draga ljubljena soproga
Pavla SahadoUk
nčiteliica v ppkoin
Pogreb draejc pokojnice bo v torek, dne 4. aprila ob 15.30 na župno pokopališče v Borovnici.
Borovnica,   2.  aprila 1944.
Franjo Suhadolnik žalujoči soprog,
Adolf Gotzl, brat
in ostalo sorodstvo
Si;
II       1    ■    Ml 1 IIII ■   1   1.......III1IMM II     1   1 II    HI Milil				
m				
Dotrpel je naš dragi mož, oče, sin, brat in svak, gospod
JOSIP MAHNIČ
TRGOVEC
Na zadnji poti ga bomo spremili v torek 4. t. m. ob pol 15. uri iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah.
Ljubljana. Senožeče, dne 2. aprila 1944.
2ALUJOČA SOPROGA S HČERKO
in ostalo sorodstvo
*tev. 14 _ »SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek. 3 aprile 1944. Strao 3
Zavedni Ljubljani!
V času, ko naši domobranci vodijo svojo požrtvovalno in težavno borbo s komu-nizmeni, potrebujejo največje moralne opore s strani onih, r^x katerih varnost, življenje in imetje se borijo. Vedeti morajo, v č gav blagor žrtvujejo svoj čas in svojo kri, vedeti morajo, da stoji narod z njimi, da njihove žrtve sprejema z globoko hvaležnostjo, da jih obdaja s svojo ljal>ezni-jo. ki so je vredni kakor nikdo drugi.
Vemo, da naši ljudje goje do domobranca v svoj h srcih take občutke in da jih tudi pokažejo, kadar le morejo. Toda potreben je bil £e javen, vsemu svetu viden izraz takega spoštovanja, hvaležnosti, ljubezni do naših junaških protikomunistič-nih borcev, kj naj jih pri njihovem deiu podkrepi, jih navdaja z vedno novim zaupanjem v svoj lastni narod, jim daje gotovost, da mso osamljeni, temveč da jih na vsakem koraku spremljr jo goreče želje in vera ljudstva v njihov dokončni uspeh
Zato je izšla iz naroda božična protiko-nranisf ena spomenica, ki so jo podpisali najprej naši najvidnejši predstavniki vseh stanov '.n slojev. Njim je v ogromnem št**-v:bi sledilo slovensko delavstvo, kar je »z-reilno dragoeen dokaz njegove zavednosti in dejstva, da nima z zločinskim komunizmom ničesar skupnega, Medtem so tudi poneko-J v pokrajin] organizirali tako ak-
cijo in se je slasti Novo mesto izkazalo z visokim Številom podpisnikov. Končno se je pričelo podpisovanje spomenice po uradih ln hišah, kar je dalo kot rezultat 30 000 podpisov in kar pomeni za Ljubljano Uredno mnogo, zlasti še, če vzamemo v obzir, da pri tem ne pridejo v pošte\ mladina niti domobranci sami in da je še mnogo ljudi, ki so bili ob pobiranju podpisov z doma ali iz urada odsotni ter venomer sprašujejo, kdaj in kje bodo to lahko nadoknadili.
Za vse take primere, vsem, ki doslej še niso    ieli prilike izpričati s podpisom spomenice svojo zavednost In ki to želijo storiti, se nudi nova možnost s tem. da jim bo božična   prot.komunistična spomenica na razpolago od 1. do 6. aprila v vratar jevj loži na magistratu.   Vsi sodelavci m sodelavke naj svoje delo zaključijo in pod pisne pole takoj vrnejo.  Ob tej prilki s< jim tudi zahvaljujemo za vso požrtvovai nost,  :i »o jo pri delu tako radevoljno po kazali.
Kdor še ni podpisal spomenice, raj se daj to stori! Zaveda naj se, da je to zgo dovinslci akt in da bo v bodočnosti vsafcdo iahko s ponosom pokazal na svoj podni kot dokaz,   da Je bil v usodnih  časih na pravem mestu.
PROTIKO-IT^STICNl ODBOR.
Kako so umirali milijom ruskih kmetov
'oij^eviskein suženjstva
Lfubljaita nujno potrebuje
novo iiiSsticljsko bsilsilsa
IcSokelJsk* paviljsn ima 1©8 postelj In je skoraj s&zlm presia|?clt2jen — šfcevJlo peste k j za izreda« razmere ne za&cstuje — Cbssžno delz mestnega zdravstvenega urada
Lani je obolelo v Ljubljani mnogo domač nov n tujcev na raznih nalezljivih boleznih, številni so bili primeri davice, škrlatiuke. griže in t'fusa. Zastopane so b le tudi druge nalezljive bolezni, razen malarije, trahoma, pegavca. črriih kcz ln drugih teži:ih nalezljivih bolezni, ki jih niso zabeležili že od kenca prejšnje svetovne vojne.
Mestn  zdravstveni urad se je skozi vse leto boril, kakor je mogel,  proti nalezljivim boleznim. Tako je bilo lani cepljenih  proti   davjci   1154 otrok.  Skupno je bilo v za dr. j h štirih letih cep'jcn h proti davici 12.120 otrok. Odrejena je bila obvezna aktivna imun:zacija uslužbencev ži-v Iske stroke, peric in strežnega osebja v avstvenih zavodih proti tifuzu. ImunJ-lih je bilo 2155 eseb (S09 moškh in 8 žensk). Na pozive v časopisju se je prostovoljno prijav lo 3758 oseb. predvsem .h, ki so prebivali v b'ižini bivališč ti-'i ho]- kov. Skupno je b lo lani imu-:anlh v Ljubljani proti t fuzu 5913 pre-'alcev. Ker je bilo 1. 1942. lmuniziranih *  21.773 oseb. je b lo v zadnjih dveh let h imuniziranih skupno 27.686 oseb.
Proti griži so lani akt:vno imunlziral' 498, preti škrlaticki pa 95 oseb. Mestni zdravstveni urad je lan  nadziral 206 ba-aoscev davice ln 7 bacilonescev Skrla-: tke Sluz žrela in nosa je bil preiskan na  pačil davice v 1240 primerih, na povzroči telja škrlatinke pa v 501 primeru. T ani so izdali 2126 kontumacilskih nalc-{ ov. Izvajanje kontumaca je bilo po orni estrj ^a zdravstvenega urada redno narLTirano.
Mestni zdravstveni urad je zahteval v vseh primerih nalezljiv h bolezni, kjer do-ma izolacija nj bila izvedljiva, oddajo bol-nikov v bcl.rišnico. Ker so stanovanjske r-ril ke večine prebivalstva tako slabe, da je izolscja doma malokdaj izvedlj;va, je t ia potrebna v večini primerov oddaja v bolnišnico. To povzroča mečno obremenitev Infekc jskega oddelka ljubljanske javne bolniSn ce. ki je opremljena z nezadostnem Število postelj. Mestni zdravstveni urad ob tej rrilžnosti opozarja, da Ljubljana ni pripravljena za primer izbruha večje epidemije. Ljubljaria nujno potrebuje novo infekcijsko bolnišnico.
Do leta 1S96.. ko je bila Ljubljana še razmeroma majhno mesto, je bilo za na-lezrj*vo bolne na razpolago le nekaj postelj v stari bolr. 5n!ci, tako zvanem »špi-talu-sr. Sredi prejšnjega stoletja, ko so se po ojačenju prekomorskega prometa pojavljali v Trstu primeri kolere, ki so bili po živahnem cestnem premetu, ki je vodil Iz Trsta skozi naše mesto na Dunaj, ponovno zanesen tudi v Ljubljano, je zgradila mestna občina na Ljubljanskem polju za sedanjim glavnim kolodvorom posebno izolirnlco za kolero, tako imenovani s>ko-lera Spitalc. Ta zasilna bolnišnica je b la zidana po epidemioloških načel'h, ki so vet jala sredi prejšnjega stoletja, in je danes v precej slabem stanju. Od zadnje volne se uporablja le za skladišče ;n v vojaške namene. Za bolnišnico je ta zgradba neprimerna.
Ko so 1. 1S96 gradili nevo splešno bol-n'šrvco. je bil zgrajen tudi poseben infekcijski pav ljon za 24 bolnikov. Ta paviljon
je bil namenjen za bolnike, ki bi na drugih oddelkih splošne belnišnee slučajno oboleli na kaki nalezljivi b "Jezni, število nalezljivo bolnih je raslo, v infekcijski oddelek so prihajali bolniki iz mesta n okolice. V oddelek se je natrpalo vedno več postelj, s čimer so se higijenske razmere na oddelku stalno slabšale. L. 1930 je bil priz'dan k infekc jskemu paviljr-nu majhen prizidek za 10 postelj. Pri sedanji kubaturi bi smel imeti Infekcijski paviljon le 34 postelj, število postelj je pa polagoma naraslo na 60 in pogosto so ležali na eni postelji po dva ali celo po trije bohrki.
Te prilike so povzročale pogosto mešane okužbe. Kljub najprestnejSi oskrbi in poskusom najvestnejšega glflcenja in razkuževanja so rekonvalescenti, ki so morali biti do zadnjega skupaj v sobi s težko boln mi. zanašali nalezljivo bolezen po odpustu iz bomlsnice med zdravo prebivalstvo. L. 1937. se je skrajni stfslci od-pomoglo tako. da se je opazovalni odsek neurološko-psihiatričnega oddelka v sosedni zgradbi umakni in so tja premestili za davico obolele.
Skupno ima infekcijski paviljon z oddelkom za davico vred 108 postelj. Kljub temu je oddelek skoraj stalno prenapolnjen, odsek za davico pa je neprimeren za zdravljenje nalezljiv h bolezni, ker ni bil v ta namen zgrajen. število- postelj bi za redne razmere, ko ni nlkakih epidemij, delno zadostovalo. Oddelek pa nima posebnih izolacilskh prostorov, zadostnih kopalnic, bolniki morajo biti nameščeni v velikih sobah in je cela 'ired:-tev oddelka taka, da ne odg^van'a izkustvom in potrebam moderne epidemiološke vede.
Infekcijski oddelek ^prelema od L 1937 tudi druge nalezlilve boleli, predvsem bolezni skupine tifuza in griže, dalje erv-s-ipel. katere bolezni so do tedai zdravili na drueih oddelkih splošne boln šmce. Za vsaj delno ;lustrac~jo težk'h razmer oddelka naj služijo naslednje številke iz podrobnega pregleda bolnikov mfekcijskeera oddelka od leta 1937. do 1943. — Leta 1937. se je zdravilo na infekcijskem oddelku skupno 1391 bolnikov, ki so obo'eli za razmm! nalezljivimi boleznimi. L. 193S. se je zdravilo 1223 beltfkov 1 .1939. — 1043. 1. 1940. — 1662. leta 1941. — 971. predlanskim 1247 in lani 1342 bolnikov.
Iz zgornjega je razvidno, kakor to poudarja tudi letno poročilo mestnega zdravstvenega urada, da Ljubljana za primer kake večje epidemije nma zadostnega števila postelj. Gradnja novega Infekciiske-ga oddelka oziroma pesebne infekcijske bolnišnice je že mnogo let predmet razprav odgovornih činiteljev. Izdelal; so že razne načrte in proračune, izvedbo pa so vsako leto prekrižali nezadostni denarni viri. Načrte za novo Infekciisike- boln šn;co hranijo pri tehničnem oddelku Pokrajinske uprave.
Cd dne do dne se večajo potrebe Darujte zato čimprej za Zimsko pomoč!
Z ognjem in mecen, so se boljšev&d, ko s. >e Jurili že dovolj močno, spravili nad ruskega kmeta, ca mu odvzamejo njegovo *.emljo in ga spremene v poijedeUkegfa sužnja. Tisoče in tisoče vasi so požgali in porušili z bombami iz letal in topov, nuli-jone ljudi so pomorili že v tej uničujoči akciji. Prizanesli pa rudi onim niso, ld so se uklonili in se dali »kolektivizirati*. Niso jim mogli odpustiti, da so blii nekdaj svobodni kmetje, cči\idno so se jih rudi bali. Na stotisoce so jih vsako zimo pobrali ter jih odgnali na prisilno delo v uralske in sibirske gor.darve^ kjer so z njimi tako ravnali, da se je spomladi le redko kdo vrnil iz gozdov. Število umorjenih kmetov je tako naraslo za nove milijone.
Kako so nesrečni kmetje trpel* in umirali v tem boljseviškem suženjstvu, o tem podaja v svoji knjigi »Izdani socializem« grozno sliko nemški gospodarski strokovnjak Kari A!!»reeht, ki je L 1924 odsei kot BSvtaSea komunist v Sovjetsko imijo. ostal tam deset let in se povzpel celo do namestnika ljudskega komisarja, torej sovjetskega Ministra, za gozdno industrijo. Med drugim pripoveduje:
gospodarstva (kolhoze) ter so dobivali živila le za par dni. tako da jih ni=o mogli prav nič vzeti s seboj.
Bil: so skoraj izključno taki kolektivizirani kmetje ki so še pred kratkim imeli svoja gospodarstva in ki so se vdali le brutalnemu nasilju. Presežna večina med njimi ni nikdar pripada la razredu velikih ali srednjih kmetov. Bili so izključno siromašni mali kmetje. Postali so žrtev osebnega sovraštva krajevnih vaških sovjet ov, ki so jih denuncirali za »politično nezanesljive«, ali pa so jih enostavno »pomotoma« vpisali v seznam »kulakov«. Kdor pa je bil enkrat v tem seznamu, temu noben protest ni več pomagal. V najboljšem primeru so mu pač obljubili, da bodo njegovo nritožbo prouč;Ji in naknadno »vse uredbi*. Ko so pa bili nesrečneži enkrat v želenniškem vagonu, ki iih ie odpeljal v gozdna področja, so bili prav tako izgubljeni kakor »prcletariatu in državi sovražni veleposestniki in veiik! kmetje«.
Sredi decembra 1931 so se kopičila v M0-rvj pri vodstvu komunistične stranke in pri osrednjih gospodarskih organizacijah larmantna poročila :z vseh delov Sovjetske zveze o slabem stanju zimskih del v gozdovih. Vodstvo stranke ie naposled prišlo do prepričanja, da je nastal izredne T-esen. vprav katastrofalen položaj.
Dclj£evi£ki lesni dumping v zagati
Oddelek za sovjetsko zunanjo trgovino je bil namreč oklenil z Anglijo in nekaterimi drugimi državami pogodbe o velikih dobavah Issa za leto 1S32. Cese ne bi po-sreč lo, da se predvidena drvarska dela v zadoii minuti pospešijo in se pripravi v celotnem obsegu potrebni les. potem teh pogodb ne bi bilo rntogoče izvršiti. V Krern-Iju so se zr redali, da lahko tu pomagajo le izredni ukrepi Zato so sklenili poslati v razna gozdna področja »izredne pooblaščence«, ki raj bi, opremljeni s konrrsar-skimi pravicami, na licu mesta izdali ukrepe, ki bi bili potrebni, da bi se izpolnile postavljene naloge.
Eden takih priganjačev sem postal tudi jaz. Odpotoval som kot »Izredni pooblaščenec* skrpno s petim: drugimi inžen.ierji, ki so mi bili prido-Ijeni. na svoje novo delovno področje, na Ural. Vsak izmed mojih spremljevalcev je bil izkušen in sposoben specialist na svojem področju. Naša naloga je bila predvsem ta. da skupno s krajevno upravo na Uralu natančno preiščemo prave vzroke nastalega zastoja pri izvajanju zimskih gozdnih del. Nato naj bi skupno izdali ukrepe, s katerimi naj bi se ta zastoj odstranil in prek;n:eno delo pospešilo.
Ob prihodu v Svedlovsk prejšnji Jeka-terinburg. me je okrožno vodstvo stranke najprvo vprašalo, kakšno praktično pomoč smo prinesli. Manjkalo je prilično vsega, kar je b lo za nadaljevanje dela potrebno: kruha za gozdne delavce, krme za konje, zdravil za Številne bolnike, nafte in bencina za traktorje in tovorne avtomobile, nadomestnih delov za popravilo traktorjev in predvsem zdravih in močnih grozdnih delavcev — skratka, doceh nemocoče je bilo v obstoječih okoliščinah tudi le pomisliti na izvedbo postavljenih na^g.
V p&etKŠh cfcltetah
v sibirski zimi
2e davno sem spoznal, da se ni prav r.ič zsnesti na »poročila«, pa naj bodo še tako debro sestavljena. Predvsem sem se moral torej na licu mesta osebno prepričati o položaju. Z enim svojih tovarišev sem se zato naslednjega dne podal v najbolj ogroženo področje Nadeždnsk. Ostale štiri inženjerje sem poslal kot opazovalce na druga važnejša delovna središča.
Po večurni vožnji z ozkotirno gozdno železnico smo prispeli na cilj. Pripravljen sem bil na najhujše, toda to, kar sem tu videl, je presegalo vsako pričakovanje.
V dolgi vrsti nizkih zemeljskih lukenj, pokritih z vejevjem, je bilo nastanjenih na tisoče nasilno razlaščenih kmetov iz vse Rusije z njihovimi družinami. Čeprav so bila ta podzemelj rka bivališča sredi gozda kjer je bilo na razpolago dovolj lesa za kurjavo, niso nikier kurili — in to pri 30 stopinjah pod n člo! Meni so izjavili, da dobivajo po nalogu vodstva kurivo le oni. ki v polnem obsegu izpolnijo »delovno normo«. Dejansko pa sem ugotovil, da, v vseh teh luknjah sploh nikjer ni bilo niti ene peči. Pretežna večina vSeb teh. še le pred par tedni semkaj pripeljanih kmetov je imela le lahko poletno obleko, ker so b li po večini doma s Krima, južnih delov Kavkaza in iz Podonja.
Tudi mal! kmetje
so bili zapisani poginu
Zopet enkrat sem imel priliko, da sem se na lastne oči prepričal o strašni bedi, v katero je pahnila kolektivizacija vse ruske kmete brez izjeme. Kakor so mi pripovedovali ti ljudje, so jih docela nepripravljene sredi noči polovi I i po vaseh, jih nalo žili na vozove ter odpeljali na na.fb'ižj> kolodvor. Niti od svojih najbližjih sorodni kov se niso smeli posloviti, vzeti pa so smeli s seboj le najpotrebnejšo obleko. 2i vilskih zalog niso imeli, ker so bili že takrat vsi prisilno  vključeni  v kolektivna
rev c s ti m domačem knjižnem trgu
Bcbsa knjiga
Nr^o'conova velika ljubezen
Aubrv Octave, »Napoleonova velika ljubezen« je izSla kot 18. zvezek »Dobre knjge«. Kar posebno preseneča v njeni zbirki, je smotrna pestrost ha smiselna razporejenost, ki odlikuje zasnovo njenih doslej izišlih knjig. Kako zelo je zbirka prodrla med naše šrroke ljudske sloje, dokazuje predvsem okolnost, da je doslej že osem zvezkov popolnoma razprodanih. Zgodovinsk roman francoskega pisatelja O. Aubrva. ki je zaslovel po svojih posrečeno zamišljenih in zanimivih zgodovinsk'h slovstvenih delih, kaže neke posebne od! ke. k; izstopa z njimi iz moštva drugih sHčniri romanov. Knjiga »Napoleonova velika ljubezen« ni namreč obremenjena z letnicami, imeni raznih zgodovinskih oseb, zgedov nskimi dogodki bitkami itd., kar vpliva kvarno pri številnih drugih delih te vrste in kar povprečni č:tateijski kreg T-bičajno utruja.
Aubrv navaja v tem svojem romanu, ki nosi v zvirnlku e.es-ov *Marie Wa'evska«-le one zgodovinske osebe fJnžefrna Fou-che. Duroc. Napoleonovo sorodstv- Ud.) dogodke in okoliščine, k? so neogibno in nujno povezane s kr.jižno obdelavo slovc-C-etra sodobnega francoskega pisatelja, W
ga lahko označujemo kot mojstrskega ob-lkovalca zgodovinskega romana, dasj ne vsebuje ta njegov reman momentov, ki bi ga povzdignili nad drug mi umetninami francoske ali kakršne koli druge književnosti. Vse te stvari so nanizane v romanu tako rekoč mimogrede, tako da ne za-brisujejo glavnega toka dogajanja. Vodilne niti, ki jih pisatelj spretno razpleta, obkrožajo Napoleona in poljsko grofico Marijo Waievsko. edino mogočnemu Francozu resn čno in brez slehernih računev udano žensko. Čitatelja bo nedvomno globoko prevzel epis nežnih človeških čustev, ki vežejo Napoleona ln poljsko grofico, ki je krenila na to svojo pot lz prekipevajoče vzgledne ljubezni do svoje domovine. Napcleon, ki je v čustvenih nihanjih zelo rad uveljavljal razne spremembe, je ustvaril v svojem toplem srčnem odnosu do grofice Marije Walevske izjemen primer ustaljene udanosti, iskrene čustvene navezanosti.
Čitatelji bodo z zvedavo pozornostjo sledili posameznim poglavjem, k; so zasnovani na čim možnejSi objektivnosti ln čim vernej§; zgodovinski razčlenjenost:. Odložili bodo knjigo z občutkom ugodja ln za-iovoUstva. SIcvenski nrevod je kvalitetno delo prve stopnje. D zčeva se, ko da je delo zraslo na naših tleh. V. Levstikov 1  prevod je mojstrski, tehtno premišljen in
v polnem skladu z duhom in slogom našega jezika. Pripomniti je Se, da je to pot tisk Dobre knjige idealen in bo čitatelja resnično zadovoljil. Taksen pregleden, razprt tisk prav gotovo poglablja in povečuje zan manje zlasti starejšega čitajočega občinstva.
NAROČITE SE NA ROMANE
DOBUfc KNJIUE
u:; i.!_ .j... :• i-
Vseh zaveden Slovenec bo
"Vtlpisal narodno pv&tikamu* nlstično spomenico.
»Najuspešnejši p?itl<ku
Krajevni vodja te delovne kolonije, neki čekist brutalnega izgleda, mi je izjavil, da so se vsi »gozdni delavci« že par dni kategorično branili nadaljevati delo. Z dra-konskimi ukrepi je poskušal zlomit' ta odpor, doslej pa se mu to ni posrečilo. Sploh več ne ve. kaj naj stori. Izvedel sem. da je v izvajanju tega »najuspešnejšega pritiska« odredil, naj se us*avr i/v'aJa živil vsem »za drlo nesposobnim«, to je bolnikom, starcem in otrokom, ker da so to »nekoristni požeruhi«, ki zdravim in za delo sposobnm samo odjedajo kruh.
Smatral sem za najootreb-ielšc, da se takoj osebno porazgovorlm z ljudmi in na ta način izvem, kaj je pravi v7rok. da se i branijo dela, in da ugotovim, kako bi mo-1 gel tem nesrečnežem najbolj pomagati.
Nenas3:če zahteve
ob nemogoči hrani
Zbegan? in preplašeni ljudje si dolgo niso upali z besedo na dan. Šele, ko so spoznali, da si resno prizadevam, da bi jim pomagal, so postali zaupljivejši. Tako sem izvedel, da so b;li pred kakimi tremi tedni nameščeni na tem področju. Zahtevali so od njih, čeravno mnogi med njimi poprej gozd^ še nikdar videli niso, kaj šele da bi bili kdaj v njem delali, take storitve, kakršnih tudi priučen gozdni delavec v Srednji Evropi pri najboljši hrani nikdar ne bi bil zmožen izvršiti. Kot normalno storitev so zahtevali od vsakega posameznika pet kubičnih metrov cepljenega lesa! Pri tem se je moralo drevje podirati, okle-stiti, razžagati na meter dolge hlode ter spraviti v skladovnice vzdolž odvoznih cest!
Obrok živil za normalno storitev je bil določen dnevno na 100 g kaše, 250 g moke, 100 g posušenih rib in 10 g olja. Ce kaka skupina ni dosegla te nemogoče normalne storitve — in do?eči je ni mogla nobena — so vsem iz dotične skupine sorazmorno znižali že itak mnogo premajhne obroke hrane.
Solznih oči so stali ti nesrečreži pred menoj. Opozarjali so me na strnšno žrtve, ,ki so jih že doprinesli, na številne bolnike, ki so bili med njimi, in zlasti na otroKe. ki so bili neizprosno obsojeni na smrt od lakote, ker jih na ta način ni?o mo^li prehraniti in so mnogi že v teh treh tednih pomrli. Več žensk mi je pokazalo »kruh«, kakršnega so pekle tukaj. O bs t opal je iz ene tretjine črne. zatohle moke, in iz dveh tretjin zmlete smrekove skorje.
Brez zdravil !n obvez
Več ko tretjina teh docela onemoglih ljudi je ležala bolns * ledenomrzli i z* meljskih brlogih. Število »za delo sposob-n h« je bilo v uradnih listinah izračunano čisto shematično. Kdo je »za delo sposoben«, o tem je odločal poveljnik. Čeprav ie bilo v tem taborišču segnanih nad pet tisoč ljudi, ni bilo niti enega zdravnika ali zdravstvenega pomočnika. Zdravil sploh ni bilo, prav tako tudi ne nikakih obvez. Nekateri moški so mi kazali poškodbe, ki So jih, gozdnega dela docela nevajeni, dobili pri podiranju dreves in ki so bile sedaj vse vnete in gnojne, ker so jih mogli obvezati le z umazanimi cunjami.
Pri pregledu opreme in stanovanjskih razmer sem moral ugotoviti, da večina teh pristnih delavcev ne le ni imela zadostne obleke, temveč tudi ne primerne obutve. Mnogi so imeli samo nizke čevlje. kakr?ne nos:jo v južni Rusiji. Bilo 1e seveda docela nemogoče s tako obutviio v najhujšem mrazu delati po več ur v gozdu, ne da bi nastale najhujše telesne poškodbe. Temperatura je znašala povprečno 30 sto-ninj pod ničlo. Sneg le ležal meter visoko. Razumel sem. da ljudje v takih razmerah res ne morejo delati.
Z nizkotno podlost.fr> so bili ti l.Hiđle — in takih taborišč Je bilo samo v TJraln na tucate — namerno izročeni fiz'čnemu uii-čeniu z brezobzirnim brutalnim i -stradanjem.
Boljševizem trpi
le suženjske duže
Poizvedbe o tem, kaj je uprava taborišča doslej razdelila za prehrano, so ugotovile, da v celoti ni prišlo na dan in o^e. bo niti 200 eramov kruha. Pri tem pa je
bilo v skladišču, obdanem z dvojno mrežo žice in strogo zastraženem po vojakih GPU. dovolj ^ li vil! čeprav le bil vsi i funkcijonar iz S ver d lovska, ki me je spremljal, pripadnik inteligence in 1e prav tako kakor jaz sem uvdel In razume' brezmejno bedo »n brezizhoden ooložal teb siromakov ter vedel, da pod takrrrri pogov nihče ne more delati, si ni uoal ničesn^ storiti. Ni se da? pregovoriti. dn H kot od-
par dni poprej nasitijo, preden se silijo k težkemu goirdr-emu deiu. Največji iirah mu je zrl iz cči. ko sem ga onjzor 1 na njegovo veliko odgovornost toda vztrajal je pr; svojem odklonilnem stališču. Skliceval se je na povelja vrhovnega vodstva taborišč in poveljstva GPU v Sverdlovsku, kjer da bi ga brez dvoma takoj pozvali na odgovor, če bi razdelil več živil.
Tako daleč sta spravila ljudi teror in smrtni strah, ki se je zagrizel v vse sloje prebivalstva v tej »najbolj svobodni socialistični državi na svetu«, da je izobražen človek pušta! svoje rrjakc in njihove nedolžne otroke v lisoHh umirati cd i;:kote, sama da je rešil svejo lastno bedno eksistenco.
Na slafeien o3 stz^niev
Posebno sem nato pregledal celo vrsto teh groznih »stanovanj«. Nedopovedljiva bed3, ki sem jo našel, me je globoko pretresla. Na mrzlih tleh so ležali ali sedeli ti nesrečneži, od lakote in pomanjkanja, od skrbi in bolzsti decela zlomljeni, apatično strmeč predse. Mnogi izmed njih že po več dni niso zaužili niti koščka kruha, še manj pa kako toplo jed Tresoč se od mraza so se stiskali na pol sestradani otroci k svojim materam in očetem. proseč me z utrujenimi in žalostnimi kretnjami kruha. V teku štirih tet vojne, ki s-m jih prebil na fronti, sem spoznal mnogo nesreče. V dolgih letih svoiega življenja med Sovjeti sem videl mnoso usmiljenja vredne bede, toda to kar sem videl tu, je presegrJo vse, kar si more i;misliti človeška pamet na hudobiji, podlosti in blaz-II. srosotnosti, Ti nesrečneži, čijih edini »zločin* je bil v tem. da so so bili samt ali pa njihovi predniki po osebni pii.hiosti in sposobnosti prikopali do koščka lastne zemlje — bili so izključno kmetje — so trpeli tako strašno, da bi se bilo omehčalo tudi okamenelo srce n.i:bclj neusni jent ga priganjala sužnjev, če £e ne iz usmiljenja, pa vsaj iz preračunljivosti. Se ta bi bil razumel, da tudi človeški stroi odpove, če ne dobiva potrebnih pogonskih sredstev.
Najtežji kriminalni zlečnei v DaJbojHfl ječah na svetu imajo naravnost fOSposko ž'Vijcnje v primeri s tem peklom. Oni imajo vsaj streho ned glavo, dnevno redno prehrano in predvsem vedo. da bo enkrat potekel njhov Ča- in se b d.i mogli spet vrniti v svobodo. Ti ljudje pa vsega tega nimajo. Vsak cen morajo q!cdati kako člani njihovih di'uiiin. njihovi otroci, njihove žene njihovi starci in ni hovi prijatelji počasi in v mukah umirajo lakote, Zavedajo se, da so le zato tu, da se t«kq dolgo mučijo z najtežjm prisilnim delom, dokler se njihovo telo ne bo zrušilo in dokler kakor živina nekje v snegu ne poginejo v najtežjih mukah.
Po hudih prepirih s trmoglavim poveljnikom taborišča se mi je naposled pr»~re-čilo prepričati funkcijonarja iz Sverdlov-ska. da je treba storitveno normo takoj zn žati na eno tretjino. Razen te^n smo se dogovorili, da se mora izdati tudi za ono, ki za delo niso spodobni, za bo'nike in za otroke mirfroalni obrok živil, da se zagotovi njihov obstoj.
Na smrt otooiests m n žice
To pa je bilo tudi vse, kar sem mogel doseči. Za vse drugo je bila pristojna samo moskovska centrala. Tom sem moral j izposlovati spremembo obstoječih določb. Pri tem sem moral seveda poseči v oblastno območje GPU. kateri so bile te nesrečne žrtve Stalinovo »reforme agrarnega gospodarstva« podrejene. Dobro poznavajoč m^ntaliteto sovjetskih uradnikov, sem dosegel, da so se vsi dogovori obenem s kratkim opisom ugotovljenih razmer protokol rali. Zapisnik smo podpičij ravnatelj *z Sverdlovska. jaz in spremljajoči me inženjer. Poveljnik taborišča je osorno odklonil svoj podpis. Svojeg!avno je trdil, da niso točne navedbe v zapisniku, da delavci zaradi nezadostne hrane nis-i sposobni za delo. Očital mi je da ne poznam pomena taborišč za prisilno dej o, ter je brez ovnkoV izjavil, da se moraJo v*i ljudje v teh prisilnih taboriščih »iz strankarskih in državnih razlocrov sistematično iztrebiti«. Cim prej poginejo, tem bolje je to za »socialistično %p!o5noM«. Tako so ga poučili, ko je bil od strankinega komiteja v Sverdlovsku imenovan za povelinka taborišča, in takšna navodila ie tudi dobil na sestanku, ki ga je sklical politični šef gozdnega go?podarstva Fuschmann v Moskvi, na katerem so mu skupno s 60 drugimi poveljniki taborišč pojasnili njegove naloge. Zato je odločno odklanjal vsako besedo o »delovni nesposobnosti« teh ljudi. Ti ljudje so leni in trmoglavi. To so »buržuji*. ki nočejo delati. Njegova sk: b je, da ostane »duh proletarske opreznosti« napram tak;m »sovražnikom dižave« vedno buden in da državni organi ne bodo oškodovani s kakimi h:navskimi manipulacijami. Na moje vprašanje, kaj misij sto: riti. če se bodo ti ljudje še nadalie branili dela. mi je izjavil docela odkrito, da bcd° potem pač posrinili od lakote.
B lo je jasno: GPU je namenoma poiskala take zločinske kreature, ko je ustanovila ta taborišča. Potrebovala je brulalne in pr padle Mudi ki sc ničesar ne ustrašijo in katerim ni nič na tem, če uničijo par desettjsočev človeških živllenj. Tako naj bi se »iz driavnih ozirov« umorili vsako zimo po stotisočl poštenih in resnično dragocenih ljudi. Ker tako ojrromnih ljudskih množic n! mogoče likvidirati enostavno s strojnicami in topov', ne da bi nastal četudi le papirnat vihar ogorčen "a v svetovnem tisku, so morali pač poiskati drugo pot, da bi te »scvrežn ke države« na tihem z otroki vred do kraja iztrebili.
*
O enakih peklenskih razmerah, kakršne je ugotovil on sam. so Albrechtu soglasno poročali tudi oni štirje irrženierji, ki so £a spremljali iz Moskve in katere ja  razposlal  v  razna  druga  taborišča na
področju Sverdlovska. Albrecht podrobno popisuje kako se je telefonično obračal na- vse mogoče instance v Moskvi, da bi dosegel vsaj r^kaj izbolišanja za nesrečne kmečke ljudi, odgnane na oriilno delo. Dosegel pa ie le to da so bili on in njegovi spremMevalci brzojavno odpokltami in da «*o o^d*' v nemiJne-r pri OPTT v^emo-CToČni boltfcviški noli*ičn: po^HM Začela jih le 7->c'**d^vati in iih res že čez nekaj mesecev aH'psIs v ječo z obtožbo, da so 4 —~ixu buriuiski reiu^*,.j*uui.
\
Stran 4
»S LOVENSK1   N ARO D«, ponedeljek, 3 iprSa 1944,
Velika noč, ,,viiz gusice44, presmec
Stari vellkcnsčni običaji in slovesna praznovanje velike neti na iseželi
Na deželi se začne velikonočno praznovanje že na cvetno nedeljo. Praznična ubranost narašča počasi, od dneva do dneva. Cvetna nedelja je priprava na veliko noč.
Na cvetno nedeljo se začnejo ponekod pripravljati že kmalu po božiču, ziasti če je velika noč zgodnja. Na štajerskem ne nosijo na cvetno nedeljo v cerkev *buta-ric«, ampak »presmec«. Ljubljanske buta-rice so mrtve in nam ne vzbujajo pravega spomladnega občutka, najsi so še tako kričeče pisane; v njih ni živega zelenja in cvetja, štajerski >presmec«; je pa pravi pomladni šopek: na cvetno nedeljo je vsa cerkev zelen, cvetoč, prijetno dišeč gaj. Včasih zunaj še leži sneg, v cerkvi je pa prava pomlad. Zelenje je povsem naravno. Barve so naravne, prijetne očem in se lepo skladajo: živorumen dren se druži s snez-nobelo črenso, veže ju pa zelenje črense, brinja, vrbovja in vrbovih mačic. Da je pa cvetna nedelja res spomladna ter da je presmec vselej zelen, čeprav je velika, noč še tako zgodnja, je treba ob pravem času narezati vejevja in ga dati namakat v topel, ne presvetel prostor. Po več tednov rastejo tako vejice v toplih kleteh, da so do cvetne nedelje lepo zelene; včasih imajo že dolge mladike in črensa požene cvetje. Drena navadno ni treba siliti, ker začne prvi oznanjati pomlad, če mraz ne pritiska do same cvetne nedelje.
Vse to živo, cvetoče zelenje, povezano v snopič, se imenuje presmec. Ime je razumljivo: zelenje je sveže, presno. Vendar ime baje izhaja od velikonočnega kruha pres-meca_ Presmec je res znanilec pomladi in spričo njega prevzame človeka velikonočna ubranost.
Ko se ljudje vrnejo s presmeci te cerkve, osmukajo zelenje in ga dajo živini, da je tudi ona deležna blagoslova. Veje same pa shranijo pod streho, da jih varujejo požara. Pred hudo uro marsikje sežigajo veje presmeca, da bi z blagoslovljenim lesom (dimom) odvrnili od kraja nesrečo, točo in strelo.
V starih časih so iz posameznih bahatih kmečkih hiš nosili v cerkev ogromne presmece. Drug drugega so skušali prekositi. Posamezni presmeci so bili tako veliki, da so jih morali nositi po trije nosilci. Bili so podobni mlajem. Prava umetnost je bila spraviti takšen presmec v cerkev. Največji presmeci so segali do samega cerkvenega oboka. Bili so naslonjeni na zid ali pa podprti  s  posebnimi oporami.
V novejšem času ni več tako ostrega tekmovanja, kdo bo imel največji presmec.
Veliki teden je na deželi že zelo prazničen. Včasih v velikem tednu sploh niso opravljali težjih del na polju in v goricah,
V drugi polovici tedna so se že začeli slovesni dnevi in ljudje so dan za dnem obiskovali cerkev. Cerkveno opravilo na veliki četrtek je bilo skoraj prav tako slovesno kakor na veliko soboto. Tedaj med mašo utihnejo zvonovi — »gredo v Rim«. Nastopi tiha otožnost pred vstajenjem, da je vstajenje potem še tem slovesnejše in veličastnejše.
Na veliki petek so se ljudje ves dan postili. Hrana ni smela biti zabeljena. Zjutraj niso imeli zajtrka. Izogibali so se tudi alkoholnih pijač. Tisti, ki so se držali posebno strogo posta, niso pokusili ves dan drugega kakor košček suhega kruha. Delo je počivalo ne le zaradi tega, ker lačen človek ni sposoben težjega dela, temveč tudi, ker so ljudje obiskovali cerkve, da so si ogledali božji grob.
Sicer so se pa zadnje dni pred veliko nočjo ljudje doma pripravljali na praznike. Največ dela so imele seveda ženske, a tudi moški niso mogli držati povsem križem rok. če je bilo vreme dovolj ugodno, so moški morali prebeiiti hišo. Ženske so prale, umivale, pekle, kuhale. Okrog hiš je prijetno dišalo. Nakuhati je bilo treba mesa, da so ga nesli k blagoslovu, speči >presmec«, velikonočni boljši kruh, ki so ga prigrizovali k blagoslovljenemu mesu in ga drobili v belo kavo, pobarvati pisan-ke (pirhe)... V moški delokrog je spadalo, da je gospodar nakopal hrena. Mo-š~ki, navadno mlajši, so pripravili >vuze-micoc.
Pravo praznovanje se.je začelo na veliko soboto navsezgodaj. Ta dan so vstali zgodaj celo dečki, ki jih je bilo sicer težko spraviti pokonci. Pohiteli so k rani (prvi) maši. da so prinesli domov blagoslovljeni ogenj. Že pozimi so stikali v bukovih gozdovih za drevesnimi gobami, da so se lahko potem na veliko soboto bahali, češ, moja goba je največja in najbolje tli, ker je primerno suha. Sleherni se je skušal čim bclj izkazati, da je pritekel domov ' med prvimi z blagoslovljenim ognjem. Pri rani maši na veliko soboto je bila cerkev navadno nabito polna, kajti marsikdo je s posebnim veseljem prisostvoval slovesnemu trenutku, ko so pri gloriji zopet zapeli zvonovi. Vstajenje se je začelo prav za prav že tedaj. Sicer je pa bil na veliko soboto še post. Zjutraj še niso jedli. Opoldne so si že privoščili dovolj obilen, čeprav postni obed.
Prava velika noč se je začela na veliko soboto popoldne. V vaseh, ki so oddaljene od župnijske cerkve, so dekleta nosila je-stvine k blagoslovu k vaški kapeli. To je ' bilo častno dekliško opravilo. K blagoslovu so nosile poročene ženske le, če niso imele večjih hčera ali sester. Dekleta so se pri tem slovesnem poslu skušale čim bolj postaviti, da bi fantje spoznah, kako dobro so se pripravile na bodočo vlogo gospodinj. K blagoslovu so nosile velike jer-base ali košare, in sicer na glavi. Dobrote je pokrival ^presmec«, kolač, velik kakor mlinsko kolo. Pogrnjen je bil z lepim, snežnobelim prtom, obrobljenim s čipkami. Ta prt so rabili samo v ta namen, odnosno so z njim pogrinjali mizo. ko je obiskal hišo mašnik, da izpove bolnika na smrtni postelji.
Med blagoslavlianjem jestvm pri kapeli so se izkazali tudi fantje. V primerni razdalji od kroele so najprej pozdravljali prihod duhovnika z možnarji. Grmelo je kakor na bojišču. Dekleta je čakala najtežja naloga šele po blagoslovu; vprizorila so pravo dirko: vsaka je skušala pritrči s težkim »blagoslovom« na glavi čimprej domov. Dekle, ki je doseglo to prvenstvo, je smelo upati, da se bo še tisto leto poročno. Pri takšnih dirkah se je zgodUo včasih rudi kaj neprijetnega: dekle se je spotaknilo, košara je padla z glave m velikonočne dobrote so začele »dirkati« na razne strani. Raztreščile so se plaanke in daleč s« Je zakotalfl pi esmec po pobočju griča nazaj h kapcM. Vendar je bilo prt
tem najhujše, da je dekle doletela sramota, ki je segala v tretjo župnijo. Takšno dekle pač ni moglo upati, da se bo poročilo še tisto leto.
Biagoslavljanje je bilo vselej precej zgodaj popoldne na veliko soboto, vstajenje pa pri cerkvi pred večerom. Pri nekaterih cerkvah so imeli vstajenje v nedeljo zjutraj, a ljudem se je navadno zdela slovesnost v soboto bolj mogočna kakor v nedeljo; v soboto je vstajenje ljudi bolj prevzelo že zaradi tega, ker so nestrpno pričakovali slovesnih trenutkov velike noči. Vstajenje v nedeljo zjutraj ni imelo več
končno pa vse dobrote še zaliti, najprej z vinom, nato še s kavo. • N« veliko nedeljo je počivalo vse delo I kakor le še enkrat na leto, na sveti dan. V nedeljo se tudi ni spodobilo, da bi se ljudje obiskovali. Niti sorodniki niso prihajali v nedeljo na obisk. Vsaka družina je praznovala sama zase doma. Pač pa so se ljudje sestajali ti i v nedeljo podnevi na prostem pri »vuzemicah«, ki so gorele pri nekaterih hišah, navadno na njivah, po ves dan. »Viizemica« je bila blagoslov za zemljo; kjer je gorela, je bila zemlja blagoslovljena in je potem  med letom tem
M. Gaspari: Am Ostersonntag —   M. Gaspari: Na velikonočno nedeljo
takšnega čara, ker so že v soboto popoldne pokali možnarji ter so ljudje že doživeli najslovesnejše trenutke.
Razen tega so v soboto zvečer prvič zagorele »vuzemice«. Zadišalo je po velikonočnem času, po pomladi; ne le. da je dišalo po »blagoslovu«, temveč tudi po dimu >viizemic«. Vuzemice kurijo s smolenjaki, s smolnatimi borovimi štori, ki jih nakop-ljejo pozimi. Ko se ljudje zvečer v mraku vračajo od vstajenja, se začnejo po gričih prižigati viizemice, velikonočni kresovi. Tu in tam so bile razpostavljene v obliki križa, zvezde, kroga ali ravne črte. Posamezni kresovi so goreli z velikim plamenom, čim večja, svetlejša je bila -?vuze-mica«, tem lepša je bila in tem večjo pozornost je budila.
Ko so se ljudje zvečer vrnili od vstajenja, je bilo tudi že konec posta. Vendar v soboto navadno še niso načeli »velikonočnega blagoslova«. Velikonočno jutro je bilo posebno slovesno že zaradi tega, da je bil zajtrk najboljši v vsem letu. Na mizi je zadišalo po blagoslovu; nobena jed ne diši tako. kakor velikonočne mesnine s hrenom, presmeeem in pisankami. Zajtrk je bil zelo slovesen. Pokusiti si moral vsega po malo,
bolj redila. Pri »viizemicah« so se navadno sestajali mladi fantje. Bili so veseli, vendar ne norčavi. Sicer so tudi skakali čez ogenj in fantje so metali dekleta čez plamen, vendar ie ostalo vse v mejah dostojnosti, kakor se spodobi za tako veliK praznik.
Bolj sproščeni so bili ljudje na velikonočni ponedeljek. Ta dan je bil namenjen, da so se poveselili v večji družbi, obiskovali drug drugega po domovih in prav spodobilo se je, da so nagibali z večjo vnemo kozarce. Oglasile so se tudi harmonike in v gostilnah so plesali. Viizemice so gorele tudi na velikonočni ponedeljek. V ponedeljek zvečer so se ljudje zbirali pri vtizemicah v večjih družbah, da so tako zaključili praznovanje velike noči in polešeala se jih je ž? otožnost, da je vse najlepše že minilo — mnogo prehitro.
V nekaterih krajih še niso pozabili, da so v starih časih praznovali tudi velikonočni torek. Ta darf se še niso lotili tujega dela. Po večini se pa ljudje niso več branili dela takoj po praznikih, k^r je spomladi nno^o poljskih del ki včasih zaradi praznovanja zastaneio. Velika noč je navadno zadetek sezone težkega dela in konec zimskih počitnic.
gospodarji Imajo svoje oljčne grme. Pred oljCnico priprav1 jo cljčne veje, ki so j h porezali po oljčnih grmih. Pri tem opravku so posebno zbrani in dobro pazijo, aa porežejo najlepše, najochctjiGjše veje. Potem jih povežejo v snop. V tem se poseo-no razumejo briška dekleta. Seveda j« v Brdih precej gospodarjev, ki nmajo svojega oljčnega grma. Pa je bila že od nekdaj med Brci ukoreninjena navada, oa ?o kar sosedje, ki so oljke imeii, poskrbeli za to. da ni ostala rooena. briška domačija brez oljčnega snopa. Na oljčnlco. cvetno nedeljo, pa je domačim s novom zaupana važna naloga. Vzamejo snope, si jih priveze jo na hrbet in odnesejo k blagoslovitvi oljk v domačo župno cerkev. Seveda si Brici pri tem temeljito ogledujejo snope ter ugibajo, kateri oljčni- snop je b'l najlepše okrašen, kateri je bil največji in kateri je imel najlepše rasle oljčne veje in vejice. In tudi po teh oljčnih snopih raste ugled družine in domač.je.
Hodimo tuč žagance!
Do velike srede ni potem nič posebnega. Kakor povsod drugod, tako so tudi po briš4cin župnih cerkvan na Veliko sredo, četrtek in petek večerne molitve s čitanjem psaimov in drugih predp sar.ih svetopisemskih berU. Pred oltarjem je postavljen svečnik s svečami, ki jih zaporedoma v določen h molitvenih presleditih ugašajo. Ko pogasijo na Veliko sredo zadnjo svečo, kar pomen' Kristusovo smrt, pa sledi važna naloga briških fantov in dečkov. Pred cerkvijo so namreč že pripravljene tleske, ki so v hipu, ko ugasne poslednja sveča, pričeli dečki po njih vneto, neutrudno udar. jati s palicami. Vse, kar le utegne, prihaja opazovat ta s*cer šumni in hrupni predve-likonočni briški obred, že tedne :n tedne prej se je briška mladina veselila tega obreda in se je medsebojno pozivala k temu običaju z vabilom: »Hodimo tuč žagance!c
Klepetci in tleče gobe
Na Vel.ki četrtek je briška mlaxlina spet na negah. V njenih rokah se pojavijo rag-Ije, ki jim Brici pravijo > klepetci« in se oglašajo ti klepetci vse tja do velike sobote brez prestanka. Celo spoprimejo in sprčkajo se zara/di njih.
Na Veliko soboto so spet važna opravila, ki pripadajo briški mladini. Velike sobote '"n njenih običajev se spomnijo briški »antje in dečki že v poletnih mesecih. Tedaj so si nabrali drevesnih gob. kii so jih potem doma najprej dali suš t, nato pa so jih shrarili, da so lahko prišli na Veliko soboto do svoje veljave. Že na Veliki petek jih pripravijo in nabodejo na žico. Veliko soboto nos jo potem tleče gobe po vseh domačijah. Velikosobotni izkupiček briških dečkov je bil v dobrih letih precej lep. Skrb. ki so jo imeli že v poietn h mesecih, se "im je d-bro obrestovala ter izplačal as
Veiika sobota pa je važna tudi za bri-
ske matere. Ko se po tridnevnem molku
spet oglašajo zvonovi v svojem prazničnem zvenenju, pohitijo briš*ke matere uim vat svoje ctroke. Ta navada &e je ohranila po vsem Gor.ikean in tudi po drugih pokraj.-n«ah.
Tuci Tona, taci Elzž...
Vstajenjska procesija v Brciin je bila že nekoč po večini na vel konočno nedeljo in sicer zelp rano. ko se zarja Šele por..; i. Ob cb.-eh zjutraj so zadonelj  preko bridkih
Osterbrauch m Colio — Velikonočni običaj v Brdih
gričev zvonovi v svečanem pritrkovanju. Znano je, da so bili bridki fantje in mož;o že od rjekdaj ze!o spretni v prti k ivanju. Lepo priznanje jim je zmerom dajal v svejih zasebnih razgovorih znani gor širi zvoposlovec pokojni vadniški učitelj Ivan Mercina. Med briškimi pritrkovaJc. so posebno zasloveli kozamski fantje, ki so ie od nekdaj uravnavali svoje vešče pritrkavanje po raznih popevkah, med katerimi je najbolj znana:
Tuci Tona. tuci Blaž.
jest ne morem, t: ne znaš.
Pršut, pfnea in menih
Po vstajen^sk. procesiji je po vseh briških domačijah praznični velikonočni zajtrk, h kateremu se zbero vsi družinski člani in posli. Na mizi se pojavi slavn: bridki pršut, tudi hren opaziš na njej, kunana jajčka ter neogibne brjake pince. Tudj guban ic ne manjka. Vsaka skrbna bridka gospodinja pa poskrb' tuii za to, da je /i vsakega sinčka in hčerko pripravljen >me-nih«. To je pletena stručka z jajčkom, in po zajtrku se dečki in fantje veselo r kropijo po vasL Pr čne se njihova najbolj priljubljena in tudi drugo*! zelo znana vo Ukcnočna 'gra. Po skupinah se zbirajo hk zvrščajo ter zbivajo in sekajo pirhe s kovanci. Kdor pirti zbje,, gu dobi.
Vojni časi se seveda poznajo tudi pri ljudskih navadah in običaj h, Verjetno bo to in ono letos med Brici izostalo. Toda tradicija lepih predvelikonočnih in velikonočnih br:ških običajev bo spet zaživela, čim bodo zopet sledila leta miru ter pravega velikonočnega veselja.
Belokranjski vtizem
LepS tsar&šsdt veSkomocni običaji v Befi Kra}*st
..^»L
Weisskrainische Ostereier — Belokranjske pisanice
v rs
Brici in apihevi vellksisoč&i cSičaJI
I-z Gorice vodi pot preko soškega mostu v dve smeri: će kreneš na levo, prideš v Podporo. Če jo mahneš naravnost in naprej na desno, despes skezi Pevmo v Brda. Slavna so Brda po svojih valovitih goricah, po znameniti rebuli, pa tuđ* po svo-jh ranih češr.jaih in breskvah, penčamh češpljah. ki so jih pošiljali svojca s na vse strani^ po svojih smokvah-cvetnicah, pa tud: po svejih oljčnih grmih.
Enajst tisoč Brice v živi na tej zerndj:, polni p re lest ne poezije, se žilavo vbada po teh vinorodnih gričih, ki dajejo na leto do 31.000 hI izvrstne br:ške kaplj ce. Na svoj rizling so Brici ponosni, na dalraa-tinko in tekaica, najbolj pa rja svojo rebulo, katere sloves sega že v briško davnino. Medanska rebula je n. pr. ovekeve-čena že v zgodovinskih list nah 13. stoletja. Tud: je zabeleženo,. da je stal i. 1853 kvinč rebule 20 goldinarjev. Kvinč je €0 bokalov. Bili so Časi. ko je m:ral brivci kolon oddati svojemu gospodarju dve tret-jimi pridelka, dočim je eno tretjino lahko obdržal.
fiteverjan, ki ga lahko metriš iz Gorice je v prvi sve tovni vojnd hudo trpel. Toda povojna obnova mu je vrnila nekdanje lice. V Kojskem so nekoč gospodovali grofje Strasscudi in Thurni, od 1. 1530 dalje pa grofje Coronni. Do leta 1849 je bila v kojskem gi^du sodnija, neki Sterie je bi poslednji kojski eodnik, Kojski grad je znan tudi po tem, ker so bile v n;em slike vseh generalov jezuitskega reda. Nad Koj. skim je Sv. Križ na jezeru. Sem so prihajali že v star h časih romarji z vseh strani in se poklonili pred umetno izrezljanim lesenim oltarjem. Slovel je Sv. Križ v zgo-
W
dovini tudi po svojem gradišču s štir mi stoipi. V starih čash so iskali tam ckoii tudi rudnik, pa so vodo zasluti*. Od tod krajevno ime Sv. Križ na jezeru.
š m ar ino je Kcjskeroa kakor bratec-dvojček Tukaj če stikajo Zgornja in Spodnja Brda. Šmartno je znano že svo.;i uspešni obrajnbi proti Turkom, še pred pol stoletja je b lo popilnoma obsidaao. Sledovi pr ča jo o nekdanjem ponosnem grad šču. Tudi Beneča.-.i so pritiskali preti Gorici skozi Šmartno, ki so ga cblegnd.
V Vipcdžah je bi nekoč rimski kaštel. Z vipoiškega gradu so gospodarili v sre 1-njem veku Wittelsbaehovci, Greno ločni. A&temsi ta TeurJenbaciu, Bii'ana je izhodišče cerkvene crganlzac je. ki je bila kas-neie rozpredena po vseh Brdfh. Bridko p.'o-meino osrčje pa je na Bobrove:.!, kjer s: razpeljane poti na vse strani -;n kjer priča Baguerjev grad o nekdanji 'đobrovski važ-resti. Dobro ime Medane £ta pomagaia šir.t; n. ena sinova naš znameniti lirik ar. A. Gr;u uik :n pohorski p^et L. Zcrzut,
Brici se vsako leto vneto in z veseljem pripravljajo na »b en dim o t (trgatev). To je za vsa Brda pcme.nben praznik deia. Toda tu'di Velika noč je za Brice prazn največj. med vsemi cerkvenimi prazniki in tudi nanj se briška mladina skrbno pv?-pravlja.. Kakor imajo Br ci cb »bendhni« sv:je ob'čaje, ki pa izgubljajo v vojn h letih na svojem čaru, tako so ohranjene v Brdih še iz davnine zar.lrnive navade v predvelikonočnem ter ob velikonočnem času. Te navade so se med Brici zelo obdržale,
Pr'čne se tiste eni pred orjčnico, kakor pravijo Brici cvet::; nedelji, štoviln briški
Za štirinajst dni je belokranjska vegetacija pred ljubljansko, zato je tudi veiika noč ah belokranjski vuzem po vinogradih mnogo lepši kakor v Ljubljani. Osamele breskve po vinogradih so že napete in čreš-nje čakajo, kedaj bodo pobeleliie s svojim prelepim cvetjem belokranjsko gričevje. Za vuzem oživi ves svet na novo. Beli Kranjec se pripravlja z vso vnemo na vstajenje. Do srede velikega tedna se opravljajo poljska dela, potem pa se posveti hišnemu redu in čiščenju kar največja skrb. rJa veliki petek počiva vse delo. Ta dan ne sme nihče imeti opravka z zemljo, ker sicer ne bo sreče pri letini. Ce noče drevo roditi, moraš tega dne vstatjr pred sončnim vzhodom in mu zagroziti trikrat s sekiro, potem rodi gotovo.
K popoldanskim molitvam prihaja ves belokranjski svet mirno in resno, da obišče božji grob. Ljudje se na ta dan strogo postijo in vina nihče niti ne pokusi. Mladini ;,a"ni nič kaj do posta, ker ima tri dni pri i-opoldanskih cerkvenih molitvah polne roke dela. S klepetci in ragljamo »oboroženi« gredo pred cerkvena vrata, da ondi pričakujejo tisti trenutek, ko jim da duhovnik iznred oltarja z udarcem znamenje, da lahjco »postrasljo« Boga. Oglušujoč ropot in razbijanje zahrumi pred cer-Icvijo. Žirečih obrazov se deca po tem ime-nttnem delu vrača domov.
Na veliko soboto sežgejo zgodaj zjutraj pred eerkv jo stare polomljene pokopališke krizo. Ogenj blagoslovi domači župnik. Takoj nato pride moška mladina okoli ognja, da s5 zapali velikonočne gobe in jih odnese domov in sosedom. Platnen-% šolske torbice, so nabrane s koščki drevesnih gob, ki jih puhajo zapaljene po hJšah. Prinašalce blagoslovljenega ognja obdarijo z orehi, suhim c ud j en in tudi kako jajce je včas: vmes. Gospodinje imajo obilo posla z gibanicami In poviticomi, gazda pa zakolje velikonočno jagnje in ga natakne na raženj. Ko se j oglasijo »iz Rima« prispeli zvonovi, tečejo ^ devojke h koritom in k škafom, da se hitro umij3jo. zakaj v tem času umiti obraz obdrži trajno svojo lepoto in noben lisa j se gavne prime. Zato so belokranjska dekleta tako zala!
Popoldne gredo duhovniki po selih svoje župnije blagoslavljat tiste dobrote, ki so jih pripravile skrbne gospodinje za, prihodnji dan. Zadnji blagoslov se izvrši v farni cerkvi. Devcjke hite z visoko n?Jcžer±imi jerbasi, pokritimi z lepimi platnenimi vezenim! prtiči k blagoslovu. Po blagoslovu pa se kolkor moči podvizajo domov, ker m) prepričane, da se bo tista, ki pride prva i od blagoslova, prva omozira. Nekoč se je j dekletu spotaknilo, da je padlo z jerbasom | vred po cesti. Tedaj se je videlo kaj je bilo I v košari; ker ni bilo dovolj povit c in ple- | čet, ~je dekle naložUo še praznih loncev, j samo da je bila bahar*ja večja. Od onega i t'iso. se čuvajo sličnih prevar.
K vstajenju, ki se vrši malo pred mra- ! kom, pride vse. kar le more. Veselih korakov hite v cerkev dekleta v novih nošah, ki so si jTh bila sešila čez zimo rn okrasila
z vezenino. Za njimi stopajo fantje v novih čižmih in z novimi klobuki na glavah. Slikovit je pogled, ko se vsuje jo pisane množice po končanem cerkvenem opravilu iz cerkve.
Velika nedelja — vuzem, sveti dan: Od rane maše hiti starejši svet domov, da si po dolgem postu zopet priveze dušo. Na mizi zadiši kot presta lepo zapečeno velikonočno jagnje, ki ga gazda spretno >razči-i nja«. Vse utihne in vsakdo obira zadovoljno svoj kos. Nato seže družina še po okusni šunki in hrenu. Za h'p se odmakne hišni starešina in se vrne s poličem rujnega belo-kranjca. Nazdravi družini, želeč ji vesel m srečen vuzem. Popoldne izpuste ovce iz staj na polja, da pšenico malo popasejo, potem nimajo copernice moči do klasja.
Vuzemski ponedeljek je dan veselja v Beli Krajini. Najtežje ga pričakuje mladina, ki jo srbe podplati še od pustnega torka. Po večernici gre vse samo za enim ciljem: za tamburaši, ki že čakajo na cesti. Devojke, oblečene v belino lastnega pridelka in izdelka, z nasmeškom na obrazu in lepe kakor breskvin cvet, hite v gruči na trato, kjer se bo odigralo prvo kolo. Tamburaši udarijo na strune in čez nekaj hipov je kolo že na mestu. Dečko ob devoj-kl, devojka ob svojem dragem. Melodija se giblje vse hitreje in tamburaši poredno po-mež kaje po jo:
>Sad se vidi sat se zna, koji i koga rad ima.«
Kri se ugrije in vedno lažje >ide kolo naokolo«. Mahoma prekinejo godci pesem in kolo se premeša ob glasnem smehu zopet v gručo. Prešern smeh za"gra stasitim dečkom na ustih. Iz žepov se prikažejo lepe belokranjske pisanice, ki so bile pričarane tam med plesom. Glave se stikajo, fantje ogledujejo, čita jo: ?,Iz srca te ljubim, ti pisanko dam« — >Ne gledaj u jaje, nego u me, ki ti ga daje . . .«. Iz gruče devojk švigajo kradoma pogledi zopet tja, kjer se podajajo med dečki slikovite pisanice, tol-mačice nežnega čustvovanja in zopet se še-petaje stikajo zardeli obrazi, čakajo, da udarijo tamburaši.
»Stara kola, nova ruda, oče cura, da se uda, oj Milice edinice« zaeri tamburaški zbor in spravi mahoma v tek drugo bojan-sko kolo. Mladost se razživi, razpali, vse se giblje v lahnem ritmu. Tamburaši ne znajo nehati, kolo igra neutrudljivo dalje, vedno hitreje in hitreje. Matere se pridružujejo gledalcem, motreče tudi nemara bodoče — zete. Po dve in dve stikata šepetaje glave. O prošlosti se šepeče in tudi o bodočnosti .. .
Mrak lega počasi na zemljo in zdajci se oglasi' večerni zvon. ki ustavi rajanje na trati. Svet se razhaja. Devojke hite domov razvnetih l'c in razigranih src, fantje pa se ugibajo in razgovor j a jo o pravkar končanem kolu in kolašicah. Ob tem času zapirajo po lepih vinorodnih goricah gospo* dačji svoje hrame in zidanice ter se vračajo v živahnem razgovoru proti domu.
Jutri pa se začenja zopet težko delo trt boj za obstanek . ..
Stev. 14
»SLOVENSKI   NAROD«, poneb&k. laprfla 1*44.
Stran S
Problem obnove naše vasi
Kmetijski strokovnjak o cbnovi naselij — Načela za ob-novj na£fe vasi — Tudi otmavljejna podeželska naselja se
romajo parila-f^nSi** značaju fK&raJi&is
pisali smo že. kakšen nai bi bil kmečki dem. Vprašanje zdravega in gospodarskim
zahtevam ustrezajočeca kmečkega doma so načeli spričo aktualne povojne obnove naših vasi v »Kmetovalcu«. Razora v a se nadaljuje; kmetijski strokovnjak se je v zadnji številki te^a strokovnega lista dO-teknil načel regulacije naselij. Naglasa,
da mora biti obnova naših naselij načrtna, v okvira regulacij vse.<*a naselja.
Nastanek naselij v preteklosti
V preteklosti so vasi nastajale »same od sebe*, brez načrtov.   Pač pa So ustanavljali srednjeveška mosta, čeprav ne po načrtu v dandanašnjem pomenu besede. Podeželska naselja   so v srednjem veku nagajala  pogosto  po nareiitvi kmečkega prebivalstva na posameznih ženili Uk i h gospostvih. Toda,   čeprav ie bila naselitev sama na sebi načrtna, vasi niso nastala le po kakšnem posebnem načrtu in kmečkemu domu zemljiški gospod ni posvečal nobene pozornost'. Načrtov za kmečke domove seveda ni bilo. Nihče ce ni vpraševal, aH je kmečka, to se pravi tlačanova hiša dovolj prostorna, zdrava in za kmetijski  obrat primerna.    V srednjem veku So mnoge vasi med vojnami večkrat pogorele. Ob turških napadih se ie ljudstvo zatekalo v utrjene gradove, v tabore, ki so bili navadno utrjene cerkve, in v starinska gradišča.    Vasi so o"!ale prazne Kmetje so vzeli s seboj vse, ^«r so mogli, da so rešii čim več živil in premoženja sploh   pred   sovražnikom.  Hiie  so seveda morali prepustiti neznani usodi. Ko so obnavljali poznane vasi. so navadna moraJi varčevati pr: vsem. Cim večkrat so naselja pogorela, tem slabše so bile pozidane posamezne vasi Naseij niso nikdar obnavljali po kakšnem skupnem, premišljenim načrtu, temveč glede na gospodarske sposobnosti prebivalcev,   gradivo   ki je bilo pri rokah, in na značaj obdelane zemlje (hiš niso s&etj postavljati, kjer jim ni dovolil zemljiški gospod). Navadno so zidali na kraju poznanih vasi. Nova h:sa je bila postavljena na temelje stare brez bistvenih sprememb.
Tudi dandanes zida po svojem načrta
Tudi do novejšega časa na dežel; skoraj povsod še vedno zidalo vsak do svojem >načrtu«, to se pravi brez vsakega načrta. Kakor si gospodar zamisli dem. tako si ga tudi sezida; kmet je pri zidanju svojega doma pogosto tudi Klavni delavec. Najame le nekaj delavcev, n. pr. zidarja ali tesarja, sicer pa vodi v glavnem delo sam. Posamezne s ta veno ^.ele daje v izdelavo obrtnikom, n. pr. ckna in vrata mizarju, vendar no vse^ei, kajti stavbni stroški so morali biti čim nižji, zato je slcušal stavbni gospodar opraviti čim več dela sam. Pogosto ni imel niti dobrega svetovalca med obrtnimi pomočniki. Prostor za zidanje in p^rn^rlolftcv neslopij je bila prepuščena v---1 le gospodarju. Nihče ni prepovedoval kmetu, da ne sme zidati hleva tik ob stanovanjskih prostorih. Kla na sme biti gnojišče preblizu \*odnjaka, naj hiša ne stoii na vlažnih in senčnih tleh itd.
Naredba za načrtno obnovo naselij
Strokovnjak pravi, da ie pot~cba po regulaciji podeželskih naselij ter Po načrt-nen*. obnavljanju naših vasi splošna in nujna. Nobeno naselje namreč ni bilo zidano po smotrnem načrtu, odnosno vsaj ne po načelih, ki bi ustrezala dandanašnjim gospodarskim zahtevam. Zato bi bilo treba izđatj naredbo, ki bi onemogočala samovoljno, nenačrtne obnavljanje naselij; da bi bila omogočena tudi razlastitev stavbišč v prid zasebnikov, ako bi to zahteval regulacijski načrt: hkrati bj naj naredba ublažila trdote gradbenega zcko-na, zlasti določb, ki so ovirale hitro izdajanje ?'Ov-b"ih dovoljenj. Naredba pa bi ne smela prinesti zasebn\kom le olajšav, temveč tudi obveznosti in celo prisilne ukrepe clede zidanja nekaterih potrebnih po=looii. Zato bi naj naredba vsebovala pooblastila, da bi mosla nadzorna ob'nst predpsati pogoje, ki bi jih nai izpolnil stavbni gospodar.
Splošna načela obnove
Pri obnovi povsem ali le delno uničenih na-elij je treba upoštevati načela sodobnega kmetijskega gospodarstva. To se pravi, da bi bilo treba regulirati tudi naselja, ki niso bila povsem porušena. Ko govorimo o obnovi vasi, ne smemo misliti, da
je treba nova našelia zidati natančno na
kraju, kjer so dotlej stale hJše. Vasi je treba zidat: v zavetnih, južnih legah in vedno v neposredni bližini močnih studencev odnosno v krajih, kamor bo mogoča napeljava vodovoda. Prva zahieva je torej, da ima rasel je dovolj dc br^. zdrave vode. V vseh primerih se seveda ne bodo mogli ravnali po Um načelu, a s -em ni rečeno, da bi ga ne bilo treba uooštevati. Iz zdravstvenih razlogov bi naj povsem prepovedali obnovo delno ali popolnoma porušenih naselij na močvirnatih, odnosno preveč vlažnih krajih na severnih legah. Presoditi bi bilo tudi treba, ali bi ne kazalo preselit: posameznih domov iz strnjenega naselja, kjer primanjkuje za obratovanje neobhodno potrebnega pro.-tora. Najbolje hi bilo ustanavljati nove domove
sredi obdelovalne zemlje. V posameznih primerih, kjer primanjkuje prostora za razš ritev dovolj velikih dvorišč, bi bila potrebna celr> prisilna preselitev. T -plavne prometno ceste bi nai ne zid^iii. temveč ob stranskih cestah, ki imajo zvezo z glavno ce.^o. Glavno cesto bi bilo treba preložin. kjer koli je mogoče, iz strnjenega naselja, v primerno razdalio od hiš do vaškega prometa. To je po+rebno iz več razlogov, pa tudi- iz zdravstvenega, da hiše ne bedo več poleti v oblakih prahu. Zato bi pa bilo treba preseliti kmečke domove v večjem mešanem kraju, kjer je gospodarsko središče in v njem stanujejo tudi trgovci in so nameščeni urad . tudi v posebno kmečko četrt, kar bi omogočilo smotrno regulacijo in bi kmečke niše dobile tud! dovolj prostora za kmetijski obrat. Židinje podeželskih naselij naj bo prilagođeno značaju pokrajine. To sc nravi, da pri cbnovi vasi ne smemo prezreti tudi estetskih načel. Zaradi neenotnosti pokrajinskih slik ni mogoče določiti enotnega, splošno veljavnega tipa naselij ali posameznih poslopij. Zato bi pa naj v vsakem nr-selju najprej ugotovili njegove značilnosti in šele.potem na tej osnovi določili tip poslopij," ki bi bil posebno priporočljiv. Mjrda bo potrebno predpi-ati. kako bi naj ne zidali v posameznih krajih, da bi ne pokvar-li pokrajinske slike. Seveda mora biti naglašen slovenski značaj.
Da bo zidanje čim cenejše
Pri določanju posameznih tipov naselij ln poslopij pa ne smemo biti preveč dlakocepski; ozirati se bo treba seveda tudi predvsem na višino stavbnih stroškov ter stremeti za tem da bodo stavbna dela Čim cenejša, čeprav naj bodo domovi vzorni. Zato bi bilo treba predpisati za posamezne stavbne dele, n, pr. okna, vrata, gradivo itd. velikost, to se pravi gradivo je treba normirati ter standardizirati, tako da bo mogoče posamezne dele izdelovati rudi v serijah, kar bo znatno pocenilo delo Predpisati bi bilo treba tudi najmanjšo površino dvorišča skupno z zelen jadnim vrtom. Dvorišče mora. imeti sleherno kmečko gospodarstvo Za posestva do 3 hektarjev bi naj znašala najmanjša r>oaT~šina dvorišča skupno z zele-njacmim vrtom 1500 m*. Vendar bi naj ne predpisali splošne mere. temveč bi naj bilo prepuščeno strokovni komiki ii, da bi za vsako gospodarstvo, tudi glede na njegovo izpopolnitev v prihodnosti, posebej določila največjo povn^šino. Ce bi gospodar prekoračil maksimum, bi ga smeli prisiliti, da prepusti sosedu, ki mu primanjkuje pro?tora, del zemljišča za dvorišče, odnosno vrt.
Izdajanje stavbnih dovoljenj
Posebno pomembno ter potrebno je. da določ'jo osnovne pogoje za izdajanje stavbnih dovoljenj. Ti pogoji ne smejo biti splošni ter površni: upoštevati je treba, ali 5 ta vb a ustreza tudi govedarskim zahtevam. S kmetijskega stališča bi naj upoštevali v predpisih naslednje potrebe:
Za stanovanjska poslopja mora biti predpisano minimalno število posameznih stanovanjskih prostorov in pritiklin glede na obsežnost in potrebe kmetije ter število družinskih članov. To je trstoa upoštevati pred obnovo v predpisih, kajti
mnoga poslopja bodo zidali postopno glede na denarne razmere družine. Pred izdajo stavbnega dovoljenja bo treba ugotoviti, ali načrt določa primerno razvrstitev poslopij na dvorišču ter če jih bo mogoče primerno razvrstiti, čeprav ne bo uresničen celotni načrt hkratu Predpisati je treba določno zdravstvene in gospodarske pogoje. Iz ffospodari-kih razlogov so n. pr. potrebni    predpis* o prostemLni hlevov
glede na Število živine, o velikosti oken,
izolaciji, ventilaciji, o obveznih gnojiščih, silosih itd. — Gradivo naj nudi predvsem okolica in upoštevati je treba kolikor mogoče tudi staro gradivo. Kjer je potrebno varčevanje z lesom, je treba omejiti uporabo lesa za povsem ali le delno lesena poslopja.   Pri izbiri gradiva se je treba
izog bati pretirane uporabe cementa, zlasti pri hlevih in celo predpisati je treba dražjo votlo opeko za tlakovanje hlevskih in kuhinjskih taL S predpsi naj bo določeno v večjih naseljih, odnosno v vseh naseljih, kjer bodo rotrebne aLi so že, javna poslopja, da moraio biti za bodoča zidanja prihranjena vsa potrebna stavb:šča. n. pr. tudi za razna skupna gospodarska poslopja, zadružne domove   mlekarne itd.
Kdo naj odloča pri regulacijah
Pri regulacijah ter obnavljanju podeželskih naselij morajo sodelovati ter odločati vsi potrebni strokovnjaki, seveda tudi kmetijski. Pisec pravi, da regulacijo na-selj lahko izvede samo posebno strokovno usposobljeno in namenu primerno organizirano delo. Občinski in cestni odbori ne
moreio izdelat: regulacijskega načrta. Zato naj naredba predpiše ustanovitev posebnih ustanov, tako imenovanih okrajnih
komsij, kj bodo na svojem področju odločale, kakšne ukrer>e bo treba uzakoniti Hitro delo okrajnih komisij naj Po predpisih r.aredbe zamenja dosedanjo zamudno proceduro Omogočiti je pa treba, da se bodo zasebniki in občine tudi lahko pritožili preti neprimernim ukrepom okrajnih komisij. Višje pristojno mesto nai bi bila pokrajinska okrajna kombija. Okrajno komisijo naj sestavljajo strokovnjaki-okrajni stavbni inženier in arhitekt, okrajni zdravnik in živinozdravnik, okrajni kmetijski referent, zastopnik cestne, odnosno železniške uprave, zastopnik okrajnega glavarstva in župan občine, ki se je tiče regulacija. V spornih zadevah, ki bi
o njih razpravljalo sodišče, nai bi v komisijo pritegnili Še zastopnika okrajnega sodišča V podobnem smislu naj bi bila sestavljena pokrajinska komisija.
O vremenu govorijo m pišejo celo preroki, namreč vremenski preroki. Sploh pa uživamo vsi lepo človeško pravico, da radi govorimo o "vremenu, čeprav nas nihče ne more dolžiti, da smo preroki. Vreme veže tako rekoč vsa srca in vse človeštvo; z vremenom lahko začneš in končaš vsak pogovor; o vremenu je mogoče napisati najbolj učena razpravo in najbolj neumno čenčo; vreme opevajo pesniki — n. pr. naš Prešeren — in preklinjajo meščani in kmetje; vreme polni dnevn'ke; vreme povzroča nahod; siabo vreme je prekletstvo revmatičnih ljudi; od vremena je odvisno, kako v Trnovem raste solata; zaradi samega vremena pišem to umetnino, kajti vreme sega celo na Parnas, prav tako kakor na Barje.
Dovolite torej, da se razpišem o preljubem vremenu. Vreme sicer ni vedno preljubo. Nekateri včasih pravijo, da je vreme >naravnost svinjske«; to vreme mi gre že na živce; vreme je ^ostudno«, ^skisano«, čemerno, umazano, peklensko, neznosno, naravnost strašno, v Ljubljani pa največkrat pasje, človek bi potx>snel 2e spričo samega takšnega vremena, ne da bi moral še poslušati duhovite pripombe o vremenu: na tramvaju, v pisarni, na trgu, na ceoti, v postelji, pri zdravniku, pri brivcu, pri čevljarju in seveda tudi na Žalah. Vsi gcverijo o vremenu, vsi so vremenski strokovnjaki, slehernik ve, da bo jutri deževalo in snežilo, da bo tolkla teča, padalo babje pšeno, da bodo divjali v'haiji. orkani, tajfuni in tornado. V resnici se bo v LJubljani vsaj vlačila megla. Končno pa, ko bomo preživeli takšno vreme (kdor ga bo pač mogel), bomo še citaii v listih zelo natančno porc-čHo, kakšne je bilo v resnici vreme: ah je rea deževalo, ko nam je voda sdila od vseh strani za kožo in ne le v čevlje in za srajco; slovesno bo ugotovljeno In potrjeno, da je bilo v resnici oblačno in da spričo oblakov ni sijalo sonce, šele tedaj bodo ljudje zvedeli, da so prejšnji dan hodih pod ociprt/rrn dožmkL
Dovolite torej še meni! Naj spregovori še vremenski pesnik! Rime se .ni vsiljujejo v slehernem stavku in ne morem se otresti ganjenosti spričo aprilskega vremena. Gi-njerii so celo moji čevlji:
Naj čevelj poje brez podplata! Opeva naj aprilsko vreme; deževna kaplja bodi seme bodočih luž in brozge, blata!
Pegaz je sicer malo nahoden .-.pričo april skega vremena, a vsaj te pravice mu ne smemo kratiti. Sicer je pa vreme tako milo. da moramo kihati vsi in kadar koli kihneš,
mm vremenskemu pesniku posveti v glavi ter ga obide navdihnjenje. Vreme je prekrasno. AU ne ališiti neprestano, kako se vse človeštvo okrog nas navdušuje nad nebeškim, i premilrm, prekrasnim vremenom? Tako j sem vzhičen nad vremenom, da sem začel elkovati kakor so elkovall naši očetje, Ko so bih navdušeni in so slovesno recitirali podobne mogočne slavospeve:
Prekrasen je prišel april, najlepši mesec v letu, mil; moj čevelj sc je luž napil. Čez nos se sij mi je razlil.
Pri nas smo sploh tako navdugeni nad aprilskim vremenom, da g«, uživamo z največjim veseljem vse leto. Nekateri baje zabavljajo nad vremenom. Seveda, na svetu je vse mogoče: ceio ljudje živijo, ki niso zadovoljni z vremenom, niti z aprilskim ne. Včasih se celo kdo pritožuje v listih nad vremenom. Ljudje «veto verujejo, da je mogoče odpraviti vse težave tega sveta, če se pritožiš nad njimi v dnevnku. Napisati je torej treba nekaj o tem lopovskem vremenu in takoj se spremeni. Ko je suša. se kratkomalo pritožiš, da se vse suši. Počakati je treba le, da prečltajo na pristojnem mestu pritožbo in potem Se malo čakati, da jo upoštevajo in začne deževati, seveda,.
če iepo vreme ne traja dalje.
Vsega je kriva seveda luna. odnosno Her-schel, ki napoveduje 2e celo večnost, da se bo vreme spremenlo točno pri sekundi, ko se bo spremenila luna, in sicer bo ob južnem vetru deževalo, ob severu pa sijalo sonce, če se pa vreme že ne ravna po napovedih taksirah nesmrtnih vremenskih prerokov, mu tega ne smemo zameriti, že zaradi tega ne, ker se mora ravnati tud' po pratiki, po tetinem revmatizmu in ženimh
Jcurjih očesih, po  Časopisnih  napovedih in
ne najmanj po vremenski hišici v Zvezdi.
Kdor je oženjen, ne potrebuje barometra in ne pratike. Ni se mu tudi treba ozirati na luno in niti ne citati dnevnikov. Ne sicer le zaradi ženinih kurjih očes, temveč že zaradi njene zgovornosti. Najboljše napovedovanje vremenskih sprememb je ženina zgovornost. Stare resnice so, da so otroci sitni, kokoši zaspane in ženske jezikave, ko se pripravlja na dež. Zato tudi pri nas prenašamo vse težave nepretrgano, kajti pri nas se neprestano pripravlja na dež, če že ne dežuje.
Seveda tudi name vpliva vreme; spričo sedanjega idealnega vremena sem moral zajahati Pegaza in povedati vse to, kar sicer zamolJimo o vremenu, ker vemo pač povedati toliko drugega o njem. Odkrito priznam, da me je resilo lepe zadrege, ko sem iskal predmet zaslužnega opevanja. Ali vreme ne uživa največjega, čeprav ne vedno najlepšega slovesa? Z vremenom se je proslavil že marsikateri pesnik in dovolj žalostno bi bilo, če b: se ne tudi jaz, ki zlagani slavospeve po ritmu šklepetanja pisalnega stroja. Ko pišem, pesniku jem lu vzdihujem nahoden ob nadušljivem pisalnem stroju, ki ki ha z menoj vred, sicer ne vidim sonca, le temni oblaki se zgrinjajo nad menoj (sedim namreč precej daleč od
okn^t in neba ne vidim), toda nahod me opozarja na gibalo vsega človeštva, na veličastno silo, ki se ji pravi preprosto vreme. Presunjen sem spričo nje in ne morem se ubraniti, da bi ne zapel ves presrečen:
Kar meni dalo je nebo. še daje radodarno vam. vsak dan dežja, seve, samo — oblaki baldahin so nam.
—fs.
Univ* pr^J. dr. Hcr.vlU Stesha:
mil® sls SM&ajact
(1. Mtttes?$izbG&)
Kakor v 17. stoletju v Ar<glij;, tako so v is stoletju na FTanooskeni iz nasprotovanja do pretiranega absolutizma francoskih kraljev nastali in se z nezadržno silovitostjo širili novi nauki o državi. Nekata-r; bi mogli po mirni poti dovesti do izdatnih, referm, crugl pa so zaradi izporikepa-vanja kraljeve avtor tete v zvezi z nastopajočim filozofskim, mater aiiz:.iom in pa zbog predolgega cdlašanja z reformami končno pod. etili krvavo revoiuc jo, znan;> pod imenom francoske revolucije. Najznamenitejša državoažovea te doba sta Mon-tesqu"eu in Rousseau.
Charles baron de lWrnitrnqntrn (izgovori Mont.eskjc). doma iz okolice Bortieau-xa, 1659 do 1753, je bil francoski državo-sl:vni psatelj. Poleg njegovih »Lettrcs persar.es« (Peržanska pisma) Li »OonsLde-ratior.s sur les causes de la giancleur ties Romains et do leur decadamoec (Razmišljanja o vzrokih vei'ć.no Rimljanov in njih propada) je za teorijo o ck*ža.vi posebno važno njegovo glavne delo »ISspr't des lois* (Duh zakonov), ki je iz£»io 1. 1743. Po Montesou euu so države produkt narc-ine đoŠe in torej zaradi ranličiiosti šeg in na-vJi. morale i.:, vero rrl raznli narodih različne. On razHkoje četvero driavrrh ob*, lik. So to:
1. umerjeni tipi evrcp:;kih drf.av (družbe z zakoni), namreč a) rcpubkke in to ali aa) demokratske republike al. bb) aristokratske iepubi ke ali pa b) monarhije (stanovske monarhije, v kater h cmeja;1 pierru-tvo kraljevsko samovoije), dalje
2. brezpravne aziatske despotje, ki jim je princip strahovanje.
V vsaki držav- je trejo Oblasti:
Zakonodajna cbiast tpouvoir legislative)  iz-ia^a, izprem nja aU ukinja, zakone,
izvršiint oblast (pouvoir axcei;trice) sk epa o miru. se vojskuje, pešilja ter sprejema poslanike ia utrjuje mir v notranjosti države, a
pravosodna oblast (pouvo'r *^e ju.t«t) kaznuje zločine in sedi o spor h zasebnikov.
Te oblasti morajo hti ločene, t. j po-sebn'm organom poverjene, ker bi se sicer te oblasti tiransko izvajale ter bi n. pr# zakonodajna oblast z zakoni odločevala o vprašanjih, k: b: se morala urediti z upravnimi akti ali s s:dbami; tudi bi ob zaruž tvi soine z izvršilno cblasijo imel sotioik moč tlačtelja. Toda zgolj leć.tev re zad-.oča, marveč je v dosego politične sv obode cbenem treba, da organi ene obla-
M al* za res ln m al' za špaa, pisano za postni čas.
V predvečer svojega rojstnega dneva je Darja premišljevala samo sebe in se ustavljala ob življenjski poti, ki je bila za njo.. Na mizi je bila knjiga pesnika sonetnega venca Joža BekSa -iskre in plameni«. Odprta je bila na VI. strani razvrstitve, kateri je postavil na čelo besede Otona Župančiča:
»Po naši zemlji se ozrem,
zgrozim se in oč! zaprem . . .<
V srcu jo je zbodlo, zagrebla se je v svoje spomine in ponavljala:
»V življenje svoje se ozrem, zgrozim se in oči zaprem.'. .c
Tenkočutno je prisluhnila glasu vesti in s sramoto pred samo seboj priznala svojo pravo podobo, svoj lik ln obraz.
Vse svoje dobre in slabe lastnosti je položila na tehtnico in mislila, na katero stran se bo ponižala ali povišala, na desno ah levo.
Spoznala a priznala je vso svoje pogreške in želela dvigniti, kar je dobrega in lepega v njenem razumu in srcu, da bi se zabrisale vse slabo. Zamislila se jc. kako bo pred tehtnico svetega nadangela Mihaela, ki v rrvju ?>duše vaga« in kam se bo takrat nagnila, ko bo polagala račune življenja ...
Zgrozila se je in ugotovila: Ljudje smo in vsako pego svojega bližnjega kažemo s prstom, svojo duhovno revščino pa zakrivamo s farizejsko zavitimi očmi in besedami. Delo svojega sobrata podcenjujejemo in omalovažujemo, a svoje skromnosti obešamo na famo >'^ndero 5n veliki zvon. Mnogo grešimo, zagrenjujemo življenje drug drugemu in zato je toliko-gorja med nami.
Njena duša se je pogovarjala z Bogom in ga prosila vere in upanja v zagrenjena
srca ln močne, goreče ljubezni do vsega najdražjega ln najsvetejšega.
Ponižno se je potrkala na prsa in s sklonjeno glavo prosila odpuščanja vse, katere je kdajkoli v življenju 'žalila, jim prizadela nepr'.like in težke ure.
Spomini so t'pali, kakor polipi na vse strani in oklepali s tipalkami njeno preteklost.
Ko se je zjutraj zbudila, je pozdravila grob svoje mame in napisala v dnevnik:
»Mama, dne 10. 3. bo že 23 let. Odkar Vas ni. toda n' skoro ure v dnevu, da n« M mislila aa Vas. Na dan svojega roist-nega dneva se Vam iz globine srca zahvaljujem za življenje, ki ste mi ga dali, za vse Vaše žrtve in odpovedi. Bodite v večnost pozdravljeni.«
Na vrata je potrkal Gizelin Peter, sin njene prijateljice. Prinesel ji je slovenski šopek in tople besede. Ginjena je bila. ker je mislila, da bo šel ta dan neopaženo m*mo nje in komaj se je poslovil, je \stopil Dar-jin prijatelj Florijan s pozdravom:
>Pa te bom v naročju zibal, sladke sanje šepetal.«
Ustrašila se ga je. Mislila je. da se mu je zmešalo. Kdo bi šestdesetletno žensko v naročju zibal in ji sladke sanje šepetal?
Lepi Florijan je nadaljeval:
»Kupi paternošter
in pojdi v klošter.
zmoli tri roženkrance,
za svoje vse znane* —
tri Cešene Marije
na zdravje kompanije
In tri oče naše
za grehe vse naše.
kupi paternošter,
da pojdemo v klofiter
iz klefitra pa v klet*
med sode sedet.
Naročal bo Tino,
ki rad žehtr vino, bo točil Aleksa, ki vedno ga elosa, želodce tolažil prijatelj bo Dražil, ima v žepu klobase in jurje in ase.
Veš, odlična moja prijate!j*ca, prišel sem k tebi, da nam  oreskrbiš nekaj devičk. Taki kujoni, kakoršni smo mi trije, ne mo- ; remo biti brez njih. Zdaj je vse na karte, tuđ5 devičke in teh nam manjka. Na mizi
imaš šopek roženkravta. rožmarina in nageljnov in zavojček tistih devičk, po katere sem k tebi prišel. Ah nam jih boš pri-t*oščila?«
Flor'jan se je dostojno vsedel v naslanjač, se blačeno smejal ln nadaljeval:
-Kaj pcrrenJ šopek in zavojček pod njim? Nisem radoveden, toda ta mikavna zadeva me zelo zanima.«
?>Danes je moja šestdesetletnica ln to so darila za ta moj praznik, želje toplega srca so okrog njih, ki mi jih je poslala dobra roka.«
>0, kako neroden je bil moj pozdrav, prav posebno še o patemostru in kloštru! Razumela si, da te nisem poslal v samostansko celico, da bi premisijeva1a štiri poslednje reči, o smrti, sodbi, peklu in nebesih, temveč v veselo družbo, da bi se malo razmajali, nasmejali in zapeli kakšno veselo. Res je neprijetna zavest, da te je Abraham že vrgel lz svojca naročja v varstvo Faraonov, toda do stoletnice, pergamentne mumije, ti še precej manjka. Bodi poto-lažena, prijateljica, ne štej svojih sivih las in ne glej svojega razoranega lica, ne misli na svojo dremajoče nogo, na mravljinčavost prstov na rokah, na šumenje v glavi ln srcu. na pritisk ob sencih in čelu. To prinesejo leta In končno Boga zahvali, da si dočakala tega dneva. Spodobi se, da se ma-
lo pri tebi pomud mo. toda, da bom lažje govoril, mi privošči eno izmed devičk, za katerim je toliko pehanja.«
Florijan je vbočil dian levice, stisnil prste, položil v to zibelko cigareto, naslonil levico na okomolčino desnice in ujčkal.
>Pa te bo v naročju zibal, sladke sanje šepetal.
Belo krilce imaš. pod krilcem pa si vsa vonjava, da srce hrepeni pc tebi. Ljubezen goreča in Kipeča, potrebuje ognja. Ne vem, ali bi prižgal tvojo nožico, ali glavico, že goriš, ti si >Dravica« in sladka je tvojega
telesca travica. Vdihavam tvoj omami', j vi vonj, uživam, toda vedno manjša si. Saj
veš, da ljubezen gori in Izgori. Zibal sem te v svoji dlani, s pobežnostjo sem te poljubil s svojimi ustnicami in užival tvojo dobroto. Vse na svetu je minljivo, vse gre svojo usodne pot. »Sic transit gloria mundi«, v levici mi je ostal od b°be — reven čikec. Na pepelnico nas pepelijo z besedami: človek, spomni se, da si prah Jn v prah se boš povrnil. Kaj je ostalo od tebe, devička, ko sem toliko hrepenel po tebi ?! — Kupček pepela in čik! Koliko drenja je že bilo za tvojo sladkost, koliko misli in želja je bilo za tvojimi dimi. Imel sem prijatelja Otona in pisal mi je izpod tirolskih gora, da se mu dobro godi, ker kadi take prepasane cigare, katerih vsak dim je vreden pet goldinarjev. Pisal sem mu, naj mi pošlje par takih dimov in poslal mi jih je... Vidš, »Drava«, tvoje temnorjave sestre so slovele po svetu, njih dime je sprejemala pošta, iz pošte pa so n.-šh pot v žepe. Tako Je bilo nekoč in nekdaj. Lepi in nepozabni spomini so to.«
Prijatelj Florijan se Je z zavojčkom devičk« poslovil ln šel med sode sedet, Darja pa je mislila na roženkranc in na štiri poslednje reči, kakor se to spodobi za postni čas In na dan svoje šestdesetletnice ...
Mara Tavčarjeva
sti do neke mere mđelnjoje pri erugi olv-
la^U ali da je pri eni oblasti treba sodelo-vanje dveh vrst organov te oblast:. Organi, "cl so nos lei teh treh najviš.ih ofclasti v državi, morejo biti monarh, korporacija plemstva in korporacija ljudskih predstavnikov, pa tudi ljudstvo samo^
Zakonodajno oblast naj zvršuje poseben, od organov izvršilne in pravosodre obiasti ločen crgan. Ta organ bedi sestavljen is čVeh deLov:
a) ljudstvo kot tako je manj primerno Za sinetmo in hitro odločanje, dalje je ▼ vecjh državah sploh nemogoče, da bi o zakonih sklepalo celokupno ljudstvo; ljudstvo pa je sposobno, da voli v pcedmih glavn h krajih po enega predstavnika, ki poaoa ne le krajevne potrebe, marveč se tudi po večj: u\ devnosti in sposobnosti za obravnavanje državnih pcslov culikuje. Umestno je torej, da od ljudstva »zvoljeni Predstavniki (reprezentanti) vrše zakonodajno ob.ast, toda ni treba, da bi ti predstavniki b.l vesani na navodila (instrukcije) svojih volilcev.
b) nima.je za zakonodajni po pel je treba vzbuditi tudi pri esebah, ki se olli-kuioio po ro.stvu, bogastvu ali častnh po-ložajih; tega zanimanja pa ni, če imajo pij velitvi le po en glas; zakonodajno oblast naj zategadelj izvršuje p:leg korporacije ljudskih predstavnikov še posebna korporacija odlčnikov. Ta pretežno dedna knrporac ja pa se naj udeležuje zakonodajnega posla bolj "ztradi brzianja kakor pa pozitivno.
Zakorcdajna ob!as*t naj daje zakone in naj se prepriča, aii eo se zakoni pravilno izvršil!, toda naj r.e iz:la aktualnih odločb.
Ker j2 nepr.jetno za reprezentante in nevarno za Izvršilno oblast, naj ljudski predstavniki ne bodo stalno zbrani, ne za trajno izvoij.nl. marveč je ob določenih in primernih časih predstavnike sklica t: m njh zasedanje zaključ ti, v dolerenih obdobjih pa se morajo ti poredstavniScj na novo vokti. Ako ima ljudstvo pravico do nov.h voUtev, sc bo tudi v večji meri ZJ* n'malo, kako predstavniki vrže zt k ono lajno oblast.
Da ne pride do denpct^zina zakonodajne cblasti, mora izvršilna oblast sodelovati pri zakonodaji s tem, da
a) skliče in zaključi zasrdanje ljudskih predstavnikov m
b) da sme monarh izreči uvoj veto glede 3kl<mjenih zakonov.
Po Moutesqu:euu sil:jo razmere, da. ti trije organi (obe zakonedajni korporaciji in monarh) delujejo v sporazumu.
Izvršilna °b!a.st pr padaj monarhu, kor je tu treba hitre odločitve in manj posvetovanja. Da mor.arh ne postane despot, mora zakorcdajna oblast od leta do leta sklepati o pobiranju javnih davščin, dalje pa preiskovati, kako se zalioni izvršujejo; pri tem sc pa zakonodajna oblast ne sme vmešavati v aktualne odločbe izvršilne ^b-la^ti in ne sme klicati na orgovor monarha, temveč le njegove ministre. Vodstvo vojske je zaupano in izročeno monarhu, teda da se vojska ne polasti vse dižavnc oblasti, bodi sestavljena iz ljudstva ln torej preš njena z ljudskim duhom. Obenem je treba še poskrbeti, da postanejo vojaki le boli premožne osebe, ki morejo ostalim državljancm jamčiti za svoje zadržanje ali da so v:jaki najeti le za eno leto ali da j'h sme z£"kono3ajna oblast odpustiti, naj s-  so tudi stalno nameščer.i.
pravosodna oblast naj bo poverjena le osebam iz ljudstva in izvršena le ob dolo-čenin časih. Da se pri transko, prestrogo al" premi 1 o sojenje pre .-eči, pa naj zakonodajna korporacija pkmtčev sodi plemiče kakor naj tudi ima pravico omiliti prestroge, toda v zakonu predpisane kazenske izreke, a ljudsko predstavništvo imej pravico, da pred kerporaejo plem čev obtoži one -državljane, ki v drživ: ih zadevah kršijo pravice ljudstva a1! k-; zakrivijo zločinstva, ki jih obstoječa ob.nstva ne morejo ali ne marajo kaznovati.
Uspeh Z:m§ke pcmoSi bo merilo.ne te za nai socialni but, temveč tuđi za našo na* rodno zavest. Vsah nef zato prispeva, kolikor si more utrgati!
Stran K
»SLOVENSKI   NARODt, pontA&k^ S-aprlk T944.
§tcr. 14
Kdo je izumil davke?
V starih časih sj morali plačevati davke samo tudi visoki eerkveni in podlcžnižki davki — Sele ne enakopravnosti — Iznmiteljn davkov doslej
olmbdžanost je dovedla do še nikjer postavili spomenika
Danes ne odreka državi menda nihče pravice, da pobira davke, vendar gotovo ni nikogar, ki bi se iz srca navduševal za to. da bi izumitelju tetja potrebnega zla postavil spomenik. Sicer pa se dane* ljudje kolikor toliko talažijo s tem. da smo v pogledu duvkov pred zakonom vsi kolikor toliko enaki.
Nckoc namreč ni bilo tako. Še v začetku tega stoletja so bi!j člani vsokega plemstva davkov prosti, kar sc si ohranili iz starih, fevdalnih časov. Danes sc nam zdi to čudno, toda v vsem srednjem veku m §c del So potem, ponekod še pred kratkim, niso plačevali vprav vodilni in najbogatejši ljudski razredi, predvsem plemstvo in duhovščina, nit', pare v državno blagajno,
Ce gremo še bo!j nazaj, naletimo na ceia ljudstva, na primer Grke in Rimljane, pri katerih država z rednimi, neposrednimi davki ni posedala v zasebno last državljanov Kako so tedaj vlade shajale brez takšnih davkov? Al: sp'oh niso vedele zanje?
Na to lahko cdgovortrno s tem. da so v starem Ori en tu, Egiptu, Babilonu. Perziji itd. že davno prej pobirali davke: saj poroča sveto pismo samo. da je Jožefcv faraon zahteval od svojega ljudstva 20odstotno dohodnino. Odpor proti temu je bil nemogoč, saj je veljal vladar za boga. ki sme poljubno razpolagat", s svojim ljudstvom. Ogromne piramide, ki sc đv'gajo iz rumenega puščavskega peska, so nastale na primer le s tlako sto tisoče v.
V Evropi pa so- f-e ljudstva dol2o č-asa smatrala za tako svobodna, da no čur'la vsako plačevanje davkov za nekaj ponižujočega, kar \clja samo za nesvobodnike in tiste, ki morajo plačevati vojno odškodnino. Danes se nam zdi poseganje v zasebno last združljivo z načel: svobode. Seveda moramo vedeti da je bila pri starih Grkih in Rimljanih svoboda prednostna pravica razmeroma majhnega kroga ljudstva, k-; jc gospodoval nad sužnji in tri-butniki.
Uradnikov niso plačevali. Vsak svobodnik je služi! državi brez plačila Samo v primerih so sc razpisovali davki, ki so takoj prenehali, čim je občanom uspelo, da so si podvrgli nove rrrbutarne pokrajine, še danes občudujemo razkošje starih velemest in kultur, a malokdo misli na to. da So to razkošje ustvarili po sili »drugovrstni« provincialci s svojo fizično in materialno silo. Tako so bili davki pač že tedaj v veljavi, dasj v bistveno drugačni obliki kakor danes, medtem ko so pravi občani prejemali celo denar, blago in druge užitke iz tega državnega vira. Cirkuške ifire v starem Rimu so bile na primei brezplačne. V imo vifih občinah so meščani dobivali celo rente iz dohodkov občinske tasti. Če natančno po-mislmo, je bilo vise skupaj prav za prav fevdalni sistem brez tega imena. Ko so se davčni viri provinc izčrpal:, je rimski imperij propadel.
Ljudstva, ki so prišla na površje po razpadu rimske države, o kakšnih davkih svojim kraljem in vladarjem prvotno n?so hotela nič 80-Soti,  Počasi pa  so si  to neodvisnost ohranile
^Pomlad
Kaj Je pomlad? Poglejte h? Pomlad je na-daljevanje zime. Hočete snega? Pomlad vam gr da! Hočete ledu? Pomlad vam ga da! Hočete kašljanja. nahoda trganja. gfm*obola. ozeblin? Vse to vam lahko da uomlad. Hočete mraza, dežja, plvndre. burje? Tega ima pomlad v izobilju!
Ali je belina snega na gorah — pomlad? Ali je to pomlad, ko ženski svet hodi v kožu-ho\nni po zmrzli ce$ti?
Čemu Itirji letni časi? To je nesmisel in rezke j je! Imamo samo en letni čas. in sicer zimo v treh barvah: belo zimo. zeleno zimo — poletje in rumeno zimo — jesen. Pomlad jc laž lačnega pesnika, ki jo te naprtil naravi zato. da jo ope\fa in s svojimi pesnitvami nadleguje gospode urednike leposlovnih listov Pesniki, ki opevajo pomlad, so na honorar čakajoči slavci.
Kaj je pomladni dan? Prekratek za dolgčas m predolg za kratekčas. S pomladjo je tako kakor z nedeljo lres teden se veselimo nanjo, v nedeljo pa se jezimo in dolgočasimo. O. no-mlad. kdo so tvoji s1a\>čki? Potepuhi! Ti pojejo in njim cve/o rožice na močvirju.
Kaj je pomlad življenja? Mladost! Ka) so ljudje v s\r)ji ljubljeni, hvaljeni in opevani pomladi? Opazujte ženski m moskf svef te dobe. Ženske so v mladosti: pomladni angeli, moški po pomladni cepci. Kaj pa delajo ti cepci? Kadijo. Se pretepajo, žogo brcajo, potujejo, plavajo itd. Ali moški ljubijo v pomladi svojega življenje?
Ne! Oni ljubimkajo, so zaljubljeni in ljubijo tako rekoč čez glavo ker še nič nimajo v glavi. Ljubezen, pravo ljubezen spozna moški šele takratm ko ima pomlad življenja že za seboj.
Zvestoba ni pomladna cvetka. Zvestoba je sad jeseni, ona je trtni sok ljubezni, dolgo negovana v visoko stoječem, vročem poletnem soncu življenja.
Strastna ljubezen je pomladanska cvetica, ki hitro odevete Iskrena, trajna ljubezen je jesenska roža, ki vse življenje v srcu prezirnu je.
In pomladni angeli? Kaj ie ženska v pomladi življenja, ko ji cvetijo rože na licih m drobijo prvi slavčki v srcu? Ona ljubi svojega oboževatelja in svojega krojača. Ljubezen takega pomladnega angela je misel žarek mar-čevega sonca, aprilsko vreme, muhavost in trma.
Ženska v pomladi življenja ne more ljubiti^ a hoče biti ljubljena. Danes ji ugaja ta, jutri oni in si opremi svoje srce po okusu, ki ga menja kakor rokavice
Žena. za katero je že aprilsko vreme in &v poletju naproti, ta lahko zvesto ljubi.
Ne pomlad, poletje je življenje, ko sadovi morijoJ
Po SaphJTJu Mara Tivćarjev*.
samo nekatere višje »kaste«. Kralji in vladarji so si začeli davke izm-sljati na debele — a so veljali le za rJočane Posebno genialen je bil v tem pogledu Hohen.štavfovec Friderik. II-, ki je prejemal težke milijone s carinami, trošarinami, davki, monopoli. Ko mu je nekoč zmanjkalo drage kovine, si je izmislil usnjat denar.
Tudi njegovi nasprotniki, papeži, so bili zelo iznajdljivi v tem pogledu. Njm cerkveni davk: so bili eden izmed povodov da so v dobi reformacije dežele kar trumoma odpadale od Rima. Sploh so vsa novejša stoletja karakterizirana z bojem ljudstev zoper finančno oblast. Plemstvo, duhovščina, meščani sr> se davkom upirali, ker to ni bilo v skladu z ri hovo svobodo. Vladarji so jih morali za davke presiti. Najstarejši nemšk davek se je imenoval prav značilno »bede« — »Bitte« ie prošnja! Takne davke pa so dovoljevali državni n deželni zbori, na katerih so bMi zastopani po vežini samo višji stanovi. Kdo jih ie moral potem plačevati, ni težko uganit. Izraz »misera crm-tribuens piebs<t. »revno, davke, plačujcče ljudstvo«, nam pove vse. NTi čudno da čuti ta »plebs« še danes neko tiho ali g'asno ogorčenje v sebi proti davčnemu sistemu, pa naj bo še tako pravičen in znosen.
Kar se je vse godilo pod imenom davka v teku časa. pa je tud v nebo vpijoče. \nade so potrebovale čedalje več denarja za svoje vojske, uradništvo. reprezentacije in druge reči pa so šle v svojem moledovanju pr »stanovih«, da bi jim dovolili ljudstvo izsesavat do skrajnega. Tako so pa postajah rud- čedalje bolj odvisne od stanov. Ves evropski parlamentarni sistem se je raz\il prav za prjv iz nekdanje »prošnje za davke«, in sicer najprej na Angleškem, kjer se ministrski predsednik še danes imenuje »prvi lord zaklada«. Plemstvo se je tu kakor povsod na vse kriplje branilo posež-
kov državnega zakladnega urada m svoje svoboščine in v »magnl ca rti« iz leta 1215. najstarejši okcidentalni ustavni listini, je moral kralj obljubiti, da se bo glede davkov držal vedno dovoljenja s strani parlamenta. Ko jo štiri stoletja pozneje Karel I. samovoljno razpisal neke davke, je končal na šafotu. Če po-g'ećamo zgodovino s te stran! se nam bo pokazala bistveno drugačna, kakor smo jo navajeni.
V stari Franciji so kralji dolgo časa vladali brez parlamenta, razpisovali so davke po svoji, volji. Vendar sta bila tu plemstvo in duhovščina do leta 1789. skoraj prosta vseh davčnih obveznosti, ki so tem huje pritiskale na meščanstvo in na kmetski sloj Godilo fee je. da je moral kmet plačati preko 50 •/• svojih dohodkov državi in še do 28 °/» svojemu plemiču in cerkvi. Država je morala pod temi pogoji seveda bankrotirati m velika revolucija je morala neizbežno priti. Spočetka je Bo tudi tu v glavnem za davčno vprašanje Finančni ministri niso vedeli več ne kod ne kam in so morali sklicati parlament, da jih re^ iz zadrege. In ena temeljnih zahtev, ki je prodrla v tem parlamentu v prvem času. je bila ta. da morajo davčna bremena nos;ri vsi občani v razmerju s svojim imetjem To je odpravilo razliko med stanovi in državljani, vsak je bil državljan m obenem davkoplačevalec. Polagoma so začele države upoštevat/ tudi gospodarsko zmogljivost občestva in to načelo se uveljavlja čedalje bolj. navzlic temu. da gre rudi ta razvoj še vedno po ovink'h. Danes spoznavajo vse vi t ' \ da b-rez ljudskega blagostanja in pravičnih davkov ne moreTo uspevati in tudi ljudstvo ve debro. da bi brez davkov ne moglo n:kamor naprej.
Navzlic temu pa. kakor rečeno, gotovo ni nikogar, k bi se navduševal za kakšen spomenik »neznanemu izumitelju davkov«.
če h&ceš ostati mlad
ne misli na preteklost, marveč kuj nacrte za bodočnost
V splošnem lahko rečemo, da je 40. leto tista doba. ko sc pričenja neizogibni proces staranja. A znano je. da so mnogi ljudje, ki se ohranijo do najvišje starosti telesno in duševno čudovito čili in jim sile ne popuste. K temu pripomore to. če si vedo ohraniti zanimanje za svoje okolje in delovno področje, če so redno zaposleni in se izogibljejo mislim na stare st
Nemška znanstvena revija navaja nekatere določne znake resničnega staranja, ki jih lahko vsakdo opazuje na sebi Ce opaziš, da se pretežni del tvojih misli bavi s preteklostjo namestu s prihodnostjo, če pričneš šariti po spominih, namestu da bi delal načrte za bodočnost, tedaj je to nepohiten znak, da se staraš*. Kdor hoče ostati mlad, naj se s preteklostjo bavi čim manj!
Najbolj tajanstven rod na zemlji
Imenuje se Ainu t. j. človek. To je naj-
tajinstvenejši rod na zemlji. Zaman so poskušali, kam bi g-a pridelili: beli ali kavkaski družini, rumeni ali mongolski? Naposled ga je antropologija postavila posebe,
v sijajno osamljenost. Ainuje je nedavno proučeval francoski znanstven:k dr. Mon-tandon in nekoliko osvetlil njih posebnost.
Najznačilnejša poteza pri njih je nenavadna lasavost. To je tem čudnejše. ker vsi sosedje (Japonci, Mongoli, Eskimi itd.), nimajo tako rekoč nič brade. Iz početka se je
njih ozemlje razprostiralo dokaj na Široko: bivali so na velikem delu Sibirije, vsem japonskem arhipelu in sosednih otočjih. Danes naletiš nanje zgolj na severu in vzhodu
otoka Jesa, na jugu otoka Sahalina in nekih točkah sibirskega obrežja. Ker so že
moSJci tako kosmati, bi jih ženske rade posnemale.  Zato si  tetovirajo široke  brke s
temnomodro barvo. Ainuji imajo zanimivo vero: love mlade medvede ter jih obožujejo. Dobro jih opi ta jo, da jih prej ali slej med svečanimi obredi — použijejo.
Upoštevajte predpise o protiletalski zaščiti
Križanka št. 14
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. mesto na Hrvatskem, 8. mesto na Hrvatskem, 15. hrvatski pisatelj in dramatik, 16. zdravilišče na
štajerskem, IS. dohodek iz obresti, 20. okrajšan veznik; znak za kemično prvino, 21. moško ime, 23. turški sultan, ustanovitelj turške države, 25. znak za kemično prvino, 26. prevrat, udar, 28. sorodnik, 29. podzemlje v grški mitologiji, 31. del proge, 32. časovne enote, 33. prav tak, 35. pokrajina v Afriki, 37. zimski pojav, 38. pravo, 39. reka na Ruskem, 40. kaća, 42. za (lat.), 43. začetek abecede, 45. svojilni zaimek, 47. Pirquetova enota hranilne vrednosti, 49. kratica za predvojno meddržavno 1 1-novo, 50. svojilni zaimek. 52. kratica za bančno podjetje, 53. slovenski pesnik, 56. živalski glas, 57. predlog, 58. navajanje značilnih znakov; štetje, 59. jutranja in večerna svetloba, 60. vrednostni papir, 61. mesto na Hrvatskem, 63. padavina, 64. reka v Nemčiji, pritok reke Eder, 66. španski spolnik, 68. krajevni prislov, 69. reka v Rusiji, 71. srbohrv. medmet, 72. vojaška enota, 73. obžalovanje, 75. gora v severni Srbiji, 76. gradbeni material, 78. rimski pesnik, 81. prestolnica evropske države, 84. del vsemirja, 86. posoda, S7. trgovski posel, 89. veznik. 90. vrtnina. 92. neumen, 93. arabski konj, 91. pasja vrsta. 96. karta pri taroku. 98. nikalnica, 99. država v Aziji, 101. kolega, sodelavec, 104. Jurčičeva povest, 106. navajati tuje besede, 107. tivolsko vino.
Navpično: 1. pristanišče na Balkanu, 2. igralna karta, 3. skupina žuželk, 4.
reka v Armeniji, 5. rajski vrt, 6. prometno sredstvo. 7. predlog1. S- kratica za akademski naslov. 9. število, 10. življenjski dokaz, življenjski znak, 11. državna imovina, blagajna, 12. reka v Angliji, 13. v Etni. 14. grška boginja. 15. častnik. 17. albanski paša, ki je bil v Parizu ustreljen, 19. država v USA, 22. število, 24. glodalec, ki živi po hišah, 27. okrepčilna in zdravilna pijača, 29. pripadnik izumrlega tatarskega plemena, ki je nekoč ropalo po vsej Evropi, 30. oseba iz romana »In večno šume gozdovi«, 32. dobro v narečju, 34. gora
i
H 1.
k ■ 3
Delniška družba pivovarne
želi
vsem svojim cen j odjemalcem
piva, kvasa in špirita
prijetne
1
velikonočne praznike
n
1
It!
•T
v Posavju, 35. žar, sijaj, i>6. gora na Primorskem, 37. mračen, temen, 39. stara označba za veliko listnato drevo, 41. slovenski skladatelj,  44.  mesto v  Švici, 45.
francoski revolucionar, 46. drag kamen, 4S. potomec žrebca in oslice, 49. igra z resnim, tragičnim zaključkom, 51. pretres, silen udarec, 52. enota naravne mete, 53. način obdelave kovin, 54. racionirano živilo, 55. izmišljotina, 56. vprašalui zaimek, 5S. ženska toaletna potrebščina, 60. kraj na Primorskem, med Trnovsko in Banjško planoto, 62. termin, določena časovna doba, 63. glasbeni pojem, 65. glasen, zvonek, zveneč, 67. kemična prvina, zdravilo, 69. določene barve, 70. evropska reka, 72. predmestje Ljubljane, 74. teniška igra, 75. vladar, 77. spanje, 79. otroški zavod, 80. ruska utežna enota. 82. del hiše, 83. živalsko orožje, 85. budistični duhovnik, 87. kitajski delavec, težak, 88. del noge, 90. sultanov namestnik, 91. z veseljem, z voljo, 94. šahovski izraz, 95. svetopisemska oseba, 96. gostija, pojedina, 97. glas. zvok,
100. Ludolfovo število, 102. osel.ni zaimek. 103. skrajni del celine, 105. osebni zaimek.
Rešitev križanke št, 13 Vodoravno: 1. Nikobari, 8. omotičen, 15. Rusin 16. nas. 18. gorak, 20. up. 22. pem, 23 nit, 24. Opij, 25. ko, 26. rek, 28. nienu, 06. Kras, 31. luč, 32. rep, 34. rak, 35. jez, 36. dur, 37. polom, 39. sak. 41. pek, 42. lonec, 44. otok, 46. zapor, 48. ro&a, 49. si, 51. Lot. 53. Lil. 54. vas, 55. si. 56. Tisa. 59. malmovec 62. davi. 64. Ihan. 60. A a-gonija. 66. drag, 67. no, 68. ataf 69. ut*.
70. ako, 72. Kr.( 73. mali, 75. Eliz.3., 77. Imia, 80. krogi, 82. Ida, 83. Ala, 85. ArpaJ, 87. Oka. 88. ure, 90. epi, 92. tih. 93. Eva, 91. Amon, 95. šare, 97, sik. 99. ri, 100. Emu,
101. dan, 103. Reti, 105. la, 106. surti, 107. Edio, 108. anali, 110. starikav, 111. litn'elj.
Navpično: 2. Ir, 3. kup, 4. osem, 5. bi: . 6 ananas, 7. Inn, S. est, 9. ogorek, 10. topaz. 11. Iris, 12. čaj, 13. Ek, 14. Bur, 17. Aida,'l9. Boč, 21. pe;o, 25. kure, 27. kolo, 29. ukaz, 30.'kjer, 31. Luna, 33. p^t, 36* dož, 37. pastinak, 38. mol, 40. K;.:ig\:la, 41 poloneza, 42. los. 43. Carigrad, 45. komati, 47. pinciti, 48. racaki, 50. liho 52. Tara 54. veja, 55. svak, 57. sa, 58. an, 60. la,' 61. vi, 62. d. d., 63. ar, 68. ali, 71. on,-u 73. moka, 74. ag-a, 75. Eden, 76. Aleš. 7S. krt 79. Apis, 81. rovi, 82. ircnik, 84. apojat, 86.Ahil, 88. luniti, 89. gral, 91. Irena, 93. Ero, 94. Amor, 96. etat, 98. kap, 1O0. eta, 101. r>ev, 102. noč, 104. ne. 106. st.. 109. ii.
Ztogavmca št« 14
a — a — ar — be — b: o — bus — ča
— če — er — de — di — do — dou — e — feb — fon — gav — go — ho — i — i — ja — je — ka — kaj — kar — kro — lan
— li — mak — me — me — mi — mist — ni — nov — nu — o — o — ok — om -— op — pa — ra — re — ri — ri — ri — ro
— ron — ru — sor — slav — stra — še _že_tet — ti -— tras — v a — ver — vo
— vol zan — zem — ži.
Iz teh zlogov sestavi 22 besed s pomenom: 1) gretra v Makedoniji, 2.) mesto ▼ Palestini, 3.) starogrški mladenič, 4.) industrijski kraj v Podrcvju, 5.) sestavni del telefcma, 6.) vozilo (tuj.), 7.) kraj v ljubljanski okolici, 8.) francoski dramatik (jVtadaane So-i^-Gene), 9.) svetsko naz-ra-nje, umetniška smer (tuj.), 10.) naslovna oseba Shakespearrove tragedije, 11.) protivnik pe*fcTiista (tuj.), 12,) psevdonim slovenskega pesnika (u. 1934), 13.) ladja Anjonavlov 14.) vrh v Himalaji, 15.) Wie-landova pesnitev, Webrcva opera, 16. > obrtni kraj pri Kranjti, 17.) mesto v Grčiji, IS.) večglaana skladba (tuj.). 19.) oseba, v Prešernovem N eiztrchn j enem srcu, 20.) Zemljina, 21.) orožje (tuj), 22.) reka v Zadnji Indiji.
Prve in nato zadnje Črke. oboje bran« navzdol, povedć citat iz Schillerjeve Pesmi o zvonu.
Rešitev zlogovnice 5t~ 13
1.) Zakon, 2.) Mostar, 3 ) egoizem, 4.) Rezija, 5.) Niagara, 6.) Obzorja, 7.) So>-dražica, 8.) TiiTiia, 9.) Drava, 10.) Elvira, 11.) I^jovic, 12.) oleander, 13.) Islandija, 14.) Noe. 15.) Padova. 16.» opozicija, 17.) čebula, 18.) Idiot, 19.) Tičistan, 20.) elektrika.
Zmernost, delo m počitek so za zdravje
le dobiček.
Meh za smeh
SMISEL ZA KUPČIJO
Raznasalec: »Strašno sle-parstvo! Šestdeset žrtev? Lira Številka«
Gospod (ki je kupil list in ga naglo *oogleda): »Saj ni nič v tem dnevniku.«
Raznasalec: »Pa saj to je slepar-stvo. gospod.«
Gospod:  »Pa tistih šestdeset žrtev?« Raznasalec i »Vi ste enainsestdese-ta.«
gehrtftleiter ■ Ure jo)©: Rudolf
— rtr iN
Qjg ali Drnckstelle • Za »Narodno tiskarno 0. d.« kot tlskarnarja: Fran Jeraa. — Fur
Ljnbomlr VoICM
dea taseratentcu veranftvortiicn • Za inseratni oddelek odgovarja;