dar brtnišk m nar Izhaj&jo vsako sređopo celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., zapolleta 1 gld. 80 kr.,za Četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 16. maja 1866. Gospodarske stvari. Priporoćilo ikavskih šcetic. kjer je zimska pšenica ali rž vsejana; zadnja leta so ga tudi začeli sejati v vrste (kakor po žnori) in kadar je vreme yy Novice" so že večkrat kmetiškim našim gospodar- jem na srce govorile, naj nekoliko opustijo pridelovanje pri turšici M A A a A m A M* _ suho, ga z valarjem povalijo, da se seme bolje na zemljo pritisne. Da je bolje , ako se seme v vrste seje in ne po širocem, je gotovo ; vrste se delajo, kakor y ker mu je cena zmiraj nizka in mu tudi veliko žita poskočila ne bode y po čevlja saksebi. y zato i ker Bolje pa je seme sušca meseca ali v prvi polovici so maknile blizo ogerskim in brvaškim deželam , prideluje sila veliko žita. Svetovali smo tedaj , nas železnice po- malega travna sejati na dobro pripravljeno gredo in kjer naj se se kmetovavci naši poprimejo obilnejšega pridelovanja pana (avgusta) tako saj eni c (flanc) si izrediti kakor pri želji itd. Take sajenice se potem malega srpana (julija), velicega sr- ali k 1 a j e y živinoreje y sadjoreje, murbo septembra (kimovca) presadé na lovanja sladkorne pese, hmelja in sploh tacih pridel- s kterimi se mora kupčija začeti domá ali v in sviloreje, pride- dobro pripravljeno, močno njivo v vrste (kakor zelje) kov druge dežele y sploh tacih pridelkov, da kmetovavec zmore velike davke in da more še živeti od zemljišča svojega. Al pri tem je treba dobro prevdariti : kaj da more vsak po svoji zemlji in po svojem kraji z dobičkom pričeti, da izpod kapa ne pride pod ploho. Stajarskim gospodarjem je ena tacih rastlin dobro znana, in to je tka v ska ščetíca ali ščetka ali veliki striček (Weberkarde, dipsacus fullorum) , ker po časniku štajarske kmetijske družbe se je 1863. leta čez 18 milijonov přidělalo teh ščetek (glavić), ktere ra- bijo tkavci in suknarji. Ako se tisoč (tavžent) teh glavić prodá po gold. in pol > iznaša ta pridelek 27.000 gold., ki jih dežela skupi eno leto. Ker omenjeni časnik „Wochenbl. der steir. LWG." po obilnih skušnjah popisuje pridelovanje tkavskih šcetic, podamo ta poduk tudi mi našim gospodarjem. Tako-le se glasi: Kakor se pridelovanje svile (žide) najbolj izplačuje, ako se bolj na malo gospodar ž njim pečá, tako se splačuje tudi pridelovanje tkavskih šcetic ne na preve-licih prostorih, ampak bolj na malih, zakaj pridelovanje to hoče imeti veliko pridnih rok in veliko skrbi. Tkavska ščetica ali veliki striček letna rastlina, ktera zahteva močno zemljo take Je d v e- laou.u«, n-wc. HJUWIU ^ciAJijv/ , pa u o da bi jo bil gospodar še le pred setvijo tega se- n e y mena pognojil, zato naj se seje to seme še le tretje leto po močnem frišnem gnojenji. Rahla peščena zemlja ni dobra prav težka, mokra ilovična ne. za ščetice, pa tudi scena ilovnata zemlja. Najbolj jim tekne pe- Najbolje seme je francozko, ktero se zmiraj go- tovo dobro dobiva od trgovca gosp. Franceta Roča ki ima svojo štacuno za sukno v Gradcu na voglu Murgasse" imenujejo in kteri štacuni se ulic, pravi se ki „pri belem križu" (zum weissen Kreuz) ; tudi c. k. kmetijska štajarska družba ga ima. nekterih krajih sejejo to seme sušca meseca, včasih še na sneg, ali do srede malega travna na njivo, y po 1 čevlji narazen; med vrsto za čevlja prostora in vrsto pa naj ostane (Dal. prih.) Gospodarska skusnja. * Tudi bčele imajo svoje zajédnice ali nametnice y to je y živali, ki se zaredé v njihovem životu kakor pri drugi živini in člověku. Francozki naravoslovec D u c h e m i n po dveletnih skušnjah našel zajednice (parasite) v bčelah , ki se zaredé od cvetočih sončnih róž, kadar bcele v njem nabirajo prah za med. Zdravilo, kako se preženó zajednice, ni nobeno znano. Obrtnijske stvari. Cesarska postava o rudarskih davkih. dne malega srpana (julija) letošnjega leta za- postava, ktera ima rudokopstvu (rudarii) dobi moč nekoliko polajšati breme Ta postava zapoveduj to hotel nov Po postavi od 28. aprila 1862 je moral, kdor je a j d e 1 k a k ledit kak i n dnik, za vsako tako sledstvo plačati vsako leto 20 gold. Ta nova postava od 29. sušca letošnjega leta znižuje to davšcino od 20 na gold Ob enem se po tej postavi tudi za vsak enojni dme rek (Bergwerksmass) davšina od 6 gold. 30 kr zmža na gold Davek od dohodk rudarskih v dovoljenih odmerkih železnih in svinčenih rudnikih se od nuarja 1866. do konca leta 1870. zniža od (percentov) na 3 odstotke čistega dohodka Ja odstotkov Dohod hodnje je poprejšnj (davek) od rudnikov ploh se vpn ima odmerjati za vsako leto po tem, kakoršen leto čisti dohodek bil 158 Beseda bankoveih riti. češ. da ne > po P-ž. in ^ gold, državnice, w , * (Staatsnoten) postale, se od več strani sliši vprašanje: ške, priča nam brez števila tacih popačenih imen. ali se bojo te državnice po 1 in 5 gold, môgle za ban- Tako je pa tudi domače plemstvo nemški obraz dobilo. gold, in o srebernih šesticah. Od istega časa, ko so banknote po bi na znanje dajali, da so zaničevanega Da bi bili bolj nemški, so si dajali nemške Je- rodu. priimke. Tako so Obíaki postali Wolkensperg-i in to je j/i ^ ww^ w vy m i a a i ^v/uv^** i? 6 J lovšeki Fichtenaui, drugi paFelseri, Bergeri itd. IT % 1 1 w i • 1 v v 1 • državni ali vládni denar Kako so nam slovenske naše kraje prekrščevali v nem- kovce po 10, 100 in 1000 gold, zamenjati, in misli se y ako jih dunajska banka menjati ne hotla t da Menj ko je kdo slovensko znal, več je veljal. Slo nec biti, bilo je tačas sramota in škoda! ve bankovci po 10, 100 in 1000 gold, dobó potem nadavek Po uradnijah se je takrat prečudna kolobocija govorila; ali ažijo kakor srebro. Po naših mislih se tega ni bati, zakaj banka je poznal sem celó uradnika, ki je sam sebe zmiraj ba- bikal na priliko: „Jez te bom dala zaprl. « Ako JU Vf UttQlU i" ~ ~ } JV Uiaai y LICÍ |J 1 kkkV±\J » y yfj £J \i\~0 UVUI WCkitA £jC\^Jk tl.au J6 ravno tako, kakor mi drugi, primorana državnice videl kratkoviden člověk svoj jezik tako spakedran in in gold, za plačilo jemati > in ce tudi ne hotla, mora vendar za j* P° banka menjati selne), kterih vsaki mesec za 100 milijonov goldinarjev zamcevan, se ga je tudi sam sramoval ter se ga želei menjice (wek- znebiti, ako bi bilo mogoče. Od todi želja po nemščini. Zato državnice za plačilo vzetí; se vé, eskomptira, banka potlej po isti poti zopet izdaja. da jih Vsakdo tudi pa imajo posebne zasluge tišti rodoljubni možjé, ki so tudi v takih časih svojemu maternemu je- ve da potrebujemo v kupčii za manjša plačila prav y f VJ Vi. V^ «j VAJ ^ I-l-l V^ T im^VJIl c veliko tacega malega denarja po in da ni verjeti } da goldinarjev, in ziku zvesti ostali in so ga likati jeli, kakor: Vodnik Jarnik, bar. Žiga Zois, Kopitar, škof Ravnikar Prešerin in mnogi drugi. Se pred 30 leti je moral mar i , Metelko, pridrlo vseh 150 milijonov gold, sikter pisatelj veliko zasramovanja in zopervanja pre- državnic v banko za zmeno. Dokler tedaj vlada (regi-renga) ne bo veliko več, kakor zdaj, državnic naredila, se ni bati, da bi bankovci po 10, 100 ali 1000 gold, memo državnic po I in stati, če se je za slovenšcino pomikal ali slovenski pisal. Drugi pomocek, ponemčiti Kranjce in Slovence sploh, bil ta, da so ust varili take okoliščine, da je Je bili.*) jonov za kupcijo zeló koristno ; saj vsak vé, da čim vec je denarja med ljudmí, temveč je tudi kupcije. gold, nadavek ali ažijo do- ljudstvu znanost nemškega jezika res potrebna. sreberne šestice Po- Sploh je pa pomnoženje denarja za 150 mili- stavili so nemške uradnije, vès vojaški „reglementuje bil nemški, vse šole ravno take. Pod cesarjem Jožefom je tudi še cerkev, sicer zvesta tovaršica Slovencev, v svoje opomnimo, da so te dni uradnije, protokole in pisarije vpeljala nemški jezik Naj pri tej priliki še to zginile, kakor y U« uv/ 1/W Villi UiaUUIJW y O L V/ E%>\J k\J A JLi J/lOttilJV ^ U1 J M1 « UUJUUU1 J Víiia kafra. Ali jih zopet popustivši častito, starověko latinščino. Gospodu in nabirajo in skrivajo nekteri, drugi pa ž njimi kupču- kmetu se je vse le nemško pisalo in dopisovalo in vse jeJ0? Saj vendar po srebru nimajo nosti, kolikor veljajo, drobiža vsaki dan delà velike težave. toliko gotove vred- akte je dobival nemške. Ali razumel ali ne, to ni ni- med kupcijo pa pomanjkanje kogar skrbelo. Tako početje moralo je izbuditi hre- V V penenje po nemscini. Te so nenaravne okolnosti se Potrebno bi bilo, da bi vlada lakomno bar an ti j o vkljub cesarjevim in ministerskim obljubam in vkljub s srebernimi šesticami kmalu oštro prepovedala ; ako že starim cesarskim postávám do današnjega dneva ne stori tega, pridemo zopet na to, da se bojo goldi- nekoliko na bolje obrnile. In zato se sèm ter tjè tudi narski bankovci trgali na 4 kose, ker tistih težakov po med prostim ljudstvom res še razodeva želja po nem- nove krajcarje se vsak bojí, da mu ne strgajo v hla- I ščini, ktera bo zmiraj potrebna, dokler se take nena- čah tudi usnjatih žepov, ako jih mora več seboj nositi, ravne okolščine ne predrugačijo , kakor so se že predrugačile na Ogerskem in Hrvaškem in precej zeló tudi na Ceskem. Nihče pa naj ne misli, da je ljudstvo zadovoljno, da se mu v pisarnicah in drugod nemško pisari in dopisuje. Ljudstvo le trpí, kar spremeniti ne more. Rečem, da prav težko boš Šolske stvari. Kakošen sad so nekdanje nemške ljudske šole na Kranjskem obrodile. (Dalje.) kakošnimi pomoiki so se nekdaj Slovenci na Kranjskem ponemčevali in zakaj se niso poněmčili? našel slovenskega kmeta, kteri ne želei y da bi se Tišti > ki so imeli namen bilo nemško y vse y kar v Avstrii ni mu tako pisalo in dopisovalo, da bi mu ne bilo treba pišem nositi od nemila do nedraga, kjer poslednjič še resnice ne zvé, kakor se je bilo ravno uni dan zgodilo. Neki administrator namreč pošlje nemški interkalarni y germanizirati > in iihov slep pomagači so imeli navado, da so nemški jezik v zvezde kovali drug y jezike pa če val in m venski jezik jim je bil „kmečki jezik ^ Slo- s kterim si račun dedinji poprejšnjega fajmoštra, da bi ga bila tudi ona podpisala. Ko dedinja to pismo sprejme , ga nese ki v tistem kraji slovi, da razume „kanclijske da toliko in toliko prihod- * mozu srifte." Dune. » računu je , kov pride na rajnkega fajmoštra, toliko na sedanjega, toliko pa na verski zaklad ali religionsfond. Bravec pa ni razumel besede religionsfond, ter je tolmacil, da je gospod administrator to, kar je šlo v religionsfond za kršanske nauke zarajtal: religionsfond mu je bil kršanskinauk! — in žena se ni hotla podpisati. — Želja po slovenščini v uradnijah je tedaj J v' * * "" bode sčasoma taka stalo in kte- vec ne razume. Ogromna komaj do Metlike in Radolice kruha izprosiš rega zunaj Kranjcev nihče národoslovna učenost! Milovali so vsacega, kdor ni nemškega znal; bil jim je sirovak in neotesanec. Ako je pa nemško še tako neukretno robil, bil je mož, goden za „rihtarj za yy čuda kar mu frajtarja za domaćega šolskega „aufseherja", ali pa še celó „koprola" itd. Ni tedaj y da je bebast ali pa bahast kmet želei znati to } po tacih y gledih čast in veljavo dajalo je pa bilo pravo in pravično, da se je le tuj ćislala pri domaćem slovenskem kruhku? časi y ko To bilo gospode še celó sram slovensko so Ali tako bili go ♦ Ne moremo verjeti, da bi brezvestni le po 90 kr. ! bilo đa lakom Ljublj že taki čisto naravna, se razširja, raste, in da jo bodo gluhi slišali in slepi videli. Tretji pomoček ponemčiti Slovence so bile mnoge kazni. Komu ni znano, koliko so morali kmečki otroci prestati, predno so se kaj nemškega naučili. Ko smo prišli v šolo, so nemški „rechnenu, nam dali nemško „šprachlehro « » nemški katekizem itd. v roke. Iz da goldinarske bankovce jemljejo tega pa se * V revsce nemščine uči ! Gledali smo te Vred čudne reči in smo jeli po navodu učiteljev godrnjati : 159 } Wenn das Wenn das Ganze. Gan y y moči varovala. Ocet Ganze u itd sto in stokrát ravno tište besede ponav kdaj tn in pa k sta ne- Ako ti pn yy aufsaganji" v šoli kaka beseda ušla ali se spačil dobil si castno ime Esel jbolj vničevala ponemčevanje nenemških naro- "i pa se jima je pridružil še vse preob dov, dandanašnj račajoči národ duh kteri n Ochs a y pa si čutil prijetne pritisljej y kakor drugod, veje zdaj hrbtu, po mečah ali po rokah tudi po vsi Slovenii, se čudovito krepčá in bo zmagal kakor je zmagal drugod. Slovenščina bo •• i/ i i •• i « _ ali v lasih in ušesih nemi po v malo letih koliko vročih pôc, koliko bolečega klečanja, zlezla v uradnije; v šolah ji bo morala nemščina do morebiti ne bi bilo nap tegljeje koliko dolgočasnega zaperanja, koliko skelečih udarcev po mečah in plečih, koliko strupenih potegljejev za stojno predmetov odstopiti, in ušesa in lasé so slovenski otroci zastran tega prestali y ker so premalo nemščine znali! Kdo preštej » dolg čno, ako bi nektere tudi latinščini odstopila. Tako se ) postavile nemščini (pa tudi lašcini) na Slovenskem jezike a y ki so v nekterih krajih na znanje dajali da boj prave meje Učil bode le tišti, ki mu je bode res- Majui ua ziuoujo uajoiij ua J6 uiuuu ljl g u a, ii. jezik govoril! Koliko sto in bode obveljala 1 v v • #1* y • y kdo zaničevani met tisoč , koliko penitencev u se je v nično treba, in tako nihče ne bode na škodi. Tako pa podporo nemščine pisalo in mogočnej v se prej Nemci postali druzih kazen izmislilo, da bi Slovenci bili kako agotovilo pravnost, za ktero imamo naj Tukaj naj samo omenim y sramotno so nekdaj tri strice slovenskega pesnika Pre samega hodnj î trdno besedo presvitlega kar zaupamo UJC) jO il O kdaj bil u ♦ To prepričanje hranjuje v svojem srcu človek da ne bod rJ P šerna němčili Bil gospod y ki je tačas v Prešernovi okolici neki že 31 let opazuje gibanje na slovanském jugu y ki privata diligentia" tri njegove strice (Konec prihodnjič.) učil in na vso moč ponemČeval. Res zeló nespametne kazni je tistemu naložil y ginalne kteri y pa po domače govoril. Kaznoval je namrec ta podu Podučne stvari učence z „bukovo svoje Ako se je kdo moral nesti: ako se klado" in „beraškim košem malo zoper nemščino pregrešil, za kazen klado domu in zopet nazaj v šolo krat pregrešil, mu Drobtinica. * Ljud na t je pa m in uvwvi) r ------ — *------- r- ~—y — ie na hrbet nabasal beraški koš ter ga je po hišah be V • i > -1*1 TT 1 i • • i I 1 T^l X • 1 je okoli ene milijarde ljudjé govoré 3064 jezik po najnovejšem številenj to ie y 1000 milij racit lici podil Vedeti pa je treba, da v Pre ti ni navada ter se ljudém smešno zdí oko 33 milij Po takem Tako se je němčila Prešernova rodovina ; s kakim moraJ y tedaj ljudi, čedalj se Vsako leto jih pa cez več ljudi na svetu u mrj e 40 milij Ti okoli ki —' - - \i««* »v^vit, ixi vsi jesti se veliko bolj trgajo za kosček kruha pehom? Čudno res y da se kranjski Slovenci niso bolj cej poněmčili, ker so se v ta namen vse žile napenjale so Kranjci gotovo dobre y in kakor nekdaj, in to toliko bolj, ker tudi taki jesti ho , ki nič ne delajo. Novih jezi ko v pa se ne delà nekterih nemškutarskih kulturonos- ker oni želé, vec; če bi cev šlo po v^v oiw, mi jih celó bilo čedalje lu^uj, da bi zginili drugi. Tudi taki pridigarj manj k Teg ste kranjske Slovence t in so ze jbolj obvarovali. Kadar je přišel kmečki ki mnogoterost jezikov imenujejo kazen božj bili tega y otrok iz šole na očetov dom v v • scina Svoj dobro mater y bila pri kraj vsa nem ne dostavijo, da je prav to kazen Bog sam v dobrot po dom kruhka prosi .....-JV, r* " * * in blagor človeštvu obrnil y kar yy Danica" unidan oče so ga le po slovensko kregali, in njegovi bratci in v sestavku „Babel in Salem" dobro dokazala sestrice so ž njim tako kramljali, kakor jim y tudi nemščine konec: zabrisal dobri Bogek jezičke vstvaril. Ko je otrok ljudsk dovršil umljiv< poli ) šolo neraz- bilo bukve, teko in linir v kak kot ali na kako jih je debel prah leta in leta pokrival Haj svoboda? Dobrovoljne beseđiee kmetom slovenskim Dva kmeta, Urban in Miha puuuu J ÛJ^I J4JLI J^ v v vi AUVMI iU . V UA» » W IMXlViW ^ VJ L uc*u IL1 XT J. i i Zginil pa je tudi kmalu vès sad dolgoletnega truda in gospoda dohtarja in ga prošita kmečki sin ni znal ne pisati in malokdaj se ko je bilo treba iti v vojake ali pa se zemlj brati popri y da Je bod Tako y SO imeli prišla sta do nekega naj jima razjasni, kaj pogovor jeti Je morebiti ni bila res največkrat taka, kakor Mika. Gospod dohtar! večkrat slišim govoriti o bod y pa sem tudi že bral o nj Vem sem rekel? Prav bele vrane so bili, kteri so nemški meni ta beseda frajnost y da po lski nauk po dokončanem šolanj se Da se dežela ni izrodila, veliko kaj adaljevali. napčna reč y kaj , in jez menim, to prav k Zanemarjena revica slovenščina je imela le v pomagala kar sami hočejo, da po tem postave kjer gospodari svoboda, delajo ljudj ne 1 j aj Tako cerkvi na leci, v tudi pri molitvah še svoje zavetje. Kmečki otrok bilo 1848. in 1849. leta na Laškem. Saj sem bil tišti povednici, v pesmih in precej zeló čas večkrat tam, in Lahi so zmirom upili: eviva ki bertà to y se OC JO V OUll ,, V »ICI UU8C1 ill „/HGUL1 UCUUIC UUHC3 l/i (/«li. £11 LI, luiua i LIISCLU VCUttiat ujttl, Ui* tu je naučil, v cerkvi tega blaga ni mogel rabiti in se je bil punt, a ne svoboda. Jez trdim, da brez postav šoli Vater unser" in „Zehn Gebote Gotte živila frajnost Urban Al ti, Miha ! nisem večkrat djal da to moral preučiti oče tako in tudi po domače molili yy kranc" so mu zvečer niso ljudjé nikjer živeli, in da bi tudi ne mogli živeti Otrokom se je tačas ravno Ko bi ljudje delali kar vse po svoje , gotovo bi se u godilo, -- teljem godilo. Naši kakor se je poslednja leta našim ljudskim vsak dan pobijali, kradli bi in teli pali, in hudeg so bili podlag posla pa so bili v slovenske učilnice, otroke nemški bilo ne konca ne kraja ; zato punt ni svobod po slovensko učit; kmečki otrok pa bil kdaj za tanko vendar prav za prav bod a ne bi Kaj pa y sam ne vem na zato sva prišla k vam, gospod, da nama to po Nemca izsolan, potem pa je živel med slovenskim ljud- domače poveste, da bode najinih besedi enkrat konec stvom in zato kmalu ves sad nemške šole pogubil Gospod Vi oče Urban imate prav ako mislite Tudi so bili duhovni od nekdaj prvi rodoljubi in so da svoboda ni razuzdanost in brezpostavnost. Ako bi narodu prvi domače knjige spisali, ga učili v domaćem kdo tudi prav sam živel v kaki puščavi, moral jeziku Boga častiti in druge vednosti si prisvojevati. veti saj po božjih postavah, in moral bi izpolnovati Ko jezik slovensko ljudst sililo pustilo vse in mu tu JI ; ščme saj veči del ostala mu je cerkev v podobi duhov- kaj druzega dolžnosti do Boga in samega sebe. Svoboda je vse pnmerni priliki Vama hočem pokazat prijatlica in je njegove pravice po kaj da je svoboda, in da je prav dobra y pa težka reč 160 Cujta! — Maloleten človek, dasi tudi je přemožen in tudi da se dežela obrani vnanjih sovražnikov in na- dobre glave, je pod očetovsko oblastjo, to je, on varha padcev; tedaj mora vsakdo vojak biti, kadar je treba, (jerofa) ima. Oče ali varh imata doižnost, odgojiti ga, Skrb mora državi dalje biti za pravične sodnije , za za-nj gospodariti in skrbeti. Nedoletnik živi tedaj lahko, dobre šole, za zdatno podporo trgovine, obrtnije in za brez skrbi, in je srečen. Kadar pa polnoletnost nastopi, umno narodno gospodarstvo. Gledati se ima dalje, da se in se trudi prevzame gospodarstvo; za vse skrbi sam, tudi se oženi in želi novih skrbi: otrok. Ponosen > e opravljajo vsa opravila z drugimi državami, s kterimi je v dotiki. Sklepa se tudi, ako ima biti boj ali mir s tega truda, in delà in delà, prav možak je. Kaj mislita, tujci itd. Ker se pa za vse to dosti denarja potřebuje, ali bi tak korenjak dovolil, da se mu vse to odvzame, se ima zloževati ta denar, in preračuni napravljati in in da se mu zopet varh postavi, kteri bi mesto njega paziti na to, da se ne potroši vec kakor to délai > in za-nj se trudil? Urban. Gotovo ne; to bi bilo sramotno ) in drugi , kar je potrebno. Vsem tem opravilom pravimo deželna ali dr- ne bi nikoli tako dobro gospodarili, kot on sam za-se. žavna, tudi javna opravila. (Kon. prih.) Gospod. Prav je, in takému polnoletnemu ? samo- stalnomu gospodarju pravi.mo, daje svoj, kar ni bil po- Nektera ljudska imena na Notranjskem in prej 241etni mladeneč postane prost, kakor da svoboden. mu Primorskem to postava rekla: bodi svoj Miha. Tak gospodar sem že dosti let nisem nikoli še premišljeval. î tega v Istri Mnogokrat je že kdo v ,,Novicah" omenil o Čičih i od kod in kaj je njihovo imé; poslednje krate se ondi imenujejo Brk Kaj so ti Notranjci? Več pri Gospod. Naše občine (soseske, komuni) so bile po- krat me je misel nahajala, da se ta imena daj takému maloletnemu člověku popolnoma po- merjati z imeni narodov, ki jih stari Plini navaje prej dobne, ker so bile pod varstvom grajšcin in nekdanjih pise kresij. Skoro nič niso smele storiti same in brez višega dovoljenja. Svoje račune (rajtenge) so morale podajati gosposkam v pregled, in grajščine so celó župane imenovale. — Zdaj pa so občine po novi postavi svoje. Po občinskem zboru in po županu gospodarijo, kakor mislijo, gl Sek )) i i> Od P Subok 7 t ržaš k Kata! med Polo okolice í Menokal Secusses, Subocrini. Catali, Menocaleni. Hist, nat Trstom t a n uj ej > (A Pola ad Tergestis usque regionem lib III. c. 24.) Ako se ozremo na jezikoslovno spremembo ? za ceste, šolo ) se v imenu Sekusi lahko spoznajo Cič i 5 da je prav; skrbijo za varnost v soseski, in uboge, opravljajo svoja opravila, in cesarske^gospo-ske pazijo le na to, da se postave ne prelomijo. Se celó to ljudstvo tudi stanuj ondi > kamor Plini stavi sai k kuč > . DaIJ nekoliko opravil, ki so jih poprej gosposke preskrbo- so zdaj Brk vale pravimo njihovo imé se morebiti vjerna z besedo koč > so nekdanji Subok Saj so Subok ravno to ) kar ini ljudstvo, ki sta imajo zdaj občine" opravljati^ Zavoljo* tega jim nuje pod Gaberkom ; Gaberk namreč se je priRimljanih da so odraslim možakom podobne, da so zval Okra in Brk se zovejo stanovavci svobodné. vremske, košanske in premske fare, ki so si po vrsti Urban. Občine imajo tedaj prizadevati si za svojo pod Gaberkom proti jugu; Katal dali dr. Kandler korist, kakor vsak umen gospodar skrbi za se in za svojo družino. Miha. Pri nas se pa zmirom kregajo, kadar je zbor, in ljudje ubogati nočejo. Gospod. Kako je to? pogovoru ima glasovati • V V isce membi gl na Pivki ter meni, da to ime se vjerna po spre z imenom SI kakor se zovete dve vasi na Pivki ali pa S &aavi oo auv^vo uvo v «ai ua jl i v ai ^ S BJ oc? uauđja tuu gora z imenom Katal an unstran Trnovega blizo Po se nabaj tudi zboru se po končanem graJ H koncu so še Menok puguvuiu l lu a g i a o \j v o> m i , tO je, v oaa ucv oruj giao j/w j^ívuvm«. ^'«u« » tako ali tako; kamor pade veči na glasov, to je sklep; nijevih besed tudi pelj župan izpeljuje sklepe, in većini glasov mora vsak po- strani mnogotera stara imena kraj koren biti. Ako ni tako. ni v soseski ne mirú, ne reda, sedanjim imenom. vsak dá svoj glas se po prestavi gl primerja Kom ta kraj ; pomniti to imé ) in vrsta Pli- saj so v primorski več ali manj enaka ne sreće; vse razpade kakor v drugi nemerni družbi. Urban. Domá sem jez gospodar in ukazujem ; v občini (soseski) je gospodar večina glasov. Vsak lahko vidi, da ne more drugače biti. (Trst) Na priliko so stara mestna imena: Ter gest i m nova i t Cap ris (Koper), Pyrrhanum (Piran) Sil li u m (Salvore, Soudria), Neap T.V.., V.^ V-. N/.».. --- J ---"O , / 7 Gospod. Videli smo, zakaj daje polnoleten človek (Rovigno, Rovinj), P Sil- (Citta- Novigrad), Parentium (Poreč), Ruginium svoboden, in kdaj in ktera občina je svobodna. Pra- Plamin), Alb šam vaji zdaj, kdaj je ljudstvo svobodno, kaj mislita? je Virundict (Pule) Fl Dalj kakor se bere na starem kamnu (Labin), Tar sat (f (Trsat) T «Jl UU»j JV " ' W^WV^HV, l-U.J • J- - ---. ~ ---, —-----~ ^ ------------ --- Urban, Ne vem pravega odgovora ; po tem pa, kar blizo Rodika, ravno ta kraj s slovenskim predlogom in sem slišal, mislil bi, da takrat, kadar ljudstvo, kakor nosovim glasom v Rondiku, v Rodiku; Pucimun, svoboden mož in svobodna občina, za svoj prid Pucioli, ki ga stavi zemljopisec Ptolomej ravno v s amo skrbi, in svoja opravila samo opravlja. severji nad Trstom, ni druzega s prestavo glasov razun Tim a v um je s prestavo in premembo gla Gospod. Dobro ste odgovorili, in povedali ste skoro vse. O p č Urban. Kako pa da je to mogoče, ne morem si 7 misliti, posebno tega ne, ^ ijuuaivu kako bi znalo dobro opravljati vse te reči? sov D 5 Porest kako ljudstvo moglo in stoj in Art se pred ko ne ujema s je dr. Kandlerju s prestavo in Miha. Jez pa se manj, in tudi ne vem, kakošna opravila da bi imelo ljudstvo. premembo glasov Idrij Ce obveljá ta razlaga ljudskih imen za naše kraje, utegne to biti novo potrjenje za slovensko narodnost ve- Gospod. To ne bo tako težko izvedeti, ako pre- raznih stanovavcev na Primorskem v nekdanjih časih Hieing Národiio-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. (Dalje.) # Poleg teh klubov se sedaj še mnogo druzih na mislimo, da je vse ljudstvo, da je cela država lika družba mnogih mnogih občin. Po takem so državna opravila skoro enaka občinskim, le da so ob- širnejša, važneja in težja, ker obsegajo veče število ljudi in dokaj več imenitnih zadev. Pred vsem je treba, da se skrbi za primerne in dobre postave, potem da se te postave hitro in na tanko izpeljujejo. Posebno se mora skrbeti za varnost po celi deželi domá, a haja, ki imajo malo drug namen ; rekel prav svobodo 161 delavskega stanů. te se zapisujejo le obrtniki ene stvu v veliki napredek tako v materijalnem kakor v vrste in v vsakega posebej. To zimo se je vedno po čas- duševnem obziru. Slo iiikih čitalo, da so te in une vrste obrtniki ali delavci doljubj ima bistro glavo in svobo mu napravili „strikes" (zgovarjaj: strajks) > to po preddedih njegovih prirojeno naj bi t da so veča mesta postala središča ali stolice takošnega obrt se vsi delu odpovedali in mojstrom ali fabrikantom niškega življenja, se vé, da zmiraj v mejah družbine rekli na kratko: ,, dokler nam plačila ne zboljšate , ne postave.*) (Dal. prih.) rekli na kratko: ,,dokler nam plačila ne zboljšate, ne delamo." — Klubi te vrste so namreč zato, da delavce med tem, ko se delu odpovedó, z denarji redno podpi- jim (Dal. prih.) > da i ujt/vj. n^i-L» , —- — ----- ~r 7 ----m j rajo, tako pa mojstre in fabrikante primorajo plačilo zboljšajo. Opravniki teh klubov pa udom delà ki so ga zgubili na enem mestu, drugej preskrbé. Vred-jeni so ti klubi ravno tako kakor drugi; stolico imajo v kakem glavnem mestu; ako v kterem distriktu ali mestu delavci lahko s plačilom ne izhajajo, pišejo najpred glavnemu opravilstvu po tem, ko so se v ložah pogovorili, da se stvar preišče in presodi, ali je pritožba & m m. ^ m • 1 « « A t f 1 Spomladanska. (Aliteracije Švedske šege.) Prešla je zima, přešel mraz Po teka zimskem' spanju Sprebuja se iz njega vse, cas j vse vse pravična in se nikomur krivica ne godi; potem se ima distrikt pravico, delu se odpovedati, in delavci, dokler so brez delà, iz klubove kase po zmožnosti njeni denarne podpore dobivajo. — Tudi mojstri in fabrikantje na Angležkem so hoteli navado vpeljati, da bi vsak de- Se giblje Vse se raduje, se veseli Vigredi ljube prvih dní ; Prek logov tičiee pojó, Po polji je rožice cvetó. lavec od prejšnjega mojstra ali fabrikanta, kjer je délai } spričevalo imel; to se ni dalo vpeljati: delavci Domuje radost krog in krog, Da le prebridkih ni nadlog; , kjer reva žal budi, Tam pa so se odpovedali delu in tako spodbili ono naméro ter si svobodo obvarovali. Na Angležkem ne potřebuje Tolaži up pomladnih dní! F. Meden ted a j noben delavec mojstru drugega spričevala ali „wanderbuch-a" prinesti, kakor zdrave in izurjene roke. Da je takošno klubsko življenje velike koristi in hvale vredno, mi mora vsakdo pritrditi; kdor ne verjame, naj pride na Angležko in prepričal se bode sam. na Angležkem bilo vse bogato; Kratkočasno berílo. Ta bila moška za vse! Ne rečem da Skor smešno je vedno pričkanje po časnikih kje videl sem po mestih strašno revščino kjer poprej ; ; ►no vse Dogaio; . . : " v Vja3umm ; kakoršne še ni- naJ bi bila zanaprej ta ali una okrajna gosposka. Tako al vendar reči moram, da dobri delavci na pr. so med druzimi za tak sedež Razdrto, Postojna živijo tukaj v obče prav kakor gospoda, in mnogo je obogatélo, da so sedaj milijonarji. Logatec, Sentpeter y se že imenovali in zadnjič De la v ski ali ponuja nekdo tudi Senožece. Morebiti se še kdo iz obrtnijski in trgovski stan je jedro ljudstva Sejevič, Rakolika, Orehka in Crmelic angležkega, — ^uw»*««** se vsakemu despotizmu drzno ustavlja. je jedro demokratične svobodě y ki kar sem s pošétom meril na zemljovidu kjer je najbolj središče f zares nekako Kakor mnogo pomagajo, t«ivu uuju iU m ustavno (konštitucijno) državno življenje. klubi ljudstvu v materijalnem obziru ga urijo in navdušujejo za Prav t vsem tako ali še celó iz Smolevega kdo oglasi ? pa bilo ob enem vstreženo, ako se to Videl kadaj izpolni, kar se je meni sanjalo te dni: klubovih sem imenovan okraj no-uraden hlapon (locomotiv) ali ložnih zborih je mnogo prilike uriti se v govorni-štvu, in kar še največ veljá, prav djansko učiti se politične ekonomije. Sila potrebno je, rekel bi, vsa- s pisarnami, ki se je prepeljaval, kamor je kdo hotel in kjer je bilo ravno kake uradne obravnave potreba. Izvrstna misel! iiucne esonomije. ona poireono je, re&ei di, vsa- x^^^x. - vsem bi se stem vstreglo, — «u kemu člověku, da o politični ekonomii nekoliko znanja bi zadostoval za veliko veliko okrajin. Seno- se ta vednost uči na žečani, Razdrčani, Ipavci in vsi, ki so delj od železnice in en ima koliko vprašam naših realkah , in na gimnazijah je še skoro ime neznano ? Zato pa tudi toliko nepraktičnih ljudi, kadar sole zapustijo! Po praktičnih vajah so tukajšnji prosti obrtniki prav věšti o teh zadevah, in res y ) si lahko svoje lastne kolesnice napravijo prav do doma Bistričani pa naj še tako dolgo potrpé, dokler bo Vidiš, ljubi čudil sem se iz Sempetra v Reko železnica dodelana. bravec, da tudi sanje včasi kako modro skuhajo. večkrat, ko sem slišal večkrat proste rokodelce in obrt- ) ne, da bi bila moška ta? Ali ne? Mgm. Kaj nike mojstersko govoriti * Da ene same prilike omenim. Bil sem mnogokrat pricujoč pri javnem raz-laganji o politični ekonomii prav veštega profe-sorja; vsakrat, ko je končal svoj nauk, je rekel obrt- , ----r-r—««v, ktere stvari ni dobro razumel, da mu jo Še bolje razloži, dilo : Dopisi. nikom, naj ga vsak popraša. ako Iz Gradca 10. maja * To , prepOZnO, vio ^nuviuam UUYC u-i, u« H«iw 1U4CU JL . se je res zgo- prj tukajšnji sodnii čisto slovensko obravnavo. ce „Novicam" povem Mislim, da ne bode že maja da smo imeli vstal je nek prost oskrbnik, in še v skoro izvrst-nejšem govoru, kakor je bil profesorjev, mnogo stvari Ne bil bi tega omenjal, ako bi se bila stvar po tukajšnjih nemških časnikih brala, ki vsako še tako malo zani-mivo stvar v svoja predala vzemó in tudi to svojim veliko bolj razjasnuje in mnogo profesorjevih misli celó __ _ ________ zavrže ter t ako p r ofe s o rja samega y kozji rog vžene, bravcem na tanko''naznanjaj o, kaj se vs o ď n j Î hi š i godi. Pa kakor niso omenili nekdaj, da so slovanski dijaki visoke šole Želeti bi bilo, da bi se tudi pri nas takošno druž-bino življenje privelo, kajti gotovo je, da bi bilo ljud- naše poslali Riegerju zaupnico in je njih --navada, da prezirajo vse, kar slovenstva tiče, tudi tega Ta popis , kakosno veljavo ima obrtnijski in rokodelski stan niso omenili. Zatoženo je bilo in tudi slednjic obsojeno na Angležkem , priporočamo tištim našim prismodam, ki po „Preaah", „Triesterci" in enacih listih zaničljivo pisarijo, ako izvedeni možaki obrtniškega stanů zaupanje imajo in se volijo v zbor mestni ali zbornice trgovske itd., namesti njihovih kandidatov. Vred. nekaj ljudi, da so šestice ponarejali. Prvosednik tej Ako bi domoljubi slovenski hoteli osnovati takoana društva po angležkem načinu in bi želeli tudi poznati Statute, kterega angležkega kluba, rad jim jih poSljem ! Pis. 1G2 obravnavi je bii gospod deželni svetovavec Garzarolli 9 Iz Dola 12. maja V. Iskreno „na zdravje!" zagovarjal je slovenski gosp. advokat Kotzmut in za tudi mi Dolani kličemo vrlim gospodom Sokolcem državnega pravnika je bil gosp dr. Mêlé y ki je sicer so nas razveselili > s prihodom svojim, da smo videli da so še malo časa tukaj, al gotovo vès na svojem mestu; junake domače v zali obleki, da smo slišali lepo njih &jti izveden mož je, in ima tudi blago srce za slo- petje v cerkvi in zunaj. Veseli smo pa tudi venski svoj národ. Iz Maribora ■ a iwa.iuum — pise „—- , — — ----? » * žaški ladijedelec Tonello namera s parobrodom svojim žandar padel. poleg bistriškega broda srečno prišli čez ne var no Marb. Zeitg.", da znani tr- brvico, s ktere je v prekopano strugo unidan neki Res (ladijo se bili po pravici pritožili ? ki jo goni sopar) brodariti po Dravi in s tem ne popravi sila nevarna stezá! t da se dokazati vladi, da se to more tudi brez uravnanja (regulacije) Drave, ktero stane na leto 300.090 gold. Ta Iz Ljubljane. Naše mesto je že vec časa res podobno Valenštajnovemu tabru"; vojaki vsake vrste prihajajo in ladija (parobrod) se bode na posamne dele razstavila in odhajajo noč in dan. Mestni župan je za tega voljo v te dni po železnici poslala v Maribor, kjer se ooae zopet zložila; prva skušnja bode prve dni prihodnjega kjer bode saboto oklicati dal hišnim gospodarjem, da morajo pri- meseca v pričo izvedencev. pravljeni biti, nastaniti (vkvartirati) vojake v svoje hiše Iz Celovca 12. maja. — u^i vem, ua ^ Klagenfurt.", Vam moram vendar povedati Ker vem nase „IViageiJJLUii. , vam mviaui vcuuai puvcuau, ivaiw yicu "jalu oo mcuua ui iiuci uuuuu Ziupau ij u uij au s tu da se centralisti na vsaki poti napenjajo v to, da bi se ker tacega živahnega vojaškega gibanja ne pomnimo _ « « ^ • # #i ii / / /^i i T n ti® • V V i f W « 11 t I • i i . • da ne berete kako ako se ne najdejo kakor koli drugačni prostori. y Gosp. županu , kteri ima od zora do mraka skrbi, kakoršnih pred njim še menda ni imel noben župan ljubljanski sklical nekdanji „reichsrath." Gospod J. Scheliessnigg, še v našem mestu, gré poštena hvala, da je iskal poti, odbornik trgovske zbornice, je spisal spomenico, ki po- kako bi se hišnim gospodarjem v mestu in predmestjih pisuje žalostni stan fužinarjev na Koroškem. Zbornica odvzelo saj za zdaj to težavno breme; govoril je tedaj dne t. m. sklenila, to spomenico izrociti z višo vojaško gosposko: ali dovoli, da se kolibe (le- .Ie v seji ) in ko je Njih Veličanstvu cesarju. Gotovo je, da je fužinarstvo sene barake) napravijo za stanišče vojakom naše res v velicih nadlogah, kakor to slišimo tudi iz ta dovolila, sklical je magistratni zbor in mu priporoČil Kranjskega, Stajarskega itd. Gosp. pisatelj spomenice predlog tukajšnega stavbinega mojstra V. Kubelke, ki je tedaj prav storil, da je povzdignil svoj glas v tolikih ga je zbor popoinoma potrdil. stiskah. Al prečudno je to, kar „Klag." trdi, da eden njih Poljanah blizo vrta kn In že se delà na spod da eden njih Poljanah blizo vrta kmetijske družbe 9 velicih olilockail. XXI picuuuuu JO i/V, aai „i_viag. 11 ui , u« vuuu "JiAA w»j»uau kjuu\j vite» aiu^/iijoa^ uiuûuo u vciiuiJ izmed pomočkov, da se odvrnejo fužinarstvu nad- kolib, ki bojo v 8 dneh gotove in za 2600 vojakov pri loge, je ta, da se skliče — državni zbor! — Ali so pravne, v poslopje pa, ki je tikama teh kolib in je morebiti one stiske od 20. sept. 1865? Ali ni bilo že tožeb brez konca in kraja popred, in takrat bilo ko Je dr- poprej fabrika za žigice se nastanijo oficirji Za vse to bode mesto za 6 mesecev plaćalo Kubelki žavni zbor v najlepšem cvetji bil? Zakaj je p o m o č n i k, 3600 gold., mesto pa bo vès ta čas pobíralo od vojaki se zdaj kliče na pomoč, takrat gluh bil, da ni kov prenočnino (schlafkreuzer) in druge davščine za slišal fužinarskega stoka? Saj je vendar 4 leta zboro- nastanovanje. Ko se bojo ti dohodki odbili od gori val pa zakaj ni pomoči našel? Zakaj ga zbornica omenjenih stroškov za napravo V Ckl y ^JCk £JCk Vk C*J Ui ^UlJUUVi UGObi . JUáCAO* CAj ^ Cm LiUVl UlVW vixjvuj vum utl ï UWJ/IMV U Ck takrat ni podřezala, ko je še veljalo: „principiis obsta!" plačilo prišlo na hišne gospodarje. kolib > bode malo Zdaj bi celiti mogel reichsrath vse žavne! Mi nikakor tega ne verjamemo Iz Trsta 13. maja rane|deželne in dr- Pongračevem poslopji na Poljanah (v prejšni cukrarii) je za 4000 vojakov prostora. Spolnite drage „Novice" mačega polka vès navdušen odrinil na Laško. Nabirali nedeljo je 4. batalijon našega do- žalostno nalogo in naznanite rojakom našim smrt gosp. se bojo še 5. batalijoni. Ker stari vojaki ne pomnija dr. KonštantinaSchrott-a, c. kr. medicinalnega nabere 5. batalijonov, kaže to očitno, da hoče Avstrija svetovalca, ki je po dolgi bolezni 11. dne t. m. v 56. se krepko na noge postaviti, da junaško odbije kakoršen letu svoje starosti tukaj umrl. Poznali ste rajncega tudi koli napad na dežele svoje v Ljubljani kot energičnega možá, ki je zdravniško svojo službo marljivo opravljal in zvest sin domovini. Bodi mu zemlja lahka! bil SVOJI v • Vsled ukaza ces. kralj, državnega ministra je našim gimnazijam j viši realki in knezoškofovemu kon- Iz Senožec 12. maja. — Her so nam „iNovice" převážen ufcaz, da bi „JNovice" mogle moičati o njem. zadnjič povodale, kaj je starinski denar, ki ga je kmet f I— Državno ministerstvo je iz obravnav našega dežel- Ker nam „Novice" zÍ8toriju došel zastran učenja slo venskega j ezi k a převážen ukaz da bi „Novice" mogle molčati o njem našel v Gaberčah, naj nam drage volje pozvedó, je ta, ki je bil v Dolenji vasi 1848. leta najden ko kaj je v t ■ ? neki kmet fundo za svojo hišo kopal; bilo je tacih denarjev za cel polič na kupu; prodali so se tudi v Trst za 18 gold. *) nega zbora pozvedelo, da naši gimnazijalni učenci v svojem maternem jeziku ne napredujejo toliko, kolikor se smelo pričakovati od njih y ki se Senožečan. celih tem in da se pomocek išče v tem y ga učé skozi ♦ let. Lahko je torej umeti, da se slišijo tožbe o , da bi se saj nekteri šolski predmetje učili v slovenskem jeziku. Pri tem pa Na prvi pogled se že vidi, da tudi ta srebernjak je bene a k se je prezrlo , da je tega slabega vspeha tudi kriv (res očitna priča, da je Kras nekdaj imel z Benečani^ mnogo način (metoda), po kterem se slovenščina sèm ter tjè se pred vsem opravka). Gospod Dežman g a tako-le popisuje: „Srebernjak dozde Andrej a Dan dol a, enega najizvrstnejsih mož tadanjega časa. Dožda (glavar beneške republike) je postal 1344. V t UC1. Ministerstvo torej ukazuje naj skrbno pazi na to , da se ravná po tem kar ______ ____________r______7 ^ r...........»Organi- leta v 36. letu svoje'starosti, umrl je 7. sept 1354. V kro- < sations-Entwurf" od 1849. leta in ukaz od 11. januarja niki svoji je zapustil neumrlo delo beneake zgodovine. Na 1860 velevata o učenji maternega jezika. sprednji strani tega srebernjaka stoji sv. Marka in izročuje se pa tiče glavne šole, o kteri izvedenci trdijo doždu meč. Zgorej se bere DVX, na strani dožde ANDADVL, na strani sv. Marka S. M. VENE. Na drugi strani Kristus z y Kar da izvelicavno zastavo sedí ne 4voglati in s krizi ovenčani ploai; opis je: XPS RES—VREXIT. Tudi ta srebernjak, ki ga hra- se učenci v njej ne naučé niti slovenskega niti nem škega jezika, naj knezoskofijski konzistorii prevdari ? y pod Štev. 3924 in v „Serie delle monete e medaglie odbor priporočal deželnemu zboru. ali ne bi bil pravi pomocek iskati ravno v predlogu nuje ljubljanski muzej, je popisan v Appelnovem repertorii III. kterega je (vsled dr. Bleiweisovega predloga) dotični str. 1122 ~ ' di Aquileja e di Venezia di Schweizer" str. 103. V Wellen-heimovem katalogu je tudi zaznamovan z R, tedaj je denar, ki se redko nahaja; pri dražbi te zbirke 1844. leta je bil za 4 gold, prodan, tovali Marsikomu se bode to, kar je državno ministerstvo ukazalo ubogo malo zdelo ; res je to, vendar je ta ukaz To vnovic potrjuje, kar smo unidan sve- vsacemu, kdor najde kak starinsk denar. jakovažen; kajti zastran glavni h šol se trdno nadjamo, Vred. da bode naš prečastiti konzistoři ministerstvu nasvetoval > 103 bil predlog šolskega deželnega odbora; v gimnazijah in naj se poderó undanje volitve, in ta glas je na realki se bode pa menda tudi zasukalo po omenjeni neki? Glas g. Tomaža Pirnata, ki pri zadnji volitvi ni cigav osnovi 1849. leta, po kteri gré slovenšóini kot mater- bil več izvoljen, pa jev zboru nedeljskem zvonec nosil razredu po štiri, za vso svojo stranko s tako žalostnim uspehom, da more nemu jeziku na gimnazii v . razredu po tri, in v in v razredu po v e ; V ? --* Ck Li i-V V/ O ------U^^UUUi, —~ ona zdaj res prav o sebi reci, da se je pokopala eno- in razredu pa po tri ure na teden; v niži realki glasno. Requiescat in pace! Prus pa bi rekel: «in t7lSl r7 rfiolrom unrrnn^n no n a n a f n u v^ rt ivmaia "W^Otll n ^AM /\n ÎaL<> f 11 po štiri, na viši v vsakem razredu pa po pet ur na )) es teden med tem, ko se je zdaj skrčilo učenje le na dve jinge ; aber es jeht nicht. n, luču lom, «w "«.«j oaiuu« u^oujo ua u v c — Mehikanski prosto vo ljci, jxi ou v uctcu un na teden! Po vsem tem smo te misli, da državno ponoći iz Ljubljane odrinili v Trst, da bi na ladii, ministerstvo ozir napačnega načina ne graja učiteljev, za-nje že pripravljeni, potovali v Mehiko, so se morali ampak veliko več naš dosedanji učni red, ki je toliko ustaviti v Nabrežini, ker amerikanska vlada ne trpi ki SO V petek ur pristrigel slovenšcini, da se ni mogla učiti po pod- tega, da bi vojaki iz našega cesarstva se vdinjevali meki ga daje osnova 1849. leta za materni jezik, hikanskemu cesarju, kterega amerikanska vlada še ne uku u IV ti , ai vAojw vouuva iuii/i akjuí* cji* maiviui juain,. uiaauoacLuu v»ooaij u , aicicga «UJCI i tvauoEvc* Ravno to se kaže iz poduka, ki določuje, kakošne spoznava za postavnega vladarja v Mehiki naloge naj se dajejo učencem iz maternega jezika. Ta država ljudovladna (republika). y ktera J® Sliši da v tej za- U a i u ^ w w» ««JUJW uuvuvviui »a mnvvi uvj^« jvainui jl c ui # tedaj en dan poprej mislih pa se ve, da to nikakor ni zadosti; kajti ne mo- snopič „Klasja iz domačega polja" je přišel remo si misliti, da bodo učenci mogli izvrstno izdela- na svetio; nadaljuje Preširnove pesmi vati naloge iz imenovanih predmetov, ako se teh pred- Včeraj je iz Zagreba od presvetlega bana metov ne učé slovenski in se ne vadijo slovenski kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije vredniku govoriti o njih. Prav po 17. imenovane osnove .«.J^T.^V, ^ ' """"^'J V > ' WW—V ---. ~--J ~ --- - - guvuiiu v/ Lij in. xi»» JL » . >j'. luivuuvoug uouuvo^ ua „Novic" došlo sledeče prečastno pismo: „Gospodine! kterega se naslanja dr. Bleiweisov predlog, se mora ta Njegovo cesarsko i kraljevsko apostolsko Veličanstvo stvar urediti tako le : i da nam bode pravica Ta v jezik bodi učni Vsak jezik sme ucni jezik biti; , določuje potreba prebivalcev, se pa glasi blagoizvolielo je previšnjim riešenjem Svojim od 9. ki kteri svoje svibnja t. akademije jugoslavenske. premilostivo potvèrditi Vas kano Člana kojoj previsnjoj odluci otroke pošiljajo v šolo ; kjer so prebivalci dveh jezikov, imadem čast obaviestiti Va3 uslied odpisa vis. hèrv. treba je ustreči obojim. Zavoljo tega je pripuščeno, da slav. kancelarije dvorske od 10. t. m. br. 299/pr. «ta v isti gimnazii tudi dva učna jezika tako da se učenci razdelé v dva oddelka (po jeziku), ali pa, da se nektere stvari učé v tem, nektere pa v tem jeziku. In prav to je, kar mi zahtevamo prav po postavi, ki veljá že od 1849. leta, toda žalibog! pri Zagrebu 13. svibnja 1866. S okce vic ban. nas na papirji! Iz tega se jasno kaže stareje postave niso tako nemile, kakor oni da nam ze > ki jih peljujejo. Zoperno je res že, beračiti milosti nam postava zagotovlja pravico! ) i z-kjer Novicar iz domaćih in ptujib dežel. e tudi je med vojskinimi pripravami glas počil, da se morebiti prične zbor (kongres) velicih vladarjev, v kterem bi se z lepo poravnale sedanje i da homatije, venta glas kaj vec bil kakor ne nedeljo se je dr. Lovro Toman, včeraj pa deželni glavar baron Codelli podal na Dunaj, o^ uu«iljy u» ^tu^ac, u* «« snideta z baronom Apfaltrerjem , da po sklepu dežel- pruska četa se spustila na Saksonsko , je vendar čas kjer se dar ni nikjer podobe glas vpijocega v pušcavi. Čeravno se menda zgodilo, kar udarijo Lahi na Benetke, in tudi to ni res, da je neka bo se iz Laškega piše, da že danes (16. t. m.) nega zbora opravijo pri c. kr. ministerstvih po s la n- blizo ) da se začne nesrečna vojska, kadar bo vsaka stvo svoje stran za boj popolnoma pripravljena ; ta čas pa se saboto je přivřelo zopet veliko ljudi iz de- zmiraj bliže in bliže primikuje. Se bolj gotova pa je žele v hranilnico po shranjeni denar, menda kakih 130 bukvić je izplačala. Leta 1848. bil ravno tak strah. Da pa vojska f 1849. in 1859. kar je dozdaj molčeči cesar Napoleon sprego prazen strah Je voril v mestu Auxerre-u besede, ki so kakor strašna vsak * » "" ovi au« c* j kj uu i ^la^bu obiaiij v oaa in kaže najbolj to, da taki, ki so takrat po svoj denar pridrli, pa ga pozneje zopet pritirali v hranil- ; da se mu iz vse leta 1815. meo i ga zdaj mirno puščajo. Hranilnici pa to je- manje denarja celó nobene zadrege ne prizadeva ima zmiraj gotovine toliko, da vsak brž dobi ker bomba počile po vsej Evropi; rekel je duše mrzé dunajské pogodbe od ; s temi besedami je očividno pritrdil zvezo s prusko in talijansko vlado, ktere tudi hočete raz- kar dreti one pogodbe; zato sta mu pa tudi kralj pru3ki in a uj« Alilll »J f AUV WV/4I SX.\J y \A Ck V O Cl IV UI U KAKJUl y CkCkl J6 njegovega. Tako zmožná ni menda nobena druga hra- nilnica. tišti pred nedeljo je bila smešna seja, zeló podobna nekimi mesci, ko je nameravala „znana stranka" spodriniti odbor društva za denarno pripomoč rokodelcem. Zdaj je sapa pihala prav spet od tište kurije skupaj stali, nasproti pa namestniki pruske s italijanski za ta govor čestitala. — Med tem je 9. t. m. bil v Prankobrodu zbor nemškega bunda, v kterem je miroljubni predlog saksonske vlade z 10 glasovi obveljal in so namestniki avstrijske, bavarske, saksonske, hanoveranske, virtemberške, badenske, he-sen-darïnstadtske , braunšvajške, nasauske vlade in 16. proti ostalimi. stranke, ter je hotla podreti poslednje volitve 4 odbor- nikov za gospodarstvo mestne kosarne v Trnovém in ravnost rekel zboru .Ie >> liste" v ze naredila za druge tem zboru je namestnik pruske vlade na- bund Avstrijo in Saksonijo naj j ker neki v posled- napravi, da orožje položite, drugače bi Prusija morala njem zboru se je več volilnih listov oddalo, kakor je skrbeti za s vojj) varn ps t i n svoj evropejski po- Prusija pritrdila Napo tem je tudi deležnikov tega društva pričujočih bilo. Gosp. Horak sebnistan. je zadosti! zahtevi nekakih 20 udov in sklical nov zbor; leonu , da se ji mrzé "pogodbe od 1815. leta. Od pri- M ----- - " - V^ ^ v . * —' — - .WW** UV T AJ KJ \J A y 1VVUU | V4 w ^ v J * * « V ^ v " v^ • ^ ^-- snidlo se je 70 hišnih posestnikov ali pooblastencev prav za vojsko se po takem sliši čedalje več. Pruska njenih ) in med vsemi samo glas je bil za to da vlada je sklicala vse svoje vojake na noge in princ 164 Friderik se je že podal y gl stan pruske vojske > o je, v So ravona í^uzisKem. ijiavm siauiia armade je v Bolonji; kralj Viktor Emanvel So ravo na Lužiškem. Glavni stan i t a 1 i j a n s k vzame više poveljstvo t se podá kmalu , ki pre dne t. m je Garibaldi , ki bode poveljnik prostovoljeem, bil po klican v Florence; tudi Košuta so ondi pričakovali Francozka vlada skličuje na tihem svoje vojake skupaj v mesecih bo imela 15 oklepnih vojnih ladij na morji Da se Avstrij v tácih okolščinah mora na vso moc pripravljati na boj, je očitno; ako se po novi rekrutbi napravijo batalij cev pol milij tudi prostovolj mnozih krajev cesarj , bo imela samih pešcev in střel graničarjev je dozdaj prišlo 30.000 ; Iz za ces. armado nabiraj ponujajo domoljubne prost voliče: tako iz Ceskega, Dunaja, Ogerskeg J _1 _ • X-V w • I • 1 / • ) Po i j ske g Tiroljskega. Orožj ali t in pa zivmo iz našega cesarstva v ptuje dežele prodajati, je prepo vedano. Družba Lloyd v Trst dij v zavetj Pravijo drob y da spr svoje se za do 10 milij ali res iz neke kovine gold, naredi novega nikel imenovane, ne verjamemo še, ker nikel neka ne dá tako kovati kakor zlato, srebro ali bakro kasto-bela na rdeče cikaj kovina (metali) se uo UČ* mivu ou»«» ) Iz Pešta se sliši, da je. hrvaško poslanstvo izdelalo jih zahtev, ki pa ne bi utegnile vse po god 1 • y i v • 1 osnovo biti Ogrom. Kdo bi jim tudi mogel po vse vstreči, ako celó ne pozabi sebe? gospod Vse vol od Na Dunaj t. m umri S m y diákon ces. ruske posî. cerkve na Dunaji in občespoštovani ustanovnik ondašnje „Slov. Besede." Denarni zapisnik Matičini. Novi udje: kot ustanovniki : Gospod Frolih Anton, hišni posestnik in mestni odbornik v Ljubljani drž. obligacijo av. v. za .... 100 gold. „ dr. Ipavec Benjamin, zdravnik v Gradcu ... 10 „ „ Poklukar Janez, korar v Ljubljani.....10 „ z letnim doneskom: Slavna národna čitavnica v Novem mestu ..... 2 „ Gospod dr. Rozina Jožef, odvetnik v Novem mestu . . 2 „ „ Ravnikar Ludevik v Novem mestu..........2 „ „ dr. Bučar Žiga v Novem mestu............2 „ „ Mohar Martin v Novem mestu............2 „ „ Smolej Jakob, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani 2 „ „ dr. Robič, profesor bogoslovja v Gradcu ... 2 „ „ dr. Tosi Jožef, profesor bogoslovja v Gradcu . 2 „ • „ dr. Kopač, c. kr. profesor v pokoji v Gradcu . 2 „ „ Kovačic Jožef, katehet c. k. normalke v Gradcu 2 „ „ Polič Dr., župnik v gradjanski bolnišnici v Gradcu 2 ,, ,, Paltauf Jakob , župnik v pokoji v Gradcu . . 2 ,, Wallner Peter, katehet niže realke v Gradcu . 2 „ I Pl H™| ' I JFJ y „ dr. Subie Simon, profesor na trgovski akademii v Gradcu............................2 „ „ Sarnec France, mestjan v Gradcu..........2 „ „ Kvas Koloman, c. k. profesor slovenščine na vse- ucilišči v Gradcu......................2 „ „ Krajne Ivan , adjunkt c. kr. placilnice v Gradcu 2 „ „ Zamuda Fr., knjigovodja v hranilnici v Gradcu 2 „ „ Kocijancič Alojzi, kamnosek v Gradcu ... 2 „ Schmidt Ferdinand, trgovski opravilnik v Gradcu 2 ,, „ Regula Franjo, odvetniški koncipient v Gradcu 2 ,, „ Petelin J., magistratni blagajnik v Gradcu . . 2 ,, Dreisiebuer Jožef, knezoškofov tajnik v Gradcu 2 ,, „ dr. Misia Jakob , bogoslovja profesor v AvguŠti- niŠči v Gradcu ............ 2,, „ LupŠina, ravnatelj v c. kr. zastavnici v Gradcu 2 „ ' „ Šlik Jožef, kaplan na kalvarski gori v Gradcu . 2 „ „ Vrbnjak Jož., kurát v deželni bolnišnici v Gradcu 2 „ „ P. H. v Ljubljani . .....................2 „ V Ljubljani 13. maja 1866. Dr. Jer. Z upanec. Račun dohodkov in stroškov za Slomšekov pominek. Skupnina prejšnjega računa 824 gold. 67 kr., 2 cesarska zlata in Gospodje: Pikel, stolni prošt v Mariboru 1 križasti 50 gold., Modrinjak Matija, dvorni kaplan v Mariboru vikrat 10 gold., Ciringer Jernej, župnik v PuŠavi 2 gold zijak duhovni oskrbnik kaznivnice v Gradiški 3 gold za pr ., Bi šolarj v Lenarčki de in solarce iz Št. Jungorske fare 4 gold.; kanii so darovali gospodje: Tutek Juri, dekan pri sv. Lenartu v slov. goricah 5 gld. 25 kr., Šrol France, kaplan pri sv. Len-hartu v slov. goricah 5 gold., Knez Slavoljub, bilježnik pri sv. Lenartu v slov. goricah 5 gold., Blanter Vilhelm, koncipient pri sv. Lenartu v slovenskih goricah 2 gold., Rob Jožef, pisar pri sv. Lenartu v slovenskih goricah 1 gold., Zarman Franc, pisar v slov. goricah 1 gold. , Milošič Mihael, provisor sv. Benediktu 5 gold., Poterč Vekoslav, kaplan pri sv. Be- pri sv. nediktu 2 gold Jag Juri kmet pri sv. Benediktu 50 kr., Munda Vido, župnik v Negovi 2 gld., Jancar Frančišek, kaplan v Negovi 5 gold., Fekonja Janez, tesar v Negovi 15 kr., Do-mainko Jožef, kmet v Negovi 20 kr., fara sv. Bolfanka pri Biši 19 gold., gospod Slanič Franc, župnik pri sv. Bolfanku 5 gld., Frančiškanski samostan pri sv. Trojici 5 gld. 10 kr., gospodje r Kranjec Jožef poducitelj pri telj pri sv. Trojici 20 kr., Kovaèic Peter Troj 50 kr Mulec 1 10 kr Strah Janez, župnik pri sv. Rupertu 5 gold., Stiper Janez, kaplan pri sv. Rupertu 5 gold.. Divjak Jože, župnik pri sv. Ani na Krembergu 5 gold 1 gold Divjak Jože Lezerer Jakob , tržan pri sv. Lenartu starši, župnik pri sv. Benediktn 5 gold., v jurjuški dekanii so darovali gospodje : Kocbek Juri, dekan pri sv. Jurji 1 gold. 50 kr., Urbas Juri, kaplan pri sv. Jurji 3 gold., Roba Matija, kaplan pri sv. Jurji 2 gold Kramberger Lovro, župnik pri sv. Križu više Lotomera 1 gold., Satler Martin, kaplan 1 gold., Stranjšak, kurat pri sv. Mihaelu v Veržeju 3 gold., Ermenec Franc , kaplan v Lotomeru 2 gold upnik pri Malinedli 1 gold., Klosa Fr Lorenčic ï župnik pri Malinedli 1 gold. 50 kr., Meglič Franc , kaplan pri Malinedli 50 kr., Rubin Martin, župnik pri Kapel Kurnik Janez, župnik pri sv. Petru v Rađg 3 gld 1 golđ-, Rantoša Juri, skega kaplan 1 gold., Ferenec Janez 2 gold., srenja verežen-varoša 4 gold., ArzenŠek Juri, župnik v ZuŠemu 5 gold., Kajtna Andrej, kaplan v Podsredi 2 gold., premilostivi kne-zoškof ljubljanski so poslali kot zbirko od deset dekanij 205 gold. 20 kr., iz kanalske dekanije 17 gld. 50 kr gornjegradske dekanije sem prejel 67 gold , iz vozenišne dekanije 69 gld., gospodje: dr. Bleiweis, vrednik „Novic" 51 gold., Pavalec Juri, kaplan v Cmureku 3 gold., Niederhofer, kaplan pri sv. Petru pri Osterbahu 1 gold., Kovačič Martin, profesor bogoslovjí v Mariboru 20 gold., Kandut, špiritval v Mariboru 5 gold., ođ mariborske dekanije 102 gold., elani mariborske čitavnice so darovali 8 gold Skupaj 726 gold. 94 kr. Skupnina vseh Za poštnino se je porabilo dohodkov 1551 gold. 61 kr. 1 gld. 5 kr., tedaj še ostane Čistih dohodkov 1550 gld. 56 kr 2 cesarska 1 križast O p a z k a. Imena dariteljev ljubljanske škofije, gornjegradske^ kanalske, vozeniške in mariborske dekanije in zbirke gosp. dr. Bleiweisa se bodo prihodnjič oznanila. V Mariboru 1. maja 1866 Dr. Matija Prelog, denarničar Kursi na Dunaji 15. maja 5% metaliki 54 fl. 75 kr. Narodno posojilo 59 fl. 50 kr. Ažijo srebra 129 fl. 50 kr Cekini 6 fl. 23 kr. V Žitna cena v Ljubljani 14. maja 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 33. banaške 4 fl. 33. turŠice 3 fl. sorŠice 3 fl. 52. rez. 3 fl. 22. ječmena 2 fl. 67. prosa 2 fl. 65. ajde 2 fl. 77. oves 2 fl. 25. Loterijne srećke: y Gradcu na Dunaji 9. maja 1866 88. 42. 19. 49. 74 48. Ï6. 03. 90. 46 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 24. maja Odgovorni vrednik: Dr. Janei Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blazilife v Ljubljani.