BERITE
NA 5. STRANI
I
Trideset korakov za najrazkošnejšimi
Leto ih. - tir is.—, Jugoiir io.—, Din 6.~. vaštaiH« plačnu, Trst 29. januarja 1948
Spodixiuno in abtiim. postale II. » ^rnppe
Štev. 102
28. 1918. je V. I. Lenin podpisal dekret o organizaciji delav. sko-kinečke Rdeče armade.
30.	1946. Sprejeta listava FLRJ.
31.	1944. Briško-be-neški odred prežene nemško posadko v Nemali pri Tarčentu v Slovenski Benečiji 2. 1804. Prva srbska vstaja proti Turkom.
Težki dnevi Aiigdije
Ob kongresu
bivših političnih preganjancev
Odpor proti fašizma od vsega po-i'elha je stal naše ljudstvo mnogo več gorja, kot pa so ga danes pripravljeni priznali njegovi sovražniki. Njih namerno pozabljanje ali negiranje tradicionalnega protifašizma našega ljudstva skriva v sebi sicer nevarne tendence, vendar lahko služi potvarjanju resnica in veličine antifašističnega odpora našega ljudstva v zadnjih desetletjih samo kratek čas, dokler je pač Se odmerjeno življenje vsem nasprotnikom odločnega antifašizma.
V srcih in dušah naših ljudi, našega naroda pa je čvrsta zavest in neuni~'ljiv ponos antifašističnih borcev in zgodovina bo posredovala potomcem današnjega človeštva resnico, ki se glasi tako:
Od obale zgornjega Jadrana, preko Istre do Triglava so Uveli, kot živ c danes, že od nekdaj Slovenci in Hrvati. Ob koncu prve svetovne vojne so bili odrezani od novo nastale jugoslovanske države in prr ključeni Jujenarodni Italiji. Obljube, ki jih je Italija dala svojim tujerodnim slovanskim državljanom o spoštovanju njih narodnostnih pravic, niso bile nikoli izpolnjene. Nastop fašizma v Ilaliji jih je popolnoma zatrl.
Slovensko in hrvaško ljudstvo je bilo za obrambo svojega narodnega obstanka prisiljeno začeli proti italijanskemu fašizmu boj, kj po trpljenju. ki ga je prinašal slovanskemu življu, nima primere v novejši zgodovini.
Slovanom pod Italijo so fašisti popolnoma uničili šolstvo in izključili slovanski jezik iz javne uporabe in celo iz cerkve. Slovenske in hrvaške otroke so nasilno potujčevali in jun pri tem pljuvali v ušla, če so govorili v svojem jeziku. Slovansko n' itel/stva so odpuščali ali pa ga razganjali po Italiji. Slovanom so nasilno poitali fané cvali imena. Preganjali so slovansko besedo iz domačih ognjišč in za skrivaj zapelo slovensko pesem je bila običajna kazen ricinovo olje.
Toda boja za samoohranitev slovanskega življa niso mogli streli. Odpor sc je stopnjeval in stopnjeval se je teror fašizma. Fašistična policija je vohunila po mestih in odganjala ljudi v zapore. Iz Rima je prišlo na slovansko ozemlje pod Italijo posebno sodišče in njegova prva žrtev je bil mladi Gortari, Hrvat iz Istre. Prvi streli in prva mlada žrtev boja Slovanov proti italijanskemu fašizmu ja dvignila odpornost v boju za biti ali ne biti. L. 1931 so, padli bazoviški junaki Bidovec, Miloš, Marušič, Valenčič. Nešteto drugih je romalo za zidove proslulih ječ Regina Coèli in drugih.
Slovensko in hrvaško ljudstvo je stopnjevalo svoj odpor'v vedno težjih pogojih, toda v vedno jasnejših izgledih končne zmage- nad fašizmom. Z nastopom italijanskega delovnega ljudstva 'se je borba' proti fašizmu razširila in z začetkom druge svetovne vojne zadobila značaj odkritega oboroženega odpora prod fašistični oblasti in vojski. Toda m>no ti prvi začetki velike osvobo-Mne bitke so zahtevali nove svetle k° /e posebno rimsko sodišče tretjič izreklo svojo krvavo obsodbo, toknal nad Tomažičem, Bobekom in
(Iz Pravde 10. jan. 1948.)
Znamenita katedrala si'- Pavla v Cityju, poslovnem središča Londona, je pokrita 2 odprtinami in praskami, ki so jih naredili odlomki hitlerjevskih bomb. Desno in levo odtrga katedrale se razprostira nezazidano zemljišče. Ruševine so očiščene, ožgano tramovje odstranjeno, razbito kamenje in gramoz odpeljani, V udorih na obeh straneh skrbno očiščenih ulic se je bujno razrasel plevel...
Mi smo videli razvaline sovjetskih mest,, ki so jih do tal razrušili hitlerjevski razbojniki Ta žalostni, nepozabni pogled se je za večne čase vtisnil v spomin naših ljudi. Toda brž ko je Rdeča armada pregnala osvajalce, so na domačih pogoriščih vstala ogrodja stavbnih odrov. Življenje je slavilo zmago nad smrtjo.
Tu ni laico- Ruševine, ki jih je povzročilo zračno obstreljevanje i' Londonu, se ne dajo primerjati z ruševinami Stalingrada ali Sebado-pola. Odese ali Smolenska, kjer se je vršil boj na življenje in smrt Za sleherno hišo, za sleherno ped zemlje. Skoda, ki so jo povzročile hb tlerjevske bombe v središču Londona, ni velika, a v njegovem Zahodnem delu, v četrtih bogatinov je docela neopazna.
Zdelo bi se, da je London v dveh in pol letih, odkar se je končala vojna v Evropi, zacelil svoje rane. In vendar tu ne vidiš ne stavbenih odrov, ne grmad gradbenega materiala. ne iz tal rastočih nadstropij novih stavb. Ce se pelješ skozi vse mesto, lahko na prste prešteješ hiše o gradnji. Niti takih hiš n,, popravljajo, ki zahtevajo razmeroma prav majhna popravila. Se vedno so zabita z deskami okna mnogih stano-
Pred slo leti, v revolucijskem le. tu 18'i8., ob rojstvu zgodnje «pom. ladi narodov», so se začele tudi pri nas v Trstu budili ljudske množice k narodnemu; in kulturnemu življenju. V 70 letih je to gi. banje že široko zajelo naše množi.
tovariši. Niso še zamrli streli na Opčinah, ko so najboljši sinovi slovenskega, hrvaškega in italijanskega ljudstva na Primorskem začeli par ‘i~ufisl.U) borbo, ki se je po zlomu fašistične Italije spremenila v vseljudski, vsenarodni boj za svobodo. Ta boj je’ bit strašen. Nemški in preostali italijanski fašisti so poii-gali^vasi, streljali v množicah, inorili brez usmiljenja, odganjali prebivalstvo celih vasi v internacije, krematorija...
Da so mogli, ljudje ob Jadranu, * preko Istre do Triglava, spet zapeti v svojem jeziku in si spel ustvarili ljudske postave, je bila: potrebna kalvarija od Gortana, ' Bidovca do Tomažiča pd do 45.000 žrtev partizanske borbe in drugih deseUisoiev koncentracijskih taborišč. Bilo' je potrebno na stotine požganih vasi, na tisoče invalidov, na desetUsoče bolnih na posledicah strašnega trpljenja. ; ;
(Nadaljevanje na 4. strani.).
ranjsltih hiš. Slej ko prej, kakor v vojnem času. so zazidana z opeko okna nižjega nadstropja v masivnem poslopju ministrstva za ribarstvo-Tu pa tani so na nezazidanih zemljiščih zrasle standardne hišice začasnega lipa. Ali niti od daleč ne morejo vsaj delno olajšati skrajne stanovanjske bede, ki vlada v mestu. Samo v osrednjem delu Londona obsegajo spiski prebivalcev, ;;i nujno potrebujejo stanovanja, več kakor 200 tisoč' oseb. Mnogi med temi so v teh spiskih od prvih let vojne- Ne manjka samo stanovanj, ampak tudi šol in bolnišnic. Na tisoče otrofc v šolski starosti je brez pouka, na tisoče ljudi pogreša
HlaVilicillcu' narti
?.a pomoč Lo'iopl
ce v duhu francoske revolucije ter jih narodno in politično prerodilo: doba narodnih taborov, narodne, ga preporoda, doba rojstva pouličnega društva «Edinosti», ki je opravila v naslednjih letih ogromno delo predvsem na kulturnem in političnem torišču, pozneje Indilla gospodarskem in gospodarsko zadružnem.
Po prvi svetovni vojni je globo, ko vretje narodnega radikalizma in soctnlnih idej n dnini oktobrske revolucije prekvasito takratno mladino. Kdor'je živet v ozračja tržaških mladinskih društev, ki so klila Spontano kot gobe. po dežju po vsem Trstir, Krasu in Istri, je čutil, kako globoko in na široko je poseglo lo gibanje, ki je bolestno ljubosumno pazilo na svojo neodvisnost in se otresalo vsakega vpit. va ter pokroviteljstva kogar koli, posebno «starih» (t. j onih od po. Uličnega društva Edinosti v Trstu, Gorici in drugih) ter imelo čislo svoje značilnosti s svojo najoslrej. šo ostjo proti fašizmu. To gibanje je imèlo editto vèz z mladimi Goričam; z onimi, ki so 'z duhom dr. Klementa Juga (o. njem naj ne. govore po nemarnem oni, ki poznajo samo njegovo ime) Srečka Kosovela in drugih, doma pomelli
zdravljenja v bolnicah.
Hišnim posestnikom in gradbenim podjetjem se ne mudi z gradnjo, a vladni organi so pokazali, da so nesposobni rešiti stanovanjsko krizo v deželi. Lansko gibanic brezdomcev, ki so javno zasedli prazne vile bogatinov, je bilo izraz masovnega protesta proti politiki onih, ki ovirajo gradnjo stanovanj.
Čuden vtis zapuščenosti in propadanja naredi London na gledalca. Zvečer so ulice slabo razsvetljene, izložbena okna trgovin temna. Število avtotaksijev je majhno, ker njih gospodarji prejemajo premalo goriva.
Prestolnica Velike Britanije je podobna človeku, ki se ne more popraviti po nevarni in dolgotrajni bolezni.
*
»Težki časi!«
Te besede slišite tu na slehernem koraku: v gostilni, v restavraciji, v podzemeljski železnici, na ulici. Angleži jih pogostonm izrekajo z neko obupno potrtostjo.
Vojna se vedno bolj odmika v preteklost, toda omejitve vojnih časov niso manjše, temveč večje. Kruh, maščobe, sladkor - vse je na. izkaznice. Enkrat v tednu dobe potrošniki izjemoma po pol funta mesa. Najtežje pa je Anglež občutil pred nekaj tedni vpeljano izkaznico Za krompir, ki je bil v prosti prodaji celo v najtežjih vojnih časih. Pri kosilu angleške družine je najbolj važna jed krompir, še bolj ko kruh. Zdaj dobijo po 3 funte kroni' pirja tedensko, kar ne zadostuje za potrebe srednjega Angleža. Medtem pa je predstavnik vlade v parlamentu izjavil, da ni izključeno, da bo delitev krompirja ustavljena, ker je (Nadaljevanje na S. strani )
s «starimi». Vsa tu mladina je no. dila najostrejšo borbo proti fašiz. mu in proti vsem, ki so sc. umikali D zatišje brezdelja, ki so bežal; iz karierizma in Iona za udobje pre. ko meje, posebno pa proti onim, ki so kompromisarili s fašizmom in mu izročali naše narodne in ljudske ustanove. Indiferentnost, politično brezdelnost in kompro. misurstvo z Halijdnsko-fušističnim imperializmom je ta mladina že tedaj smatrala za narodno jzdajst. vo.
Tisti mladi, ki sc> iskreno živeli razvoj slovenske poji Učne misli v srcu Slovenije z Jugom', Kosovelom in drugimi še bolj radikalnimi ler gledal; kritično in : nezaupanjem pokvarjenost vseh narodnih strank tja do vključenega socializma, so našli prvo trdim idejno oporišče v krepki . obrambi narodne indivi, dualnosti, narodne, l. j. nacionalne in ne nacionalistične t. j. šoti mi. slične, kakor hoče zlonamerno pod. tikali, ali hote ali v nevednosti «Demokracija». In ta nacionalnost že (akrnt mladim iti branila, da ne bi sodelovali z italijanskimi, načelno antifašističnimi skupina, mi od «Concentrazione antifasci, sla» do italijanske K. P Podtika, nje informatorjev «Demokracije»
izložbami v Trstu
T~---------------*---\
Sumljivi računi as Zapadno Nemčijo
★
Kolonialna konkurenca v Afriki
★
Maršal Tito o dolžnostih jugoslovanskih žena
*
Slovenska knjiga med ljudstvo
★
V deželi neguša in rasov
★
Proračun Tržaškega ozemlja
^-------------------->
že s samo to okolnostjo poslane, smešno. Sicer pa ravno tu pade «demokratski osliček» v svoje last. no blato ter izdaja svojo lastno or junaško dušo, kajti sedaj že lahko javno povemo, tudi «Demolirli, dji» na uho, da so zavedni mladinci osnovali «TIGRA» __ Trsi, Istra, Gorica, Reka — čisto pri. morsko osvobodilno podtalno or. (ionizacijo, ravno zato, ker - OR. .U NO niso hoteli imeti posla !~. Obrambo narodne individualnosti proti imperializmom drugih narodov. Ta aiiUfinperializem je že sam po sebi načelni antifašizem.
Iz teh in samo iz teh misli šo' sil mlad; brez pomisleka in špeku-lacij odločno in zgodaj o podtalno delo proti fašizmu (podtalno delo. ki so ga morali dolga leta skrivali' pred «starimi») in s tem delom v konfiliacije*in zapore: Gortan, Bf, dover, Marušič, Tomažič in še inno, (li dingi pa n smrt. S tem svojim duhom in delom je ta mladina bo. jevala svojo načelno obrambno borbo ter poslala s svojimi skup. ni mi žrtvami predhodnik narodno» o s rob o dii nega gibanja.
To mladinsko gibanje Trsta in vse Primorske, rojeno takoj po koncu prve svetovne vojne, predstavlja torej nov val, novo razvojno fazo našega narodnega preporoda s čisto svojo posebno oznako, ki jo je ločila s svojo svežo narod, no zavestjo in radikalnim a n tifa, šizmom od prve preroditvene dobe «starih», s katerimi niso hoteli imeli nobenega posla. Ta delovna radikalna mladina je torej skoraj pred enim pokolenjem preuzela kot edini zakonit; dedič o svoje roke dediščino našega narodnega preporoda ter se zlila z novim rodom narodno.osvobodilhe borbe. Daleč za seboj pa je pustila «sla. re» izpred svetovne vojne, od ka-terih» so najboljši komodno polemizirali iz inozemstva ali pa stale brezdelno ob strani, drugi pa se gnali za svojo koristjo ali pa se, družili s fašisti ali kolaboracionisti vseh vrst; Da «Demokracija» in njeni »pričniki prevzemajo to dediščino, dediščino «starih», j; pa že verjamemo in ji jirivoščiniu iz vse. ga srca.
Toda ungano delali nikomur krivice, saj so bili tudi med .temi «starimi» dobri zavedni ljudje, to. da H so šli gotovo vsaj v zavesti in s simpatijami z mladimi. fcnJ&r sè, je zgodilo lahko tudi obratno, d<t so se poetimi mladi (namreč fizičs no mladi), ki so šli slučajno z omladinci, vrnili med «stare», kamor, so itak spadali,
Jelinčič ZoNivi
RD0 im PRMieO GOVORITI
Il M SD Al. J KI/AID .111 II 11 Hfl M B Hi li HlIRlili U IVflS II li S Tl) J
2
KRONIKA
* GRŠKA DEMOKRATSKA VOJSKA nadaljuje z uspešnimi oten-zivami in je področje Konice zopet pod njenim ognjem. Alarmirana ameriška vlada pošilja Sofulisu nenehne opomine, ker prihaja njena pomoč po poraženih monarho-fašistih v partizanske roke.
<» AMERIŠKA VLADA je nasvetovala Sotulisu, naj sklene vojaško zavezništvo s Turčijo, ki bi za to zasedla grško Trakijo in grški otok Lemnos.
*	V ZAPADNI NEMČIJI nameravajo rekrutirati tuje državljane begunce za službo pri ameriški zasedbeni vojski.
» NA BAVARSKEM stavka zaradi nezadostne hrane 2 milijona delavcev.
*	KITAJSKA LJUDSKA VOJSKA je s svojimi komandosi pro-dfla v mesta Lungku, Cetu in cele Ttngkao; kjer imajo Američani o-porišče. Ljudske čete so prodrle do 27 km daleč od Cangkajškove prestolnice Nankinga. V ozadju kuomintangove fronte se množijo spori.
*	VARNOSTNI SVET je prejšnji teden razpravlja! o neuspehu pogajanj med Jugoslavijo in Italijo za določitev tržaškega guvernerja. Te dni se bo svet ponovno sestal in bo skušal sam rešiti vprašanje guvernerja.
*	ANGLOAMERISKI KAPITAL se vedno bolj poiašča tržaške trgo. Vine zaradi neurejenih razmer in je sedaj za 5# odst. pomorskega prevoza s Trstom v njegovih rokah:
s RAKOSI, podpredsednik madžarske vlade, je izjavil, da se bodo trgovske zveze med Madžarsko in Trstom poglobile, če bo demokratično urejen,
s SI/SLOV, član centralnega komiteja sovjetske KP je na komemoraciji Leninove smrti dejal, da so kapitalistične države zaradi gospodarske krize v vedno večjih težavah. Poudaril je številčni porast članstva italijanske in francoske partije. Pri komemoraciji je bil navzoč tudi Stalin z ostalimi sovjetskimi voditelji.
*	MOLOTOV je na proslavi 3» letnice obstoja Ukrajinske sovjetske republike v Kievu orisal uspehe republike.
*	MAHATMA GANDHI je po petdnevni gladovni stavki zopet zaužit hrano; ker sta Pakistan in Hin-dustan pristala na sporazum. Mahatma je komaj ušel bombnemu atentatu.
*	AMERIŠKO PRAVOSODNO MINISTRSTVO pripravlja zakon, po katerem ne bodo mogli kandidirati za predsednika ZDA državljani, ki so v zvezi s komunisti. S tem hočejo preprečiti Wailaceovo kandidaturo, ki jo podpira kom-partija.
*	IZ FRANCOSKE SOCIALISTIČNE STRANKE množično izstopajo njeni člani, ki obtožujejo vodstvo, da je izdalo socializem.
*	PRI NAKNADNIH OBČINSKIH VOLITVAH v Malakoffu, predmestju Pariza, so zmagali komunisti.
*	FRANCOSKA VLADA je razvrednotila frank za ttodst.; zaradi česar bo uvoženo blago skoraj dvakrat dražje. Spekulanti vlečejo mastne dobičke.
*	WASHINGTON objavlja tajne listine o sovjetsko-nemski pogodbi z dne 23. avgusta 1939 z namenom, da očrni sovjetsko vlado, čeprav je svojčas sam Churchill dejal, da je ta pogodba nudila dragoceno pomoč za pripravo na vojno proti nacistom. Menijo, da so te objave uvod v odpoved potsdamskega sporazuma in v separatni mir z zapadno Nemčijo s strani ZDA.
• ROMUNSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK GROZA je odpotoval v Budimpešto, kjer so podpisali romunsko-madžarsko pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči.
ŠIROKEM SVETU
Anglija
.Republikanski voditelj Forster Dulles je pred kratkim v diskusiji o Marshallovem načrtu predlagal, da bj se Iti evropskih, držav, ki so sprejele ta gospodarski načrt, tudi vojaško povezalo.
Zdi se, kakor da je Američanu nekaj dni kasneje Bevin žogo vrnil. Britanski zunanji minister je v svojem ostrem govoru v spodnji zbornici zagovarjal načelo neke vrste zapadnoevropske unije, katere osnova pa ni Marshallov načrt marveč francosko-angleško vojaško zavezni.što proti morebitnemu ponovnemu napadu Nemčije, ki so ga podpisali lani v Dunker-que-u, Pelitično-vojaška organizacija zapadne Evrope naj bi se torej razvijala sporedno z Marshallovim načrtom s pritegnitvijo k angleško-francoskemu zavezništvu tudi držav Beneluxa (carinska linija med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom), Portugalske in Italije. (Španijo je : Bevin sramežljivo izpustil). Tako bi se razvilo omrežje »obrambenih« pogodb.
Toda na to utrditev evropskega zapada gleda Bevin skozi nadkon-tinentalno prizmo. Anglija je namreč tudi po svojem umiku iz Birmanije, Indije in Palestine predvsem pomorska kolonialna sila. In tega ne more spregledati, da bi zapadna Evropa , sama imela preozko osnovo. Zato poudarja Bevin predvsem potrebo po sodelovanju kolonialnih imperijev Anglije, Francije, Nizozemske, Belgije in Portugalske, kar bi napravilo iz Afrike zaokroženo celoto Afrika naj bi bila s svojim azij- ( skim podaljškom ne samo neizčrpno skladišče surovin marveč tudi široko zaledje zapadnoevropske strategije.
Tako zamišljena politika ima — vsaj dozdevno — dve plati. Predvsem je naperjena proti SZ in vzhodnim demokracijam. Proti zapadu pa, naj bi notranje okrepila Evropo ter jo , usposobila, da bi stari kontinent lahko kljuboval a-meriški nadvladi. Gre torej za načelo ravnotežja med dvema skrajnostim a, ZDA in SZ, za »mednarodno tretjo silo«, kakor jo je imenoval sam Attlee.
Toda če skrbno analiziramo Bevine/ in Attleeiev govor, vidimo, da je toliko hvaljeno ravnotežje samo utvara. Oba odgovorna državnika sta namreč prekosi'a po ostrini vse dosedanje izpade proti Sovjetski zvezi, in ljudskim demokracijam ter uporabila vse kle-vetniške izraze iz protikomunističnega slovarja. Pretila sla celo z vojno, v primeru, da grški menar-
na čelu «tretje
mednarodne sile»
je
re-
hofaši/ti propadejo, čeprav Attlee skušal ta izpad omiliti koč, da vojna še ni na pragu.
Medtem ko sta oba državnika zlivala golido blata proti vzhodu, sta bila polne hvale do »dežele svobode« —- Amerike, s čimer sta že očitno podrla tako imenovano zlato sredino. To neuravnoteženost je še povečalo ploskanje Churchilla, ki je kot vodja opozicije Nj. Veličinstva« povedal lahko še več kot odgovorna predhodna govornika in sicer, da imajo zapadne velesile še dve leti odmora, dokler ne bo tudi SZ imela atomsko o-rožje!
Kljub temu je morda res, da ima Bevin pri svojih načrtih tudi skrito misel, da s svoiim zapadnim blokom nekoliko olajša ameriški gospodarski pritisk. Toda zelo malo verjetno le, da bi ameriški monopolisti dovolili utrditev
novega Kevinovega imperija. A-ineriško politično in gospodarsko prodiranje v evropske kolonialne imperije ie vedno večje in zlasti pa vpliv ameriških petrolejskih družb izpodriva čedalje bolj evropske postojanke.
Mnogo komentatorjev je razumelo Bevinove iziave o kolonialnem bogastvu v *em smislu, da bodo Velika Britanija, Francija in druge kolonialne države izkoriščale kolonije (več kot pol zemeljske oble) s pomočjo ZDA, da bi kanalizirale ogromne rezerve živeža in. surovin strateške važnosi v ameriška skladišča.
Sicer pa že pojem tretje sile določa politično vsebino te tvorbe. Kakor ima namreč notranje politična tretja sila namen odvrniti protidesničarsko opozicijo v stran od levice, prav tako naj bi mednarodna tretja si'a zapadno
Usmerjala države, ki bi utegni/e imeti pomisleke glede . slepe, pokorščine Ameriki. In prav sedaj.
- i- Ji-
ko se pojavlja v raznih oržavai
državah
odpor proti Marshallovemu 1 načrtu, je nastopil ugoden trenutek za Vel. Britanijo, da s svojo »socialistično« pobarvano in torej manj kompromitirano« formacijo : zadrži evropske države na »zapadni« strani, barikade. Prav tako kot'notranjepolitična tretja sila je torej tudi mednarodna tretja sila bistveno samo protisovjetska in voda na mlin ameriškega imperializma. Sicer pa, kakor javljajo iz Washing-tona, je imel Bevin svoj govor v popolnem sporazumu z ameriško vlado.
V Moskvi so označili Bevinov in Attleejev govor kot vojnohuf-skaški. In prav zaradi tega predstavlja — po dolgem oklevanju angleške zunanje politike— odi& čen in oster poseg obeh državnikov v mednarodno dogajanje , vai žen mejnik v angleški zunanji politiki. Prav gotovo pa tega posega ni narekoval rožnat položaj zapadnih velesil v Evropi!
!	ir»-» .
Kolonialna
Dogodki v Mogadisciu, glavnem mestu bivše italijanske kolonije, so zopet pritegnili mednarodno pozornost na črni kontinent. V 24 urah so od »neznancev nahujskam, Somalci« oropali in nata pobili okrog 60 Italijanov. Tako pravi uradno poročilo, ki zagotavlja, da ‘je n teku preiskava.
Dogodek bi sam po sebi uvrstili v navadno kolonialno kroniko, će ne M sovpadal s prihodom rnedzn-vezniške preiskovalne komisije, fci ima nalogo Zaslišati želje prebivalstva bivših italijanskih kolonij, da bo tako Svet štirih lahko odločal o njihovi bodoči usodi. Domačini, ki si prav nič ne želijo povratku o italijansko suženstvo in katerih težnje po neodvisnosti so vedno večje, so imeli priliko, da pred vsem svetom pokažejo svoja čustva-Toda ta čustva spretno izkoristit angleški imperializem, ki hoče izriniti Italijane s tega področja.
Niti tega pokolja namreč vod jo
NOVA, »EKVATORIALNA« STRATEGIJA BRITANSKEGA IMPERIJA 1
ZMAGA ENOTNOSTI pri
Ameriško zunanje ministrstvo je nezadovoljno z italijanskim ljudstvom. Očita mu, da ne ceni do. volj zaslug De Gasperija in njegove vlade. Taka nehvaležnost zahteva kazen. In res, čim so odšle ameriške čete iz Italije, že so jih nadomestili ameriški mornariški strelci na vojnih ladjah, ki so tako raztegnile ameriški kontinent do Neaplja, Genove, Spezie in Ta. ranla,
Ta ukrep, ki krši mirovno pogodbo, ni prav nič povečal ugleda ZDA in De Gasperija. Tragedija ameriških državnikov obstaja v tem, da je spričo vedno bolj sovražnega razpoloženja Italijanov do strica Sama njihova intervencija vedno večja in očitnejša. Cim bolj pa se Američani vmešavajo v notranje zadeve polotoka, tem bolj opravičujejo argumente De Gasperijevih nasprotnikov.
Prepričanje, da De Gasperi pro. daja Ameriki neodvisnost svoje dežele, je eden izmed najugodnejših činiteljev za zmago ljudskih sil pri prihodnji volivni bitki, ki bo aprila.
To razpoloženje je prav gotovo odločilno vplivalo, da je 26. kbn. gres italijanske socialistične stranke (Nennijeve) . ki, sé je zaključil te dni — tako enodušno (nad 99c{,).
potrdil sporazum o skupni akciji. ! s komunisti. Sel je še dalje v tej povezavi in se je- s 76% glasovi izrekel za skupne volivne liste s komunisti.
Kako hudo je razočaral kongres desničarske špekulante, ki so že računali na razcep socialističnih vrst, kaže že dejstvo, da Ivan Matteo Lombardo s svojo separa, tistično resolucijo ni nabral niti pol odstotka glasov kongresa. Lombardova resolucija se izreka proti demokratski fronti, proti socialnim reforman in se ogreva za Marshallov načrt.
Toda to ni edino razočaranje za desničarje. Nennijeva politika povezave s komunisti ni samo potrdila enotnosti italjanskega de-' lovskega razreda, marveč je iz. polnila zgodovinsko vlogo socialistične stranke, ki je zavezništvo med proletariatom in srednjim slojem. Tako 'se je pridružila to. Varniškim delavcem tudi množica kmetijskih delavcev - kar sicer ni bilo težko doseči spričo režima veleposestniških latifundij. Važnejše pa jé to, da so se srednji, sloji, ki jih združuje socialistična stranka, usmerili na pot progresivnih rešitev.
Enotnost je torej preprečila izolacijo proletariata in mu pridobila
zaveznikov. Italijanska demokratska fronta združuje namreč tudi del republikancev zmerne levice, sredine in je celo oškrbnila demo-krščansko klientelo. Mnogi demokristjani, ki so zainteresirani na agrarni reformi, na uzakonjenju statuta tovarniških odborov, se bolj zanesejo za izvedbo tega programa na demokratsko fronto, kot pa na lastno,, vodstvo. Vse te lepe točhe so, namreč tudi na programu demekrščanske stranke, toda De Gasperi jih nima namena uveljaviti. iz razumljivih razlogov.
Italijanska reakcija je že davno spregledala nevarnost, ki ji preti s popezavo vseh demokriataJniih sij. Ze leto dni spletkari, da bi v Italiji spravila na noge kombinacijo «tretje sile», to je socialistič. no-demokrščansko vlado po vzorcu francoske. Taka koalicijska vlada ne bi samo demoralizirala in razcepila delavski rhzì’ed. Omogočila bi, da bi se proti vladi skristali-zirala fašistična opozicija,- ki bi bila še bolj desno usmerjena kot vlada sama. In to opozicijo bi reakcija držala v rezervi, ker bi ji omogočila, da igra na dve karti, kot n. pr. v Franciji (Schumah -De Gaulle).
Sicer je De Gasperi izvedel nek nadomestek tretje sile s teni, da je
italijanskih
I pritegnil v vlado socialistične odpadnike s Saragatom in republikance. Toda glavne socialistične sile so v Nennijevi stranki in zadnji kongres je zadal smrtni udarec tretjesilniški strategiji. ,
Tako je De Gasperi edina .in zadnja karta rfcakcije. , Nima za seboj, to je še bolj na desni strani kot je sam, kakega De Gaule, Kato nepriljubljenost vlade in .njen polom koristita samo ljudskim silam. Nezadovoljni in propadajoči srednji sloji se..obračajo k proletariatu.	,
V takih okoliščinah je vloga socialistične stranke odločilna. S povezavo s komunist se ni oslabila, mareveč se je enako kot komunistična še bolj okrepila. S. tein pa so socialisti tudi utrdili svpjd neodvisnost in avtonomijo. Ni’slu-čaj, če se je akcijska strapka srednjih slojev (Parri) spojila z Nono i jeviui ; socialisti, če so se jun pridružili levo usmerjenj katoliki, kot je Libris in delavski demokrati, kot sta poslanca Mole . in Nasi.
In enodušnost zadnjega socialističnega kongresa je celo omajala osnove same republikanske stranke, ki je zastopana v, De Gašperjevi vladi (Faeciavdi). Republikanski poslanci Paciucci, Azsri in Bergamo so se sedaj isrekfi proti
Sumljivi načrti z Nemčijo
2e več mesecev se dogajajo v Zapadni Nemčiji stvari, ki opravičujejo stari rek za nemške razmere: «Nekaj gnilega je v deželi Danski». V zapadnem konservativnem časopisju — ki torej ni sovražno razpoloženo do 'Anglosasov — se vedno bolj množijo kritike proti anglosaški vojaški upravi in izzvenijo v pravo labodjo pesem o polomu ameriške politike v Nemčiji.
Tako švicarski konservativni Journal de Geneve objavlja dopis pod naslovom «Neuspeh generala Claya», iz katerega posnemamo glavne misli. General Clay zapušča mesto vojaškega guvernerja ameriškega področja v Nemčiji. Ce govorimo iskreno, ni njegova uprava dosegla nobenih stvarnih uspehov bodisi glede dena-cifikacije, odstranitve trustov, demokratizacije, bodisi glede gospodarskega dviga dežele.
Ricona stane še danes svoje okupatorje milijardo dolarjev letno. De-nacifikacija gre tako počasi, da sodišča za čistko nacistov ne bodo mogla delovati niti po 30 letih.
In omenjeni list piše debesedno naslednje:	«Clay zapušča Nemčijo s
trojnim neuspehom: ni se mu posrečilo vzpostaviti pozitivnih stikov z
maršalom Sokolovskim, guvernerjem sovjetskega področja. Porodil je v svoji biconi tele s petimi nogami, ki utegne ostati pri življenju samo s številnimi kirurškim! operacijami. Končno so rezultati njegovih razgovorov z generalom, guvernerjem francoskega področja glede tricone zelo neznatni.
Morda je Clay velik vojskovodja in odličen strateg, toda mi ga sodimo kot guvernerja. Clay je bil vedno neodločen, ne seveda v svojih izjavah, katerim je dajal pogosto junaški poudarek, marveč v svojih dejanjih. Največji neuspeh je doživel na predvečer londonske konference štirih, ministrov, ko je napovedal vojno sovjetski propagandi. Ničesa ni za to pripravil. Nemški novinarji, ki jih je general pozval, naj nastopajo ostreje, so se mu izmaknili in se skrili v svojo lupino ter boječe zamrmrali: Ne gospod, mi ne! In pri tem je ostalo.
Frankfurt - Živčna vojna
Časopisje, ki je naklonjeno SZ, je začelo s protiofenzivo, in ta še vedno traja. Sedaj izdajajo komunisti v Berlinu nov protiameriški list Dec
ga, da se izognejo podobnim očitkom vsaj s formalne strani, podelili na konferenci v Frankfurtu novim oblastvenim organom bicone tako skromna imena. Biconska poslanska zbornica se imenuje «gospodarski svet», ki ga sestavljajo 104 po deželnih zbornicah izvoljeni svetniki. Senat pa se imenuje «svet dežel», ki šteje 8 članov, to je po dva odposlanca za vsako deželno vlado. Biconska vlada sama pa je Je 7 članski «izvršilni odbor». Predsednika tega «odbora» izvoli gospodaski svet in potrdi ga svet dežel. Frankfurtska konferenca, katere sklepi bodo polnomočni s 1. februarjem, je značilna tud zato, ker so prvič po vojni zmagovalci in premaganci sedeli pri isti mizi.
Čeprav se je general Clay skliceval na nedolžna imena novih bicon-skih ustanov, čes da imajo izključno samo gospodarske kompetence, to nikakor ni premotilo maršala Sokolov-skega, guvernerja sovjetskega področja, da ne bi videl v teh ukrepih poskus delitve Nemčije. Dejal je, da je novoustanovljena federalna in separatistična vlada v zapadni Nemčiji, posledica odklonilnega stališča zapadnih zaveznikov do sovjetskega predloga o ustanovitvi osrednje nemške vlade za vso Nemčijo. Sokolovski je
! -H •'‘''a
cionalizma Kurt von Schumacher, voditelj nemške socialdemokratske stranke. Sedaj ima okrog 50 let in pred prihodom Hitlerja na oblast je bil narodni poslanec. L. 1933 ga je Hitler interniral v koncentracijskem taborišču, toda po Stalingradu in po izkrcanju Američanov v Afriki ga je Gestapo izpustila na svobodo. To je bilo prav tedaj, ko je Himmler začel z.. neizprosnim lovom na protina-ciste v vsej Nemčiji. Internirali so ga zopet po «puču» generalov 1. 1944. pa zopet kmalu spustili. Tako je Schumacher mirno pričakal konec vojne v svoji vili pri Hannovru.
Schumacherjev nacionalizem pa je seveda enostranski in izključno protisovjetski z demokratično-liberaino frazeologijo. Kakor še je Hitler zaganjal v versaillesko mirovno pogodbo, tako je vsa Schumacherjeva demagogija naperjena proti potsdamskemu sporazumu: ««Rajši bi šel po kolenih do Versaillesa, kot da bi sprejel potsdamski sporazum», rad vzklika Schumacher.
Njegova vodilna misel je, razširiti ameriški vpliv na vzhodno področje in izriniti od tam «Azijate». Rad se pritožuje, češ da je njegova stranka prepovedana v področju «sovjetskega totalitarizma». Res pa je, da^so so-
c
c/>W _9'uArft^
'/JnU-ot P? - evn Gici i tq ~ -----/

//

konkurenca v Afriki
k polkovniku Smithu, višjemu čaat-niJku za civilne zadeve britanske vojaške uprave za Somalijo. Le-la Se dolgo kuha jezo na Italijane, ker »o ga italijanske oblasti izgnale iz Adis Abebe, ko so zasedle negušo-vo deželo. Po osvoboditvi.se je vrnil v te kraje in si štel v čast, da je nadziral taborišča italijanskih ujetnikov-
Sedaj je Smith pravi »ras« italijanske Somalije in za svojo polit.ko spretno izrablja dve mladinske o: • ganizaciji, somalijski mhdinski klub in somalijsko mladinsko zvezo. Ti mladi domačini so polni angleškega denarja. Mnogo jih piiha-ja iz angleške Somalije, iz Aderi i, Berere in Mombasa. Pohajati so v angleške šole , in Smith fini je s posebnim ukazom dovolil obiskovanje evropskih lokalov to je bivših italijanskih , kjer lahko sc dito poleg Italijanov, kar jim pod italijansko upravo ni bilo dovoljeno-Pripadniki teh organizacij so bilje tudi izvršili pokolj.
Njihovo geslo je: »Somalija So-malijcem«. Zastavo imajo belo rdečo in v njihovih krožkih visita po-
dobi angleškega kralja in njegovega zaveznika abesinskega cesarja. S tem je že povedano, kako neodvisna bibita ta velika Somalija, ki naj bi nastala z združitvijo obeh Šb-inalij, angleške in italijanske-
Čeprav angleški tisk obtožuje Italijane, češ da so ščuvali italofilske Somalijce k nemirom, vendar nam pravo sliko ozadja daje že dejstvo, da je gibanje za neodvisno somalijsko državo čudovito skladno z angleškimi imperialističnimi interesi. Velika, mirna in tujcev prosta Somalija je stari sen angleškega kolonialnega ministrstva in nujnost za imperialni glavni štab na čelu, z Montgomery jem, Le-ta je namreč pred kratkim prenesel glavno angleško trdnjavo iz preveč razburkanega Sredozemlja v bolj odmaknjeno kolonijo Kenijo, odkoder naj bi nadzoroval Afriko in Azijo.
Da bi bili vzhodni boki lega oporišča popolnoma varni, ne bi ga smela motiti niti šibka Italija. Če bi se Italija vrnila v te kraje, bi prišla kot upravnica pod vrhovnim pokroviteljstvom OZN, kar bi dalo tudi drugim članicam te organiza-
cije vpogled v to področje, čemur se pa angleški imperializem, odločno upira.
Zi Anglcže če mnogo ugodnejše, če plapola na somalijski obali Indijskega oceana samo rdeša-belu zastava pod, nevidnim, toda neomejenim nadzorstvom angleške Union •Tačk (junion džek - angleške državne barve). —
Odgovornost angleške politike Za uboj Italijanov odkriva ves italijanski tisk, zlasti Unità, ki pravi, da tiči krivda pob tih Italijanov edino v tem, da gre skozi Sonta ijo »novu obrambna črta britanskega imperija, Angleški imperializem,« zaključuje list, »se hoče za vsako ceno polastiti vseh bivših italijanskih kolonij«.
In res, najnovejši razvoj položaje, v Sredozemlju potrjuje, da upanje : na povratek Italije v severno Afriko ravno tako pada, kot je že propadlo upanje na Somalijo in Eritrejo.
Z vedno bolj kritičnim položajem v Grčiji, s prihajanjem ameriških mornariških strelcev se hkrati mrzlično gradi veriga letalskih oporišč na libijski obali Bengasi-To-bruk. To je prav na črti, kjer so se pršite odločilne bitke med Romme-lom in Montgomeryjem. Uradno poročilo pravi, da je ta ■trdnjavski phs »velike taktične važnosti za ojačenje anglo-ameriškega položa-
ja t; Sredozemlju«. Hkrati pa ta pas varuje severni bok glavnega angleškega oporišča v Keniji.
Angleške čete se umikajo iz Palestine iz prihajajo v Bengasi, ki ga spreminjajo v novi Gibraltar, za kar je Velika Britanija potrosila že 40 milijonov funtov. Prav gotovo ni storila to zategadelj, da odstop: kasneje to trdnjavo Italiji! Mnogo bolj pokoren kot Italijani bi bi!. Angležem emir,iz Cirenaike s svojimi 8Q0 tisoč Semiši, ki ga je Mussolini pregnal z oblasti.
čeprav se je nekaj časa zdelo, da Angleži mešetarijo z Italijo 3 namenom. da prepustijo vzhodni del Libije (Tripolitanijo) Italiji in Cl-renajko predajo Senusom kot neodvisno državo, vendar se je z močnejšim posegom ameriškega imperializma tudi ta načrt spremenil-Angleži podpirajo sedaj Zamisel neodvisne libijske države, iz katere bi torej bila Italija popolnoma izrinjena, medtem ko bi jim v zahvalo »suveren« emir Senusov dal neomejeno na razpolago vsa oporišča in pa svoje bojevite podanike.
Ta razvoj položaja v Sredozemlju in ob Indijskem oceanu je močno razočaral Italijane, ki so upali pobirati drobtinice z angloameričke mize. Dokazal jim je, da je politika udinjanja angloameričke mu imperiti Uzmu doživela polom, kajti v takem sistemu žro velike ribe male.
socialistih
vodstvu stranke, ki sodeluje v vladi in objavili ustanovitev nove republikanske stranke, ki hoče biti zvesta Mazzinijevim načelom. Pristop te skupine k demokratski ljudski fronti je zelo verjeten.
Iz vsega tega je razvidno, da bodo socialisti igrali veliko vlogo v bodoči vladi v primeru zmage ljudskega bloka.
Ta podoba Italije je pravo nasprotje raz/voja, ki ga doživlja njena latinska sestra Francija. Francoski Bkuuovi socialisti so odbiti enotno akcijo s komunisti in so se tako odrezali od delavskega razreda. Hkrati pa so si zapravili zaupanje srednjih slojev ter jili pognati v objem De Gaul. lea. Tako se francoska socialistična stranka razkraja v breznačelni koaliciji. Francoski socialisti so rajši žrtovali svojo lastno stanko, kot pa da bi izvršili svojo zgodo-' vinsko misijo povezave srednjih slojev s proletariatom.
Iz te primerjave nam postane sedaj jasno, zakaj je ameriška politika bolj zaskrbljena zaradi Italije kot pa zaradi Francije. Kljub temu da je namreč De Gasperijeva Vlada navidezno trdna, stoji samo «a eni nogi ki jo utegne spodnesti prvi volivni vihar, medtem ko se oslanja francoska vlada ha dve nogi (Sehuman De Gaulè).
Deutsche Volkskongress v milijon izvodih.
Bicona je tipičen primer politike, ki nima razumevanja za stvarnost in za ljudstvo in — kar je še bolj žalostno — v tej politiki kažejo zapadne velesile mučen strah pred odgovornostjo».
Posledica sedanjih razmer je torej ta, da vojaške uprave v Zapadni Nemčiji ne iščejo stikov z ljudstvom. Iz tega sledi, da je anglosaška politika nujno potegnjena v tragičen vrtinec, tako da išče zaslombe pri bivših nacistih, ali »a jih vsaj ne nadleguje.
Neuspeh londonske konference je najbolj živo zadel Berlin, ki je u-pravno razdeljen na štiri področja: sovjetsko, angleško, ameriško in francosko, leži pa v vzhodni coni, tako da deli mesta pod upavo zapadnih zaveznikov predstavljajo otok v sovjetskem morju. In prav govorice o dokončni delitvi Nemčije na dva dela ter o nujnem odhodu zapadnih zaveznikov iz prestolnice so povzročile pravo živčno vojno v prestolnici.
Niti sovjetski niti «zapadni» službeni krogi ne menijo, da bi bilo to vprašanje aktualno.. Niti prvi niti drugi se namreč nočejo kljub vsem ^napetostim odreči skupnemu medza-vezniškemu stiku, ki ga nudi mešana uprava Berlina. Poleg tega se zapadne velesile zavedajo, da imajo v Berlinu dragoceno ideološko in politično mostišče: prav gotovo bodo storile vse, da si ga ohranijo. Do umika iz Berlina bi torej prišlo samo v primeru dokončnega preloma med vzhodom in zapadom. Toda vsi soglašajo v tem, da tako daleč vendar nismo.
Angloameričani so prav zaradi te-
odločno zahteval preklic frankfurtskih sklepov, ker kršijo potsdamski sporazum in dogovor o medzavezni-škem nadzorstvu Nemčije.
Frankfurtski sklepi so potegnili iz pozabe proslulega nacističnega finančnika. Duša biconske vlade je namreč postal vojni zločinec Hjalmar Schacht, Hitlerjev «finančni čarovnik» in bivši predsednik nemške Narodne banke. Nemško sodišče za denacifi-kacijo ga je obsodilo na 8 let ječe, pa so ga pred kratkim ameriške o-blasti izpustile na svobodo in ga postavile za finančnega svetovalca biconske uprave z nalogo, da izvede valutno reformo v zapadni Nemčiji: Pooblastili so ga, da spravi v promet novo triconsko marko.
Schacht, Schumacher Guderian
Za svojo kariero je Schacht dolžen zahvalo svojim starim prisrčnim zvezam z ameriškimi trusti in s Foster-jem Dullesom, ki se je 1. 1933 udeležil berlinske konference o nemških dolgovih. L. 1944 je Schacht stopil ponovno v stik z Dullesom preko a-meriške tajne obveščevalne službe in predložil načrt o tesnem sodelovanju z ameriškim kapitalom kot protiuslugo za «blag» mir z. Nemčijo: že takrat je Schacht vabii Američane, naj spremenijo Porurje «industrijsko središče Evrope» v ameriški arzenal na starem kontinentu.
Kot je Schacht glavni nemški «strokovnjak» v službi ameriškega imperializma, tako velja kot glavni «ljudski tribun» angloamerlške politike in idejni vodja povojnega nemškega na-
vjetske oblasti javno izjavile, da bi dopustile obstoj Schumacherjeve stranke v svojem področju. Vendar je Schumacher odbil te ponudbe, ker bi njegovo gibanje na sovjetskem po. dročju nabralo le malo glasov, glede na to; da so se tam komunisti in socialisti združili v enotno socialistično stranko, medtem ko je ista na zapadnih področjih prepovedana.
Schumacher je za vključitev zapadne Nemčije v tako imenovani zapadni blok. Rad govori o socializaciji, toda izrekel se je za odgoditev nacionalizacije industrije do 1. 1951, ko bo Marshallov načrt končno izveden. To je do tedaj, ko bo moč nemških trustov zopet vzpostavljena. S tem je že povedano, koliko je ostalo od njegovega socializma!
Kot tretja svojevrstna zvezda na ameriškem političnem nebu v Nemčiji se je pojavil sedaj Hitlerjev maršal Guderian, ki obnavlja po ameriškem naročilu nemško obveščevalno službo Abwehr. Le-ta je v zvezi z ilegalno teroristično organizacijo Webrwolf. Tako ameriška obveščevalna služba uporablja za svoje namene najbolj zagrizene naciste. Vso to zadevo so razkrili' na Češkoslovaškem, ko so pred kratkim aretirali Guderianove ovaduhe na delu. Dognali so, da so to večinoma sami bivši izseljeni sudetski Nemci in bivši gestapovci ter SS-ovci.
Glavno leglo nemškega neofašizma — in najbolj nevarno, ker se obrača k mladini — pa so zapadnonemške univerze. Saj šo nacistični univerzitetni profesorji veliko pripomogli, da je prišla Hitlerjeva stranka na oblast. Danes je po dveh in pol leta naci-
SVE21 HITLERJEVSKI PROPAGANDNI NAPISI PO ZIDOVIH KOT ^ STARIH »ZLATIH« ČASIH... '.
stičnega zloma ozračje na nemških univerzah isto, kot je bilo v razdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Približno 90% profesorjev in docentov je usmerjeno strogo desničarsko in reakcionarno.
Da nacistični duh ne izumre, pa skrbi tudi druga ustanova, o kateri bi človek sodil, da je že davno ni več — nemška VVehrmacht. Sicer so to ime izbrisali iz povojnega nemškega slovarja, toda poraja'se zbpet'kot večni ptič feniks pod drugim imenom. kot njen nadomestek: «delovni bataljoni», in «dienstgruppen».
Novinar Trojanovsky je obiskal eno izmed takih formacij na angleškem področju pri Kielu. Pravi, da se ti «dienstmani» razlikujejo od prejšnjih nemških vojakov samo po uniformi, disciplina je pa ista kot v Webrmach-ti in tudi dnevni red je isti.krt je veljal za nekdanje vojaške edinice v zaledju med vojno.
«Dienstgruppen» so odlično hranjene. Vsak pripadnik prejema dnevno fiOO gr kruha, 27 gr masla, 8 gr sira,
9 gr slanine, 16 gr sladkorja, 40 gr mesa, 600 gr krompirja in 700-800 ge povrtnine.
Nova Wehrmacht
Zelo značilno je, kakšno duševno hrano nudijo članom teh formacij. Brati smejo samo socialdemokratske ali pa angloameriške publikacije' Vsak odred ima svojo knjižnico, kjer najdejo knjige in časopse iz hitlerjevske dobe vštevši knjigo Mein Kampf. Nekatera'izmed predavanj, ki jih «dienstmani» poslušajo so naslednja: «SZ, sovražnica zapadne civili» zacije», «Kaj združuje Nemce in Anglosase», «SZ hoče uničiti Nemčijo», «Nemške bodoče meje» itd. Lahko si mislimo, da taka predavanja ne 'težijo za demokratizacijo slušateljev.
Na stenah vojašnic teh «delovnih bataljonov» lahko opaziš slike Goe-ringa, Keitla, Ribbentropa in drugih bivših veljakov.
Sedaj je na angleškem področju o» krog 2.000 takih «delovnih bataljo» nov», ki štejejo okrog 450.000 mož.
Medtem ko ima porajajoča se VVehrmacht vsega v izobilju, pa civilno prebivalstvo zlasti pa delavstvo trpi obupnp pomanjkanje. Ze itak nezadostne obroke hrane, ki so znašali 1500 kalorij dnevno, so pred kratkim angloameriške oblasti znižale na 1.100 kalorij, kar je povzročilo po vsej biconi zlasti pa v Porurju množične stavke.
To priliko so izkoristili Angloameričani za «odkritje» raznih sabotažnih načrtov, kot je plan «M», in jih seveda naprtili komunistom, češ da so-oni njih avtorji. To pa samo zato, da oživijo protikomunistično gonjo. Tako je demokratični list Freiheit prinesel senzacionalne dokaze, da je plan «M» izvedel Ruth Fischer, tajni ameriški agent.
Tako skuša anglosaška politika odvrniti pozornost od pravili vzrokov lakote. Lačne Nemce skuša nasititi tudi z iluzijami o spremembi vzhodne nemške meje na škodo Poljske in zato tudi podpira gonjo proti potsdamskemu sporazumu,
Vse to pa vodi k oživljenju nemškega militarizma in nacizma tee spreminja zapadno Nemčijo v žarišče nove vojne. Večje potuhe za premagane Nemce si ne moremo misliti. Zato ni čudno, če dvigajo glave.
Naj navedemo kot primer samo eno cvetko vojnega zločinca, bivšega okupatorskega poveljnika Pariza, generala Stuelpnagela-, ki je izjavil naslednje: «Začasen poraz za nas Nemce prav ničesar ne pomeni. Sveta hi mogoče zavzeti z enim mahom, temveč samo postopoma. Ni važno, ali smo bili premagani ali ne. odločilen je samo konec vsake etape, ali smo močnejši kot pa naši sovražniki. V drugi svetovni vojni smo gospodarsko in biološko tako oslabili svoje sovražnike, da bomo imeli v prihodnjih 25 letih večje upanje, da zavzamemo svet, kot smo ga imeli 1. 1939!»
4
TRŽAŠKO OZEMLJE
KRONIKA
* DELAVCBM, ilauom Enotnih sindikatov, vojaška uprava ni dovolila zborovanja na Garibaldijevem trgu. Pač pa smejo legasi (manifestirati» pri Sv. Justu, na Korzu, pri Pomorski postaji, sploh kjer se jim zdi.,.
* AMERIŠKI VOJAK je udaril s pestjo v obraz izvoščka, ki njega in njegove «segnorme» ni hotel peljati: naročili so ga namreč že prej drugi. Ubogi šofer je moral v bolnico in se bo zdravil nekaj tednov.
* NE KUPUJTE MESA NA CHNI BORZI, opozarja mestni lizikat, češ meso je labko često pokvarjeno. Zgodilo pa se je tudi, da so za jagnjetino prodajali — pasje meso.
* TRAMVAJSKE TARIFE So že hoteli povišati na zadnji seji občinskega sveta. Predlog pa je s šestimi glasovi proti štirim propadel.
SS JOSIP NAGODE, znan tržaški javni in kulturni delavec, ki živi sedaj v Ljubljani, je praznoval v nedeljo devetdesetletnico.
* SLAVNO PRETEKLOST ima Civilna policija, je dejal general Johnstone ob obisku avstrijskih policistov pri tržaški policiji. Dejal je tudi, da je prepričan, da bo vsak član nadaljeval s to tradicijo. Hvala lepa za tako prepričanje, za tradicijo in njeno nadaljevanje.
* KONČALA SE JE KONFERENCA delegatov tržaških, jugo-slovanskib, avstrijskih in češkoslovaških železnic. Dosegli so sporazum za pospešenje in zboljšanje železniških zvez med Tržaškim o-zemljem, Jugoslavijo, Avstrijo in CSR.
* (DON PASQUALE», Donizettijeva opera ,se sedaj izvaja v gledališču Verdi. Pripravlja se pa Montemezzijeva opera (Ljubezen treh kraljev».
# INVALIDA ALI DELOVNEGA POHABLJENCA morajo sprejeti na delo zasebne tvrdke, ki imajo nad N delavcev.
* PRVO JAVNO PRODUKCIJO priredi v petek 3«. t. m. ob 20. Bri v dvorani Kina ob morju šola Glasbene matice v Trstu. Nastopili bodo gojenci instrumentalne šole, klavirja, violine, pa tudi godalni kvartet.
* CESTO TRST . PADRICE -SESLJAN so odprli za_ javni promet v ponedeljek. K tej (neprecenljivi pridobitvi za Trst» se bomo mogoče še povrnili s posebnim člankom.
* Za denarno kazen, na katero je obsodilo vojaško sodišče partizane, bo ljudstvo zbralo denar.
* MESTNO KOPALIŠČE v ulici
Paolo Veronese je prenovljeno in spet odprto. Izpopolnjeno je še z oddelkom parne kopeli. Občina bi morala ustanoviti še vrsto takih kopališč v raznih predelih mesta.
* V NEKAKI PROCESIJI so na kamionih, ki niso bili kaj posebno polni, vozili po mestnih nlicah dobrote z «ladje priateljstva». (O ameriški propagandi seveda pri tem ni govora). Pravijo, da tistih dve sto ton ni dve sto, pa tudi sicer tiste dobrote niso posebno dobre. Res, darovanemu konju se ne gleda na zobe, toda tudi preveč hvaliti ga ni treba, '
* NA OPČINAH je za dvajset italijanskih otrok v otroškem vrtcu lepo preskrbljeno. Imajo otroško vrtnarico in pomočnico ter lep in zračen prostor, pa še kosilo dobivajo. Petdeset slovenskih otrok pa ima eno vrtnarico, en sam premajhen prostor in kosila ne Sobivajo. Taka je enakopravnost pod tukajšnjo vojaško upravo.
Delavci se
ne bodo odrekli
svojim pravicam
Predstavniki delavcev so se zbrali v ponedeljek zvečer na XV. plenum Enotnih sindikatov. Predsednik Destradi je v svojem poročilu pokazal, kako imajo vsa vprašanja, ki se tičejo sindikatov in ki jih je treba rešiti, isti vir. Na naš položaj vplivajo iste sile kakor v Franciji, Italiji, Grčiji in še drugod, le da hoče postati pri nas anglo-ameriški imperializem pod vojaško upravo še hujši. Da bi laže ustvarjali v Trstu svojo bazo proti vzhodu, hočejo streti glavno oviro pri teh nečednih načrtih, uničiti hočejo zavednost tržaškega delavskega razreda. A to bo ostal za vedno le brezuspešen trud. Na zahtevo tržaškega delavstva za dovoljenje
zborovanja na Garibaldijevem trgu odgovarja V. U. s ponudbo, ki govori o prostoru v samotnem predmestju. Odločen »Ne!« je odgovor
delavcev na to ponudbo, ki bi rada potisnila delavce daleč iz mesta,
kakor da bi se delavci bili zato borili, da ne bi smeli sedaj javno govoriti. Okupator ne ho uspel pognati tržaškega delavca znova v brezpravje in zrušiti moč sedemdeset tisočev tržaških borcev.
Res je, da imajo nasprotniki delavskega razreda, okupatorska oblast in delodajalci, svojega zaveznika v razbijaški Delavski zbornici, ki z vso vnemo opravlja svojo naloženo ji nalogo, da namreč preprečuje in razbija ^enotnost med delavci. In kadarkoli gre. za skupen nastop proti delodajalcem, tedaj gospodje od Delavske zbornice vedno najdejo pretvezo, da še lahko skočijo delavskemu razredu v hrbet. Njih gospodarji že vse leto govore,' da ni dela in odpuščajo delavce. dasi vsi vemo, da bi bilo naroči! in dela dovolj, toda oni nočejo, da bi industrija v Trstu delala. Tržaški kapitalisti mislijo, da se jim ni treba zmeniti za opozorila delavcev in proteste v zadnjih tednih, toda tržaški delavec se zna boriti in sam bo odločil, katerih sredstev in načinov se bo poslužil, da reši svoje delavske interese, kakor bosta pač zahtevala čas in okolje.
Ko je tov. Destradi končal svoje poročilo, so se oglasili delavci iz raznih tovarn, ki so si bili vsi enotni v tem, da je treba nastopiti proti vsem nakanam delavskih sovražnikov z vso borbenostjo. Ob koncu diskusije je tov. Destradl obeležil programske zaključke sedanje borbe delovnih ljudi:
1.	Okupacijska oblast mora pristati na delavsko zborovanje na Garibaldijevem trgu.
2.	Industrijei morajo pristati na
pogajanja za novo industrijsko delovno pogodbo.
3. DZ mora opustiti svoje razdiralno delo v delavskih vrstah, ki bi jih rada ohromila v borbi proti imperializmu.
Tržaški proletariat se ne bo ni-kčii odrekel pridobitvam, ki si jih je s krvjo priboril. In nikoli se tudi Enotni sindikati se ne bodo izneverili tržaškim delovnim silam in jih zavedli na pota oportunizma.
VSEMU
Éiuraimu ljudstvu STO-ja
Pred kratkim se je sestal iniciativni odbor za proslavo L maja IM* v Trstu in Tržaškem ozemlju; Iniciativni odbor ima svoj sedež v ulici Zonta št. 2 tel. 3MS v Trstu. V najkrajšem času bo povabil za proslavo L maja 194* v Trstu in Tržaškem ozemiju na sestanek predstavnike demokratičnih organizacij in ugledne meščar* na volitve odbora za proslavo I. maja 134* v Trstu in Tržaškem ozemlju.
Iniciativni odbor za proslavo I. maja 194* v Trstu in Tržaškem ozemlju
Ženam v Trstu
življenje prav nič ne prizanaša
PRIMORSKA ZENA PODPISUJE RESOLUCIJO
Se danes bi reakcionarji radi odrivali ženske iz javnega življenja, češ ženske naj se brigajo samo za dom. Kakor da bi skrb za dom ne vključevala vseh drugih skrbi: Kakšne so gospodarske in socialne razmere, v katerih živi žena s svojo družino ; kakšne so možnosti in pogoji zaslužka in kolikšen je zaslužek moža -družinskega očeta ; kako je -urejeno za primer brezposelnosti ; zakaj se mora (oliko družin še vedno stiskati po vlažnih kleteh, ko je vendar že precej časa. odkar je minila vojna ; in zakaj je žena-delavka še bolj izkoriščana kot njeni moški tovariši ; kje in komu naj delavka-mati pusti otroke, ko mora na delo. Vse to so vprašanja, ki prav za prav tvorijo skrb za dom. ki pa so obenem take narave, da jih žena ne more rešiti zgolj z delom ob ognjišču, temveč se ta vprašanja rešujejo v sklopu z ostalimi vprašanji javnega življenja, tako da reševanje teh vprašanj prehaja nujno tudi na politično področje. Zena pri vsem tem dogajanju ne more biti desinferesi-rana in ne more dopustiti, da se o teh styareh sklepa, ne da bi pri
NA HUJŠE NASILJE
bo naše ljudstvo nudilo močnejši odpor
Odločna ofenziva demokratičnih sil v svetu ne da mirno spati vsej mednarodni reakciji z ameriškimi imperialisti na čelu. Zato le treba v nervozni nemirnosti pričeti objavljati razne »dokumente«, treba je raznih Bevinovih govorov in treba je končno k vsemu temu pri nas komentarjev tukajšnjega reakcionarnega tiska, ki mu pripada »hvaležna« naloga, da v anglo-ameriški službi ustvarla neke zmedo, v kateri se na'bolj odra-
žajo besni napadi in smešenje Sovjetske zveze in vzhodnih dižav ter njih voditeljev. Skozi vse njihovo pisanje se pa vleče kot bistvo vsega njihovega razpravljanje nek antikomunizem kakega Goebbelsa. Pri tem poslu se slovenski i eakcio-narni listič z dolarji plačanih »demokratov« ne razlikuje od italijanske plaže. Pri tem ogabnem poslu se zelo odlikuje še tržaški radio — italijanski in sl venski —, ki je prevzel vlogo nekdanjih fašističnih in nacističnih »komentatorjev«.
Toda prazno ie upanje anglc-ameriških gospodov, da jim bo ob pomoči svojih podrepnikov uspelo skrhati borbeni odpor demokratskega ljudstva proti vsem oblikam zatiranja. Niti jim ne bo uspelo s pomočio nekaj najetih hlapcev-odpadnikov razdvojiti slovenskega ljudstva. Slovensko in italijansko ljudstvo se zbira na ustanovnih kongresih SIAU za posamezne okraje, kjer ob političnih poročilih natančno proučuje politični položaj doma in v svetu. Naši ljudje so na ta način politično podkovani-in jih razne »senzacije« ne morejo zbegati
Slovenci Tržaškega ozemlja se še
posebej zbirajo na okrajnih konferencah Osvobodilne fronte, kjer se aktivisti dotikajo predrtem vprašanj slovenskega živila na Tržaškem ozemlju, zlasti pa krivičnega ravnanja vojaške uprave, ki noče Slovencem priznati najosnovnejših nacionalnih pravic. Tako so aktivisti OF na okrajni konferenci na Opčinah v resoluciji ugotovili, da se nacionalno zatiranje slovenskega naroda na
Tržaškem ozemlju vedno bolj stopnjuje in postaja vedno bolj nasilno. Aktivisti OF pa izražajo tudi ves svoj gnev proti izdajalskemu početju tako zvanih »demokratov«, ki bi hoteli tudi naše ljudstvo vpreči v kolonialni jarem. Slovensko ljudstvo, ki je šlo skozi težko in krvavo borbo, ne bo klonilo. Borilo se bo^ tako dolgo in tako uporno, dokler ne bodo izpolnjene vse njegove pravične zahteve.
tem tudi ona odločala.
Tržaške žene bodo imele v okviru svoje demokratične organizacije kongres, na katerega se že priprav-ijajo. V niz teh priprav spada tudi nedeljska predkongresna konferenca žena, na kateri so obravnavale gospodarski in socialni položaj v Trstu. Govornice so z navajanjem podrobnih podatkov naslikale «rožnato» življenje delavske družine v Trstu in življenje žene, bodisi delavke, uradnice ali intelektualke pa Se posebej. Tako morajo delavke v tovarni delati za 30% nižjo plačo kot moèki v isti tovarni; delati morajo v vlažnih prostorih, ne da bi jim tovarne preskrbele primemo obleko in obutev; spet drugje delavke odpuščajo, čim opazijo njihovo aktivno delovanje v demokratičnih organizacijah ; tudi položaj uradnic ni mnogo boljši.
Izhoda iz teh neznosnih razmer tržaške žene ne vidijo v tem, da je prispela v Trst neka «ladja prijateljstva». To ni način reševanja socialnega in gospodarskega polažaja Trsta. Ne miloščine, temveč delo, zaslužek za delo, to je, kar zahtevamo. Dajte, da bodo naše ladjedelnice delale, sklenite pogodbe z našim zaledjem, pozidajte nam naša stanovanja, in ni nam treba nikak-šne miloščine. Vsaka dejavnost, ki je usmerjena mimo teh zahtev, je naperjena proti koristim tukajšnjega ljudstva in hoče iz Trsta napraviti kolonijo. Toda tržaške žene so politi-no zrele in poznajo vse te umazane nakane sedanjih tukajšnjih gospodarjev. Se bolj se bodo strnile okrog svoje organizacije, vedno pripravljene v družbi z ostalimi demokratskimi organizacijami braniti svoje pravice v skrb; za dom, za družino, za srečno bodočnost.
Ob kongresu bivših političnih preganjancev
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Tako bo pisala zgodovina o trplfe-nju in boju naših ljudi. In ko bo končala to poglavje, bo začela drugo, ki ne bo nič manj Žalostno in nič manj junaško.
Opisovala bo boj našega Ijiidsti’a za pravilne meje, razočaranje, lei ga je pri tem doživelo, ko so bivši vojni zavezniki proti fašizmu nasprotovali njegovim najpravičnejšim zahtevam. Opisovala bo dobo, ki jo Sivimo danes, dobo, ko se preteklim Žrtvam, tisočem invalidov, deselliso-čem povratnikov iz nemških in italijanskih taborišč, deset- in deset-tisočem preganjanih in zaničevanih pod fašizmom, slo in slotisočem doslednim borcem odreka vse tisto, za kar je veljal 30 letni boj.
Ta del zgodovine našega naroda in ljudi na TrSaškem ozemlju bo opisoval dobo angloameriške vojaške uprave in ne bo mogel zamolčati dejstva, da so oni, kj jih je preganjal nekoč fašizem, preganjani še da-
nes od angloamcriškega imperializma.
Ti novi preganjalci našega naroda in naših borečih se ljudi se sicer včasih spomnijo, da je tod Hranil najhujši fašistični režim in da je bil tudi nekdo, ki je moral nosili teio fašističnega terorja. Toda kadar je treba odkrito povedati, kdo je bil ta junak, ki se je proti temu terorju poslovil v bran in v obrambi ludi zmagal, tedaj začno jecljati. Nerodno jim postaja, ker ne vedo kako skrili brez škode za svoj «antifaši-zem» in za svojo «demokracijo» sovražnost, ki jo danes gojijo do tega junaka antifašističnega upora, kako skriti sovratnost, do našega ljudstva.
Kongresu političnih preganjancev, ki je praktično kongres vsega našega slovenskega in hrvaškega ljudstva in delovnega dela italijanskega, se bo zato nudila lepa priložnost, da razgali namerno pozabljanje in zaničevanja protifašističnega boja na našem ozemlju, da razgali ozadje le
podle igre angloameriškega imperializma.
Ne zaradi bahanja s preslanim gorjem — lo ni lastnost onega, ki si je svest veličine in pomena svoje borbe -- pač pa zaradi tega, • da se v vsej javnosti še enkrat prika“e nujnost naše današnje borbe, katere končni cilj je preprečenje ponovnega trpljenja našega naroda pod novimi fašisti, bo moral kongres še enkrat oživeti pred očmi vseh vso tradicijo našega protifašističnega boja in iz svetlih zgledov zajeli moči za boj, ' ki je še pred nami.
de so nam sovražniki ravno ob tem kongresu ponovno kazali svojo sovražnost, ko niso bili pripravljeni dati za zborovanje potrebne dvorane, potem to pomeni, da njihov boj proti nam ne velja komunizmu kakor ga oni radi nazivajo, temveč da res velja našemu življa, našemu delovnemu ljudstvu, ki za ohranitev svetovnega miru nasprotuje dedičem poraženega fašizma -- tujim imperialistom.
TriH ustit, korakov
m najimkoSM&jSmiL faloMami
Pravi center mesta, tisti najboga-tejši in mogoče tudi najlepši del mesta, bržkone nikjer ni obenem najstarejši del mesta. Mogoče sicer, da je tam bilo najstarejše mesto, a danes tam ni več starih hiš — podrli so jih in na njih mestu stoje nove, modeme palače. Ali pa je tudi možno, da si je novo mesto poiskalo prostora drugod in stari del je ostal, kakršen je bil, le na pomembnosti je izgubil in oznake » taro mesto« se drži le nekaj prezirljivega.
Trst ni kakor mesta v ravnini. Ves ravni prostor ob morju, je bil že lep čas tega zazidan in danes se Trst nikamor več ne more širiti, nikjer na ravnem ne more več nastati prostran predel »novega mesta«. Vendar se lahko v Trstu še ogromno zida: že če bi se lotili obnavljati samo to, kar so bombe porušile. In koliko je še sicer neizkoriščenega prostora. Če bi pa še vse tisto podrli, kar že davno več ne spada v moderno mesto in na tem Prostoru sezidali novo — no, tedaj bi za dolga leta ne primanjkovalo dela in menda bi bilo potem tudi stanovanj dovolj.
V Trstu se ne zaveš takoj, kako si prav za prav skoraj v najstarejšem predelu mesta, ko si v centru. Pes je, da je dandanes nekoliko teže reči, kje je v Trstu center. Ta se bo ogreval za Goldonijev trg, drugi za Veliki trg, potem kdo za Akve-dot, Carduccijevo ulico. Korzo ali Pa Ponterosso. Naj bo že kakor koli: nikjer ni kaj takega, kar bi z vso Pravico terjalo Zase naslov center.
Pa recimo, da je Korzo, z Goldonijevim, Borznim in Velikim trgom vsaj tisti del mesta, ki je ves dan močno obljuden in ki je preobložen Z bogatimi trgovinami vseh vrst, kakor nikjer drugje v mestu. In mogoče je tega ali onega izmed nas leto in dan vodila pot mimo palač z razkošnimi trgovinami, pa nismo nikoli pomislili, da je to le njih pred* nje lice.
Tam na Borznem, trgu je med ponosno parfumerijo in trgovino s čevlji, kjer se ošabno šopirijo visoke številke cen, majhen »vhod«. Saj vhod, vrata namreč, to niso. Ne, saj se vidi skozi, tja nekam — skoraj daleč se zdi in tam se spel pomikajo ljudje.
Pojdimo pogledat! V nekakem predoru smo; a dolg ni niti trideset korakov — in že smo spet - kje? na soncu, na zraku, na svetlobi? Tu sem pride le malo sonca, malo svetlobe in zrak zaudarja. Prišli smo v »staro mesto«.
Tu ni ničesar več od tistega, kar , kažejo palače spredaj. Ozka ulica je kot soteska, tlak je razdrapan in umazan. Z oken visi vsakovrstno perilo, ki se suši. Hipoma te prevzame nekaka tesnoba, imaš občutek, da ti bo kaj priletelo na glavo. Na levo, na desno, povsod »trgovine«. Tu ni izložbenih oken, a ljudje so vendar razstavili vsakovrstne predmete. Tukaj najdeš vse pri vsakem posameznem trgovcu, (če namreč smemo starinarja imenovati i imenom trgovec).
Ko gledaš vse te predmete, se za čuden sprašuješ, kdo vraga bo to kupoval. Te pokvečene mize, že do skrajnosti ponošene čevlje neke davne mode, potem gramofonske plošče, na katerih glasbo so plesali tisti, !ci že dobivajo prt'e vnuke. Potem so tam vsakovrstni žeblji in vijaki,, razni deli električnih naprav, ogledala v okvirjih, kipi, čudovite vaze, ki pa niso več cele, polomljeni štedilniki hlevske svetilke, gra-, m afoni.
Onega dne sem se ustavil pred ta kini starinarjem: Pred svojo trgovino si je dajal opravka s stoječo električno svetilko. Umetna snov je kot držaj obdajala stojalo, bila počena. Z nekakim ostankom sekirice je še tisto stvar odstranil. Pogledal me je. »Ni ne lepo, ne grdo«, je dejal in postavil svetilko na steklo, pod katerim je bilo drugo blago.
»Kaj pse še manjka?« sem ga vprašal, kajti zdelo se mi je, da je treba pri tej svetilki še marsikaj, preden bo godna za prodajo.
»Še senčnik«, mi odgovori in. po-
Tritili
javi se z nekim sivozelenim senčnikom, bržčas od kakega avtomobila. Z železno krtačo in s smirkovim papirjem odrgne barvo, senčnik se zdaj sveti in privije ga na svetilko.
Nekdo pristopi: »Koliko Zahtevate?« „
»Pet sto.«
Nikakega prigovarjanja, nikakega ponujanja.
Nekje bolj spodaj začujem dokaj glasno igranje. Radio, gramofon? V tesni ulici sprva ne morem ugotoviti, odkod prihaja glas, dokler ne pridem blizu vrat, kjer skoraj na
Rado Rauber
BmrrBMiiwiiiii lili ili milil  1  ..
cesti igra gramofon. Osem tisoč stane, ampak je cela omarica in res daje lep glas. Ustavim se ob gramofonu, prodajalec mi prične razlagati njegove prednosti. Delam se, kol da me gramofon zanima, a rad bi govoril o čem drugem. Toda v trgovini so še drugi ljudje in ne maram vpričo njih pričeti razgovora. Silno me zanima lepo izrezljano stojalo, ki prav za prav ne vem, za kaj služi, kajti na njem visi velik svilen senčnik in ga deloma zakriva^ Vendar grem naprej in zavijem okrog voglov h knjigam.
V bližini so namreč starinarji s knjigami. Nekateri imajo cele zbir-
Tako je pač to naše kupovanje, in prodajanje.«
Ker sem le hotel govoriti z onim, ki je imel gramofon, sem se vrnil zvečer. Mislil sem, da bo tedaj kmalu zaprl, nakar bi ga povabil na /co-zareč vina in potem bi se že dalo kaj pogovoriti. Toda njegova trgovina in še nekatere so bile že zaprte.
Zvečer, ko so te ulice le malo razsvetljene, postanejo še bolj tuje. Prisluškujem pri »trgovinah«, ki so še odprte. Nihče od teh ljudi ne govori na glas in njih dialekt je čudovito tuj. Domačini niso. Iz polteme, izpod nekih obokov se polagoma priziblje skrušena postava starke. Gez rame ji visita dve i:reči, ena spredaj in ena zadaj. Od časa do časa se skloni in pobere kak papir in z opotekajočo se hojo od-krevsa dalje. Se čudno, da spridi ne izgubi papirja, ki gleda skozi luknje raztrgane- vreče. — Ob gostilnici na voglu postaja neka ženska. Mogoče je bila kdaj lepa; mlada je bila gotovo, a sedaj se nihče zanjo ne zmeni. A ona vendar čaka; moški v gostilni bodo mogoče čez tri ure toliko okajeni, da ne bodo več tako natančno razločili... Iz neke labirmtške ulicp pride — dejal bi — komaj odraslo dekletce.' Ustavi se pred gostilniškim oknom in skuša vi.mo zavese videti v gostilno. Potem gre dalje. Ko gre tik mene, tedaj vidan, da že davno ni več dekletce. _
*
»Kaj, gramofona nimate več?« nagovorim naslednje jutro svojega
»KNJIGARNAR« V STAREM MESTU
ke »giornalinov«, drugi %a takega blaga ne marajo. Največ je pač romanov, a dobe se tudi slovarji, učbeniki za razne jezike in poleg VI. knjige Eneide se tišče Elementi algebre in celo nemški libreti oper. Nek prodajalec je določil posebno mesto politični literaturi in tu najdeš Vlvanlija, DjUasa, Kalinina, Simonova, Zgodovino VKP (b) (vse v italijanščini) in v hrvaščini Sabor na Topuskont.
Vprašal sem prodajalca, kaj je po njegovem največ vredno med vsemi njegovimi knjigami.
»Veste, gospod, to je pač, kakor so okusi. Komu ugaja bolj to, drugemu bolj ono.«
»Mislim, kaj vi v tej svoji zbirki najviše cenite? Ali imate mogoče kako posebnost, kako redkost. Glejte, včasih se dobe v Trstu stare slovenske knjige, ki jih že davno m več na trgu. Na primer Pljfteršni-kov slovar...«
»Kako ste reJcTi? Pleter...?«
»Pleteršnik.«
»Pleteršnik. Da, da, Pleteršnik. Da ■ te prišli tod mimo pred kakimi štirinajstimi dnevi, pa bi ga lahko dobili. Veste, pri nas je tako:’ vse leto se mi kaka knjiga tulcaj valja, potem se ga zgodi, da jih pride v enem tednu pet, ki po njej vprašajo. Zato se vam mogoče zde te naše zbirke nekoliko čudne, toda pridejo vsake vrste ljudje, ki povprašujejo po vsake vrste knjigah. In knjiga, ki vas mogoče mika, pa se ne ‘norete odločiti, da bi jo danes kupili, vas mogoče do jutri ne bo več čakala.
»O še, glejte S*- Torej bota naredila kupčijo?«
»Ne, z gramofonom ne bova delala kupčije, ampak nekaj drugega bi rad.«
»No, kaj pa? Mislil je, da mi bo lahko ustregel s čim iz svoje zaloge, a jaz sem mu povedal, da bi se rad nekoliko pogovoril z njim. Povedal sem mu tudi, čemu.
»Vidite, hotel bi vedeti, kdo vam vse te stvari prodaja. Glejte to stojalo na primer. Saj mi ni za ime dotičnega, ki vam je to stvar prodal. Ampak ker je jasno, da to ni moglo biti last kakega reveža, ti rad vedel, zakaj je dotični io prodal v starino.«
»Veste, gospod, vzroki so različni. Toda ne smete misliti, da js vedno potreba po denarju tista, zaradi katere ljudje stvari prodajajo. l judje se včasih česa naveličajo, hočejo kaj novejšega, modernejšega in zato staro oddajo. Drugič spet odpotujejo in se jim ne zdi vredno seliti vse s seboj. Izvolite!« in ponudi mi, da sedem poleg njega na nekoliko Zgr-Ijen, starinski divan. Skoraj nekoliko s strahom sem se usedel, ne da bi se udobno zleknil Tako, sem mislil, ni tako nevarno, da odnesem kaj s seboj-
»In kdo potem te stvari kupuje, ki niso ne moderne, niti praktične, a so morale biti nekoč dokaj drage.«
»Hm, se najdejo ljudje, ki prav take stvari iščejo; so razni amaterji, ki prav za takimi predmeti sti-kgjo.«
»No dobro, vi imate stvari, ki so vse vabljive in še uporabne. Toda
Iz velHltega vnMive-M skozi noio-
so v tol stel, kjeisolesponn-fliBO tososlvo
če greste tja niže k nekaterim starinarjem, pa res ne vem, koliko je tam uporabnega.«
»Vse se proda, gospod-« Pri tem sem se spomnil ženice, ki je hotela kupiti eno izmed sekiric, za katero bi se človek ne sklonil, saj je bila skoraj brez rezila. »In zdi se neverjetno, pa je vendarle res, da so si mnogi že tudi denar napravili. Sedaj so sicer meseci, ko naš posel nekako stoji. V ostalem se pa sploh čuti v. zadnjem času močan zastoj, nekaka kriza.«
»In v čem vidite vzrok takega stanja?«
»Eh, vzrok-.. Posledice vojne gotovo. V ostalem pa — veste, jaz nisem ne s temi ne z onimi, ampak gotovo je, da s tako rešitvijo tržaškega vprašanja, kot so jo napravili, ni nič- Odrezani smo, brez vsega zaledja. Pa tudi denarja ni. Glejte, delavec s svojini zaslužkom ali naj je ali naj se obleč« — obojega že ne mqre- Ce hoče jesti, tedaj mora obleko kupovati na obroke. Kje da bi potem mislil še na druge nabave.«
»Toda danes se pogosto sliši, da so gostilne vendar vedno polne.«
»So polne, da, ampak treba je videti, Jedo jih polni- Če pa gre tu in tam delavec na četrt litra, saj pri tem misli bolj na to, kako bi vsaj za nekaj časa pozabil na dnevne tegobe. Kajti resnica je, gospod, da je v Trstu mnogo lakote- K meni prihajajo ljudje, ki mi ponujajo srajco, ki jo imajo na sebi. Jaz se z njihovo lakoto ne okoriščam. In spel drugi prinašajo nove čevlje v zameno za kake stare slape, da bi pri tem izbili še za kako kosilo- Vidite, teh stvari mnogi ne vedo.«
V	pogovoru je še omenil, da je Zid in tedaj sem se spomnil, kako so včasih dejali, da je kdo to ali ono »nesel k Judu«.
V	tem sta vstopila dva mladeniča.
»Gospod, kupite čez štirideset
plošč in gramofon-kovčeg? Plošče so nove, amerikanske. Na teh, večjih, sta po dve pesmi na eni plošči- Edy Nelson, Bing Crosby, Sinatra.-.«
»No, pokažite!«
Poskusili so. Na gramofonu, ki je že bil naprodaj, so plošče vse dru-gače prihajale do veljave kot na
malem, ki sta ga prinesla mlade* niča.
»Koliko hočete?«	|
»Gospod, recite, koliko daste?«
»Ne rečem ničesar, ne stavim ni* kakih ponudb. Postavite vi svojo zahtevo-«
»Dobro. Postavimo torej ceno, Ui je pač taka, da o njej ni treba t-e® pogajanj. Toliko...«
»Gospodje, o tem ni govora, pa4 pa vam dam.-.«
»Ne, to ni mogoče- Pomislite, saj, stane vsaka plošča...«
»Kakor sem rekel. Če hočete, dg* bite takoj denar, če ne, si lahko zo* pet vse odnesete-«
Se nekoliko besed sem in tja iS mladeniča sta se vdala- Toda kupec zahteva osebno izkaznico in si vse Zabeleži. Kajti kakega dne lahko pride policija in vpraša, od kod ima to in to.
Ko sem že na vratih, da bi se po* slavil, mi moj informator, fci je po* stal sedaj že dokaj zgovoren, kaže: »Glejte tam ono trgovino! To so To* skanci. Prodajajo nove stvari, hia* če, čevlje in so milijonarji- Pa še dve sta taki trgovini z novimi stvarmi. Oni tam so nekje iz južne ■ Italije, spodaj sta dva Tržačana. Zi* dov nas je samo dvoje. Včasih je pa bilo to vse židovsko.«
»Od kdaj pa so tukaj tile iz južni Italije?«
»Od l- 1937. Saj veste, fašizem je začel Žide preganjali in potem...«
In potem je poskrbel, da so tudi taka njih mesta zasedli »zanesljivi* -ljudje-
»Pridite, gospod, še kaj- Pa mo* goče v popoldanskih urah. Takrat se bova lahko bolj nemoteno ras* govarjala.«
»Gotovo še pridem.«
*
Enkrat, dvakrat okrog ogla in si iz predela, kamor se zdi, tla na* vadni ljudje nikoli ne zavijejo, i*f dojiš pred mogočno palačo- Tam s» uradi vojaške uprave- Spredaj stoja policaji. Ob palači je tudi z bodečo žico zagrajen prostor, kjer stoji ne* kaj jeepov in še kak kamionček. Podobno kot pred sodnijo. Zato da tudi Trst dovoli kaže videz kolonia& nega mesta-
IZ REPUBLIK JUGOSLAVIJE
KRONIKA
-* V ZUPANČIČEVO ULICO so v Ljubljai . preimenovali dosedanjo Gledališke ulico.
» VSI ŠTUDENTJE ljubljanske univerze si morajo obvezno dati pregledati pljuča na roentgenu, kaj i sicer izgube pravico testiranja letnega semestra 1947-4«.
41- NA MOSTU preko Morate v Titogradu se zaključujejo zadnja del;. Most je izdelan v enem loku In je dolg 140 metrov.
‘fc GLAVNI ODBOR ENOTNIH SINDIKATOV je s posebnim pozivom pozval vse svoje organizacije, da sr v 1. 194* priključijo veliki akciji za zgraditev zadružnih domov.
*	Z REDOM NARODNEGA HEROJA je bil odlikovan Momčilo Stanojlovič za svoje junaštvo na bojnem polju.
• KOMITE ZA SOCIALNO SKRBSTVO pri Vladi FLRJ je na svojem zadnjem plenumu sklenil, da se bo v letošnjem letu posvetila največja skrb zaščiti otrok.
•A- OB DESETLETNICI SMRTI komediograta Branislava Nušiča je bila v Narodnem gledališču v Beogradu spominska svečanost ,na kateri je govoril o delu in pomenu Nušiča direktor beograjske drame Milan Djokovič.
*	ČEŠKOSLOVAŠKI INVALIDI so poslali Združenju vojnih inva-lidov Jugoslavije predlog za izmenjavo po 150 članov obeh organizacij za letovanje v letošnjem po-letju.
« NOVI ČASOPISI, ki so okraj-. na in mestna glasila Osvobodilne fronte, so izšli pred kratkim. Tako ima Ljubljana list «Gradimo», jeseniški okraj «Jeseniškega kovinarja», trboveljski «Zasavskega u-darnika», goriški «Novo Gorico», za celjski okraj pa je list že pripravljen.
*	INŽENIRJI, TEHNIKI in drugi strokovnjaki iz vse Slovenije so se zbrali v nedeljo v Ljubljani, kjer so razpravljali, kako bodo pomagati pri gradnji zadružnih domov,
*	O PRORAČUNIH razpravljajo te dni volivci po krajevnih ljudskih odborih.
» «JUDZELt je ieroristična in vohunska skupina, katere sedemnajst članov je bilo obsojenih pred sodiščem v Skoplju, in sicer štirje na smrt z ustrelitvijo, ostali pa ha kazen idvzema prostosti s prisilnim delom za dobo osem do dvajset let. Obtoženci so priznali, da so pošiljali tajne podatke turškemu konzulu v Skoplju in nekemu veleposlaniku v Beogradu ter organizirali teroristične in diverzantske skupine.
*	LJUBLJANSKA FILHARMONIJA je gostovala v Mariboru, kjer je pod vodstvom dirigenta ljubljanske opere Mirka Polita v okviru Župančičevih proslav odigrala «Dumo», ki jo je uglasbil Blaž Arnič.
» 208 MUSLIMANK je odložilo feredže po referatu na sestanku AFZ v Titogradu.
« DOLORES IBARRURI je poslala predsednici glavnega odbora AFZ Jugoslavije pismo, s katerim obžaluje, da se ne more udeležiti H. kongresa AFZ.
*	ŽENAM SLOVENSKE KOROŠKE reakcionarna avstrijska vlada ni dovolila, da bi se smele udeležiti kongresa v Beogradu.
Maršal Tito
o dolžnostih
jugoslovanskih žena in mater
25. januarja se je pričel v Beogradu II. kongres antifašistične fronte žena v Jugoslaviji. Na ta kongres je odpotovala tudi delegacija iz Trsta, da ponese jugoslovanskim ženam bratski pozdrav tržaškega delovnega ljudstva in tržaške antifašistične zveze žena. Razen tržaške delegacije so na kongresu bile prisotne tudi delegacije demokratičnih ženskih organizacij Francije, Italije, Madžadske, Češkoslovaške, Albanije, Bolgarije, SSSR in druge.
Svečani otvoritvi kongresa je prisostvoval tudi maršal Tito, ki je ob lej priložnosti naslovil na kongres govor, ki ga prinašamo v izvlečku.
Drage tovarišice.
Vaš drugi kongres pada v čas, ko je v polnem teku ustvarjalno delo za izgradnj naše države, delo za ustvaritev lepše bodočnosti naših narodov, in socializma v naši državi. Na tern kongresu boste lahko s ponosom ugotovile velikanske uspehe, ki so jih dosegli naši narodi v času od vašega zadnjega kongresa, hkrati pa lahko z vedrim čelom rečete, da so dale k tem velikanskim naporom in velikim uspehom žene Jugoslavije svoj dragoceni prispevek in da je treba všteti sem velik del naporov naših zavednih žena.
2e večkrat sem imel priliko poudariti velikansko vlogo naših naprednih žena v času velikega osvobodilnega boja naših narodov in v zgodovini naših žena, sedaj pa imam priliko poudariti velikansko vlogo naših žena pri izgradnji naše države ter dragoceni prispevek, ki so ga dale žene Jugoslavije za uresničitev našega petletne-
ga plana. S tem hočem reči, da so imele žene v dosedanjih uspehih pri obnovi razrušene Jugoslavije velik delež; pri obnovi naše države so se naše žene pokazale na primerni višini.
Na koga mislim, ko govorim o naprednih ženah Jugoslavije? Mislim na žene-borke, ki so se s puško v roki borile za svobodo naših narodov v o-svobodilni vojni ali pa delovale v‘zaledju in tudi sedaj požrtvovalno delajo v tovarnah, na poljih, ali pa opravljajo katero koli važno delo za našo skupnost. Mislim na tiste požrtvovalne žene, ki delajo marljivo v raznih tovarnah in podjetjih in se zavedajo, da ne delajo samo zase, ampak za vso ljudsko skupnost, pri čemer si prizadevajo, da bi bil njihov prispevek k skupnosti čim večji. Mislim pri tem na tiste žene z dežele, ki delajo marljivo na polju, da bi čim bolje in čimbolj vestno obdelale svoje njive in čimveč pridelale ne samo v svojo korist, ampak tudi v korist vse skupnosti. Mislim na tiste številne matere, žene in sestre, ki so dale v osvobodilni vojni svoje najdražje — svoje sinove, hčere, može in brate, in ki jim ni žal za te žrtve, na katere so ponosne. Mislim na vse tiste žene, ki prispevajo svoj delež, pa najsi že bodo v pisarnah, šolah ali pa pri kakem drugem poslu. Mislim na vse tiste žene, ki ljubijo novo Jugoslavijo in kažejo vso svojo ljubezen pri kakršnem koli koristnem delu v korist naših narodov. To so napredne žene, antifa-šistke, ki ne poznajo besedičenja, ampak dejanja. To je velikanska večina naših naprednih žena, ki sc zavedajo svoje velike vloge v naši novi družbi,
in svoje dolžnosti in odgovornosti do ljudske skupnosti. Glejte, smatram za svojo dolžnost, da izrazim vsem tem našim ženam zahvalo in priznanje z željo ,da bi še bolj vztrajno nadaljeva-vale svoje delo v korist naše FLR Jugoslavije.
Potem se je maršal Tito kritično dotaknil nekaterih pomanjkljivosti in napak tako vodstva te velike ženske organizacije, kakor tudi napak enega dela, razume se malega dela žena, ki se ne zavedajo svoje dolžnosti ali pa so do skupnosti malomarne. Maršal Tito je poudaril, da tu ne misli na malo število raznih gospa in gor^odi-čen po mestih ki ne ljubijo nove Jugoslavije, ki so pod vplivom sovražnikov nove Jugoslavije in ki jim je bujno in ustvarjalno življenje v državi razumljivo in tuje, ampak da misli na tiste maloštevilne žene, ki mislijo, da so storile v času vojne dovolj za novo Jugoslavijo, v boju ali pa v zaledju, in sedaj ne sodelujejo pri raznih delih v korist ljudstva, temveč skrbijo le zase. Hkrati pa je maršal Tito dejal, da k tem ne prišteva žena, ki skrbijo za otroke, ker je to tudi družbeno delo.
Drage tovarišice! Antifašistična fronta žensk Jugoslavije ni le močna ženska organizacija, ampak je tudi v vsakem pogledu močan činitelj v Ljudski fronti Jugoslavije in eden izmed njenih najmočnejših stebrov. Zaradi tega pa je tem večja tudi vaša odgovornost za nadaljnje utrjevanje in razvoj te vaše organizacije ter za politično, kulturno in vsestransko delo med ženskami.
Nas čakajo zelo velike in težavne naloge, in če rečem nas, potem se to
posebno tiče naših žena in vaše organizacije, ki mora vključiti vse rodoljubne ženske in jih vsestransko aktivizirati, da bodo prispevale čimveč k našim splošnih naporom za dosego ciljev, ki bodo pomenili, ko bodo doseženi, srečo in blagostanje za naše narode, za naše otroke in za naše bodoče rodove. Prizadevati si morate, da boste vzbujale zavest pri tistih ženskah, ki danes še ne sodelujejo, da bodo aktivno sodelovale pri tem zgodovinskem družbenem preusmerjenju pri nas in vseh velikanskih naporih z.a uresničenje našega plana in za izgradnjo naše države, da bo postala iz zaostale države ena najnaprednejših držav na svetu in to v vsakem pogledu.
Tovarišice, naša lepša bodočnost iro-re biti samo delo naših rok ter naših umskih in fizičnih napo'oz, kakor je tudi naša svoboda posledica nadčloveškega boja in žrtev naših narodov. In kaj lahko storijo naši narodi za uresničenje te boljše bodočnosti, so pokazali do sedaj v zelo kratki dobi po vojni, ko so dosegli take uspehe pri politični in gospodarski izgradnji države, da jih občuduje svet.
Dovolite mi, da vam položim »a srce kot zelo važno nalogo skrb za otroke in mladi naraščaj. Ni dovolj, če so otroci oblečeni, nahranjeni itd., za nas je tudi važno, da bodo ti ortoci vzgojeni v duhu nove Jugoslavije, Ne dovolite, da bi nam sovražniki nove Jugoslavije zastrupljevaii in odtujevali naše otroke. Čuvajte naš? otroke in bdite nad njimi, da bi lahko zares postali dostojni državljani nove socialistične države. To je ena vaših najvažnejših nalog.
RAST MLADE
jugoslovanske mornarice
NAJVECJA JUGOSLOVANSKA POT-• NISKA LADJA »PARTIZANKA«
Vojna je jugoslovansko trgovsko mornarico močno prizadela. Dej ladij je prešel v roke okupatorjev, večje prekooceanske ladje pa so med vojno vozile pod zavezniškimi zastavami. Večina teh je za Jugoslavijo zgubljenih, ker so bile v vojni potopljene ali ira so jih lastniške družbe prodale.
Z osvoboditvijo so v Jugoslaviji pristopili tudi k obnavljanju mornarice, tega nujno potrebnega prometnega sredstva za razvoj in porast mednarodne trgovine vsake pomorske države. Jugoslovanska vlada je za nakup ladij v inozemstvu oddo-brila velike kredite, prav tako pa je storila vse, da bo tudi domača ladje-delniška industrija pripomogla k čimprejšnji pomnožitvi jugoslovanske mornarice. Znano je tudi, da je Jugoslavija imela v načrtu, da naroči nove ladje v Trstu in je dala tukajšnjim ladjedelnicam že neka naročila. Z jugoslovanskimi naročili bi bila tržaška ladjedelniška industrija lahko popolnoma zaposlena in brezposelnost v Trstu bi se občutno zmanjšala. Vendar so tukajšnji lastniki velikih ladjedelnic, čeprav so te skoraj brez dela, v skladu s svojo gospodarsko politiko bojkotiranja Jugoslavije,' naročila odklonili.
Jugoslovanska prizadevanja za po-množitev trgovske mornarice so že pokazala zelo lepe uspehe. Poleg popravila in nove domače izdelave večjega števila manjših obrežnih ladij, se je jugoslovanska mornarica pomnožila za precej velikih enot, ki že plovejo pod jugoslovansko zastavo po
vseh svetovnih morjih. Mnogo velikih in modernih ladjj za Jugoslavijo pa je še v gradnji v nekaterih holandskih ladjedelnicah v Amsterdamu In Hardinksfeldu. Tako grade v Amsterdamu za Jugoslavijo dve sestrski ladji po 9000 ton nosilnosti vsako. Popolnoma natovorjeni bosta lahko ladji razvijali hitrost 29.5 km na uro. V Hardinksfeldu in Alblaserdamu aja grade 3 motorne ladje po 3900 ton.
DVIGANJE POTOPLJENIH LADIJ
Nemale zasluge za pomnoževanje jugoslovanske mornarice pa ima tudi državno podjetje za reševanje potopljenih ladij «Brodospas» na Reki. v preteklem letu je bik) to podjetje Sete v začetni fazi svojega razvoja in se je razumljivo moralo boriti z velikimi težavami, da je moglo uspešno izpolnjevati načrt svoje produktivnosti za leto 47. posebno občutno je bilo pomanjkanje modernih tehničnih priprav kakor tudi strokovnega osehja. Kljub temu je to podjetje v preteklem letu rešilo veliko število manjših ladij, od večjih pa je dvignilo ladje «KT 6», «Senj», «Srhin» in še druge. Parnik
«Srbin», ki je v kanalu Mala vrata naletel na mino, so dvignili v rekordnem roku 32 dni kljub močni morski struji in globini 25 m. Kako velik uspeh so dosegli delavci pri dvigu tega parnika, spoznamo najbolje po tem, da je znano tržaško podjetje «Tripkovič» oh ugodnejših pogojih dela, s boljšimi tehničnimi sredstvi in pii manjši globini porabilo *a dviga^jev potopljene «Ljubljane» 1. 1939 precej več časa in je delo izvedlo šele v več obrokih. Delavci podjetja «Brodoepas» so pokazali s tem uspehom, da je njih delovna zavest in elan na veliki višini.
Eno izmed največjih del podjetja je reševanje parnika «Balčik» v splitski luki in pa dviganje velikega ameriškega parnika «St. Lorenz Victory». Ta parnik je Jugoslavija odkupila in lx> popravljen v Splitu kmalu plul za Jugoslavijo pod imenom «Zagreb».
V tem letu stoji podjetje «Brodos-pas» pred velikimi nalogami. y načrtu ima dvig več velikih ladij, med njimi treh potniških ladij iz globine 50 do 55 m. To bo zelo težko in naporno ddo, ker morejo potapljači v taki globini delati le pol ure na dan.
Skupina na Reki dviga sedaj ladjo «Ranih». Ker je to svojevrstna hladilni-ška ladja, poteka reševanje na poseben način. Z velikimi valji bodo dvignili najprej njen sprednji del. Jekleni valji za to reševanje so bili izdelani v domači tovarni «3 maj» in vsak more nositi 100 do 300 ton.
Dosedanja uspešna dela podjetja «Brodospas» jamčijo, d* bodo tudi nadaljnje naloge dobro in pravočasno izvršili.
Druge važne naloge so: vaša polnoštevilna udeležba in vsestransko prizadevanje za uresničitev našega petletnega plana, vaše prizadevanje za popolno odstranitev nepismenosti v naši državi, vaša udeležba pri delu ljudskih oblasti i. t. d.
Važna naloga vaše organizacije je tudi vztrajni boj za utrditev miru. Pri izvrševanju te naloge se povežite z vsemi naprednimi ženskimi organizacijami v inozemstvu. Ravno žene imajo, bolj kakor kdo drugi pravico, odločno nastopiti proti vsem vojnim hujskačem in sovražnikom miru. 2ene matere, ki razumejo, kaj pomeni izgubiti svoje najdražje v vojni, kaj pomeni razrušenje države, so titse, bi morajo najbolj sovražili povzročilce vojne. Naj bo to sovraštvo do vojnih hujskačev močan prispevek k utrditvi miru na svetu. Sovraštvo do teh vojnih hujskačev mora biti tista sila, ki bo zbrala vse progresivne ljudi sveta v boju za mir in v boju proti imperialističnim vojnim hujskačem. Dvignite, žene Jugoslavije, antifašistke, skupno z ženami vsega sveta svoj glas proti tem osovraženim vojnim hujskačem, ki niso občutili bede in zla in niso bili na krvavih poljanah, kjer so padali sinovi in hčere naših narodov.
Naj bo vaš kongres močna spodbuda k še večjim uspehom v našem u-stvarjalnem delu v korist naše skupnosti!«
KULTURA PROSVETA
Najlepša proslava Prešernovega dne
Slovenska knjiga
med ljudstvo

Slovensko-hrvatslo prosvetna zvc~ :a bo v okviru 1're^ernovega tedna
: 'V;-...:	;:-
v knjitntei kar zmanjkuje.
Seveda ni povsod enako. Zdi se
od-
zopet priredila nekaj knjižnih razstav mi, da je uspeh knjižnic najbolj v razprodajo knjig. Dosedanje raz-	T‘-
stave so uspele in naše ljudstvo jc prav pridno segalo po knjigah. Tako sp potasi, ji vztrajno bogatijo ,naše društvene knjiinicc in tudi v naših domovih se obnavljajo skromne doniate knjilhieg, kakor, so jih imeli -é naši q?elje in naji dedje tt-e od one dobe, ko je Mohorjeva drhtim [zakbla 'med SJovejui šipi/j poljudno
h '!/'«<■•
: .Povprašali srno prt naših knjižnih založbah, kako posega naše ljudstvo po knjigah. Dali si> nam. prav razve-.selfive, podatke. V milijone gredo
visen od knjižničarja samega. Dober knjižničar ni oni, ki samo beleži knjige, ki jih posoja. Knjižničar mora sam vzpodbujati k Pitanju, svetovati knjige posameznim bralcem, pojasnjevati, razlagati. Seveda se mora zato sam dobro spoznati na knjige, ki jih ima v omari in poznali mora tudi značaj- zanimanje in izobrazbo svolili odjemalcev. Zato morajo naša društva posvetili posebno skrb izbiri knjižničarja.
V neki naši vasi so vaščani zelo poredkoma «zašli» v knjižnico. Knjižničar pa, kj je poznal svoje
zneski, ki so jih dalj Slovenci Trža~ budi in je vedel, da ljudje bero sr fkega ozemlja za knjige. Na prvem	k‘,r W P««	vod roko, a
mestu, so seveda izdaje Gregorčiče-	nekam komod ni, da bi nodiji v
ve založbe. Med	ostalimi	knjigami	>™l™co po knjige,	st ,e mislila
pa, so j>0 številu	prodanih	izvodov	"-ce gomne pride k	Mohamedu. •>
■ria'prvem mesta	Gregorčičeve «Iz-	,n 1e 2^°~^ v knpge kovčeg. Zve er
luahc pesmi». Primorski	človek	je odnesel kovčeg na	masovni sesta-
k	, --4.	,	rtpL' /n ffim nomimi kiuiw. 1/tnn ni
pač ne more zatajiti ljubezni do na šega «goričkega slavčka». Takoj za Gregorčičevimi poezijam, pil sledijo po šk&vilu prodanih izvodov knjige
nek in tam ponujal knjige, toda ni mu bilo treba mnogo ponujali. Teko izmenjavajo sedaj knjige kar pp masovnih sestankih, in ljudje Utajo.
<■ Mučenička pot k svobodi»* Kave- posebno sedaj v zimski dobi. rinova «Dva kapitana», Ostrowske-	sf 'j.'™ slovenska knjiga po!
«Kako se je kalilo jeklo». Gorke- ’ned svole. Uudstvo m vesel, smo te-
.	‘ .	f» n	—f -i * j; t n	fa a m	11' t' *• ra m 1
ga «Aetamonovi» in lljina «Kako je človek postal velikan».
Knjižni -zaklad med ljudstvom ra sle v nekem normalnem tempu. Vendar nas še. zanima, kako nakupljene. knjige bero. Tudi ° tem smo
ga razvoja. Toda bodimo iskreni nasproti samim sebi. Tudi tu imamo bolečo točko: šoli odrasla, mladina. zlasti ona, ki sploh ni obiskovala slovenskih šol. čita zelo, zelo malo, da'ne rečemo nič. To je problem, ki bi moral stalno biij pred
mse; zanimali med ljudmi. Naši dru- očmi naših knjižničarjev, vseh
štveni knjižničarji se v splošnem pritož-ujcjo, da ljudje ne fitajo v zadovoljivi meri. Spričo dolgoletne praznine tudi v knjižničarskem delo vanju ni seveda to nič čudnega. Ljudje se navajajo na čitanje postopoma1. Tako napreduje zanimanje za 1 knjigo Zlasti med starejšim rodom in prav razveseljivo se vnema ljubezen do slovenske, knjige med šolsko mladino. Pravil nam je nek učitelj, da učenci njegove šole kar hlastajo po knjigah in da mu knjig
ših prosvetnih odborov, predvsem pa mladinske organizacije same. Prav bi biio, da bi vnrav naše mladinske organizacije proslavite Prešernov teden z organiziranim obiskom knjižnih razstav, s skupnimi bralnimi večeri in z vzpodbujanjem k individualnemu čitanju.
Sicer pa smo prepričani, da bodo letošnje knjižne razstave uspete prav lako kot so vse dosedanje.
DRAGO PAHOR
Razstava jugoslovanske
umetnosti v Pragi
Pred nekaj dnevi so v Društvu likovnih umetnikov «Manes» v Pragi odprii razstavo jugoslovanske umetnosti 19. in 20. stoletja, ki so jo prenesli iz Bratislave, Leningrada in Moskve.
Uvodna točka programa slavnostne otvoritve je bila Meditacije Svetovac-lavskega korala, ki JV je izvajal Praški kvartet, nakar je povzel besedo predsednik Društva likovnih umetnikov arhitekt Fragner, ki je navzoč
pozdravil v imenu češkoslovaških likovnih umetnikov in ocenil razstavo kot doprinos k duhovnemu zbližanju obeh narodov.
Državni tajnik zunanjega ministrstva dr, Vladimir Clementis je poudarit, da se je kulturno zblizanje narodov obeh republik pričelo s pod-
mm
».v.- ’ .
Z OTVORITVE RAZSTAVE JUGOSLOVANSKE UMETNOSTI V PRAGI
tB tilom
Imjigs
V zbirki «Dokumenti», ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod in ki nam je dala že nekaj pomembnih knjig, je pravkar izšla knjiga dr. Metoda Mikuža pod naslovom: Iz Dolomitov na Rog. Avtor, znani udeleženec in član vodstva narodno-osvobodilne borbe Slovencev, ki nam je poznan kot pisec številnih ter zanimivih člankov iz partizanskih dni, nam tudi v tej knjigi prikazuje pomembne dogodke in osebne doživljaje iz dni narodno osvobodilne vojne. Njegovo pripovedovanje je zanimivo in tudi doku-
NASA KULTURNA BILANCA
NASTOPI V RADIU
Radijski poslušalci prav radi pri-; s kihnejo ob oddajah naših pevskih zborov. Komorni zbor je lansko leto nastopil v radiu Kar štiriintrideset-krat in je vsakokrat zadovoljil svoje poslušalce. Svetoivanski pevski zbor se je oglasil na radiu štirikrat, šentjakobski pa trikrat. Po enkrat so stopili pred mikrofon pevski zbori iz Barkovelj, Dornbega, Proseka-, Bo-Ijunca, Roccia,.z Opčin in s Skorklje («Emil Adamič»),
GOSTOVANJA IN TURNEJE
Pri poglaviju o naših dramskih di-i le: autih smo omenili gostovanja. Vse opij pa so se razvila gostovanja pevskih zborov. Naj omenimo v naslednjem nekaj teh gostovanj (med temi tudi nekaj dramskih). «Ivan Cankar» od Sv. Jakoba je gostoval s petjem in igro v Ilirski Bistrici, Sent Petru na Krasu, v Medji vasi in v Božičih.
Skedenjska «Velesila» je pela v Miljah in na Reki.
Boljimski «Fran Prešeren» je gostoval v Podgradu in v Lonjerju, Lo. njerci so seveda Boljučanom obisk vrnili.
Skorkljanski «Emi! Adamič» je pel Opencem in Ajdovcem, kjer je stopil še pred mikrofon tamkajšnje radijske oddajne postaje. «Škamperle» od Sv. Ivana je pél na Škofijah, pohitel pa je tudi v nekdanje primorsko partizansko središče v Cerkno. Komorni zbor je obiskal Ajdovščino, Sv. Križ in Opčine. «Marušičevi» Rocolčani pa so gostovali v- Barkovljah, pri Sv, Ani in v Skednju (z igro).
Na turnejo' po Jugoslaviji pa so Odšli v preteklem ietu štirje tržaški zbori;
Prvi so odšli pevci «Slavka Škamperle» od Sv. Ivana in so imeli v Sloveniji tri koncerte, in sicer v Ljubljani, Kranju in Tržiču.
Poleti je ponesti našo pesem v Slovenijo Komorni zbor. ki je z velikim uspehom koncertiral v Mariboru, Celju. Dobrni in Rogaški Slatini.
«Ivan Cankar» je zapel delavcem na Jesenicah in Kranju ter v Ljubljani, nakar je škedenjska «Velesila» ponesla pevski pozdrav v Zagreb in na povratku od tam priredila koncert tudi v Ljubljani.
ŠTEVILO PEVSKIH ZBOROV IN GODB
V samem mestu in spodnji okolici imamo štirinajst pevskih zborov, v zgornji okolici je devet zborov, v na-
MILAN KOSIČ, CLAN SNG Yj »ANI CHRISTIE«
brežinskem okraju devet in v milj-skem okraju deset. Vseh 42 pevskih zborov področja. A Tržaškega oženi-Ija združuje močno pevsko družino 1780 članov. Tudi naši najmlajši,, na-, ši pionirčki nam obetajo, da postanejo verni nadaljevalci slovenskih pevskih tradici j,-Na Tržaškem jc delovalo v preteklem letu enajst pionirskih zborov.
Tudi instrumentalna glasba je dokaj dobro zastopana med tržaškimi Slovenci. .Tako imamo deset godb na pihala, dva tamburaška zbora (Rocol in Bazovica) in štiri orkestre (OpčL ne. Sv Barbara, Gropada in Sv. Križ) poleg šolskega orkestra Glasbene Matice.
SOLISTI
Pri naših kulturnih prireditvah imamo večkrat priliko poslušati tudi naše soliste. V Janškem letu so nam prepevali Batistuta Slavica, Kosem Rožica, Potrato Pavla, Vu-ga-Kralj Justina in Viđali Ksenija; Kodermac Renato. Pertot Dušan in Sancin Beli zar. Vsi razen zadnjega so nastopali tudi v radiu, kjer so nastopali tudi naši instrumentalisti Mu Demšar Qojmir, Sancin Karlo irv Sancin Mirea) in končno naš novi kvintet »Fantje s Krasa«.
Kulturna povezava, da, enotnost vseh Slovencev se je manifestirala tudi z obiski slovenskih glasbenikov in pevcev iz Ljubljane, ki so nastopali bodisi v tržaškem radiu, bodisi na javnih prireditvah. V. ]e-tu 1947 so med drugimi gostovali v Trsfu pianisti Trošt Anton. Ravnik Anton, Škerjanc Lucijan’Marija in Sivic Pavel, violinista Rupel Karlo in Čermelj Albert, pevci in pevke Karlovac Elza,. Bukovec Vilma, Lupša Friderik, Korošec Vladko in Smerkolj Samo. V Trstu in na tržaškem radiu so nastopali pevska ansambla kvartet »Fantje
meniamo pomembno, kajti pisec o-bravnava mnogo važnih političnih in vojaških dogodkov v domovinski voj, ni, ter obvaruje pred pozabo junaštva iz slavnih dni naše domovine. Knjigo bo menda vsak Slovenec z zanimanjem prebral in pozorno sle-dii napetemu pripovedovanju avtorja.
Ralph Ingersoll: Strogo zaupno, je
knjiga ameriškega časnikarja, katere slovenski prevod je izdala Cankarjeva založba. Avtor knjige je bil med minulo vojno zaposlen v štabu anglo-- ameriške invazijske armade v Angliji in kasneje v Franciji, ter so mn kot neposrednemu udeležencu poznani vsi vojni dogodki invazije v Francijo ter politični dogodki v zvezi z njo. Knjigo je avtor napisal na podlagi osebnih doživljajev, originalnih listin vojaškega in političnega značaja ter razgovorov med vojaškimi poveljniki in politiki. Zaradi tega predstavlja knjiga dragocen doprinos k spoznavanju zadnjega razdobja vojne. Posebno pomembna pa je knjiga, ker nam razkriva delovanje reakcionarnih kogov angloameriškega sveta, ki sot z vsemi sredstvi hoteli zavlačevati invazijo v Evropo in poraz Nemčije, skušali razbijati sodelovanje zaveznikov v borbi s fašizmom, ter pustiti krvaveti Sovjetsko zveze.
Knjiga, opremljena z uvodom bo nedvomno tudi pri slovenskih čit-teljih vzbudila zaradi svoje aktualnosti Veliko zanimanje.
Mark Twain: Tom Sawyer (izdala Mladinska knjiga), je ena izmed, no vsem svetu najbolj razširjenih mladinskih knjig. Pisatelj je poznani napredni in demokratični ameriški pisatelj iz 19. stoletja, ki ga štejemo med najboljše pisatelje novega sveta. V tem delu nam pisec z duhovitim humorjem prikazuje dogodivščine Toma Sawyerja, junaka iz reke Missi-sipi, obenem pa resnično upodablja in kritizira pobožnjaštvo, hinavščino, pohlep in koristolubje takratne ameriške družbe. To klasično mladinsko delo, polno zdravja, humorja in neugnanosti, opremljeno-s številnimi ilustracijami, bo dragocen prispevek k naši mladinski književnosti.
Pri isti založbi je izšla zanimiva
pisom jugoslovansko - češkoslovaške kulturne pogodbe. 'Tradicija, potrebna za tako zbližanje, obstaja že več desetletij, toda graditev nove Češkoslovaške in nove Jugoslavije zahteva novo osnovo za to zbližanje. Mimogrede je dr. Clementis omenil konkretne akcije v kulturi, tako vzajemne "ekskurzije pisateljev, glasbenikov in novinarjev, šolanje mladih Jugoslovanov v češkoslovaških tovarnah, na univerzah in v filmskih ateljejih, ter poudaril, da je bilo to omogočeno z novim prijateljstvom, ki leži na novih in istih idejah, iz katerih sta obe državi zrasli. Dejal je: «Hvaležni smo, da smo se lahko seznanili z jugoslovansko umetnostjo, hvaležni že zalo, ker umetnik ne govori samo zase. temveč za ves narod. Zavedamo se pa tudi, da je bila ta razstava možna le kot posledica herojske borbe jugoslovanskih narodov na čelu z maršalois Titom.
Jugoslovanski veleposlanik v Pra* gi, dr. Darko Cernej, je v svojem govoru opozoril, da se predvojna Češkoslovaška ni mogla seznaniti z jugoslovansko umetnostjo, ker je stari jugoslovanski težim služil samo gmotni koristi ozkih vladajočih krogov, ki se za umetnost ni brigal in ki ja za dosego svojih ciljev izrabljal spore med jugoslovanskimi narodi. BirSg jgsl. vlada je podcenjevala umetniške sile svojega ljudstva in v soglasju s slabo zunanjo politiko ni niti pomislila na to, da bi jugoslovansko umei* nost razstavila v tujini, zlasti ne v slovanskih državah. Sedanja razstava dokazuje, kako se je v ljudsko demokratični vladi izpremenilo razmerje države do umetnosti in kako so biiti vsa notranja in zunanja vprašanj^ pravilno rešena. Ko je govori! o umetnosti, je dr. Cernej poudaril; da so absurdne dekadentne in formalistični? smeri niso mogle zakoreniniti v jugoslovanski umetnosti. Pripomnil je tudi, da je dvajset jugoslovanskih ii* imetnikov padlo v osvobodilni vojni. Jugoslovanski umetniki ustvarjajo dela, ki so ljudstvu pristopna po svoji obiiki in grade v znani tradiciji realizma in iščejo nove oblike za nove ideje. Svoj govor je zaključil z besedami:	«Prepričani o umetniških sila!)
svojega ljudstva se Jugoslovani s to razstavo predstavljajo bratskemu češkoslovaškemu narodu».	V
Na razstavi v Pragi razstavlja f8š jugoslovanskih umetnikov 294 slik (olje), 104 grafik, 84 skulptur in Š medalij, skupaj 491 del. Tudi češka kritika je jugoslovanso razstavo sprejela z velikim navdušenjem In ugotavlja, da predstavlja pravo panorami» jugoslovanske likovne in upodabljajoče umetnosti v zadnjih 150 letih. Zanimanje češke Javnosti za to razstavi je zelo veliko.
knjiga o letalstvu, ki jo je napisa? ing. A. Strojnik in nosi naslov: Človek je dobil krila. Namenjena je predvsem naši mladini, predstavlja pa knjigo za vsakogar, saj govori d onem, kar vsakega človeka zanima z zvezi z letalstvom. Tako obravnav va avtor v obsežnih poglavjih vprašanja aerodinamike meteorologije, podaja kratko zgodovino letalstva, poi sebno izčrpno pa obravnava jadralno letalstvo, pri čemer odkriva tajnosti jadralnega letenja ter razlaga ustroj jadralnih letal. Knjiga je lahko rai zumljiva in opremljena s številnimi slikami, tako da predstavlja lepo o* bogatitev domače literature o letalstvu.	i
S, K,
na vasi«, »Slovenski vokalni kvintet«; dalje »Vaški kvintet radia Ljubljana« In revijski orkester ljubljanske radijske postaje.
V	letu 1947. so bile posnete tudi gramofonske plošče, ki jih predvajajo na tržaški radijski postaji. Komorni zbor je pel za snemanje plošč petkrat, v ostalem pa so bi. le posnete v glavnem pesmi ljubljanskih gostov.
GLASBENE SOLE
V	preteklem le.tu je deloval«
»Glasbena, šola Glasbene Matice«, ki se kljub težkočam, s katerimi se bori zaradi pomanjkanja primernih prostorov, dobro razvija. V profesorskem zboru Glasbene šol» so Sancin Kgrlo in Mirea, Abram Marija, Vrabec Ema. Malič Stan. ko, Rertot Milaai in Grbec Ivan. Pri* Sv. Ivanu deluje privatna bat* morvikarska šola, ki jo vodi ZajS Romana.
DRAGO PAHO*
Jjadaijevanje prihodnji?
^Nadaljevanje s 1. strani-X
•nekdo nekje slabo preračunal njegove zaloge.
Zlasti hudo'je za težke delavce., Način delitve živil ne upošteva, da ti potrebujejo živilske dodatke.
Na nakaznice. -- pravijo jim »kuponi« -- sc delijo tudi predmeti široke potrošnje. Brez kupona ne moreš kupiti v prodajalni niti ovratnice ali rokavic.
Cene naraščajo. Za 'nekajkrat so 'se zvišale * cene neracidniranim predmetom široke potrošnje. Tudi Cene predmetov in blaga na izkaznice rastejo- Inflacija je v razmahu. V delavskih družinah se gospodinje pritožujejo, da zaslužek ne zadostuje niti za nakup blaga, ki ga dele na izkaznice: v rokah jim osta-tja kup neizrabljenih kuponov.
Danes se v Angliji postavlja pravilo: več delati, manj porabiti.
Edép največjih londonskih časopisov, »D.ail Express« je nedavno objavil fotografski posnetek mlade Angležinje Valerije Childs. S čim se je proslavila la oseba? Zato ker 'se je znala obleči za zimo brez «porabe kuponov. Časopis obširno opi' suje »iznajdljivost« gospodične Childsovè. Presila je staro obleko, predelala star klobuček, površnik je •naredila iz avtomobilske prevleke, iz ostankov prevleke pa si je sešila rokavice. Najbolje pa se je pokazala iznajdljivost Valerije Chlldsove pri izdelavi ogrlice in pasu: izgotovila 'ju je iz pasje verižice! Kdo se ne bi čudil iznajdljivosti gospodične 'Childsove...
Crna borza cvete. Spekulant je postal priljubljena osebnost za angleške karikaturiste, toda dokazilne risbe niso naredile nanj nobenega 'vtisa.
Bogatini pa, ki imajo neomejena 'sredstva, se delajo, kakor da ne vidijo črne borze in da prenašajo breme »težkih časov« prav tako kakor drugi. Licemerstvo je bilo od nekdaj ena najznačilnejših potez angleških vladajočih razredov.
*
Vendar pa bi bilo zgrešeno, če bi 'gledali na povojno angleško življenja samo negativno. Njegova značilna poteza se kaže v tem, da se je preprosti človek v Angliji začel bolj Zanimati za politiko kakor prej. Ni brez pomena, da se je naklada angleških časopisov zvišala Za časa vojne za nekaj milijonov' izvodov in še vedno rasle.
Vpliv komunistov v podjetjih in sindikatih se je povečal- V mnogih sindikatih so članske množice pomerile komunistom vodilna mesta. Celo v sindikatu transportnih delavcev, ki niu je dolgo časa načeloval »sam« Bevin in ki so ga še nedavno prištevali k »devinski dediščini« je bilo izvoljenih v izvršni komite deset komunistov — skoraj tretjina.
Angleži so postali bolj zgovorni: 'počasi se laja njihova tradicionalna Zaprtost. Pred vojno je vladal v kupejih angleških vlakov trdovraten molk; v takem molčanju so potniki prebiti več ur: začeti pogovor 2 neznancem se jim je zdelo skoraj nespodobno. Zdaj je drugače. Neznani ljudje se živahno raZgovarja-30 ne samo v vlaku, ampak tudi v podzemeljski železnici ali v tramvaju. Največ govorijo o živilskem vprašanju, to najbolj zanima danes preprostega človeka na Angleškem. Večkrat pa se pogovarjajo tudi o poliiiivi.
Velikanski vtis je- naredila na Angleškem odprava živilskih nakaznic v ZSSR. Na straneh londonskih časopisov si bral med vrsticami očitne izraze zavisti na Sovjetsko zvezo. Preprosto ljudstvo je navdušeno razpravljalo o tedi, da Je sovjetska država, ki je pretrpela neizmerne izgube med vojno, znala kljubovati težavam vojnih časov prej ko druge dežele.
Velik vtis je napravil'onstran Rokovskega preliva tudi zaključek prve etape anglo-sóvjetskih pogajanj o medsebojnem izmenjavanju blaga.. Londonski časopisi, ki po večini pišejo p sovražnem duhu o Sovjetski deželi, so takrat opustili so-vmžiii ton in v navdušenih izrazih pozdravili uspeh trgovskih pogajanj z ZSSR.
Današnja Anglija vozi brez krmila in brez jadra po razburkanem morju povojnega življenja. Ameriško posojilo je porabljeno. Se i'cđr.o ni tako težko pričakovane porniči po »Marshallovem načrtu«. Težko breme neznosnih vojnih stroškov in vzdrževanje milijonske- kopne armade vlečeta k dnu britanski dejavni brod.
Orientacija na afheriško »pomoč« vede k izgubi neodvisnosti Anglije.. Star angleški pregovor pravi: kdor plača godca, ta. naroča godbo. Ameriški delničarji prenašajo danes ta pregovor v prakso. Pripravljajo se, ukazovati britanskim levem brez zob. Stvar pa ni omejena zgolj na vprašanje zunanje politike.
Američani predpisujejo angleški vladi, v katere dežele smejo izvažati premog. Njihov pritisk se kaže v tem, da zahtevajo, naj Angleži zmanjšajo gradnjo ladij, čeprav ;e ta industrijska panoga v veliki meri doprinesla k ustvaritvi mogočnega britanskega imperija. Letos Brovon, predsednik velike ameriške tvrdke Johns-Manwill, je objavil knjigo, v kateri odkrito predlaga, naj se kot pogoj za dodelitev kreditov po »Marshallovem načrtu«
Angliji zahteva od angleške vlade, da zviša delovni čas rudarjev. Po direktivah državnega departementa ZDA se je začela tudi antikdmuni-stična propaganda, in sicer zadnje dni na znak tajnika izvršilnega odbora laburistične stranke Morgana Philippsa.
V angleškem narodu narašča vznemirjenost zaradi zahrbtnega delovanja »diplomatov dolarja«. An-t’ameriško razpoloženje je brez dvoma močno danes v Angliji. Na mitingih in shodih vneto odobravajo vsako izjauo, ki je naperjena proti politiki Združenih ameriških držav. Včasih nahajamo odmeve takšnega razpoloženja celo na straneh tiska; eden od velikih londonskih Časopisov je pisal pred dnevi v uvodnem članku o »nevarnosti, da bi utegnile ZDA prevzeti gospodujočo vlogo v Evropi«.
Sicer pa gre laburistična vlada dalje po svojem liru. V vodilnih krogih prevladuje zdaj epidemično navdušenje za tako imenovano »eksportno ofenzivo«.
Nekoč, v dobi, ko je Anglija sic-vela za »gospodarico sveta«, se ni bilo treba ukvarjati njenim vodilnim Krogom s posebnimi kampanja-
hmt
je òoUdafiei/i 2 mimi
Zveza bolgarskih pisateljev je na protest tržaških kulturnih delavcev odgovorila s sledečim pismom:
KULTURNIM IN PROSVETNIM DELAVCEM
Dragi kolegi!	TRST
Sprejeli smo Vaš protest o aaglo-atneriškem vmešavanju v kulturno življenje tržaške pokrajine in popolnoma odobravamo Vaše razburjenje. Ta primer še enkrat dokazuje, da so amerikanski imperialisti samo v besedi zaščitniki svobode. V resnici pa so proti svoboščinam narodov in posebno slovanskih narodov. Tako dokazujejo, da hodijo po stopinjah rasističnih nemških tašistov.
To sovražno razmerje do slovanskih narodov dokazuje od druge strani, da se moramo mi tesno združiti, da m iimo zdrav odpor v borbi za naše svoboščine. Mi moramo še trdneje stati na fronti demokracije, kajti samo z njo in s tesno zvezo demokratičnih dežel nara je zagotovljena narodna, politična in kulturna svoboda narodov.
Glede kulturnih delavcev bratskih dežel je treba poudariti, da se še bo!j povežejo z vzajemnimi vezmi in da češče pristopajo k soglasnim načinom borbe.
Pozdravljamo Vas in Vam žeiimo trdnosii v nadaljevanju dela za vašo narodno kulturo. Stvar ljudske demokracije in slo,-vanstva je pravična. To je stvar miru in svobode in mi trdno verujemo, da bo našla podporo pri naprednih slojih vseh narodov.
Objavili so Vaš protest v našem časopisju in bomo tudi napisali članke v zaščito kulturnih pravic slovanstva tržaške pokrajine.
Upravni odpor zveze pisateljev:
Predsednik Ljudmi! Stojanov, podpredsednika A. K-menova,
G. Karasiavov, tajnik D. Osinin, člani Elizabeta Bagrjana,
Mladen Isajev, Nikola Furnadžjev, Petar Dinekor, Kamen
Zidarev, D. Gundov, P. Mihajlov.
* •¥■ *
Sindikat čeških pisateljev, Praga, II, Sečna 6.
V Pragi 19. decembra 1947.
TRŽAŠKIM KULTURNIM DELAVCEM,
TRST
Sindikat čeških pisateljev z zahvalo potrjuje prejem Vašega dopisa in protestnega pisma, v katerem slovenski in hrvatski kulturni delavci v Trstu po pravici opozarjajo na krivice, ki jim jih prizadevajo in s'o jih prizadevali v. kulturnem in umetniškem delovanju.
Zelo je presenetila vso češkoslovaško javnost prepoved Cankarjevih del v tržaškem radiu. Vsi smo sprejeli s pomir-jenjem vest,'da je bil ta nepravični in nikakor opravičljivi poseg kulturne svobodščine preklican in da more slovensko ljudstvo v Trstu zopet kulturno in nravno uživati dela tega slavnega slovenskega pisatelja, katerega literarno delo mora biti drago vsem kulturnim ljudstvom, nam Slovanom pa še posebej.
Češki pisatelji sc spremljali še od začetka s simpatijami borbo demokratičnih vrst tržaškega prebivalstva Za priklju-* čitev k Jugoslaviji in sindikat čeških pisateljev Se je oglasil kot ena prvih kulturnih organizacij na češkoslovaškem v manifestacijski akciji, ki je klicala po pravični rešitvi tržaškega vprašanja. Zato je še bolj razumljivo, da nas je še bolj vznemirila vest o krivicah, ki so jih prizadeli slovenskemu in hrvalskemu kulturnemu življenju na STO-ju.
Sindikat čeških pisateljev izraža solidarnost s pravičnim bojem za narodnostne, kuturne in umetniške pravice Slovencev in Hrvatov v Trstu in obljublja, da bo nadalje spremljal to borbo in jo krepko podpiral povsod tam,, kjer se bo treba boriti proti kakršnim koli krivicam in zapostavljanjem.
Z izrazi odličnega spoštovanja glavni tajnik
mi za povečanje izvoza. Na angleških izdelkih še je šopirila tovarniška znamka z lakoničnim napisom: »Made in England« —1 »Narejeno v Angliji«; le tri besede, podobne čarobnemu zaklinjanju, so .odpirale pol lahcash'rskim tkaninam in shef-fieldskim : jeklenim izdelkom 'v najbolj oddaljena tržišča sveta. Po prvi svetovni vojni so angleški industrijalci postavili geslo: »Buy ori-tish!« — »Kupuj britansko blago-« y tridesetih letih si videl nekje v Panami 'ali Turčiji na reklamah podobo britanskega leva z rokavico ali šerpo v iztegnjeni šapi z vedno, istim napisom: »Kupuj britansko blago!« V tem klicu na inozemskega potrošnika je že zvenela skrb. Zdaj se postavlja novo geslo: »Export drive« — »Eksportna ofenziva«.
Tri gesla — tri dobe.
Izvozniki postavljajo v bolne vrste zaboje in zavoje ter se pripravljajo na generalni napad. »Eksportna ofenziva« je predmet vnetih razprav v parlamentu in v tisku. To je modni recept proti vsem zlom, ki so padli na Anglijo. Clan parlameli Beyers izklicuje za »narodnega heroja« antikvarja, ki je podtakni! bogatemu Američanu starinski predmet za 10 tisoč funtov šteriingov. Kampanja se razvija.
Smoter naznačenega programa je strnjen v tem, da sc dvigne angleški izvoz do konca leta 1948 za CO odstotkov od predvojnega; a do leta 1950 za 75 odstotkov. Te številke so jasne in razumljive. Nejasno in nerazumljivo pa je, kako in s kakšnimi sredstvi nameravajo doseči postavljeni program. V bistvu sloni ves program v glavnem na osebnih željah njegovih avtorjev.
Anglija je zabredla v gospodarsko zagato. V vojnem času je, izgubila svoje nekdanje pozicije v vrsti kolonij in , odvisnih dežel, izgubila znatne dohodke od izvoza kapitelov in od paroplcvbe. Lahko bi olajšala svoj položaj, če bi znižala risto neproduktivnih izdatkov, predvsem izdatke za vzdrževanje milijinske armade, saj nihče ne namerava napasli Anglije. Eksportna »ofenziva« so prazne manije: Anglija jr že pred to iznajdbo vsiljevala svoj izvoz kolikor, najbolj je mogia. V praksi se utegne izpremeniti dozdevna »eksportna ofenziva« v. prav realno ofenzivo zoper interese angleškega delovnega ljudstva.
Prizadevanje, da za vsako ceno zviša izvoz, bi utegnilo privedi Anglijo do ostrega konkurenčnega boja na svetovnem trgu, predvsem z ameriškim imperializmom. Nesporna prednost lega pa je, da razpohig" s sodobnejšim proizvajalnim aparatom. Angleški industrialci se utegnejo meriti.z.ameriško industrijo le s pogojem, da znižajo proizvajalne stroške. Pač ni dvome, da pojdejo pri tem po že izhojeni kapitalistični stezi znižanja delavskih mezd. Kakšno stališče bodo zavzeli v tem primeru laburistični voditelji, mo-
remo sklepati po neki nedavni izjavi, ministra Za gospodarstvo Stafforda Crippsa, ki je omenil možnost znižanja mezd kot o »poslednjem izhodu«. Znano pa je, da se uporabijo vsa sredstva prav do poslednjih ko gre za ofenzivo; upravičena je domneva, da velja to tudi za »eksportno ofenzivo«.
Poleg tega mora »eksportna ofenziva« udariti angleškega potrošnika, zakaj kakovost industrijskega blaga Za notranji trg mora pasti. Ze zdaj prodajajo v nerv-yòrskih trgovinah visokokvalitetno angleško sukno, kakršnega zdaj ne najdeš na londonskem trgu, celo ne v Ridgeni-streetu. Nazadnje pa mora gonja za dolarjem ponovni znižali angleški uvez živil. V pričakovanju omejitve uvoza že sedaj govore o bližnjem novem znižanju živilskih obrokov.
Spričo tega ne obeta »eksportna ofenziva« angleškim delovnim Hudem nič dobrega. Pač pa grozi Angliji s težko katastrofo.
Politika laburistične stranke ne kaže izhoda iz gospodarske žogate. Nasprotno, njena politika pelje Anglijo vedno globlje v to zagato.
Laburistični voditelji so vrgli čez krov obljube, ki so jih dali svoj čas ljudstvu. Predvsem velja to Za zunanjo politiko. Laburisti so obljubili angleškemu ljudstvu, da bodo čuvali prijateljstvo z zaveznikom iz vojne dobe — z ZSSR. Staff ir d Čripps je govoril v vojnih dnevih: »Ali bomo družabniki Rusije pri obnovi Evrope, ali pa bomo vrgli svet v stanje zmede«. Kako se s’i-šijo danes te besede, ko vlada, v kateri je Stafford Cripps eden glavnih voditeljev, poslušno podpira zunanjo po’itiko Wall-Streeta!
Pač ni Churchill zaman potrepljal po ramenih Bovina in njegove kolege z glasnim odobravanjem njihove zunanjepolitične smernice. Churchill je bil, ki. je nedavno rekel: »čeprav so se izvršile - Upre-membe v vodstvu naših notranjih zadev, vidimo, da se je ohranila kontinuiteta naše zunanje politike«. Jeli mogoče bolj jasno povedati, da se laburistična vlada ravna v zunanji politiki po smernicah Churchilla in njegove klike?
Resnični gospodarji Anglije so popolnoma zadovoljni z laburisti na oblasti. Združenju britanske industrije je mnogo ugodneje izvesti »eksportno ofenzivo«, priščipniti obroke in realni zaslužek delavstva s pomočjo laburističnih ministrov. Idočasno sedijo še vedno v vseh ministrstvih konservativni uradniki, ki rešujejo vse zadeve za hrbtom ministra-laburista.
Konservativci spretno izkoriščajo položaj za izpodkopavanje vpliva laburistične stranke med voltici. Značilna poteza: na dopolnilnih parlamentarnih volitvah nekega okraja, ki so se vršile kmalu po uvedbi nakaznic za krompir, se je konservativni poslanec pokazal na vseh volilnih shodih, oborožen... z velikim
gomoljem krompirja; postavil ga je na predsedniško mizo Uspeh je bil Zagotovljen!
%
Potrlo, neveselo razpoloženje vlada danes v. Angliji-
Da bi dvignil duha" v Angležih, je liberalni časopis »Neivs Cronicle« uvedel posebno rubriko z geslom: »Pogovorimo se o uspehu!« V prvem članku je časopis rotil: »časi so težki in bodo še težji, toda ne govorimo več o neuspehih in začnimo govoriti o uspehih«. Pač velika tolažba za bralce. »Ne|<’s Cronicla«!
»Časi so težki«, "" Piše londonski časopis. »Težki časi«. ~ ponavlja angleški malomeščan. »še težji pridejo«, — nadaljuje časopis. Malo-meščanu ne ostane drugega, ko da žalostno vzdihne.'!
Ne, liberalnemu časopisu ni uspelo vliti upanja s svojim pogovorom. Takšen pogovor inora imeti drugačen zvok -- drugačen politični zvok.
Boris Izakov:
Prev. Iv. Vouk.
Zalo ni toq čudnega, če pišejo italijanski listi, da so Abesinci zaprli vrata med Italijani v Abesini-ji in Italijani. Na Italijane gledajo kot na nekdanje kolonizatorje; nanje pada jeza Etiopijcev. Mesta Italijanov so zavzeli rBzni domači mogočniki in pa angleški kolonizatorji. Celo poveljnik vojske je Anglež. Komunikacijske zveze popravljajo švedski inženirji in amerikanke vzgojiteljice vzgajajo abesinske otroke. Z orožjem pa trgujejo grški in indijski trgovci in Židje.
Po porazu fašističnih držav so tudi Abesinci dobili zopet svojo svobodo, seveda vlada cesar Halle Selasie absolutistično, demokracija mu je še daleč. Iz Londona se je vrnil z zapadnim! idejami.
Abesinija se razprostira na severovzhodnem delu Afrike. Velika je približno kakor Jugoslavija v razdalji od Triglava do Balkana ob bolgarski meji, leži pa nad 4000 m visoko, obdajajo jo vroče nižine, zemski usadi in puščava Ce hočeš priti v to deželo, moraš prepotovati v kratkem času vse toplotne pasove. Proti vzhodu teče mnogo rek iz visokih predelov Abesinije ter izhlapi v slanih ir.očvirii’i v vročih nižinah abesinske in angleške Somalije. Le malo j ili doseže morje. Na zahodu pa leži globoka
NA ULICAH ADDIS ABEBE SO SE SPET POJAVILI ABESINSKI POLICAJI V UNIFORMI KAKI BARVE IN BOSI.
§TAVKA,.SE JE NATAKNIL KAR NA NEK BENCINSKI SOD
KER NIMA POSEBNEGA POD-
uša in
-Grozote minule svetovne vojne so vzrok, da smo Pozabi); na Abe-sjnijo, ki je nekaj let pred izbruhom divjih pohodov nemških in italijanskih fašistov prva poizkusila Mussolinijevo dobroto in jarem, ki ga nosijo '■RSonije. Italijani so z Abesinci grdo . ravnali in proti slabo obor0^611! jn slabo oblečeni vojski sp uporabljali najhujše pline, talco da 50 mnogi Abesinci v težkih muka*1 umirali.
do?ina veletoka Nila in okoliške pokrajine enako vročega Sudana. Le na jugu, a že proti samemu ekvatorju, v Keniji, prehaja dežela v visoko planoto. I/. teh tropskih nižin pa se hitro dvigajo strma pobočja prave Abesinije ali Etiopije. Nekatere vrhove pokriva večni sneg, četudi jih tam doli bliz.u ekvatorja sonce navpično obseva. V to gorsko pokrajino, ki je skoraj tako dolga, a mnogo širša ka-
krat večje od Bohinjskega jezera. Mnogo milijonov človeških življenj je odvisnih od vode, ki prihaja iz Abesinije. Malo dežja v Abesiniji, dasi zanjo dovolj, pomeni lakoto v starem Egiptu in Sudanu.
Medlem ko so podnebne razmere v Somaliji, y Sudanu in drugih okoliških nižinah zaradi prevelike vročine neznosne, so na Visokih planotah prav ugodne, četudi sije sonce v nadglavišču. V višini do
tasov
NEGUSU, KI
gg JE ZELO MODERNIZIRAL, OČITNO UGAJA TAKOLE RAZKOŠNO KOSILO NA EVROPSKI
NAČIN
kor Alpe v Evropi, so vrezale re-| 2300 metrov je toplo kakor y itali-ke velikanske doline; nekatere od | ji ali Dajmaciji. Podnebje je vzrok,
' ‘ da so ravno višavja najbolj oblju-
OB DESETIH ZVEČER SE VRATA ADDIS ABEBE ZAPRO IN NIHČE NE MORE VEC NE VEN NE NOTER. OBLASTI SO ZELO gFROGE.

»SPREHODE» NA
teh so široke, večinoma pa imajo orjaška prepadna pobočja, med katerimi tečejo velike reke.
Stiri petine vode, ki pade v Abe-siniji, deloma v silnih tropskih nalivih, se odteka proti Nilu,- Reke imajo zelo velik padec. Tako pade n. pr. reka Atbara s svojim velikim dotokom Takaze za skoraj 2000 metrov! Ce pomislimo, da v deževni dobi naraste za celih 7 metrov, razumemo, koliko rodovitnega blata prinese v tiste kraje Afrike, kjer skoraj nikdar ne dežuje.
Se važnejša reka je Modri Ni! (Modri pomeni kalni). Bogastvo Nila in Egipta izvira v Abesiniji. Delta, izliv reke Nila v Sredozemsko morje, sestavlja blato, ki ga je voda prinesla iz visoke Abesinije skoraj 4000 kilometrov daleč. Ta velikanska delta, ki je po velikosti podobna Sloveniji in je do 300 m globoko nasuta z blatom, je malone vsa pritekla po Modrem Nilu in Atbari iz silnih višav skozi Egipt; katerega je spotoma namakala, .gnojila in bogatila^, Modri Nil izvira iz jezera Tana,’ki je skoraj 800
dena in rodovitna.
V	Abesiniji najdeš vse vrste rastlin, ki jih more nuditi narava v vseh prehodih.
V	vlažnejših krajih v dolinah ima rastlinstvo pragozdni značaj: in sicer uspeva tu dateljnova palma,, gumij-vo drevo, velikanske si-koinprc ,divje olive, mimoze in še drugo. Više ušpevajo krasna iglasta drevesa. Od sadja uspevajo predvsem oranže, smokve, banane, skoraj vse vrste našega sadja, razne jagode, na jugu pa še kava. V višavju uspeva žito in tudi drugih koristnih rastlin je v obilici.
Kakor rastlinstvo, tako pestro je tudi Živalstvo. V citi! ina h je mnogo slonov in dvorogih nosorogov, v vodah mnogo povodnih konj ’ in krokodilov, ob bregovih pa krasne-vidre. Bovscd v nižavju so levi, še bolj razširjeni pa so pisani in črni leopardi izredne velikosti. Abesinske hijene so divje in popadljive. Tudi volkovi in šakali so številni, V Abesiniji so doma še divji osli, Žirafe, zebre, gazele, antilope itd.
Tudi ptičev vseh vrst ne manjka.
Pravi Abesinci ali Etiopci so gorjanci, ki raje žive v meglah, v dežju in v Madnem gorskem zraku kakor v vročih nižinah, kjer razsaja divja mrzlica. Abesince sestavljajo razna plemena, od katerih so najvažnejši Allibarci, ki so si' podvrgli vse ostale narode. V davnih časih so v ‘,eh višavah živeli razni črnci, a Hamiti, ki so prišli iz Azije, šo jih pognali v niž.irfe; za njimi pa so iz južne Arabije prišla semitska plemena, ki so deloma izgnala, deloma pa podvrgla Ham ite.
Ko je bil Egipt v 3. stoletju pokristjanjen, je tudi stara Etiopija sprejela krščansko vero. Nekaj stoletij na to je muslimanska vera zajela vso jugozapadno Azijo in severne Afriko. Abesinija je bila od tedaj kakor otok sredi islamskega Zvezi poseben, avtonomen položaj, sveta, ki je segal že v Evropo. Toda Gorjanci so uspeli, da so ubranili svojo domovino in svojo svobodo, zapadni svet pa je v borbi z muslimani pozabil nanje. Sele konec 39. stoletja, ko so evropski napodi zasedli afriško obalo ob Rdečem morju, so Abesinci prišli zopet v dotik z. Evropejci. Francozi so jim zgradili železnico od pristanišča Džibuti v francoski Somaliji do glavnega mesta Abesinije Adis Abcbe, ki leži 2350 metrov visoko.
Abesinci trdijo, da so njihovi vladarji izšli iz rodu židovskega kralja Salomona in kraljce Sabe. ki sta živela pred 2800 leti. Res so znanstveniki našli v Abesiniji spomenike. ki potrjujejo davno nase Ijenost te dežele po sedanjem narodu. Abesinci so mnogokrat menjavali svoje glavno mesto, prvo je bilo Alcsuin, nato pa Gondar Makdala. Sedanje glavno mesto Adis Abtba je ustanovil cesar Me-nelik II.
V tej divji deželi ima cesar še vso oblast. Qn imenuje ministre iz svojega še divjega plemstva. Po deželi vladajo cesarjevi namestniki ali rasi, prav tako samovoljno ter sami nameščajo svoje uslužbence. Samovoljno pobirajo tudi davek, kar poizkušajo v novejšem času bnùliti.
Cisti kbe(sinei so lepi ljudje z močnim nosom in tankimi ustnicami, črnimi nakodranimi lasmi, s temnimi rjavimi očmi, z zagorelo, a ne črno poltjo. S prezirom zre Abesinec na rokodelca in le kmečki in vojaški stan mu ugajata. Zato najdeš obrtnike le v mestih, po deželi jih ni.
Abesinec malo zahteva z,a svoje življenje. Iz fenlete kače »deffil« imenovane pečejo neke vrste kruh, iz druge kaše pa varijo pivo. Abe. sinec se oblači in ogrinja z botn-
baževino, a le uradnik in trgovec se pokrivala s pokrivalom »mak«. V najnovejšem času se nekateri oblačijo tudi kot Evropejci.
Abesinci se radi prepirajo in pravdajo ler mnogo govore. Vsako priliko izrabijo, da se vsa vas zbere in na dolgo in šiioko razpravljajo o najnepomembnejši zadevi. Za napredek v poljedelstvu se ne brigajo, zato ie njihovo orod. je še zelo preprosto.
Goje dve vrsti goveda. Grbasto in naše. Rogovi grbastega goveda so včasih do 33 dem dolgi. Tudi ovce in koze goje. Koze s pokrajine Gala^ daiejo fino svilnato volno, mnogokrat nad 30 cm dolgo. Pred vojno je število prebivalcev znašalo 5 milijonov, ovac 20 milijonov.
Pri odkrivanju zločinov se še vedno poslužujejo vraž. Pri sodbah so merodajne sanje. Po zločinu pokličejo duhovnika, ki naj pove, kdo ie zagrešil dejanje. Ce ta ne more ugotovili zločinca, upijanijo kakega dečka in osebo, o kateri deček sanja, obsodijo. Morilca običajno izroče sorodnikom umorjenega. ki zahtevajo plačilo ali smrt. Krvoločni pa pravi Abesinci niso in vojnih uietnikov ne ubijajo. Številne vojne so v marsičem pokvarile značaj Abesincev in še velja pregovor: »Vojaki žive od plena, menihi od beračenja.« Najuglednejši Abesinec se ne bo sramoval beračiti in proejjačiii. To utemeljujejo s prislovico:	»Bog
nam je dal dar 'govora, da moremo prosjačiti.«
Premožen mož ob vsaki slovesnosti povabi prijatelje in jih pogosti s tem. da zakolje kravo ali
nekaj ovac. Najboljše dele kravjega mesa kar takoj surove pojedo. Biti mora še toplo in trepetajoč«! Nasprotno pa se ne dotaknejo svinjine in zajčjega mesa. Toda največ uživajo a surovim maslom in. rdečim poprom kuhano kozje in ovčje meso. Pri mnogih Abesincili velja človek, ki soli svoje jedi, za zapravljivca. Jedo io pa radi kar samo v koščkih.
Čeprav je Abesinec poljedelec, ne "gre brez orožja nikamor. Dolg nož je najmanj, ki ga vzame na pot. Se rajši pa se oboroži s kopjem in ščitom. Dasi ima armada moderno orožje, je v divjini še vedno dovolj preprostih pušk. In s takimi gredo celo nad slone, fca katere uporabljajo do 14 dekagramov težke svinčene krogle! So pa odlični lovci in znajo dobro krotili divje živali. Tako imajo nekateri plemenitaši ukročene leoparde, s katerimi love gazele. Leve love s sulicami, za kar ie treba velike spretnosti in poguma. Toda le ozek pas levje kože sme lovec obdržati, da si jo v znamenje zmage pritrdi na ščit, kožo pa mora oddati cesarju.
Cesarja pa ne poznajo, niti se zanj ne zmenijo hamitski in črnski narodi, ki žive v nižinski« divjini. Abesinci so jih po mnogih dolgotrajnih in krvavih vojnah podvrgli, a ker mnogi kot nomadi nimajo stalnega bivališča in se potikajo po puščavah, pustinjah in pragozdovih, jih ni mogoče popolnoma ukloniti in od njih dobiti davkov. So pa tudi revni, saj nimajo drugega, kakor nekaj glasi živine, ovac in kamel. S temi številnim plemanoln pripadajočimi narodi, bodo imeli Abesinci še mnogo opravi'a. Kadar se z orožjem v roki ne upirajo svojim gospodarjem, pa delajo tegave v svoji primitivni svobodcljubnosti s tem, da s svojimi čredami in družinami prehajajo na tuja ozemlja E-gipta, Sudana, SomaUCe in Erll trejo. Tam se borilo s tamošnjim! plemeni in se s plenom vračajo v divjine pustinj in pragozdov.
Abesinija bo pomembna država, ko bodo njeni narodi dosegli dovolj visoko stopnjo civilizacije, Jr.o bodo bolje znali izrabljati velike naravne zaklade svoje dežele.
ŽELEZNIŠKI PROMET Z D2IBUTIJEM JE ZELO ŽIVAHEN. NA VLAKU SE SREČUJEJO KOZMOPOLITSKE MNOŽICE TRGOVCEV, KI IŠČEJO § ETIOPIJI DOBIČKOV
G os p odar st v o
Proračun Tržaškega ozemlja
Primerjava med proračunom. V- V.
in T. O. ja nemogoča Medsebojna odvisnost med plačilno bilanco in proračunom Važnost industrije, trgovine in prometa
Gospodarski iist »L’economia di Trieste« prinaša v svoji zadnji številki članek 7. gornjim naslovom, po katerem posnemamo:
V zadnjem času je del političnega tiska skuhal postaviti nekake diagnoze o finančnih zmožnostih Trža-Škega ozemlja, oslanjajoč se pri tem na dohodke in izdatke tukajšnje: vojaške uprave.
.Ker. gre pri. tej kritični presoji .Zgolj za politične cilje, ki so daleč proč, z znanstvenega področja, se bomo omejili le na nekatere ugotovitve, da je nemogoča vsaka primerjava med proračunom vojaške uprave in pa med proračunom Tržaškega ozemlja, kadar bo namreč to konkretno dejstvo in ne le fiktivno kot danes, nakar bomo prišli k približnemu, vendar pa kolikor najbolj mogoče realnemu vrednotenju postavk proračuna Tržaškega ozemlja.
Predvsem ni mogoče nikako razmerje med proračunom V. U. in proračunom bodočega T. O.-ja, kei je tu še vedno delitev med dvema conama in proračun V. U. ne upošteva istrskega dela.
Drugič pa V. U. rti odobrila nika-ke bistvene spremembe v upravnem aparatu, da bi ga prikrojila zahtevam posebne strukture Ozemlja. temveč ga je obranila nedotaknjenega in -ga je še obtežila s svojo vojaško birokracijo. Vojaška u-prava se ni lotila krepke redukcije Uradov in stroškov zanje, kot je to določila ekonomska komisija OZN; tudi ni ukinila posrednih uradov, ki jih je ustanovila fašistična birokracija (prefektura, provinca), da bi s tem javno upravo poenostavila predvsem pa, da bi jo kar najbolj mogoče pocenila. Tako kaže proračun, ki gà je objavila V. U., večidel tako stani e stvari, kajti treba je skoraj dve milijardi za Saniranje deficita samostojnih uprav. Končno se je od 14 milijard porabilo 6 milijard za javna dela (strateške ceste), ki nimajo posebne važnosti za razvoj gospo, darstva tega ozemlja, da ne govorimo o izdatkih za policijo, ki znašajo eno sedmina proračunskih izdatkov.
Mornariška in železna industri' :ja skupno z malo in srednjo ter gradbeno industrijo in trgovino bo mogla dobavljati potrebna sredstva za življenje Teritorija, če se pomisli, da je neka zaledna država dala zagotovilo za odvzem 60 odstotkov industrijske proizvodnje
in dobavo 80 odstotkov živil in 42 odstotkov surovin. Razen tega pa so ugodne perspektive za oddajo ostale razlike industrijskih proizvodov v ostale zaledne države, in sicer v Italijo. Madžarsko in Poljsko.
Preden kdo pristopi h kritizira, nju državnega proračuna Tržaškega ozemlja in preide potem k defetističnim zaključkom o možnostih življenja To-ja, bi bilo pošteno, da bi kritiziral V. U., da je porabi'a ogromne vsote za »javna dela«, namesto da bi zopet oživila in še potencirala industrijo, ki «lina privede do bogastva; da ni rešila problemov plovbe in prometa; da ni sklenila potrebnih trgovskih pogodb z vsemi - zalednimi država, mi. Kajti šele., ko bi bile vse te panoge gospodarskega življenja razvite, na drugi strani pa izvedene omejitve v upravnem mehanizmu, tedaj šele bi bilo mogoče izrekati presoje proračuna Tržaškega ozemlja.
Toda omejitve v upravnem aparatu in pbtertcii-arije gospodarske dejavnosti očitno ne gredo v račun nekaterim »izvedencem«, ki pa dejansko nimajo niti na j o snovne'šega smania o tem, kaj je trgovska bilanca in plačilna bilanca in v kakšni zvezi sta obe bilanci- z državnim proračunom. In prav to znanje je predpogoj, da lahko kdo prične s. kritičnim proučevanjem proračuna Tržaškega •ozauiid..
V vsakem primeru pa poskusi primerjave med proračunom neke vojaške uprave in pa med degna, nji. do katerih je prišla gospodarska, komisija OZN ne razkrivajo drugega kot nižkotne poskuse vplivanja na javno mnnn'e v pji-log neke rešitve, ki ie drugačna kot pa tržaški problem, rešitve, ki je v nasprotju z obvezami, podpisanimi v mirovni pogodb.1, vrh vsega na še nevarna «a mir na. svetu, kajti samo oborožen konflikt lahko spremeni to, kar so.
) Združeni narodi slovesno potrdili.
0 rabi umilnih gnojil
Gnojenje z. umetnimi gnojiti je v novodobnem kmetijstvu zelo velike važnosti. Po količini porabe umetnih gnojil lahko merimo napredek kmetijstva v:	dotični pokrajini.	.	.
Gnojenje z umetnimi gnojili je važno v naslednjih primerih.
1,	Kot dodatno gnojilo k hlevskemu gnoju. Znano je, da hlevski gnoj vsebuje navadno premalo fosforne kisline, ki je zlasti nujno potrebna pri žitu za povečanje pridelka. Prav tako na travnikih, ker v glavnem pospešuje r;«t detelj, ki mnogo pripomorejo k .izboljšanju krme..
2.	Kadar primanjkuje hlevskega gnoja. Takrat določimo nekatere parcele za gnojenje z umetnimi gnojili. Prj tem upoštevajmo tele. okolnosti: a) 'One parcele, ki so bolj oddaljene, ali pa ki so z vozom težko dostopne, določimo za gnojenje z umetnimi gnojili. To pa zato. ker je dovoz gnojil zaradi majhne količine mnogo cenejši in lažji, kakor dovoz hlevskega gnoja. Taka zemljišča so v mnogih krajih zlasti vinogradi, ki ležijo v rebri. S 100 kg solitra in s 50 kg 18 odst. superfosfatom in s 100 kg 40 odst. kalijeve soli dovozimo na njivo prav toliko redilnih snovi, kakor približno s 4000 kg hlevskega gnoja, kar znaša 16 krat
manj truda; b) vse težke zemlje in take, ki rade napravijo skorjo, raje gnojimo s hlevskim gnojem kakor z umetnimi gnojili, ki zemlje ne rahljajo in pospešujejo'naprav-ijartje skorje; č)'z umetnimi gnojili gnojimo zlasti tedaj, kadar imamo določene namene. Ce je rastlina zaostala v rasti, ji pognojimo J s solitrom, ki pospešuje rast: če rastlina bujno raste, pa malo rodi, tedaj jo pognojimo s supérfosfa-torn ali s Thotnasovo žlindro; d) nekatere rastline so zlasti željne dušika, druge fosforne kisline.
trave zalo hvaležne 'm dušična, detelje za fosforno-kisle, in gomoljaste rastline .kakor krompir, pesa, repa indr. pa za kalijeva gnojila. Gnojite zato travnike s super-fosfatoni, ker s tem poapešujteSe rast detelj na travnikih, ki veliko pripomorejo k izboljšanju krme; e) kadar nam je znano, da temu ali onemu zemljišču primanjkuje kake redilne snovi, n. pr. fosforne kisline, da pa drugih redilnih. snovi, kakor dušika in' kalila ne primanjkuje. tedaj bi bito potratno gnojiti takemu zemljišču s hlevskim gnojem, ki vsebuje vse redilne snovi. Te bi potem bile odveč, in dušik bi šel v izgubo. V takem primeru pognojimo zemljišče samo s superfosfatom.
Količina potrebnih , umetnih gnojil se ravna po kakovosti zemljišča, kakovosti gnojila in po potrebi rastline, ki ji nameravamo pognojiti. To seveda najlepše dosežemo s poskusnim gnojenjem. Približne količine na 1000 m‘ž zemljišča in za posamezna umetna gnojila so: za travnike: 40-50 kg kalijeve soli; za krompir:	40-50 kg superfosfata,
15-25 kg solitra in 15-20 kg kalije-ve soli; za deleljišča: 40-50 kg su-persfofata in 15-25 kg kalijeve soli. Soliter se na deteljišča ne trosi; za pšenico: 40-50 kg supersfofata 10-25 kg solitra in 10-20 kg kalijeve soli: za koruzo:	40-50 kg supersfofata,
10-20 kg solitra. 10-15 kg kalije soli: za vinograde. 40-50 kg supersfofata ,15-20 kg solitra in 15-20 kg kalijeve soli.
. Te številke veljajo seveda le. če je superfosfat 18 odstoten, soliter 15 odstoten in kalijeva sol 40 odstotna. Te pa s,o umetna gnojila Slabše kakovosti, jih je treba mnogo več. Zato moramo pri nakupovanju umetnih gnojil gledati predvsem na kakovost gnojil, ne pa samo na ceno! Izgovora, riu ni denarja, vesten gospodar ne sme poznati! Najprej žrtve, potem zmaga!
dr- Ivan Baša.
0 reji kuncev
Kuncereja v majhnem obsegu je zelo koristna panoga živinoreje. Kunce lahko krmimo s kuhinjskimi in drugimi odpadki, kakor z olupki krompirja in repe, s štori zelja itd. Poleg teh odpadkov jim polagamo travo, seno. korenje in včasih malo otrobov. Ga ne razpolagamo s posebnimi hlevi, se kunci zadovoljijo z' lesenimi kletkami, lq si jih napravimo iz starih in rabljenih zabojev. Kunci se zelo naglo množe. Od dveh plemenskih samic se v enem letu lahko zredi 24 mladičev, godnih za zakoi.
Kdor drž, dve samici za pleme, ta potrebuje šest kletk. Te naj bodo en meter dolge, 75 cm široke in 65 cm visoke. Teh mer ni potrebno upoštevati tako natančno, ako nimamo prav takih desk pr; rokah. Neka» cm manj ali več, to nič ne škodi. Dno kletke naj bo malo navzven nagnjeno, da gnojnica laže odteka. Se bolje pa je napraviti,dno iz . lat po 1 ali' Ti cm oddaljenih drugo od druge. Skozi te razpoke padajo odpadki v plitvo in premakljivo korito iz pločevine, ki je pod podom. Prednjo stran kletke zagradimo z letvami alt mrežo in vdelamo primerna vratca.
Kunce krmimo pozimi dvakrat. poleN pa trikrat na dan. Zvečer jih malo bolje nakrmimo kakor sicer. Krma naj ne bo vedno enaka, ampak- jo je treba večkrat menjati kar imajo kunci zelo radi in tudi dobro uspevajo. Od zelene krme jim najbolj prija ne preveč mlada detelja, potem zeleno listje in splošno zelenjad. ki ni strupena. Vendar pa jih ne smemo preveč krmiti s samo zelenjavo, zlasti pa ne s tako, ki je prašna ali vlažna od rose. Kunci dobijo od take krme slinavko. Kunci jedo zelo radi koren,e, peso, repo in krompir. Kuhanemu krompirju ali kuhinjskim odpadkom je zelo priporočljivo primešati malo otrobov.
(Nadaljevanje na 12. strani.)
VPLIV KRME NA MLEKO
• Poglejmo si ni-alo, Kakšen vpliv ima krma na mleko! Vsak kmetovalec ve, da dobi mleko poseben, oster duh in okus, kakor hitro dobi krava večje množine repe. Nekateri kraji, kjer pozimi, krmijo krave z.repo, Jniajo v zimskih mesec Ut zelo slabo inasloj medtem ko je sicer prvovrstno, rinò okus mleka se prenese tudi na maslo. Znano- je, dà nekatere, vrste plevela napravijo mleko, oziroma maslo neprijetno in zoprno (na pr. čebul-čelc). Toda ne samo ostra krma, ki vsebuje razne tako imenovane si-
lice, tudi druga krma vpliva na mleko. Tako na primer mlekarji dobro vedo, da krmljenje z lipovim Istjem naredi maslo lepo rumeno. Podobno, toda v manjši meri, deluje korenje. Trdo maglo dobimo, če polagamo kravam v večji meri krmo, katere maščoba vsebuje mnogo trdnih gliceridov (stearin, palmitin, myristin). Kot talce so posebno znane kokosove in palmove tropine. Nasprotno dajo mehko maslo krmila, ki imajo večino maščobe v obliki olejove kisline, na primer: koruza, sezamove
P? JE JBk A ki® O V O IL, jr R A M UT
tropine itd. Krma, ki je bogata ba celulozi, tla trdo maslo, sveža, zete« n-a krma pa mehko; zato je maslo, pozimi, ko krmimo s senom in slamo, trdo, poleti, ko je žival na paši, pa mehko.
Množina maščobe y mleku zavisi v majhni meri od množinečtoi-šče v krmi. Ce ima krava to lastnost, da je njeno mleko mastno <da ima mnogo tolšče), jo bo ohranila tudi tedaj. če bo dobivala slabo krmo in nasprotno: če ima krava malo maščobe v mleku, je ne bomo mnogo povečali niti z najboljšo krmo. Je pa z.ato maščob* nost mleka indirektno v veliki meri odvisna od krme. To-se pravi: Ce ima krava dobro mleko, jo mo-
Volfram je ena izmed redkih, a izredno dragocenih kemičnih prvin. Odkrili so ga precej pozno in ga sprva tudi niso vedeli za kaj uporabljati. Sele z razvojem mo-, derne tehnike v. našem stoletju so pričeli volfram zaradi njegovih posebnih lastnosti uporabljati v Večji meri. Danes pa. je volfram že nepogrešljiv in predstavlja veliko dragocenost Za države, i> katerih leže -njega nahajališča.
Volfram je kemična prvina, katere atomska teža znaša 184, specifična pa 19.1. Njegova najodlič nejša lastnost je, da je izredno trd in se tali šele pri temperaturi 3380 stopinj. C. Spričo tega so volfram uporabljali najprej kot nenadomestljivo snov. Za izdelavo svetilnih niti v žarnicah, v najno-vejšem času pò so ga z velikim u-spehom pričeli uporabljati pri izdelavi posebno trdega jekla, ki služi zlasti v oboroževalni industriji.
Volfram je pri izdelavi žarnic še nenadomestljiv. Dolga časa .so J)ii-slili, da ga zaradi njegove trdote sploh ne bo mogoče praktično uporabljati in dobiti iz njega žice; šele po dolgih poskusih je to uspelo v začetku tega stoletja. Bazen tega je težavo predstavljala tudi okolnost, da volframa ni mogoče pridobivali s topljenjem volframóve
rude v visokih pečeh, temveč ga pridobivamo le po elektrolizi iz očiščene volfrnmove kisline. Proizvod tega elektrolitskega postopka je volfram v prahu, ki gn je potrebno še s posebnimi hidravličnimi stiskalnicami stisniti v gmoto. Pri tem je za pridobitev ene same volframove palice v dolžini. 20 cm. in debelini ca 1 cm potrebnih 20 ton pritiska, da se. prah stisne v. gmoto, ki jo lahko potem obdelujemo in praktično uporabljamo. Tako dobljene volframove palice stavljajo nato v. posebne e-lektrične peči, kjer jih segrevajo in razbelijo, šele v takem stanju jih je mogoče obdelovali, in sicer v posebnih strojih, kjer se Z udarci kladiv da volfraniovim palicam potrebna trdnost in tudi prožnost. Obenem stisnejo ti stroji prejšnje palice v. milimeter debelo žico, ki pa jo je potrebno še nadalje stanjšati, če jo hočemo uporabljati pri izdelavi žarnic. V. ta namen služijo posebne priprave z diamanti, ki so najtrša snov. Diamanti imajo prevrtane luknjice različne dimen, zije, skozi katere se vleče volfra-mova žica, da se stanjša. Ker se to ne zgodi na mah, je potrebno eno samo volframove žico poležati tudi preko 70 postopoma manjših diamantovih lukrrb, sg stanjša
na desetinko milimetra debelo žico. Bele tako pridobljena nitka volframa, ki io uporabljamo za žarnice, zažari in sveti, čim pride varijo električni tok. Spričo navedenega je tudi razumljivo, zakaj potrebujejo velike tovarne žarnic toliko diamantov.
Bazen za električne žarnice, pa je volfram uporabljiv tudi v železarski industriji in je kot tak tudi v minuli vojni imel veliko vlogo in pomen za vse vojskujoče se države. Pred dobrim desetletjem, šele, so namreč strokovnjaki železarske industrije ugotovili, da se da volfram odlično uporabiti pri pridobivanju posebno trdega jekla, ki je potrebna za oklepne plošče pa tudi za priprave zn. rezanje kovin in za vrtanje. Tako ie volfram v. železarski, zlasti pa oboroževalni industriji postal velikegn pomenu, kajti brez njega bi nobena država ne mogla izdelovati modernega orožja in sodelovali v vojni, Pri tem je še posebno zanimivo, da sta v. veliki meri ravno zaradi volframa ostali dve državi Pirenejskega polotoka, namreč Španija in Portugalska, izven vojnega spopada, ter se nista udeležili druge svetovne vojne. Prvotna nahajališča volframi so bila v. Evropi edino v Portugalski, ki pa sb
jih že od leta 1910 imeli trdno v rokah Angleži; Ves volfram, ki ga je za drugo svetovno vojno potrebovala angleška oboroževalna industrija, so Angleži dobili iz svojih rudnikov volframa na Portugalskem. Nemci so sicer poskušali s tihotapstvom volframove rude iz Portugalske v Španijo, kar pa jim v velikem obsegu ni uspelo, tako da so bili prisiljeni iskati volfram drugod, kajti v. Nemčiji sami ga nimajo. Pričeli so iskati rudo po sosednih pokrajinah Portugalske in so v Galiciji, severni pokrajini Španije, odkrili bogata nahajališča volframa, ki imajo še to prednost, da je volfram kar na zemeljski površini in ga sploh ni treba kopali. Ker niso domačini prej poznali dragocenosti te rude in so io uporabljali pri zidanju stavb in tlakovanju cest, so pa ob odkritju njene -vrednosti začeli podirati poslopja in jo za drag denar prodajati. Večino so pokupili Nemci. Tako. so na eni strani Angleži in na drugi strani Nemci bili zainteresirani na tepi, da ostane Pirenejski polotok izven vojnega konflikta, da obe državi lahko nemoteno izkoriščata bogate vire volframa.
Tak je torej pomen te sorasmer-»o malo poznam, a i$rednt> drago-cme svoiii.
ramo tudi dobro krmiti. Ce žival ne dobi dovolj kake snovi, jo mora nadomestiti svojim lastnim telesom, pravimo, da krava hujša. Vsaka stvar gre do svoje meje, tako tudi izkoriščanje krave. Ce bomo dobro kravo redno premalo krmili, bo začela s časom izgubljati mleko, če pa je tako dobra mlekarica, da bo kljub temu dajala mnogo mleka, bo v kratkem podlegla splošni oslabelosti ali jetiki in poginila. Včasih ravnamo napačno! Dobra ali slaba mlekarica, obe morala dobiti enako množino krme. Malo je krajev in gospodarjev, ki bi stalno polagali živini razen sena tudi priboljšek v obliki močnih krmil. Posledica tega je, da živinoreja nazaduje.
»Krava pri gobcu molze«, ta zlat izrek pozna vsak naš kmetovalec, toda malokdo se po njem . ravna. NI dovolj, da ima vas dobrega ple-mtnjaka, ki bo prenašal veliko mlečnost svojega rodu na teleta, Ce hočemo vzgojiti res dobro mlečno živino, moramo pravilno odrejati teleta in skrbeti tudi za dobro krmo krav mlekaric. Nekaj tega. kar dobiš za mleko, žrtvuj za močna krmila! Ne boj se nehvaležnosti. Vsak priboljšek na krmi, pa naj bo še tako majhen, bo imel za posledico povečanje množine mleka
fvm. BUH i
Tržaška kuhinja
NKDELJA: Zdrob na juhi, pečenka, Ječa v solati, grmada (1). VEČERJA: Krompirjevi rogljički z meseno omako, solata, sadje.
PONEDELJEK: Testenine z maslom in sirom, cvetača v solati, kompot. — VEČERJA:	Polenta, ribe v omaki,
rdeč radič, kostanj.
TOREK: Prežganka, hrenovka z gorčico, krompirjev štrukelj. VEČERJA: Riž z guljažem, solata.
SREDA:	Zelenjadna juha, kuhana
govedina, krompir, paradižnikova o-maka. — VEČERJA: Krompirjeva juha, čebulin narastek (2), k;
ČETRTEK: Mineštra iz riža cvetače, zrezki, repa, ocvrta jabolka. — VEČERJA: Polenta z guljažem, radič s trdo kuhanimi jajci.
PETEK: Mineštra iz fižola in repe, prekajena svinjina, krofi. — VEČERJA: Ribe, krompirjeva solata.
SOBOTA: Testenine, ocvrt zajec, fižol v solati. Večerja: Rižot s školjkami (kaparocoii), solata.
<1) GRMADA
1/2 kg jabolk, 1/4 kg kruha, 5 dkg Surovega masla, 5 dkg sladkorja, 1 ru-meijak, 1/8 mleka ali smetane, limonova lupina.
Žvrkljaj rumenjaka, sladkor in mleko ter namakaj v tem rezine kruha. Nato namaži pekač z maslom ter polagaj vanj izmenoma vrsto kruha in vrsto narezanih jabolk. Vmes nareži nekaj koščkov masla in potresi z rozinami. Peci pri zmernem ognju.
O
oda
(2) CEBUL1N NARASTEK:
400 gr kruha, 2 žlici masti, 50—100 gr slanine, 750 gr čebule, 1 žlico kumne, 50 gr. sira, 3 del vode, 2 kocki za juho, 2 jajci.
Kruh razreži na drobne rezine in jih opeči na masti. Slanino zrezi in jo cvri, dokler postane steklena, nato vrzi nanjo zrezano čebulo ter jo duši. Da ne postane pretemna, vlij nanjo od časa do časa žlico vode. Dodaj še sol in kumno.
Nato deni v pekač najprej vrsto kruha, nato čebulo .nariban sir; zopet kruh itd., tako da bo na vrhu kruh, zalij vse to z nekoliko vroče juhe (iz kock), nato stepi 2 jajci in osoli, vlij preko vse zmesi, potresi še s sirom in peci vse 40 minut.
KAKO GOJIMO ASPARAGUS
ASPARAGUS
menda vsi poznamo, saj predstavlja njegovo košato, drobno in sveže zelenje na dolgem steblovju prijeten okras naših domov.
Asparagus poznamo več vrst, najobičajnejši je tk. im. Spengerjev asparagus z igličastim zelenjem na dolgih vejicah. Ta doseže pri dobro negovanih rastlnah tudi 2 m širine, dočim zrastejo stebelca tudi po več metrov v dolžino.
Asparagus po naših krajih povsod dobro uspeva in to na prostem ter v zaprtih sobah. Ce ga privadi-'■ mo na polno svetlobo in obilno zalivamo, prenese tudi sončno pripeko, sicer mu prija senca. Preveč vlage ne potrebuje. Pozimi ostane lepo želen tudi v zakurjeni sobi, da «c le ne posuši zato je koristno,
Prinašamo sliko lepega ročnega dela z milanske razstave. Prt je iz organdija, originalna pa je zamisel vezenih figur, ki predstavljajo modo iz konca 18. in 19. stoletja. Tudi naše žene, ki imajo največji smisel za u-metno obrt, naj se ob tem spomnijo, kako važen narodni dokument lahko u-stvarijo s svojimi spretnimi rokami.
O	o
Se je čas, da se zabavale! Pepelnični dan je $e daleč! Vprašanje primerne obleke rešite na različne mèine: belo bluzo posivile 2 živobarvno ruto, ki naj bo v soglasju s krilom (n. pr. Urno krilo, zelena ali rdeča črno črtasta ruta.
Preko temnejše poletne obleke ogrnite praktičen kep. (Material Zamet, teika svila ali pa čipkasta pletenina.) K plisiranemu krilu, ki ga preko bokov poljubno podaljšate, nosila- jopico, ki vam bo vedno potrebna. N. pr. jopica iz zeleno-sivo črtaste svile, rjavo ali črno krilo; jopica je lahko tudi iz volnenega ali pa tudi iz čipkastega blaga. Prepustimo pa vam, da sami preizkusite svoj okus in smisel za barvne kombinacije.
0 REJ I KUNCEV
Nadaljevanje z 10. strani.
Tako krmo je polagati rajši vedno bolj suhoi kakor pa premokro. Zvečer dajte kuncem dovolj dobrega sena.
Od kunčjih pasem so najboljše enobarvne pasme, kakor srebrni, francoski in nemški kunci ter p:a\i dunajski, Te pasme niso mehkužne ter občutljive in dosežejo 4—5 kg žive teže. Mladiči so v starosti od pol leta godni za zakol ter tehtajo dva do dva in pol kg. Razen mesa ima tudj njih koža lepo vrednost, ker so zaradi lepe dlake prav iskane. Kunci velikih francoskih in angleških pasem, ki sicer dosežejo mnogo večjo težo, so občutljivi in zbirčni ter zahtevajo mnogo boljšo krmo. Tudi se ti kunci ne množijo tako naglo, kakor bolj navadni ali prej omenjeni.
En samec zadostuje za oplemeni-
tev desetih samic. Kdor ima samo nekaj samic, ta si lahko izposodi samca pri sosedu, da mu ga ni treba rediti. Zajka nosi 4 tedne. Najbolje je pustiti samico samo trikrat na leto k samcu, in sicer v začetku marca, v juniju in v septembru. Samica si začne teden dni pred porodom napravljati gnezdo iz slame in dlak, ki si jih sama sebi skubi na trebuhu. Mladiči pridejo siepi na svet in začnejo jesti ko so tri tedne stari. Sesati jih pustimo 8 tednov. Teden po odstavitvi samico lahko ponovno vodimo k samcu. Ko dosežejo mladiči tri mesece starosti, jih je potrebno ločiti po spolu, ker kunci postanejo kmalu godni za parenje. Vendar jih ne smemo pariti, preden niso dosegli pol leta starosti.
dr. Ivan Baša.
RASKAVA KOZA. Raskava koža nastopa večinoma samo na nadlakti in stegnih in je podobna kurji koži. Večkrat odpravimo to lepotno napako z navadnim umivanjem s toplo milnico, ki ga ponovimo dvakrat do trikrat na dan. Po umivanju namažemo še vlažna mesta z dobro kožno kremo. Ce na ta način ne dosežemo svojega namena, tedaj nanesemo zvečer na raskava mesta s flanelasto krpo zeleno milo iz lekarne in damo okrog ovoj, napolnjen z otrobi. Ce nastopi močno skelenje.
tedaj zmijemo milo čez eno uro s topio vodo. Ce pa ne čutimo pekočih boli, pustimo milo in ga zmijemo s toplo vodo šele naslednje jutro. Ce pa po večkratni uporabi tega sredstva le še ostane raskava koža, tedaj uporabimo sledeče mazilo: žvepleno mleko 15.0, zeleno milo 30.0, plovcev prah 10.0, čista svinjska mast 30.0. Naišli uporabe je isti kakor z zelenim mitom Ce koža pri tem močno pordeči ali če nastanejo bolečine, odložimo ta postopek za toliko časa, dokler ti znaki ne iz ginejo.
da ga večkrat osvežimo z umetno roso. Sicer je za prezimovanje najboljši hladen prostor.
Pri asparagusu presajamo le mlajše rastline, katerim damo težko prst in nekaj peska Starejših in večjih rastlin ne presajamo, pač pa jim namesto tega obilneje pognojimo.
Asparagus si lahko sami vzgojimo iz semena. Tudi sobni asparagus namreč cvete in ima majhne be.'e cvatove, iz katerih se razvijejo rdeče jagode s črnim -emen-skh.i z.i.jem. Ce seme konec zini) vsadimo v peščeno zemljo ter poskrbimo, da ima dovolj toplote in vlage, vzkali v dobrem mesecu. Si-ser pa razmnožujejo vrtnarji aspa-ragus tudi na ta način, da starejše rastline razdelijo. Tudi sami lahko napravimo tako; paziti pa moramo na gomolje, ki so na koreninah, da jih ne odtrgamo ali poškodujemo, kajti v njih je rezervna hrana rastlin.
DROBNI
NASVETI
ZAVARUJMO SE PRED MRAZOM
Tudi pozimi nosimo rade svetle bluze; povečini so iz flanele ali lahkega volnenega blaga. Vendar ne zadostujejo, če je občutno mraz. Zato si sešijmo iz kosa pisanega blaga, morda iz starega plašča, telovnik, ki nas Ito prav prijetno grel v brbet.
zapestja
si zavarujemo pred mrazom z zgornjim delom .-tare volnene nogavice. Strgan podplat odrežemo nad pelo, n osnujemo trdno vse zanke in rbh obkvačkamo,
TUDI V KOLENA
ni jKjtrebno da nas zebe. Podložite si svoje krilo s krznom, vate)inora ali precej širokim volnenim robom. Primerno za to je posebno krilo brez gub. Tudi svojo domačo haljo obSijte s primernim toplim blagom,
NEKAJ DOBRIH NASVETOV
Otroke najhitreje navadimo na red
pri njihovih igračah, če jim izprazne-mo kak predal, kamor spravijo, preden odidejo na izprenod, K jedi ali spat, vse svoje igrače. Ce imajo za to svojo omaro, je stvar še enostavnejša.
Ponošeni čevlji, posebno barvasti, dobe zopet lepši videz, če jih s krpico, pomočeno v gorilni špirit, dobro namažemo in na kopitu posušimo.
Ce je soba zakajena od tobakovega dima, jo hitro prezračemo, če odpremo vratca peči. Neprijeten duh toba-kovega dima bo obleka zgubila, če obesiš v bližino vlažno krpo.
Bolečine v tilniku naglo preženemo, če namažemo bolno mesto s terpentinom, ga obložimo z debelo fls-nelo ter potegnemo čezenj nekajkrat s toplim železom. To pomaga tudi, če se nam na kakem mestu pojavi akutni revmatizem.
Težko je uživati ricinovo olje. To si olajšamo, če pred in po uživanju vzamemo v usta požirek vroče vode, da se kapljice olja ne primejo sluznic. S tem preprečimo zopern okus, ki nam sicer ostane v ustih.
Sneg iz beljakov hitro stolčemo, če mu dodamo nekaj zrn soli, še prej pa. če ga tolčemo v nepocinjenem. bakrenem kotličku.
Kakao se lepo enakomerno razpusti, če ga najprej vmešamo v mrzli vodi hi nato zakuhamo v vrelo mleko.
Ker dobimo po trgovinah često kis, ki vsebuje preveč škodljive oetove kisline, je priporočljivo, da si ga pripravimo sami.
7 litrov vode pomešamo z 1 litrom navadnega dalmatinca in 2 dl oetove kisline. Temu dodamo 2 veliki Žlici v topli vodi raztopljenega medu in vse dobro pomešamo. Kis nalijemo r steklenice, ki jih s krpico zavežemo, da se kis pe praši.
Zdravnik Stifen lJogf je iznašel zdravilo za pospeševanje rasti organizma. Ko je spremenil žg dva pritlikavca v navadna Človeka, mu je zastopnik družbe «Zavora» Cfardeia ponudil velike vsote, Ce bi hotel s svojim zdravilom pospeševati rast otrok. Popf je ponudbo odklonil, ker se mu je to delo zdelo zločinsko. Cfardeja je zato za?el ostro gonjo proti Popfu, češ da je v zvezi s satanom. Kljub vsemu pa je Popf nabil po mestu lepake, da prične z vbrizgavanjem zdravila. Ko je 19 letni tepček Manhem Beroime hotel odtrgati lepak, je Popf divje navalil nanj. Anejro pa ga je zadržal, da je fanta pustil na miru.
Zvečer je nek Buko Sus našel Manhema Beroimeja zabodenega na cesti. Osumil je zločina dr. Popfa. Zbral je nekaj ljudi in šel z njimi zažgat hišo dr. Popfu, njega samega pa so privlekli na policijo. Trdili so, da je hišo zažgal sam. Tudi Popfovega prijatelja Aneira so aretirali.	*
DESETO POGLAVJE,
ki vsebuje nekaj besed, ki deloma razbremenjujejo gospoda Beroimeja, in še nekatere druge zanimive podatke.
Izvzemši Sindiraka Cfardeja in Buka Susa so bili vsi ostali souđeležnjki napada iskreno prepričani, da sta prav Popf f'n Anejro prelila kri Manhema Beroimeja.
S tem seveda ni rečeno, da bi se napad ne bil izvršil, če bi bil ta mladenič ostal cel in nepoškodovan. Uničenje Popfovega laboratorija je bilo sklenjeno že tisti večer prej, po obedu pri črni kavi v prijetni kadilni sobi Frigija Beroimeja. Gospod Cfardeja je bil dovolj izkušen in previden, da se ni udeležil priprave napadalnega načrta in sploh reševanja tega vprašanja. Pri obedu, ko se je med drugim razvil pogovor tudi o »Berenikinem leku«, je Cfardeja nekako mimogrede, toda zelo nazorno in prepričljivo razgrnil pred soudeleženci obeda temne perspektive, ki čakajo mesno, mlečno in druge trgovine, če se bo lek začel uporabljati. Ko se je po obrazih svojih poslušalcev prepričal, da je zrno padlo na dobro pognojeno zemljo, se je takoj poslovil z izgovorom, da mora iti na nujen obisk. Pri slovesu je rekel gospodu Frigiju nekaj stavkov, ki so bili globoko pomembni. Bila je to prava instrukcija, toda povedana v tako zaviti obliki in z besedami, v katerih bi še tako izkušen preiskovalni sodnik ne našel nič obtežilnega.
Beroime je spremil svojega prestolničnega gosta do vrtne lese in ga prosil, če sme priti zvečer k njemu v hotel. Pri kozarcu vina mu je Frigij Beroime razložil načrt, ki se je porodil v njegovi kadilni sobi.	*
Treba je bilo začeti z zelo energično agitacijo proti doktorju Popfu in njegovi satanski iznajdbi. Po vsem mestu je bilo treba nalepiti lepake, ki bodo predočevali brezbožno bistvo leka, tudi na Pop-fovo hišo. Lepaki bodo vsebovali primerne citate iz svetega pisma. Če bo doktor Popf skušal (in skoraj gotovo tudi bo) strgati te plakate z zidov, tedaj ne bo mogel nihče zadržati prave sinove cerkve, da ne bi dali duška svoji nejevolji, in sicer prav učinkovito.
Skratka, gospod Beroime ni dvomil, da bo doktor Popf prav gotovo šel na limanice temu izzivanju.
Sindirak ni rekel ne »da« ne »ne«, pač pa je dal razumeti, da se mu zdi vse to precej bogoljubno delo.
Spoštovani mesar sc je mudil le malo časa v hotelu. Nameraval je še stopiti, k očetu Frančišku in uredniku dnevnika — svojemu staremu prijatelju in tovarišu od mladih let.
Cfardeja ga ni zadrževal in ni črhnil ne besedice, da se bo še naslednjega dne pri njih oglasil. Naj bo gospod Beroime le prepričan, da je sam glavni in edini organizator in duševni vodja vojnega Pohoda, ki sc bo začel drugega dne zoper Popfa.
Toda Cfardeja je vedel, da bi bilo uničenje Popfovega laboratorija samo polovičarsko delo. Tudi če bi se mu posrečilo dobiti Popfove zapiske, bi se utegnil ta neukrotljivi doktor v skrajnem primeru preseliti v drugo mesto, celo v drugo deželo in začeti tam vse znova Treba je bilo najti sredstvo, ki bi popolnoma obvarovalo akcijsko družbo »Zavora« takih neprijetnih možnosti. Umor je bilo treba izvzeti, čeprav pozna zgodovino nemalo podobnih tragičnih usod prav tako znamenitih izumiteljev, kakršen je Popf. Vzemimo, na primer, usodo znamenitega Dizelja. Vendar pa bi bilo v tem primeru ne samo nevarno, ampak tudi nesmotrno, če bi ubrali to pot. Gotovo bi časopisi zagnali tak vik in krik, da bi vsakdo in še tako povprečen človek uganil bistvo Popfovega izuma. Kako težko bi bilo potem za-patentirati skrivnost, ki je bila pridobljena s takimi težavami!
Gospod Cfardeja ni mogel priti do nobenega pravega zaključka, zato se je napotil v neko ulico na sami periferiji mesta Bakbuka, da bi se sestal z neznanim mu gospodom Susom. Priimek in naslov tega človeka mu je sporočil danes s šifrirano brzojavko gospod Šamberi kot odgovor na njegovo prošnjo, naj mu pošlje človeka, ki je »na vse« pripravljen. V sekretariatu »Zavore« je bil poseben sodelavec, ki je izbiral take pomočnike. Ta sodelavec je povedal, da ni treba poslati v Bakbuk niko-gar, ker tam stanuje Buko Sus. Sindirak Cfardeja
lahko za vse uporabi tega gospoda, zakaj Buko Sus dobro ve, da ima družba »Zayora« takšne dokazil-nc listine o njem, ki zadostujejo, da ga lahko trikrat spravijo na prisilno delo.
Buko Sus je sprejel predstavnika vsemogočne družbe brez burnih izrazov veselja, vendar pa z vsem razumevanjem, da je dolžan izpolniti ukaz brez ugovora.
Gospod Cfardeja mu je naročil, naj za zdaj samo poizveduje, kaj se v mestu govori o Popfu, in tako odšel. Na mizi v revni sprejemnici je pustil bankovec za petdeset kentavrov. Buko Sus je bil srečen.
Zvečer naslednjega dne je poročal o tem, kar se je zgodilo na trgu med Popfom in mlajšim predstavnikom rodbine Beroime. In takoj je bilo vse urejeno.
— Torej, gospod Sus, —- je «pregovoril Cfardeja in obtičal sredi govora, — vaša naloga je ...
To, kar je Buko Sus slišal za temi. besedami, ga je spravilo v veliko zmedo, ki je mejila na obup.
— Usmilite se, gospod Sindirak! — je začel prositi skoraj prepričan, da bodo njegove prošnje brezuspešne. — Za Kriščevo voljo, gospod, jaz sem vendar družinski oče!
Namesto odgovora je gospod Cfardeja izvlekel listnico in mu naštel sto šumečih bankovcev.
— Če je mogoče, vsaj tri sto v drobižu. ,, — je rekel tedaj gospod Sus.
Prejel je tri sto kentavrov v manjših bankovcih, napisal potrdilo o prejemu denarja na listek, ki ga je gospod Cfardeja odtrgal od svojega bloka,’ in šel, pripravljen, da izvrši kočljivo nalogo, ki jo je prevzel.
Zato je Buko Sus lahko poklical pomoč za Manhema Beroimeja kaki dve minuti pozneje, ko je bil ta ranjen... Lahko pa bi bil poklical tudi dve minuti poprej.
ENAJSTO POGLAVJE, *
ki je sicer kratko, a izčrpno dokazuje, kako široko je bilo obzorje gospoda Prima Padreleja.
Sindirak Cfardeja se je vrnil v Mesto Velikih Zab brez posebnih doživljajev ter izročil v popolnem redu zavoj z mapami doktorja Popfa in steklenice z lekom. Mi že vemo, da je Primo Padrele odprl zavoj, odbral najplej zapiske, ki so se nanašali na njegovega brata, kakor tudi fotografske posnetke, ki so predstavljali vse etape njegove rasti, in jih zažgal.
Naslednjega dne zjutraj, prav tedaj ko se je ustavil na peronu bakbuške postaje vlak, ki se je z njim pripeljal Avrelij Padrele, je Primo Padrele V navzočnosti gospoda Prokrusta poslušal v svojem kabinetu poročilo Sindiraka Cfardeja. Vzdržno je izrazil svoje odobravanje in naročil, naj izplačajo gospodu Cfardeju precej velik znesek za spodbudo. Nato je gospod Padrele starejši vstal z naslanjača in pokazal s tem, da je sprejem končan, in ni počakal niti toliko, da bi se gospod Cfardeja utegnil zahvaliti.
Ko pa je bil Sindirak Cfardeja že prav pri vratih, ga je Primo Padrele ustavil:
— Ste prepričani, da je ta, kako se mu že pravi... Sanho Anejro — zares komunist?
Popolnoma, gospod. Zbral sem o njem najpo-drobnejše podatke.
— Hvala vam, — je rekel Primo Padrele. — Ste prosti.
V tem trenutku je bila odločena usoda Sanha Ane j ra in Stifena Popfa. Za Prima Padreleja je blo že jasno, kakšen mora biti sodni proces zoper ude-ležnika poskušenega umora zoper bakbuškega postopača Manhema Beroimeja.
Komunistični aktivist — duševni voditelj in so-udcležnik poskušenega umora! Spomladi bi morale biti volitve deželnih samoupravnih organov. Padrele starejši je bil precej zainteresiran ita izidu teh volitev. In sklenil je, da začne predvolilno kampanjo z uničujočim udarcem po komunistični partiji, eni iz osnovnih partij demokratične ljudske fronte Aržanteje.
DVANAJSTO POGLAVJE,
ki navaja zapisnike o prvem zasliševanju Popfa Anejra in nekaterih drugih.
... Tretjega septembra. Spodaj podpisani dežurni nadzornik policijske uprave mesta Bakbuka sem zaslišal doktorja Stifena Popfa, ki je bil prijet zavoljo poskušenega umora Manhema Beroimeja. sina mestnega mesarja in imetnika klavnice — Frigija Beroimeja.
Poskus umora je bil izvršen po sodbi doktorja Lojza tega dne okrog devetih in štirideset minut zvečer v ulici Vseh Svetnikov. Napadeni je dobil tri rane z nožem V desnem podlehtju in na hrbtu.
Doktor Popf je izjavil tole:
»... Do danes nisem poznal napadenega Manhema Beroimeja in nisem o njem prav nič vedel. Njegov priimek in ime sem zvedel obenem s tem, da je bil napaden, tu na policiji, ko so mi povedali, da sem obtožen poskušanega umora, kar odločno zanikujem. V stik sem prišel z Manhemorn Beroimejem samo enkrat in to danes okrog treh popoldne na Glavnem trgu. Opazil sem, da je napadeni samovoljno in na nedopusten način popravljal moj lepak, ki sem ga nalepil v splošno obvestilo, kdaj se začno množična vbrizgavanja mojega leka. Vprašal sem ga, čemu to dela. Prejel sem od Manhema Beroimeja odgovor, ki me ni zadovoljil po vsebini. Žaljivi in izzivalni odgovor napadenega me je razjezil in pod vplivom afekta sem ga zgrabil za grlo z besedami: »Zadavim te, gad!« Vendar pa grožnje nisem izvršil do kraja, ker se je vmešal gospod Anejro, s katerim sem se prav tako po naključju;* seznanil na istem trgu deset minut poprej. Omenjeni Sanho Anejro mi je rekel: »Pustite smrkavca! Kar je zaslužil, mu ne uide.« Vrnil sem se za dne s trga domov in nisem zapustil hiše, dokler me ni napadla skupina oseb, ki so imele na glavah vreče z luknjami za oči, zato da bi jih nihče ne prepoznal... Te neznane osebe so vlomile vežna vrata. Nekdo med njimi me je udaril pod čeljust, na kar sem izgubil zavest. Kako je v moji hiši nastal požar, ml ni znano... «
«To boš vide!. Zdaj pa se morava pogovoriti, kako naj se bitka razvije... Najprej mi povej, kdaj nameravate z napadom !»
«Dokier je polna mesečina. Bodite pripravljeni v dveh do treh dneh pred polnočjo !»
«Si li gotov, ko vendar ne odločaš ti?»
«Pri takih mevžah odločam prav jaz.»
«Torej poslušaj ! Grof in fligar bosta vdrla v mojo bajto. Ti bodi z njima in jima pomagaj, dokler se bodo vrata vdala, nato izgini!»
«In ostali?»
«Razmestil jih boš kot treba, to se pravi: grofu predane v velikem loku navzven, manj zveste in tebi podobne pa v sredino.»
«Zakaj tako?»
«Cernu naj bi jih dobili tudi taki, ki jih ne zaslužijo?»
«Ali mislite udariti s tako ostrino?»
«Kakor se spodobi, da si bo grad zapomnil, kdaj je napadel našo vas ali mojo hišo... S tem sva rešila, kar treba.»
Dvojica se je pripravila na odhod.
«Za pravdo !» je dvakrat zadonelo, ko sta si tovariša segla v roko.
* ❖ *
V naslednji noči je Nace črtal na kosu papirja neke črkam podobne kljube. Okorna roka se je temu zavijanju upirala in izražala še vse slabše kot je bila Nacetova želja.'
«Vrag še kracanje ! Saj bi že Slo, a kaj ko I se s to rečjo tako malo žlahtam.»
A iz njegovih oči je žarela močna volja. Ce si za kramp,- bodi tudi za to, če je treba !» je mrmral in kljukal dalje. Končno se je zadovoljno nasmehnil in zvil papir; ko mu je priložil nekaj petelinjih peres — puntarski znak — je napravil omot in si šepetal: «Ni nas še volja, da bi se bili z vami. Sami se bijte, sami Devinski in Rihemberški, saj ste enako požrešni! Naše moči prihranimo za poznejše čase, ko nam bodo bolj potrebne.»
«Kaj delate, oče, tako pozno? Potrebni ste počitka», ga je vprašala Fanika v polsnu.
«Le počivaj, Fanika, da boš laže trebila puščo ! Tudi jaz bom skoro legel !» A Fanika ni mogla spati. Slutila je, da se oče ne ukvarja s puščo, ampak s čim drugim. Nedvomno se kaj pripravlja in bog vedi, kaj oče spet pripravlja ! Sicer je takih noči z brlečo ieščerbo že vajena. Tudi ponočnih sestankov z neznanci, ki so tiho in oprezno prihajali in odhajali, je bila že vajena. A nekaj dni je oče posebno nestrpen in tu in tam izredno razpoložen. Kaj neki kuje?...»
Previdno se je okrenila, da b; videla, kaj dela, ker vprašati se ga ni upala, čeprav je vedela, da bi s tem očeta ne razburila. Saj je čutila, kako jo ljubi in ceni. Se nikoli se ni zadrl nanjo, nikoli je ni kaznoval, čeprav je vedela, da je to zaslužila. Ostro jo je posvaril, in mehko poučil, kaj sme ali ne sme. «Pravemu otroku zaleže beseda in vem, da si ti dobra in pametna,» ie zaključil svoj nauk... Fanika ie vedela, da dela njen oče
samo v njeno korist in se bori proti krivicam in za pravice vaščanov in vsega ljudstva.
Zato je bila nanj ponosna in je že davno sklenila, da mu bo pri tem pomagala. — Naslednje jutro je Nace poiskal Toneta Božjča in z njim dolgo kramljal. Sama sta sedela na koncu vrta za hišo in Tone je vedno bolj živahno prikimaval nestrpnemu Nacetove-mu šušljanju. Nizek stolček, na katerem je Nace sedel, se je neprestano premikal, da je laže nekaj risal na zemlji z drobnim kamnom. Ko se mu je zdelo, da je stvar prikazal dovolj jasno, je vstal, zalučal kamen daleč v
stran in se dvignil. Tako ! Mislim, da je stvar jasna.»
«Dobro sem vas razumel. Vem, kaj imam storiti... ie zanesite se name. Izpolnil bom svojo nalogo kot je moja dolžnost in tudi drugi bodo na svojem mestu in bodo izv: svoje, če bo treba. Saj so pripravljeni, da obračunajo z nenasiteži, ki jim nj nikoli zadosti. Kdo naj plačuje njih potratno življenje, razkošje, uživanje ? ! Vedno več njim, vedno manj nam, Vzameš gozd in sekaš drva. Za koga jih sekaš in komu delaš ? Na njegovi ogradi kosiš in na pašnikih paseš in njive orješ skoro samo zanje. Da o vinogradih niti ne govorimo... najboljši sok njim, najslabši nam... Poskušaj kupiti to ali ono parcelo, zasolijo ti jo, kot
da bi bila posejana s cekini... Kdo bi se temu ne uprl?!»*
«Pa to, da si lastijo pravice do naših hiš... do našega družinskega življenja ! Vidiš, kako rušijo zakonski mir... zakonsko srečo ! Pravijo, da je ta gospoda verna, pobožna. Ali je to po nauku ? Ne želi žene svojega bližnjega ! ? ! Ali naj bi bili mi na vse to pokorni in ponižni ? Pokorni in vdani pasjemu biču ! Lepa reč!... Ne, taki hlapci še nismo... Pa mi reci, Tone.» Komu je Bog namenil to ubogo zemljo: onim, ki so nam jo vzeli s silo, ali onim, ki jo škropijo s svojimi najjačjimj sofe t
kovi?... Moja pamet mi pravi: ako ne gre zlepa, udari po nasilnežu in ruši krivico s silo ! Takšne so, mislim, res božje in človečanske postave. Nazadnje ti rečem Se to-le : Kaj bi rekli naši zanamci, če bi mi samo mevžasto prenašali krivico?! Obsojali bi nas, češ: ,Prav jim je bilo, ker si niso znali ali hoteli pomagati!’... Ce se upremo, storimo dobro delo nam in bodočim rodom... našim otrokom.»
«Mojih mis!i ste, Nace, popolnoma mojih. Tako vidim, da nisem na napačni poli. Kolikokrat sem razmišljal, kako smo vsi enako bičani: oni z malo kot mi z več zemlje. Vsi enako hlapčujemo, vs; se enako mučimo in enako tresemo pred gospodo in jutrišnjim
dnem. Tako govorim tudi drugim, ki vedno bolj uvidevajo, da je res tako. Zato so e nami.»...
Kmalu nato je Tone hitel z omotom pod jopičem, ki mu ga je bil izročil Nace proti Rihemberku, poiskal po Nacetovem naročilu nekega Marka, mu to izročil in se vrnil.
Medtem se je Nace pomudil pri nekem drugem vaščanu, mu nekaj naroči! in se vrnil domov.
«Praviš, da se nočeš skrivati pred nikomer. Ne silim te. Le obljubiti mi moraš, da boš storila, kar ti bom naročil,» je dejal hčerki. «Kaj mi bo trebo ukreniti ?»
«Danes ali jutri nas bodo napadli Devinski. Saj veš, da je to zaradi naju. Gotovo bosta grof in fligar vdrla v našo hišo, da ugrabita tebe in mene. Hlapci ju bodo zastražili v širšem loku. Predeti bosta vdrla v hišo, boš zbežala skozi okno v «Vrtačo» in se skrila v rov. Pred grofom beži tako, da bo videl, kam bežiš. Kamne tj bom prislonil tako, da jih boš z lahkoto prevrnila in smuknila v rov, ki ga bo nato zastražj) Tone.»
Ko je omenil Božiča, jo je oblila lahka rdečica. Oče je to neopaženo ujel.
«Storila bom po vaši želji, čeprav mi ni to posebno po godu. Zakaj naj bi bežala pred takimi strahopetci, pred to bolno in pokvarjeno nežnostjo?! Ne enega, obeh bi se lotila.» «Ne nori, otrok !»
«Zakaj bi norela,» mar nismo tudi ženske dolžne pomagati? Tudi nas ni prav nič strah... Vse bi pomagale.»
«Prav je, da ste pripravljene. A reci jim. da za sedaj ne bo treba in bi stvari samo ■škodovale. Vaša pomoč pa nam bo koristila kasneje. »
*.* *
Jasna pomladna noč. Niti najmanjša sapa ne moti mesečine, ko dirja teta hlapcev devinske graščine proti Nacetov! vasi. Spredaj jahata grof in fligar, za njima Stefan. Cim bliže so vasi, tem hitreje jezdijo. V bližini vasi se ustavijo in obìe'ejo konjem kopita v usnjate vreče.
«Praviš, da nam ne ubeži?» se okrene gro* proti fligarju.
«Nocoj že ne, niti ona niti njen oče, pa Se bi ju čuvalo sto čarovnic !»
Grof je nestrpen in obraz ima nenavadne poteze. Pred vasjo se četa razide in obkoli vas, nato se v vedno ožjem loku bliža. Nacetov! hiši. Kakih dve sto korakov pred njo pa se en del naglo požene proti njej. Fligar udari z debelo gorjačo po vratih... Molk.,. Udari drugič in zarjove:	«Odpri, golazen
ciganska !»
«Kdo je?» se oglasi Fanikin glas.
«AH slišite ? Čarovniški glas je, «je precej glasno zamrmal Stefan.
«Kaj praviš?» se oglasi grof, ki se je pravkar namenil upreti se v vrata.
V NASLEDNJI NOCI JE NACE ČRTAL NA KOSU PAPIRJA NEKE ČRKAM PODOBNE KLJUKE.
ìjwblci napisi
(NADALJEVANJE ST. 15)
Na kalonah po Krasu, Brkinih, Pivki, Vipavskem in drugod je še veliko zanimivega, kar bi bilo vredno prepisati, opisati, prerisati ali fotografirati. Najprimernejša je pat fotografija, ki jasno pokaže tako napis kakor ornament, relief ali arhitekturo. Našim bralcem in sodelavcem bomo seveda hvaležni za vsak drobec, to-red tudi za same napise; če pa priložijo opis, risbo aii fotografski po-?B£tek . tem bolje. Lepo bi namreč bt-io objavljati poleg tekstov tudi po-
dobe. Toda od začetka do danes smo prejeli vsega komaj tri risbe (en nagrobnik, eno kalono in en sklepnik). Upajmo, da bo v novem letu kaj bolje v tem pogledu.
45.
Iz Kobjeglave, kjer smo zadnjič o-stali, se povrnimo v Kreplje. Pri Tavčarjevih, hiša št. 14, beremo na gò-renjcu oglate kalone sledeči napis v eni vrsti:
LE - TA PAR - TON - JE - SHTE - FA -NATAU-ZHERIA 1824.
(Prepisal M. M. 19. 9. W47).
V	današnji prapovis bi to prenesli takole: «Le - ta parton je Stefana Tavčerja». Pred 120 leti, kakor vidimo na tem krepeljskem napisu, za določanje svojine niso še vpletali prav povsod besedice «od»; «Kalona je Stefana Tavčarja», ne pa «od Stefana Tavčarja», kakor bi marsikdo rekel ali celo nepremišljeno: pisal dandanes.
46.
V	Koprivi imamo dve oglati kaloni z napisom. Na gòrenjcu pri Smodi-novih, h. št. 9, piše v treh vrstah:
(1)	FRANZ VKMAR 18../prostor za «sveto sladko»/ ... 36 ANTON GVLIZH IE NA REDY.
(2)	GOSPVD IVRI VKMAR KONČNIK - GOSPVD ANTON VKMAR FARMAN.
(3)	OZHASTITLIVA BRATA STA TVKAI DOMA.
(Prepisal M. M. 20. 9. 1947).
Na prvem mestu je gospodarjevo ime - Franc Ukmar; sledi ime mojstra - kamnoseka A. Guliča, ki je kalono «naredu»; med pbema je letnica izdelave - 1*36, V naslednjih dveh vrstah pa se je gospodar hotel očitno postaviti s svojima dvema bratoma, ki sta se po tedanjih pojmih in za
tedanje razmere, kar visoko povzpela: «gospud Anton» je bil «farman» (župnik) v Tomaju, «gospud Juri» pa kanonik v Trstu. Tretji brat, Franc ki je ostal na domu in je bil po ustnem izročilu nepismen, je z gornjim napisom hotel pač doseči eno: kdorkoli bi šel skozi kalono, naj bi bral, da «častitljiva brata sta tukaj doma». Ni izključeno, da sta celo sama «častitljiva brata» kaj prispevala za postavitev kalone, ki je lepo kamnoseško okrašena.
47.
Tri leta mlajša je kalona pri «gorenjih Mrtànovib» (pri Malji Zegovi) v Koprivi. Na gorenjcu beremo sle-deši napis v dveh vrstah:
ANTON SEGA
JE TO KALONO NAREDIV.
(Prepisal M. M. 21. dec. 1947).
Med letnico - 1*39 - je lep relief križanja na «jertah» (pokončnikih) in «kaptèlih» so okraski. Zelo verjetno,, da je bil hišni gospodar sam kamnosek in se je zato tudi sam podpisal.
Ker tega nismo storili zadnjič, poglejmo to pot, kdo so brli doseda-
nji sodelavci naše rubrike. Ne da bi poimensko navajali posameznike ali kolektive, ki so kaj prispevali, moramo podčrtati naslednjo okoliščino: da je naše vabilo k sodelovanju naletelo na razumevanje in našlo primeren odmev predvsem med preprostimi ljudmi, med našim delovnim kmečkim ljudstvom. Razen enega pisatelja in enega duhovnika so se neposredno oglasili z dopisi, naslovljenimi na uredništvo: kmečki fantje in možje, mladinka - aktivistka OF, (nepodpisani) mladinci, vojni invalid JA in drugi. Vendar pa se človek zamišljen vpraša: kje je naša inteligenca? Kako da molčijo ravno dijaki, študentje, učitelji, profesorji, uradniki, itd.? Ne da bi mislili priganjati kogarkoli k nabiranju napiov, smo hoteli le mimogrede sprožiti vprašanje, kako in zakaj se take in podobnih akcij ne bi mogla aktivno udeleževati tudi naša delovna inteligenca.
Leto 1948. naj bi nam tudi v tem prineslo zadovoljivo rešitev in mnogo novih izkušenj.
(Se nadaljuje-)
Pamela ozicela filma
<za Ifadilca yuca&jda
Velik pomen ozkega filma kot pomožnega učnega sredstva po šolah so spoznali že zgodaj. Zato so že kmalu začeli s poizkusi ustvariti primernejšo obliko, poenostaviti proizvajalni postopek in odstraniti vse tiste elemente, ki so zatirali pot širokemu filmu predvsem na po-dežčlje. V teh poizkusih sta prva uspela Francoza brata Patte ko sta izdelala aparaturo za ozek 17.5 mm film. To aparaturo so izpolnjevali in 1923. smo dobili iz Amerike Fastmann-Kodakov 16 mm film, kakršen je ostal še do danes.
Minula vojna je Se bolj dvignila pomen in tehniko 16 mm filma, ki zmaguje iste naloge kot široki film, ki ga pa poleg vsega odlikuje še to, da za njegovo predvajanje niso potrebne velike dvorane in da ga je mogoče predvajati v navadnih sobah. To je glavna odlika, ki je odločno odprla pot filmu med široke ljudske množice. Danes se uporablja ozek film razen za znanstveno in poučno
Awao,
ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA ANA MAGNANI JE DOSEGLA Vj NEKATERIH ITALIJANSKIH POVOJNIH FILMIH VELIK USPEH. ŠTEJEM» JO MED NAJBOLJŠE FILMSKE IGRALKE
vsebino, tudi- za umetniške filme. V Sovjetski zvezi in Ameriki uporabljajo ozek filmski trak tudi v televiziji.
Razumljivo je, da se danes v svetu peča mnogo tovarn z izključno produkcijo snemalnih in projekcijskih aparatov za ozki film. Na višku so Sovjetska, zveza in nekaj zapadnih držav. Tudi v Jugoslaviji so po osvoboditvi. ustvarili potrebne pogoje za produkcijo, predvsem projektorje za široki in ozki trak.
Izdeluje jih tovarna »Iskra« v Kranju, ki bo krila večino domačih potreb. 2e danes potujejo v Jugoslaviji do najoddaljenejših vasi projekcijske aparature, seveda tja, kjer imajo električno razsvetljavo. Cim bo elektrifikacija zajela vse kraje, bo ozki film prišel v poslednjo vas, dotlej pa sl bodo pomagali z agregati, ki so priključeni potujoči predvajalni ekipi. Danes imajo že na razpolago večje število stalnih in potujočih e-kip, ki predvajajo po šolah, improviziranih dvoranah, večjih sobah itd. Za sedaj so za predvajanje na razpolago poučni filmi, prebrani iz ostaline okupatorjev, vedno bolj pa se uveljavlja domača proizvodnja. V sestavu »Triglav filma« v Jugoslaviji je poseben oddelek za ozki film, v Zagrebu pa je podjetje, ki posnete filme razvija.
Vzporedno s številčnim širjenjem razpoložljivih proizvajalnih aparatur, nastaja potreba po izkušenih predvajalcih. Zato je odsek za ozki film pri »Triglav filmu« že lani organiziral poseben tečaj, na katerem je bilo usposobljenih precejšnje število mladih predvajalcev. Tudi letos bo tak tečaj in vst, ki imajo veselje, imajo tudi možnost, da se v ta tečaj prijavijo. Razporeditev učnih ur je taka, da je omogočen obisk tudi zaposlenim, predvsem dijaški mladini.
Poslanstvo ozkega filma v ljudski prosveti je torej izrednega pomena za splošno izobrazbo. Veliko nalogo ima tudi kot učni pripomoček pri strokovnem študiju. Interno predvajanje filmov z medicinskega, tehničnega in fizkutturnega pod ročja je naravnost neprecenljivega pomena in izdatne vrednosti za strokovni študij. V Sloveniji so ,na primer posneli film o pljučnih operacijah na Golniku, o izredno težkih operacijah, o posameznih tehnikah o fizkulturi itd.
Načrt razvoja ozkega filma v prvi petletki odpira perspektivo izredno intenzivnega dela ozkega filma, ki bo posnel izsledke znanosti in doseženih delavnih rezultatov in jih ponesel v najbolj odročna naselja države, V tem je še posebno važno, celo najvažnejše poslanstvo oz-kega filma.

FRANCOSKI FILMSKI IGRALCI V PARIZU DEMONSTRIRAJO PROTI UVAŽANJU SLABIH AMERIŠKIH FILMOV, KI IZPODRIVAJO FRANCOSKE FILME.
J
79. Joe in Pilon sta skupaj odšla iskat zakladov. Mesečina, ki je rahlo prodirala skozi meglo, je gozd skrivnostno osvetljevala. Bila je prava mistična noč duhov. Joe in Pilon sta srečevala ljudi, ki so sklonjenih glav tavali med smrekami, a ogovorila nista nikogar, kajti kdo ve, če so bili to res živi ljudje? 80. Pilon je nosil okrog vratu svetinjico, Joe Veliki pa je hodil s prekrižanimi rokami. Medtem ko sta blodila, se je dvignil veter, vzvalovil meglo in zdelo sc je, da se vsa narava premika Veter je tulil in piskal. Pilon je trepetal in molil.
81. Več ko uro sta že tavala po gozdu, ko je Pilon zgrabil svojega tovariša za roko: »Vidiš?« »Kje?« »ločno pred seboj... « »Toda mislim.« Pilonu se je zdelo, da se dviga nekaj metrov pred njim modrikasto svetlikajoč se steber. Zašepetal je: »Poišči mi dva kosa lesa.« 82. Medtem ko je Joe lomil veje, je Pilon neprestano strmel v megleni svetlobni steber, nato je vzel veji, ju položil drugo vrh druge v obliki križa in se začel pomikati proti svetlobi. Čim bliže je prihajal, tem bolj se je svetlobni steber manjoal, dokler ni popolnoma izginil. Toda Pilon si je zapomnil mesto, od koder je izšel.
83. Položil je križ na to mesto, rekoč: »Vse, kar leži tu spodaj, je moje. Izgubite se duhovi ljudi, ki ste zakopali ta zaklad.« Nato se je globoko oddahnil, sedel na tla in dejal: »Leta in leta sem iskal zaklad, zdaj sem ga našel.« 84. Joe je hotel takoj začeti odkopavati, Pilon pa mu je svetoval, da zaznamujeta mesto zaklada in počakata dneva. Da bi se zavarovala pred nevarnimi duhov?, sta Joe in Pilon začrtala ris in sedla na tla.
#li ŠAH 4it#
Sovjetski velemojstri se pripravljajo za svetovno prvenstvo
Na šahovskem prvenstvu sveta, ki se bo čez mesec in pol pričelo v Amsteraamu, bodo sodelovali tudi sovjetski velemojstri Mihail Botvinik, Ravel Keres in Vasilij Smislov. To bo najpomembnejši dogodek v šahovskem življenju v zadnjih letih. Sovjetski velemojstri se zavedajo pomena tega turnirja in pa vseh naporov, ki so v zvezi s takim turnirjem. Nedavni turnir slovanskih držav v Moskvi je služil kot odličen trening Keresu in Smislovu, zlasti pa Botviniku, ki že dlje časa n! nastopal na turnirjih. Te dni gredo sovjetski velemojstri na odmor, da se bodo tudi fizično dovolj pripravili za bitko, ki jih čaka, pa tudi zato, da bodo še analizirali zadnje teoretske novosti s Cigorinovega spominskega turnirja. Ze v prvi polovici februarja bodo odšli na Holandsko, kjer bodo že pred njimi člani posebne šahovske komisije za organizacijo njihovega bivanja pred in med turnirjem.
Mednarodni furnir v Beogradu
V, Beogradu se je v nedeljo pričei manjši mednarodni šahovski turnir, it inozemstva so sledeči mojstri Tibor Florijan (Madžarska), Jaroslav gajtar (CSR), Oleg Majkirh in Kamen Piskov (Bol-
garija). Ud jugoslovanskih šahistov pa igrajo mojstri: ing. Milan Vidmar mlajši (Ljubljana), Braslav Rabar (.Zagreb), Pavle Bidev (Skoplje), Bora Kostič (Vršac), Bora Tot (Novi Sad), Bora Milič in Aleksander Božič (JA), Sava Vukovič (Beograd); od mojstrskih kandidatov igrajo Bratoljub Gruber in Miroslav Radoičič (JA), Dragan Janoševič, Srečko Nedeljkovič in Ljubinko Majstorovič,
Tibor Florijan je osvojil šampionat Madžarske 1945/46 in je na madžarski rangiisti tretji. Urejuje madžarski šahovski list; je pa tudi član madžarskega parlamenta in sekretar ministrstva zunanjih zadev.
Jaroslav Sajtar je na mednarodnem turnirju v Varšavi 1947 zasedel s sovjetskima velemojstroma Smislovom in Boleslavskim ter s češkim prvakom Pachmannom 2.—5. mesto. Studira na praški univerzi.
Kamen Piskov je živel v SZ do 1. 1945. Na bolgarskem prvenstvu I. 1947 je delil prvo in drugo mesto z mojstrom dr. Toševom, Po poklicu je inženir.
Oleg Najkirh se je udeležil jugoslovanskega prvenstva 1. 194^ kot gost in se med 24 udeleženci plasiral na 6. in 7. mesto.
V	prvem kolu je Tot premagal Majstoroviča, Radojčič Kozo-maro; remi so končale partije: Gruber—Florijan, ing. Vidmar—t ftaar, Božič—Vukovič, Djaja—Milič. Druge partije so bile prg, kih jene.
V	drugem kolu je Janoševič proti Miliču že v začetku izgubil figuro in se je po 28. potezi udal. Kozomara in Andrič sta remizirala, enako tudi Vukovič in Gruber. Tot je v 26. potezi premagal Djajo, .Vse ostale partije drugega kola so bile prekinjen*.

ŠPORT
Zanimive iziave Miroslava M
Dopisnik lista «Trieste Sportiva» je imel v Beogradu razgovor 7. glavnim sekretarjem FISAJ-a, Miroslavom jCrèaò'èem, v katerem mu je ta dejal, da hote Jugoslavija obnoviti odnose 7. vsemi državami Evrope, pa tudi izven nje. S sosedno Italijo so se ti odnosi obnovili z nastopom jugoslovanskih teniskih igralcev v Mi-: lanu pred dobrimi desetimi dnevi. Stiki med Športniki obeh držav se' bodo pa še razširili. Tako se že vrše pogajanja s funkcionarji nogometnih, druStev Milana, Bologne in Atalante za gostovanje zagrebška Dinama. Pa tudi na drugih sektorjih bo, prišlo, ilo dogovorov, ki bodo zadovoljil obe Strani.
«Prepričani smo», je nadaljeval Kreačif, «da bo atlete raznih Italijan, skih društev veselilo priti tekmovat v novo Jugoslavijo, kjer bodo lahko ugotovili velik napredek, ki smo ga dosegli v kratkem času dveh let. Naši atleti pa so pripravljeni pohiteti v sosedno republiko, da stisnejo roko italijanskim športnikom».
Glede na tekme v St, Moritzu je Kreačič izjavi):;	.T
«Udeleženci te olimpiade bodo zelo številni in dobro pripravljeni, zaradi tega nočem postavljati prerokovanj; sem pa prepričan, da se bodo naši tekmovalci potrudili in dali vse iz sebe, da bodo dosegli častna mesta».
Senzacija v domačem prvenstvu
Ker Skedenj ni igral in ga loči od Magdalene le ena točka, je imela Magdalena lepo priliko, da vsaj za en teden sede na prvo mesto. In kdo bi mislil, da tekma z Nabrežino ni ' taka lepa priložnost za Magdaleno. Vendar je stvar izpadla drugače. Na svojem igrišču je tisti Nabrežini o kateri smo mislili, da ima zalogo točk — aa druge, uspelo premagati nasprotnika takega kalibra kot je Magdalena. Ne da bi Magdaleni poraz privoščili, moramo vendar Nabrežino pohvaliti. Vse ostale tekme so se odigrale v Jstri. Piran je že zopet izgubil na domačem igrišču, tokrat s Sv. Anno (1:0). Več sreče je imela Izola, s Pon-ei&uo (2-1), medtem ko sta oba ostala istrska kluba pustila po eno točko gostoma, Aurora Pritaniščnikom (0:0) in
Umag Rojanu	(1:	1).	Tablica			bo	dl
j •1 !			takale:				
Skedenj	14	11	3	0	58	10	25
Magdalena	15	10	4	1	34	11	24
Piran	15	8	3	4	22	10	19
Izola	15	7	5	3	25	11	18
Sv. Ana	15	8	2	5	20	17	18
Tovarna stroj.	13	7	3	3	16	13	17
Dreber	13	7	2	3	26	15	16
Aurora	15	6	4	5	15	18	16
Umag	15	4	6	5	14	24	14
;Lj. Ponziane	15	5	2	8	27	30	12
Pristaniščniki	15	5	1	9	14	27	11
Rojan	15	3	4	8	tl	34	10
Costalunga	14	4	1	9	22	24	9
Nabrežina	15	4	1	10	15	42	9
: Milje	14	3	2	9	11	29	8
Montebello	14	2	2	10	13	27	6
Tr/.nšiui P mr/, in n a
prod turneju po .Ingnslauiji
Milan je premagal Torino s 3:2, Vse ostalo je šlo še v redu, samo rezultati so ponekod čudno visoki. Tako je Juventus odpravila Bari kar s 6:0, pa tudi Juter, na katerega zmago so mnogi računali, se je vrnil iz Neaplja s «čistim» rezultatom 3.0 v svojo škodo.
Pri Triestini je gostovala Genoa, ki pa se hi izkazala kot nič dostojen gost. Zmaga pa je. Triestini pomagala, da se je pomaknila za mesto više in prehitela Inter, No, v nedeljo bosta ti dve gotovo spet zamenjali mesti, ko bo Triestina v Milanu igrala z Inter. Kaj hujšega pa se tokrat še ne more zgoditi, kajti Bologna in Fioren-‘ina še ne moreta dohiteti Triestine (sicer pa bosta itak obedve tudi gostovali ).
Rezultati:	Atalanta -, Livorno 3:1,
Pro Patria - Vicenza 2:0, Juventus -Bari 6:0, Fiorentina - Lazio 4:1, Samp-doria . Modena 0:0, Triestina - Genoa 1:0, Milan - Torino 3:2, Roma - Lucchese 4:2, Bologna - Salernitana 4:0, Napoli - mter 3:0.
Lestvica je taka:
Milan	18	13	3	2	42	16	29
Torino	19	12	3	4	55	13	27
Juventus	18	9	5	4	35	21	23
Triestina	18	8	7	3	18	17	23
lutei*	18	10	2	6	44	26	22
Rologna	18	6	8	4	26	17	20
Fiorentina	18	8	4	6	17	18	20
Atalanta	18	7	5	6	23	19	19
Modena	18	6	7	5	19	17	19
J». Patria	18	8	3	7	25	26	19
Lazio	19	5	7	7	15	ai	17
Roma	18	7	3	8	29	36	17
Genoa	18	7	2	9	31	28	16
Livorno	18	5	6	7	21	31	16
A lessa mlr.	18	6	3	9	25	28	15
Kalernit.	18	5	5	8	20	31	15
Lucchese	18	5	4	9	16	41	14
Sampl>o ria	18	4	5	9	19	24	13
Ilari	18	4	5	9	16	39	13
Vicenza	18	4	4	10	14	34	12
Napoli	18	3	5	10	20	26	11
V nedeljo je pri krosu zmagal Tessera
V nedeljo je organiziral tekmo v krosu športni krožek Sv. Alojzija. U-deležilo se ga je 32 atletov, od katerih jih je 26 dospelo na cilj. Prvi Je prispel zmagovalec prejšnje nedelje Tessera Peter (Col-ILVA). Drugi je bil Sedmak Lucijan («Vesna», Sv. Križ), tretji Bembi (Col-ILVA), četrti faidutti (Col-ILVA) itd.
Dva jugoslovanska plavalca bosta trenirala s francoskimi rekorderji
Jugoslovanska plavalna zveza je sklenila s plavalnim klubom iz Tou-lousa pogodbo, po kateri bo trener svetovnega prvaka Alexa Janja Alban Minville pripravil jugoslovansko plavalno moštvo za olimpijske igre v Londonu. V Toulouse so odpotovali tfener Darko Prvan in plavalca Mi-loslavič in Slipetič.
Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu
4. februarja se prično v Wimbleyn tekme za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Tekem se bo udeležilo 28 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Italija bo igrala prvič na takih tekmah. Udeleženci bodo odigrali med seboj več kot 1500 partij.
Smučarsko prvenstvo ZDTV
V ne .tosebno ugodnih snežnih razmerah so bile v nedeljo v Bohinju tekme v smučarskem .tt*:u za prvenstvo tržaške ) veze društev za telesno vzgojo. Med moškimi (proga 8 km) je zmagal z 2 minutama prednosti Mauri (CAT) pred Levinom (Arsenal). Sledili so 3. Lemond (Sv. Ivan), 4. Koršič (Pristaniščniki), 5. Brešan. Med ženskami (proga 3 km) je zrna gala Brešan ova (Tovarna strojev) pred Quaizovo (Tov. str ).
eSR: Amerika 4:1
Zimski šport pred olimpiade
Znano hokejsko moštvo pariike-tja Racinya je doseglo med tednom dva lepa uspeha. V sredo je Raeing premagal reprezentanco Kanade z rezultatom 5:3 (0:1, 3:2, 2:0), v nedeljo pa je v, dvorani Palais des Sp or Is igral 7. olimpijsko reprezentanco ZDA (AHA) neodločeno 5:5 (1:2, 2:0. 2:3).
V nedeljo ?ta se pred 17.000 gle-
V Pragi je bila na zimskem sta. dionu povratna tekma v hokeju na ledu med reprezentanco Amerike in reprezentanco CSR. (Prvi dvoboj se je končal z zmago CSR s 6:5).
Pomlajena reprezentanca CSR, kije igrala brtov. Zabrodskih, Ko. nopaseka, Drobnyja itd., je premagala Ameriko z rezultatom 4:1 (2:1, 1:0 1:0). Najboljše sta igrala pri zmagovalcih Trousilek in vratar Modry, pri Američanih pa obramba.
dalci drugič srečali hokejski reprezentanci Švice in Kanade. V prvem .-rečanju je v petek v Zurichu premagala olimpijska reprezentanca Kanade reprezentanco Svice s 6:3 (2:2, 2:0, 2:1), v nedeljo pa je bilo povratno tekmovanje, v katerem se je Švicarjem prvič v zgodovini njihovega udejstvovanja v hokejskih tekmah posrečilo premagati j Kanadčane z rezultatom 8:5 (3:2, Ì 2:1, 3:2).
Tržaška Ponziana je odpotovala v Opatijo, kjer bo ostala do 28. januarja. V tem času bo odigrala nekaj prijateljskih tekem z reskim Kvarnerom, ki ji bodo služile za trening, nakar bo odšla na turnejo po Jugoslaviji. Prvo tekmo bo odigrala v Novem Sadu s tamkajšnjo «Slogo».
Cehi pridejo v Trst
Praški noitpmctm klub «Bohe-iHians» je povablien 21. in 22. fe-bruaria v Trst, kjer bo igral s «Triestino».
IM PEST v Egiptu
V nedeljo je igral budimpeštanski klub Ujpest proti izbranemu moštvu Kaira. Tekma ki ji je prisostvoval celo kralj Faruk, se je končala, neodločeno (0:0). v prvem srečanju pa je Ujpešt z istim nasprotnikom izgubil z 1.0.
Koočnn Milan
ZJ»FKS pri/i
Devetnajsto kolo italijanskega prvenstva je dalo po svoje zanimive, skoraj zabavne rezultate. Skupni re-z ul tat se glasi: zmagovalci proti premagancem 30:6.
V	desetih odigranih tekmah šest premaganih moštev ni zabilo niti enega gola, njih zmagovalci pa šestnajst. Posebnost tega kola je tudi samo en neodločen rezultat in same zmage domačih moštev.
V	Milanu se je pred 60.000 gledalci končno odločilo, kdo bo zimski prvak:
Kvadrat
12	3	4
Okvir nimamo, besedilo smo pa izgubili. Kaj pa sedaj? Oh, nič, kar sami sl izmislite primerne besede, take namreč, da jih boste braii vodoravno in navpično- Videli boste, da to ni tako težko. Boljše rešitve bomo pozneje objavili. Torej kar pogumno!
Šifrirana anekdota
Nek 1 2 3 4, - 4 5 1 6 7 2 8 3 9 — 4 10 3 1 3 11 6 12 — 8 13 - 14 3 15 16 17 5 dejal Scribeju:
1 «12 3 8 - 17 6 18 9 3 - 17 3 8 I 19 5 2 8 7 3 — 18 5 4 5 19 17 3 dramatika?» »14 3 10 13 18, • -4- 10 3 20 6 -	1 5 8.» je odvrnil
16 13 18 17 6	12.	9 3 7 13	—
1	17 13 17 8	13	8 13 —	16
10 3 9 6 2 17	5, —	11 5 4 3	-
2	13	17 3 —	16 5	2	5 9 6 21 5.»
Mreža
La k
Od leve proti desni: 1. veznik; 2. žensko ime; 3. ptič; 4. del knjske Opreme; 5. kraj v Sloveniji; 6 prometna sredtsva; 7. rastlina; 8. divja žival; 9. — 1.
Od desne proti levi: 4. kratica v glasbi; 5. pokraijna v Jugoslaviji; 6; literat; 7. šolska potrebšči-j na; 8. posteljnina; 9. vodnjak; 10 j obdelana zemlja; 11. pons 12. zai. i inek.
Dober odgovor
Ainnz aiocfknrs aiikrst Aelpv Aocnrrs (Scarron) ej aioučjmr aedjl oijnisv aioo’ijkm aeeijjlmprt: «Aid-knr en eobst oiglm aokt aiojki, aokkr est es aeijims iojmm ioodmptv.»
Reševalcem
Od časa do čaša se nam zdi potrebno spregovoriti z našimi, prija, telji ugankarji. Predvsem z veseljem ugotavljamo, da se javlj.yo vedno novi »pristaši«, kr jih kajpak z veseljem sprejemamo v svojo srede. Objavili pa smo že tudi marsikatero uganko, ki nam jo. je poslal ta ali oni izmed našita sodelavcev, ki je bil najprej samo; reševalec. Tovariša Erjavca pa prosimo, da nam križanke in podobne uganke lepo izriše s tušem; ie izjemoma se je za zadnjo številko žrtvoval slikar Milko Bambič, da je njegovi križanki napravil tako lep »okvir«. Reševalce iz Jugoslavije še posebej prosimo, da nam vsakokrat, ko nam pošljejo rešitev, izjavijo, če jim je ljubše, da jim v primeru izžrebanja za prvo ali drugo nagrado nakaže.
Po deset najboljših slovanskih tekačev na krajših progah
Ko smo že objavli iniena najboi, Ijšh slovenskih skakačev in metalcev, bomo sedaj objavili še imena tekačev. Jasno je, da se bodotg razpredelnice v letošnjem letu po. polnoma spremerne. Lansko leto pili torej najboljši
na 100 ms
Karakulov (SZ)j	10,6
David (CSR)	10,6
Paraček (CSR)	10,7
Kiška (Poljska)	10,7
Filjin (SZ)	10.8
Giljde (SZ) '	10,8
Jarko (SZ)	10,8
Golovkin (SZ)'	10,8
Lambert (CSR)	10,8
Smid (CSR)	10,8
Horčic (CSR)	10,8
Laznička (CSR)’	10,8
Jaračevski (Poljska	10,8
Lipski (Poljska)	10;8
na 200 m?	
David (CSR)	21,7
Horčic (CSR)	21,9
Paraček (CSR)	22,0
Karakulov (SZ)	22, t
Laznička (CSR	22; 1
Sabblovič (FLRJ)	22,3
Golovkin (SZ)	22,3
Rutkovski (Poljska)	22,4
Pržeček (CSR)	22,4
Rek (CSR	22,4
na 400 im;	
David (CSR)	48,8
Kornarov (SZ)	49,4
Sabolovič (FLRJ)	49,3
Horeckj (CSR)	49.5
Pržeček (CSR)	49,5
Rek (CSR)	49,6
Laznička (CSR)	30,2
Ogoun (CSR)	50,2
Tarelkin (SZ)	30,5
Modoj (SZ)	50,5
Hokejska reprezentanca Švedske je v prijateljski tekmi premagala reprz-zentanco Svice z. rezultatom 5:4.
V Baselu je švicarska Itokejjk) reprezentanca premagala kan idi,to * rezultatom 8:5.
mo večmesečno naročnino, , namesto da jim pošljemo kako knjigo. Radovedni smo koliko reševalcev bo opazilo med ugankami, prejšnje številke nekaj »posebnega«.'
Rešitev ugank št. 49
Križanka: Vodoravno in navpično:
L urok, dren, 2. Riko, Rudi, 3. okiti den, 4. kotlovina, 5. Oto, 6. Dravograd. 7. Rudi, ruda, 8. Eden, Adam, 9. Nina, dama.
Številčnica: barok, Avber,, rojaki kabel, oljka, vojke, Lokva, javor, E-vora.
Šifrirana anekdota: Vojvoda Norfolk je bil večkrat pijan. Nekoč je vpraša! igralca Footeja: «Povej „mi, kako bi se udeležil karnevala, da bi me nihč'e ne poznal?» — «Pojdi 'tja trezen,» mu je odvrnil Foole.
.1	V '
Izid žrebanja
I? BERKE VERA, Zeie pri Prestranku.
II. STARC MARIJ, Barkovlie 183.
Ul, CERGOLJ JANEZ, Sv. Ana
Kupon št. 52
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Odgovorni urednik Jože Koren
Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu
/j	3PIŠ1E
juca pQpj
Draga PEPA!	..
Da sta Mite ino Vane ven iz Trsta jo pobrala,
Žalostno si to novico zadnjiH mi na znanje dala. ■ Istočasno si prosila, da bi se kaj oglasila.
No, kot vidi&, res sem danes tvojo Zeljo izpolnila.
Na Tržačane letih zadnje čase vsa dobrine, . menda, da nikjer na svetu, ni bolj srečne domovine.
Iz Amerike poslali so nam dve sto ton prehrane, a brezposelnost kljub temu Sc naprej pri nas ostane.
Par Sojerjev pa vseeno so paketi zaposlili za en dan, ko so po mesta na razstavo jih vozili.
Tudi «Sisal» se la teden neverjetno je postavil, saj je skoraj vsak TrZačan enajst punkiov Jg napravil.
Vse je pilo od veselja in čakalo «cento mila", končno pa uboga duSa Stiri sto je Ur dobila.
■V Grčijo so oficirji iz Amerika prispeli, da bi novo ofenzivo proti Markosu začeli.
Ca bo tudi ta pošiljka, tam končala, kjer ostale, o zajetju oficirjev bova porotHa brale.
Na Francoskem pa ponovno špansko mejo bodo odprli, mesto, da Ze enkrat kpnčno Francov bi reZim podrli.
Pa kaj hočeš, če tako je, Francu glava je priznana, saj deleicn bo pomoči 'iz- Marshallovega plana.
V Nemčiji pa- Z-e vse stavka, na Ameriko jezi se,
'ker preveč po zapadnjačko tu Živila zdaj deli se. Zapadnjaki pa «odkrili» so nekake «M» načrte, ki, po stari so navadi, zopet zvili jih iz trte.
'Vse mogoče bi načrte radi še na dan privlekli, samo, da koristi svoje, bi lahko Se dalje ' vlekli.
Vse drugačen dokument pa Jugoslavija objavlja, ki Orlanda prav gotovo ob prijetno spanje spravlja.
Le en sam dokaz je Želel, ki dokazal bi zločine, zdaj pa takih mu dokazov na vpogled je na stotine-.
Te dni zopet mister Bcvin v Londonu vso svojo jezo po navadi stari stresal -je pač na Sotfetsko zvezo. Nekateri so sc bali. da ima napad stekline, a kljub temu še ni rešil krize svoje domovine.
Draga Pepa, to ti rečem, novo vojno radi imeli bi le tisti, ki med zadnjo niso pač nič pretrpeli. Ljudstvo pa, ki je trpelo, naSe, nemško in angleško m netilce nove vojne * kaZe samo figo jreško.
Te pozdravlja
Tvoja JUGA.
Padec Iranka
Je francoski frank že padel, ujel v zapadno se je zanko, želja Španskega je ljudstva, da bi pai že njihov Franco.
Mnogo hrupa za nič
f1 ^
•y '	/-/•

Za sirote, kaže, barka bo v žrelo debeluha !
Cenzura v Marshallovem načrtu
Prvo pismo
Stiri pisma v zvezi z «ladjo prijateljstva» — Prvo pismo, ki ga je napisal ameriški delavec Tržačanu
Dragi Tržačani
Ameriški narod je slišal poziv: «Darujte za Tržačane ! Prispevajte, hrano jim bomo poslali ! Darujte za Tržačane !» Radi smo se odzvali in prispevali po svojih močeh. Vedi, da tudi pri nas nismo vsi siti. Tudi nas tare brezposelnost, tudi tu žive ljudje, ki so že pozabili, da so jedli nekoč dvakrat na dan. A kdor je le mogel- je prispeval zate. Prispeval je, ker se je’ zavedal, da s tem pomaga Tržačanu, k] je v času vojne delal za poraz fašizma in se tudi še danes bori za dosego lepših dni. Sprejmi te darove v znak prijateljstva ajneriškega ljudstva, ki nima nič opravka z Marshallovimi in Trumanovimi zavojevalnimi načrti. Ameriški narod je eno, vojni hujskači v Ameriki so drugo. Pošiljamo ti darove z iskreno željo, da bi Svobodno tržaško ozemlje postalo kmalu zares svobodno.
Sprejmi lep pozdrav, ki ti ga P0' šilja tvoj prijatelj
preprost Amerikanec.
Drugo pismo
Ker je prvo pismo dobila v roke cenzura, ni bilo odposlano. Pač pa je cenzura napisala novo pismo in ga odposlala v Trst.
Dragi Tržačan !
Ob prihodu ladje prijateljstva si se lahko prepričal, kaj pomeni Marshallov plan. Edino ta plan in nihče drugi je dal povod za pomoč tebi. Ves naš ameriški narod stoji za Marshallom in Trumanom. Ko smo čul; poziv, naj ti pomagamo, :s'mo šli takoj na delo s paralo: Vse
za Marshallov plan in Trumanovo doktrino. Sprejmi te darove ! Ko jih boš užival, se zavedaj, da računamo tudi s teboj v naši borbi proti komunizmu. Drži se zvesto idej zapadne demokracije in še tj bomo pomagali. M; imamo vsega dovolj in radi postrežemo z darovi. V zameno ne zahtevamo nič. Nič drugega kot. to, da ustanovimo v deželi obdanr vanca majhno bazico, čisto majhno, —- in. da se malo zainteresiramo za tamkajšnjo industrijo, čisto malo. To je vse. V zameno pa pošljemo moko in kondenzirano mleko, ker naš narod od srca rad daruje za Evropo v boju za pobijanje komunizma.
Sprejmi pozdrav in ostani nam zvest	Tvoj Amerikanec.
Treti® pismo
To pismo je v odgovor napisa! Tržačan.
Dragi Amerikanec !
Lepa hvala za poslano ! Res smo potrebni in ne odklanjali bi daril, če bi bila res prijateljska. Toda tvoja pomoč se je izprevrgla v propagandno komedijo. Nespametne šovinistične buHce je ogrel škof San-tin, da so se tudi ob tej priliki spomnile na duceja. In največ paketov bodo pač prejeli tisti, ki so najbolj vpili: «Italija, Italija! Lepa hvala kljub vsemu za to, kar ste zbral; za nas. A mi bi rajši z delom svojih rok nasitili svoje želodce ! Nočemo biti prosjaki, delati hočemo! Zdaj ti odkrilo povem: naj nas Amerikanci rajši puste lepo v miru, da si sami uredimo svoje Svobodno ozemlje. Naj nas puste, da trgujemo s sosedi in naša industrija bo dala dovolj dela vsem tistim brezposelnim, ki si danes ne morejo kupiti vsakdanje hrane. Za sto in nekaj ton moke. in kondenziranega
mleka pa ne mislite, da nas boste spremenili v kolonijo.
To ti sporoča človek, ki rad sprejme prijateljsko pomoč, če je prisrčna, odklanja pa propagando za Marshallov načrt.
Te pozdravlja
preprost Tržačan.
Četrto pismo
Ker tretje pismo ni bilo tako, da bi ga oblast lahko odposlala v Ameriko, je šlo na pot pač četrto pismo.
Ladja prijateljstva « iz Trsta v dmerikn
Hočete sprejeti ladjo?
Dajte, no, sprejeti jo!
Nanjo naložimo robo, ki jo nič ne rabimo, vse ameriške vojake, Churchillove vse soldate, Četnikov nebroj, ustaše, in slovenske «demokrate», policajev brez števila in krdeio šovinistov, , nekaj slavnih špekulantov, in še par kapitalistov.
Ladjo tako srčno radi ... pošljemo v Ameriko, a zahvalo nepozabno vam za to obljubljamo ! .	,
Župančič
in „Demokracija"
Izdajnik iz dalje na Te sipa gnoj,
Ker v hribe, med borce, odšel j« duh Tvoj.
Ce slavo bi Leonu Rupniku peli
bi «Demokracije» zahvalnice žel.
Dvoje časopisnih
vesti
Vest iz Trsta
V neki tukajšnji tovarni so te dni zopet skrčili obrat in je ponovno 50 delavcev izgubilo delo.
Vest iz Jugoslavije Državna tovarna v Sloveniji takoj zaposli: pet inženirjev, enega glavnega in dve pomožni knjigovodji, deset tesarjev in dvajset zidarjev.
Dragi Amerikanec !
Hvala, hvala, hvala ! Hvala Trumanu in Marshallu ! Neznansko si mi ustregel z ladjo prijateljstva ! Zdaj vemo, kje žive na-i prijatelji. Le v Ameriki ! Obljubljam ti, da se bom boril z vso silo proti komunizmu in se priključil zapadu za vse večne čase. Računaj z nami ! Ne zapustite nas nikoli več! Vaše čete naj ostanejo tu, imejte tu svojo bazo, vzemite industrijo, naredite nas za kolonijo ! Vse ljudstvo je bilo navdušeno nad ladjo prijateljstva. Ogromne množice Tržačanov so se zbrale na cestah, ko so kamioni vozili skozi mesto poslane darove. S solznimi očmi je navdušeno ploskalo in hvaležno vzklikalo Trumanu in Marshallu. Nikoli vas ne bomo pozabili !
Sprejmi našo najvdanejšo zahvalo ! Te pozdravlja vdani
antikomunist Tržačan.
Račun za I. razred
QwMrU&Q.f p(nù$tì^,90to*i -= 'IQO.OÒO'fy ^	■ n-D
_ -1 00, 000 I' ZA\J<l*OU'ua- mV •
è	J2.B.OOOnS/Vtžear
30-000 &Xm£cw
30-000 (rd!r
H«
A. (| QjUxii^
^ w v