Št. 9.
V Trstu, sabota 11. maja 1878.
Tečaj III.
^Edinost" izhaja t*ako drugo in četrto sabota vsakega meseca in velja za Trst vse leto gl. 2 kr.— zunaj Trstu po pošti vse leto ,2 , 40 , , t pola leta „ 1 , 20 , četrt . . 7o Za oznanil«, kakor tndi za .poslanice" se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. če se tiska 1 krat
7 • • • » 2 6 , , , „ 3 krat Za veće črke po prostora.
Posamezne številke se dobivajo po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri
pn»ti, pod obokom tik Kalistrove hiše, na Belvederu pri g. Bertolinn, V okolici: Na Opčinah v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupu, v Bar-knli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tuš, v Skednji pri Fr. Kancin M. Magdaleni zg. J. Ježu.
Naročnina in vsa pismo naj se pošiljajo uredništvu v Trstu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice,
„V edinosti je moč*.
???
Jaz tega ne morem storiti, to je zoper zdrav razum in lastno voljo, tako govori mož, kterega hoče za sebične namene sovražnik rabiti ▼ njegovej službi, da bi škodoval njegovemu bratu na živenji in blagu. Ostre zapovedi vežejo služabnika, da se drži v besedi in dejanji predpisanih pravil, ki mu mase ušesa, vežejo jezik, slepe oči, da ne bi zrle v bodočnost, da mu oledene srce in otrpno vse čute za resnico in pravico.
Tacemu ubozemu človeku so večkrat kaže na licih strah, a njegovo srce je pri vsem tem pogostem zdravo in teži z ljubeznijo do svojih: brat z bratom!
V	posebnih primerljajih mu krvavi srce, ko je prisiljen tajiti naj dražjo Svetino : kažo se mu razne slike pred očmi, ena rabi, druga preti, to da — — domorodna iskrica zaneti z nova pravi čut, po žilah mu sine ogenj narodnosti, mešan z srdjo proti zatiralcu.
Politično obnebje je temno, črne oblake pode razni vetrovi, se strahom so oči oprte na politično obnebje; kedo more presoditi danes spletke spolzlih diplomatov, kteri so najbolj za to na svetu, da mešajo tisto jed, katera človeštvo davi.
Slovanom je namenjeno v Avstriji igrati prvo rolo, zatoraj se tudi na Dunaji za kolisami strahljivo Slovani v poštev jemljo in čujejo se glasovi, kteri jasno kažejo, da državni kolovodji dobro znajo, da bode Slovan v boji proti slovanski Kusiji nadome-stoval srebro v državnem političnem gorko-meru.
V	angleškem parlamentu je zablisknolo in mej bliskom je pokazal Derbi avstrijske Slovane v megleni podobi v prihodnjem boji. Kakor hitro pa je nehal električni tok, uže je posegnola roka po aparatu, da bi zdrobila moža, kteri je slikal žive podobe, ki so naredile tak vtis, da ga danes še prera-čuniti ni moč. Odgovarjalo se je potem v angleškem parlamentu Derbiju in drugim, da ima Avstrija edino le Slovane, na katerih zvestobo sme zidati. Čudno je to, da smo avstrijski Slovani v nam protivnih krogih kar naglo postali factotum, zakaj ne Madžari, kteri gospodarijo vsej Avstriji, kteri so hoteli minola leta ugonobiti dinastijo, in kterega plemena vodji danes držav-
ni voz po močvirji vozijo? Zakaj se prav Slovani v poštev jemljć, kadar je treba in sila ? Odgovor na to prašanje, dragi čitatelji, berite mej vrstami, zapisati ga danes še ne smemo, mora se odložiti na boljše čase.
Slovani v Avstriji so v resnici vez vsega državnega poslopja; to pripoznavajo zunajni velikaši, le pri nas doma nečejo tega videti, kar lahko slepec potiplje, zato razbijajo vez brez vspeha, sečejo drevesu vejo, na kterej sede, vedoč, da padejo v propad.
Zakaj ni danes na krmilu pravični Slovan, temu je lahko odgovoriti; zato ker je uže to greh človeku v dvojnem suknu, da je Slovan. Državna ladija, katera mej pečevjem plava, izročena je danes krmilcu, kterega bi bili pred tridesetimi leti gotovo drugače čislali; ali danes je zvesti sluga zasramovan in nekdanji rovar spoštovan in dana mu je v roko politična magnetna igla, katero narobe obrača.
Na avstrijske Slovane se sme država zanašati, to nekako lepo doni in dela čast našemu rodu; ali reže od druge strani v srce, da smo le orožje dosedaj bili in nas tlačijo oni, proti kterim smo stavili prsa, da smo branili svitli prestol in pečatili zvestobo s krvjo na laških in madžarskih ravninah.
Slovani, pomislimo, da smo faktor, s kterim se bode raČunilo in morda ni daleč čas, ko zopet potrkajo na naša prsa, da bomo ščit in orožje, ktero se rabi v obrambo Avstrije vselej, brez kterega se ne vrše nikdar zmage. V tem važnem tronotku pre-tehtavajo vse velevlasti slovansko avstrijsko armado, sklepajo o našej narodnosti stvari, ktere so danes še tajnost.
Brat z bratom, veli narodna pesem in vrag z vragom, besede ktere imajo visok pomen in veliko ceno. Kača se le s kačo in Slovan z Slovanom druži, to je naraven zakon, kterega niti Andrasi, niti vsa židovska klika spremeniti ne more. To naj bode v prevdarek državnim kolovodjem, zabeljeno z besedami tirolskega poslanca Greuterja, da se lahko stena podre, na ktero se Slovani pritiskajo, in lahko se primeri, da pade stena in ona stvar, ktera je steno pritiskala.
Slovan, če tudi oblečen v razna sukna in platna, ki ima glavo pod raznovrstnimi pokrivali, nosi zdravo pamet, gorečo ljubezen do naroda, pod tesnim oblačilom mu
bije do zadnjega zdihljaja nepokvarjeno srce do svojih bratov, in ni se bati, da njegova roka postane Kajnova; ne bode mu rabila za to, da bi se iz altarja domovine valil dim izdajice po svetej domovini.
Slovan, naj se tvoje rodoljubje dene povsod in v vsakej priliki na vago, kajti kri ni voda.
Dr. Miletič
naj iskreneji srbski rodoljub in voditelj avstrijskih Srbov, obsojen je bil po nedolžnem na 4 leta teške ječe. Madžarska vlada ga je vrgla v ječo, predno je Srbija voje-vala zoper Turka; obdolžila ga je veleizdaje, to je, da je na to delal, kako bi avstrijske Srbe od Avstrije odtrga), da bi se vz-dignoli z orožjem v roci. Miletič je šel po svojih opravkih v Belgrad in prav o tem popotovanji mu je madžarska vlada očitala krivdo in si naredila naklep, da ga vniČi.
Ko so Miletiča zaprli v Novemstidu, odpeljali so ga precej v Buda-Pešt, da ga tam sodijo najbolj zagrizli madžarski sodniki pod vladnim pritiskom. Prav iz tega vzroka se je ustrelil pošten državni prav-dnik, ki je imel nalogo njega tožiti in mu dokazati veleizdajo.
Ker pa ni tako lahko dokazati reči, ktera se ni nikdar zgodila, zato je madžarska vlada najela za denar priče, ktere so trdile to, kar ni res bilo in lažnjivo pričale, da je dr. Miletič v Belgradu govoril vele-izdajske govore i. t. d. Tem pričam je madžarska vlada dajala po 80 gld. na mesec; eden teh je bil celo hudodelnik in večkrat v ječi, pa se minister Tisa ni sramoval ž njim občevati samo, da bi Miletiča vničili. Da bi pa goluiija uže mej pravdo na dan ne prišla, dopisovali so si te izdajice pod posebnimi imeni in sicer: Minister Tisa je bil „Šef*, madžarska vlada je bila „Hans", državni pravdnik je bil „Gešeftsleiter" Kre-telendi, torontalski okrajni glavar, je bil „Lukač", Miletič je bil „Doktor4 in izdajica Peter imenoval se je „Lačko". Vso to stvar je vodil torantolski glavar in tako si je ta svojat dopisovala in iskala prič za državni denar.
Njegov zagovornik dr. Polit je to znal, ali ni hotel pri sodbi to objaviti, ker se je bal za Miletiča, kteri je uže dve leti v ječi
v preiskavi bil, da se mu preiskava zopet ne zavleče, ker pri madžarski vladi je za-manj na pravico misliti. Ko je bil Miletič obsojen in je višje deželno sodišče potrdilo sodbo, prišlo je vse na dan, ker se je podkupljeni priči izdajici Lačko odtegnola mesečina 80 gld.
Kankovič pa, ker je bil vajen razuzdanega živenja, rekel je, da vse prekliče, kar je zoper Militiča govoril, ako mu ne da vlada 20,000 gld. in res je prišlo na veliko sramoto madžarske vlade vse na dan ; pri vsem tem pa MilitiČ nij bil oproščen.
Tako vladajo in gospodarijo Madžari, prijatelji Turku! ves izobraženi svet obrača z studom oči od takega divjaštva. Judežev in Herodežev no manjka na Madžarskem.
Tista osoda, katero je Kristos proro-koval Jeruzalemu in Judeji, bliža se naglim korakom madžarskemu svetu; Bog je pravičen !
--«ex<3»~-
Narodno gospodarstvo.
Žvepljanje trt je naj važnejša reč za vincarje v sedanjem času, posebno moramo to priporočati gornji okolici, vzlasti kmetom v Gropadi, Padriču in Bazovici, ker so nam minolo leto nekteri ondotni kmetje trdili, da je vse enako, se li žvepljajo trte ali ne. Sknšnja je najboljša učiteljica, ona je pokazala, da je žveplo najboljše zdravilo zoper trtno bolezen. Žveplajte pridno po vsakem dežji ali drugih vremenskim nezgodah, ki žvepljeni prah otresajo, ne bode zastonj vaš trud. Ne zanemarjajte vinogradov, ki so podloga blagostanja vse okolice. Še mnogo več bi se lahko v okolici pridelalo, ali, ža-libog, trdovratnost zapira nektcrim staro-ko j itnežem srca do vsega, kar je novo. Izgovarjajo se, da so njih stari prav tako delali, pa so dobro živeli, ali danes ne gre več po starein kopitu, kdor se brani novih pripomočkov, podoben je človeku, kteri po l;opni cesti sani uleče in neče rabiti koles. Da si je velika okolica in ima več premožnih kmetov, vendar, žalibog, nobenemu še ni na misel prišlo, svojega sina v kako kmctiško šolo poslati, ki bi lahko bil potem izgled vsemu komunu. Trdovratneži in staro-kopitneži, naj vam padejo mrene raz očes, spregleda) te, da je zdaj nova doba, doba napredka.
Okoličan
Narodna posojilnica, to je ljudska banka, ktera posojuje za primerne obresti denar gotovim osebam na poroštvo. Ta banka lahko nastane na več načinov na delnice je naj bolj ugodna j ker so delnice po 50 gld. da jo lahko vsak kupi. Plačuje se prvikrat 5 gld., in potem vsak mesec 1 ali 2 gld. Vsak hlapec lahko vlaga denar, ako si želi za stari dni koj prihraniti, ta mu nese lepe obresti in se mu množi vloga od leta do leta.
Cehi imajo uže davno take banke po vsej deželi in Štajerci so se tudi poprijeli teh zavodov, še na Koroškem v zilški do-
lini, kjer je vrli znani narodnjak g. F. Vi-gele, imajo Lako založnico ali posojilnico in od leta do leta prav dobro napreduje. Koliko koristi bi taka posijalnica v Trstu in okolici imela, to se lahko razvidi, ker je tukaj pred vsem trgovec in rokodelec in še le za njima so kmetje. Tukaj v Trstu se lahko dobivajo novci na posodo proti poroštvu, ali gorje človeku, kteri ima potrebo: mnogo je Židov krščenih in nekrsčenih, kteri posojujejo denar na visoke obresti, ne zahtevajo 10 od sto, temuč 80, 100 gld. in se več. Ko človek v sili takim krvolokom v roko pride, zgubljen je, ako z posojenim denarjem ni toliko pridobil, kolikor mora obresti plačati.
Naši okoličani trebajo spomladi denar, ko je treba vinograde obdelati, hodijo h premožnejim prosit na posodo, in kdor nema srca, zaračuni si visoke obresti, ter se pogodi za toliko čebrov vina, kterega se ve, da mora prav po ceni upniku dati, kakor se je pogodil, da si bi ga bil drugim trgovcem lahko drago prodal. Če je letina slaba, vina ni, upnik naganja dolžnika in ker ta ne more plačati, pripiše mu svoto h dolgu in zdaj je zagrlen, da se ganiti ne more. Nekteri si jemljo na posodo od meščanov, nekteri Lahi radi na kampanje posojajo, ker jih potem na dražbi kupijo in postanejo posestniki v okolici.
Kadar so volitve, navadno taki oderuhi veliko škodujejo, vplivajo na ljudstvo ter ga žuganjem na svojo stran spravljajo, da volilci volijo svojega nasprotnika.
Kakov poklic ima narodna posojilnica za Trst in okolico, to ve vsak skušeni človek in potrebno je, da stopijo vsi narodnjaki v ta zavod, kteri bo tržaškim Slovencem močna trdnjava in okolici velika pomoč, poduzetnikom, rokodelcem in kmetom materijalna podpora, ktera bode svobodo narodu zagotovila. Naj nam bo vsem na srcu narodna posojilnica, ktera potrebujemo
ko riba vode. Drugič več o tem.
-----
I>opi»i.
v mu na Srbskem dne 30. aprila.
Naš prijatelj, srbski častnik, nam je pisal več stvari, kterih ne moremo objaviti; inej drugim pravi: Stvari se hitro spreminjajo, dovršil sera srečno dve vojui, a zdaj smo pripravljeni za tretjo. Srbska armada je v dobrem stanju, vedno se še kličejo vojaci pod zastave, vse trdnjave se popravljajo in po no vej šegi oborožujejo, živež se kopiči v založnice in pripravlja tako, da Srbija z vsem previđena v akcijo stopi, kadar se začne začetek in konec slovanske vojne. Vsa osvojena zemlja je zasedena, ljudstvo je jako udano nam, tudi Mahomedani vži-vajo popolnoma svobodo pod srbsko vlado; ni res, kar židovski dunajski listi pisarijo o protivnosti proti srbski vladi. Niš je lepo inesto in močna trdnjava, stoji v lepem kraji, lega je romantična. Morda ne preide mesec,
ko bomo zopet čuli topove grmeti na vrage proklete : Naprej slovanski jug !
Janko.
Iz Škofje Loke 1. maja.
Nek dopis v ljubljanskem buteljnu od 27, aprila št. 96, dal mi je povod, da izrečem neko sodbo o nesramnem dopisniku, kteri nosi pač preklano suknjo, ali v srcu sovraštvo do slovenskega naroda. Jedva .so se duhovi nekoliko pomirili in je mirneji postalo, uže je vrgel razpora plamenico mej pomirjene človek, ki je najmanj mesec dni prezgodaj rojen in prehitro odgojen bil. Ta peresna velikost se je s pravila na mirni čitalnični odbor, češ, da ne more brez „nein-čuijev" ničesa več napraviti! vgriznola se je v nesramni jezik.
Mi Ločani, tako se je odrezal loški Pavliha, kakor da je bil on pooblaščen sramoto delati poštenim meščanom v našem imenu. Prišla mi je na misel dogodba neke pojedine, pri kteri so bili vsi od „frajtarja" do generala. Ko ga je frajtar malo v glavi imel, kakor ga dopisač v buteljna večkrat ima, vstane ošabno po konci rekoč: gospoda, ako ne bomo „šarže" skup držali, razpade armada, to se je zgodilo le zato, ker si je domišljeval, da tudi on mej generale spada.
Mi Ločani, pravi, smo prepremeteni da bi velike igralke na koncerte pozivali, da, to trdim tudi jaz rad, ker sem gotov, da je do pisniku vranov glas prijetniši od narodne pesmi. Nadalje navaja mej praznimi frazami še to, da ima Loka obilo mož in bi se morale obe stranki zediniti. S psovkami pa, tako se nam zdi, ne bodo se stranke edinile nikdar, pač pa z mirnim postopanjem in zatajevanjem strasti.
Buteljnov dopisač preide potem k požarni straži^ rekoč, da nekaj Časa sem napreduje; lepo je čuti to, ali napreduje le zato, to smo gotovi, ker je več narodnjakov stopilo v zavod, ker drugači le životari, kar se tiče osobja, ne bom pretresaval vedenja, rajši zmerno posvarim fanatikarja, ki se nam zdrževa fanatizem očitati.
Sloga jači, a nesloga tlači, to so zlate besede, ktere naj si vsak v srce zapiše in gotovo ne bo po listih čitati nobene graje in lepo mirno bomo živeli.
Predmeščan.
V Škednji dne «5. maja.
Danes je politično društvo „Edinost" zborovalo v naši vasi pri gospodu I. Sanci-nu. Nadeljali smo se od nekdaj tako živih narodnjakov v Škednji več vdeležbe, a žalibog, danes je Škedna zazibana v leno narodno spanje; kedo je tega kriv ? Naj si
t	v	^
položi vsak narodni Skedenje roko na prsa in čutil bo, da mu bo srce in vest očitala narodno lenobo in malomarnost.
Žalostna je ta resnica, ali skriti je ne moremo in ne smemo, ako hočemo strogo dolžnost spolniti. Naj bodo te besede v svarilo, da tako spanje utegne ugonobiti ške-denski komun. Občni zbor, kterega je vodil
predsednik državni poslanec g. Nabergoj, bil je prav živahen, posebno je bila iskrena debata zarad prenaredbe nekterih točk društvenih pravil in naj živahneji o volitvi predsednika. Vdeležili so se debate gg. Dolenec, Dolinar, Purič, Gorjup in tudi g. Nabergoj, ko je predsedništvo oddal.
Pri posameznih predlogih je svetoval g. I. Sancin, naj se neka pomota odstrani pri pobiranji davka v občinski pobijalnici, kar je odbor na znanje vzel. Drug predlog je stavil g. Dolinar, naj bi se začelo delati na to, da se ustanovi za Trst in okolico založnica, to je posojilnica, kakoršne so po drugih krajih, po Češkem in po Slovenskem; o tem se je mnogo razpravljalo in nazadnje je bilo skleneno, da odbor stvar v roko vzame in ob svojem času poroči občnemu zboru vspeh.
Ker so bile vse točke dovršene, zaprl je občni zbor g. predsednik; po zborovanji pa se je pelo in veseli nas, da moremo Ške-denjske pevce posebno pohvaliti. Skednja,
pribori si zopet staro slavo.
-----
Kritični politični pregled.
Zgodilo se je čudo; naši in ogerski ministri so se zedinili o nagodbi. To je bilo Sisifovo delo, a končano vendar še nij, ker treba, da nagodbo potrdita še oba državna zbora na Dunaji in v Peštu i še je veliko prašanje, ali se to zgodi ali ne. Pa naj bo temu, kakor hoče, dualizma ne bomo dolgo vživali; ker je nenaraven in krivičen, zato ga moramo prej ali slej pokopati, a ta pokop stane še veliko truda i težav, morda celo krvi. — —
Še vedno ljudje povprašujejo: Bo li vojna, ali ne ? pa nobeden temu prašanju ne more odgovoriti; res je, mir visi na tanjkej niti in uže je vse kazalo, da se nit pretrga, ker se ruska vlada nij hotela udati, angleška pa ne odjenjati.
Zdaj politična ura kaže bolj na mir, ker angleška vlada ne more dobiti potrebnih vojakov, če tudi jih drago plačuje, in ker ljudstvo na Angleškem očitno zahteva, naj se mir ohrani. To je vzrok, da se je začelo angleško ministerstvo mehčati tem bolj, ker se je bati, da se angleška vsemogočost v vojni vniči. Rusi so delal ni, storili so vse priprave, da se angleška pomorska trgovina po moči zatre, da se Angležem vzemo posestva v Ameriki; general Crnajev je celo napravil načrt, kako bi se vzela Angležem Indija i ta načrt je ruski car potrdil. Vse to dela angleškej vladi i ljudstvu sploh strah i preglavico, i zato je misliti, da se angleška vlada uda, ker strašna je odgovornost, katero bi si z vojno na glavo nakopala. -------^^fSfSKs&zš.-
Poročilo
političnega društva „Edinost* obravnav v XVII. občnem zboru v dvorani „Slavjanske čitalniceu v Trstu dne 31, marcija 187S.
(Dalje in Konec).
III. točka : Peticija do visoke vlade, da ne bi potrdila postave o povekšanji dav-
ka za Trst in okolico od strani mestnega i starešinstva. G. Nadlišek je tega menjenja, da bi se odboru dala naloga o tej stroki izdelati prošnjo in jo predložiti vladi.
G. Dolenec je za to, da sc da naloga odboru, naj jo za prihodnji občni zbor izdela, v katerem se bode pretresavala, ker le tako bomo izučili naše kmete in jih omi-kali ter k delu vabili.
G. Nabergoj je tega menjenja, da bi društvo nže danes določilo in dalo nalogo odboru, da prošnjo sestavi in jo odda na dotično mesto.
G. Dolinar: Politična društva nemajo le namena, da stavijo prošnje na dnevni red in jih potem .odpošiljajo na svoje mesto, te-muč tudi, da mikajo v društvu može parla-mentarično, da se uče pri debatah misliti, presojati in razpravljati, će tudi je stvar nujna, vendar podpiram predlog g. predgo-vornika, naj se prošnja za prihodnji občni zbor odloži.
G. Dolenec pojasni dalje korist razprave v debati in ostane pri svojem predlogu.
G. Nadlišek: Jaz se ne skladam z g. Dolenčevim predlogom.
G. Dolenec: Misel je pravična in koristna ; ko bo se vsak nekoliko interesiral in kaj govoril o tem, da bi sleherni stvar dobro umel in znal razpravljati predloge, potem bomo imeli vspeh, zato predlagom, da se da to na glasovanje.
Predlog g. Dolenca je bil z veliko večino sprejet pri glasovanji.
IV.	točka: Posamezni predlogi in nasveti. Oglasi se Jurij Gerdol prosti kmet in govori v kiticah, kar je nekterim bilo po všeči.
G. Dolenec: Ker se prav danes naši sosedje, goriški Slovenci na taborji zbirajo, da podpišejo adreso udanosti presvitlemu cesarju, strinjajmo se tudi mi z njihovim sklepom in pozdravimo naše brate, da jih bog živi! ObČinBtvo je se živijoklici pritrdilo.
G. Dolinar: Naj pošlje naše politično društvo „Edinost" brzojav „Slogi" in naj izreče, da se popolnoma strinjamo se sklepom njih občnega zbora. Pri glasovanji je bil predlog Dolinarjev soglasno sprejet. Brzojav kteri se je odposlal, glasil se je: „Edinost* zborujoča v občnem zboru, pozdravlja sestro „Slogo0, strinja se in ujema popolnoma se sklepom. Živela Sloga!
V.	točka : Volitev novega odbora. Zborovanje je za nekaj časa prenehalo, občinstvo si je zapisavalo odbornike in listke oddalo. Izvoljeni so bili: za predsednika g. državni in deželni poslanec Ivan Nabergoj, v odbor gg. Ivan Dolinar, Štefan Nadlišek, Jože Primožič, Ivan Grlanc, Ivan Gorjup, Viktor Dolenec, J. M. Purič in Anton Trobec.
Pri odbovovi seji, ko se je odbor ustanovil, bili so izvoljeni za podpredsednika Viktor Dolenec, za tajnika Ivan Dolinar in za denarničarja Ivan Grlanec.
G. Nabergoj po volitvi poprime besedo in poživlja nov odbor h neumorni de-lalnosti, kakor tudi vse društvenike. Opo-
minja jih, naj bi pri vsaki priliki, bodi si grede iz cerkve, v krčmi ali v družbah, pogovarjali se o domačih potrebah, ker društvo samo na sebi nema koristi, ako vsak nekoliko ne primore h skupnemu delovanji ; le takrat bomo napredovali, ko bo vsak sprevidel koristi političnega društva, ktero našemu narodu duševno in materijalno koristiti želi in s to priporočbo je bil sklenen občni zbor.
V Trstu, 31. marcija 1878.
-------
Domače stvari.
° statistika meseca marcija: rojenih je bilo 440 in sicer 219 moških, 221 ženskih. Zakonov je bilo sklenjenih 143 verskih, 1 civilni. — Umrlo jih je 471, mej temi 258 moških in 213 ženskih. — Volov se je pobilo 1456, krav 174, telet 2375, ovnov 19, jančkov 0458, prascev 98, konj 7, vsega vkup 10,587.
4 Cerkveno pelje pri sv. Antonu nij tako, kakor nam je poročal nas poročevalec v št. 6. „Edinosti". Bila je pomota. Graja ni zadevala slovenskih pevcev, ampak le nemške, kteri pri 10. maši poj o, ako se sme to petje imenovati, kar ljudstvo moti, ne pa k pobožnosti spodbuja. To nam je isti poročevalec poročal s prošnjo, da priobčimo in izrečemo pohvalo slovenskim pevcem.
° Ivan Hanzal je umrl 30. aprila v 25. letu živenja, bil je jako marljiv mladenič ter ud in dramatičen igralec rojanske čitalnice. Pogreb je bil 2. maja, če prav v grdem vremenu, sijajen. Rakev sta peljala dva belca, na kterej sta bila dva venca, eden rojanske čitalnice z trobojnimi trakovi in napisom, druzega so darovali njegovi prijatelji, trgovski pomočniki z belimi trakovi; oba venca hrani rojanska čitalnica, da ju na vseh svetnikov dan na grob položi. Kedo bi bil mislil, da se vresniči, ko je pri igri Mlinar in njegova hci ko mlinar šel na sveti večer z duhovi v cerkev, da ho moral v letu umreti, ker ga je Jatiko videl. Naj bode zvestemu sinu majke Slave zemljica lahka.
*	Nova jama Z lepimi kapniki so našli v okolici blizu Bazovice, šla je gledat to jamo tudi komisija in jo našla v lepem stanuj takoj se je dal narediti obzidan vhod z vrati, da se ne bo škoda delala in kapniki lomili.
*	Blažena deutsche Kultur. Uže
večkrat smo se namenili omeniti, kako se je v Trst v kratkem vgnezdila neka kugu, ki se le pri Nemcih nahaja, namreč leto za letom hodi v Trst pod tirmo Volkssanger nobel beračija in po pivarnah v nespodobnih opravah kvasi nesramne pesmi, ter dela pohujšanje. Ni Italijani i noben drug narod ni tako nesramen, kakor so prav ti širokoustni dunajski kulturtragerji. Poprej je dunajska „prosveta" s „krahom" osrečevala Avstrijo, zdaj pošilja po svetu izmečke, ki javno nravnost podkopujejo z nagimi telesi, ostudnim vedenjem i poltenimi „Volks-liedern". Cas bi bil, da se tem „nobel" be-
račeru v Trstu i kodar koli so, na prsti stopi. Vlada, ki je v prvej vrsti poklicana, da varuje javno moralo, morala bi bila uže iz početka konec storiti takim nesramnostim, saj ona mora vedeti, da je prvi i najtrdniši državni steber javna nravnost.
*	Krojaško delalnico je odprl naš narodnjak g. Anton Kogoj v ulici av. Jakoba v starem mestu št. 1. II. nadstropje nad sladkarijo Battistella, ter se priporoča vsem prijateljem in znancem, naj ga z naročili podpirajo.
° Policija v gorenji okolici ni v pravih rokah, kodar spada v magistratovo področje, to smo uže večkrat omenili in tudi politično društvo se je o tej stvari obrnolo do visoke vlade, to da brez vspeha, ker vlada take stvari prepušča občinam. Zan-darji so pod poveljstvom okrajnih načelnikov in smejo le na njihovo povelje kaj storiti, ako žandarji pripeljejo kakega razsa-jalca ali nemirneža na magistrat, očita se jim, da za tako malo stvar ni vredno njih privržencev v Trst tirati, posebno se razteza to na vas Kontovelj, kjer ima magistrat veliko gardo svojih zaščitnikov; zatoraj se prav Kontovelj tako odlikuje v proti narodnem duhu.
Zadnje surove napake so morale vsakega Slovenca ganiti, ker se je v nemških listih o napadu na cesti pisarilo. V taki vasi, kjer ni narodnega čuta, tudi omike ni, in kdor nema ljubezni do svojega naroda, nema je tudi do svojega bližnjega.
Kontoveljci, vzemite v izgled druge vasi tržaške okolice, ktere so bolj mirne. Da se prav v takih slabih izgledih odlikujejo najbolj sini magistratovih služabnikov, to je dokazano, in ti so Liahoni in jim je lastna narodnost sramota.
Čuditi se je še bolj, da človek, ki je od c. k. mornarice domu prišel na odpust,
kaže z surovim vedenj t m, da je ko žival z dolgimi ušesi od doma šel, in z še bolj kosmatimi ušesi zopet na odpust prišel; to bi moral si. prošeski grand capovilla posebno zapamtiti. V tej stvari spregovorimo prihodnjič kaj več, ako se stvar ne vravna.
*	Tržaški koujederec. Kakor je v Trstu vsaka stvar posebna, tako imamo tudi konjederca, kteri presega vsacega Turka, kar se tiče nečlovečnosti. To sodimo mi po njegovih hlapcih, ki so naj bolj pripravni biti rablju pomogači pri vislicah. Nečloveško je bilo videti, ko je ta teden zvečer s za-njko ujel psa, ter ga tako zadrgnol, da je pes začel pojemati in še le po 5 minutah jc z velikim trudom oddrgnol struno. Vsak memogredoči se je jezil in strgali bi bili konjačevga hlapca, da ni bilo straže zraven. Nek težak se nij mogel zdržati, brcnol je hlapca, straža ga je precej v zapor gnala v veliko nevoljo obilo zbranega ljudstva. Priporočamo to društvu zoper trpinčenje živalij.
y V morje je pal nek zidar vsled pijanosti ; če tudi je pot široka pri morji, vendar je bila pijancu pritesna. Mornarji so ga rešili smrti.
° Obesil se je nek 15. letni fant v svoji sobi, pa čutili so zraven stanujoči ter prerezali vrvico in ga rešili smrti. Kako slaba je v Trstu odgoja otrok, to se kaže od dne do dne bolj. Šibe premalo, a preveč kruha dajo stariši dan danes otrokom.
4 Deklico zgubljeno,	pri 6. letih
našla je policija v mraku na	ulici; ni se
moglo zvedeti odkod je; dali	so jo v rejo nekemu rokodeljen.
*	Grda navada naših okoličanov in okoličank je, da vedno po potih pozdravljajo vsacega po laški, to je graje vredno, s tem se naša narodnost ptujcu pod nogo meče, s tem kažemo hlapčevanje ptujcu. Vsak okoličan, ki se nekoliko zaveda svoje narodnosti, mora vsacega o tem svariti, v svoji družini pa strogo vsako ptujščino za-branjevati, saj še tako polaščevanje kakor kuga napreduje. Vsak naj po slovensko pozdravlja in ne po laški pokvarjeno, kakor je zdaj navada.
" Iz ječe v ječo. Nek hudodelec, ka-koršnih Trst preveč ima, bil je iz ječe izpuščen zjutraj, ob 11. uri so ga uže zopet zaprli zaradi tatvine.
*	Vlačugarjev, ki kradejo, če dalje je več in prav te dni je policija neki dan napravila lov ob novi luki po dnevi o po-ludne in jih 30 zasačila. Posilna delalnica bi bila v Trstu na mestu.
-AnMAflTiAAfM*'-
Bazne stvari.
° Hudobna žena obesi zibelko mesto moža. Na Nemškem je šla hudobna žena v lekarno strupa kupovat, rekoč, da ima obilo podgan; lekarničar reče, da nema pripravljenega, naj drugi dan pride. On pošlje v tovarna prašat moža, čemu bo žena strup potrebovala; mož pravi: Za to da meni za-vda. Dogovorita se, da se mož dragi večer vede, kakor bi ga klalo, in naj na videz umre. Žena drugi dan res po mišice pride in lekarničar jej da neke kroglice, to se ve, da ne strupa; ona mu jih v jed zvečer zameša, on jih povžije, začne se premetavati in obleži kakor mrtev. Zena misleč, da je mrtev, zvleče tanj ko vrv skoz strop in mu jo ozanjka okrog vratu, ter gre pod streho, da ga kvišku potegne, kakor bi se bil sam obesil. Mej tem pa mož hitro vrv raz-zanjka in vzanjka zibelko, da je žena to kvišku vzlekla in privezala, da je visela. Zdaj gre zopet ▼ sobo, ko pa vrata odpre, tedaj jo mož z debelo palico prav dobro premlati, zibelka pa je visela na vrvi.
*	Ženska v skrinji. Blizu Napolja je 18. letna lepa deklica, ktero je imel nek mladenič za ljubo, porodila sina, zarad česar jo je on potem zapustil. Deklica brez pomoči zbrala si je druzega, ko pa prejšnji nje ljubček to zve, razsrdi se ter se ji zopet hlini. Odpeljal jo je v neko gostilnico v Napolje. Ko je ona zaspala, zavije jej on krog vratu ruto tako trdo, da jo je zadavil.
Legel je potem in spal veo noč; drugo jutro pa jo je zabil v skrinjo in jo odposlal na deželo v neko vilo, kamor je drugi dan on šel in poskusil se ustreliti, pa se je slabo zadel in je potem vse izpovedal.
Koristno naznanilo
prečast. dohovščini.
Tovarna za izdelovanje voščenih sveč, lastnina Alojzija Bader-ja v Gorici, ki je bila odlikovana se sreberno svetinjo in častnim diplonom pri svetovni rasztavi v Parizu leta 1855, na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici leta 1854, Mo-nakovem 1855, in Trstu leta 1871, priporoča svoje sveče iz čistega voska od čebel, pO nizkih cenah, ki se ne kidajo in ne one-čedijo altarja; gorijo mirno in se počasi povžijejo.
Cerkvena oskrbništva plačajo lahko koncem leta. Vsaka naročba se hitro in natančno po pošti ali po železnici spolnuje.
Pozor vincarji!
Kedor trto žveplja pridno, Vina bo imel obilno.
Podpisani se je letos z najboljšim rimskim žveplom preskrbel, siciljanskega nemam. Prodaja se v vrečah po 50 kr. in tudi na drobno po primerno nizki ceni. Okoličani in Kra-ševci, sezite po njem, doboste ga v Bazovici pri poštarju
Urbančiču.
Žvepljarji nove vrste
ktero se posebno s tem odlikujejo, da je vspešneje in se ložje opravlja, nego dosedajni mehovi. S tem novim žvepljarjem se lahko z tla naj višji latnik žveplja. Mehovi so po nizkej ceni : veliki po 2 gld. 50 kr., manjši po 1 gld. 50 kr. Dobivajo se narejeni pri kleparju g. Alojzu PollanctL, via Caserma št. 4 tik glavne pošte.

Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.