V S E B I N A
AKTUALNO
Dan slovenskih planincev.................................03
Na Kredarici slovesno ob letošnjih jubilejih Jakoba Aljaža.............................04
O slovenskem planinstvu..................................11
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
Obisk vodstva planinske organizacije na Direktoratu za šport...................12
Delovanje planinske knjižnice................................13
Nova čistilna naprava.....................................14
Spominski triglavski pozdrav...............................14
Oddaje o gorah................................................................................16
KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO
PLANINSKI VESTNIK ........................................................................16
KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE...............................................17
KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI...........................................................17
VODNIŠKI KOTIČEK...........................................................................17
KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO....................................................20
PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI
VABIJO....................................................................................21
POROČAJO.............................................................................22
IZ DRUŠTVENIH GLASIL........................................................................27
ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE.................zelena
R A Z P I S najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2005- OPOZORILO........ ZUO-01
Javni razpis za podelitev priznanj Stanka Bloudka za leto 2005 - OPOZORILO.......... ZUO-01
RAZPIS - PLANINSKI KOLEDARČEK za leto 2006 in januar 2007 ..........................................................ZUO-02
Pobiranje in obračunavanje turistične takse........................ ZUO-05
OBVESTILA: predsednikom MDO PD, društvenim delavcem in komisijam/odborom UO PZS...... ZUO-06
Odgovor Ministrstva za gospodarstvo na protest PZS >Društva izenačena z gostinci<.......... ZUO-07
PRILOGA - PZS >JUTRI< akcijski načrt planinske organizacije za nadaljnje delo........ priloga
TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572
TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri UO PZS je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana, pod številko: 02015-0253333651
A K T U A L N O
Vabimo vas na družabno srečanje
DAN SLOVENSKIH PLANINCEV 2005
pri Domu v Kamniški Bistrici
v soboto, 10. septembra 2005 z začetkom ob 11. uri
PROGRAM:
-	pozdravni govori predstavnikov Planinske zveze Slovenije, občine Kamnik, Planinskega društva Ljubljana-Matica, Združenja držav alpskega loka, tujih in sorodnih planinskih organizacij ter drugih povabljenih gostov,
-	prikaz starih lokalnih ljudskih običajev - žagarjev in gozdarjev,
-	ogled spomladi postavljenega spomenika Valentinu Slatnarju - Bosu,
-	prikaz dejavnosti vodnikov PZS, mladinskih planinskih taborov s tabornimi igrami za najmlajše in dela Gorske reševalne službe Slovenije,
-	informacija o razvojnih možnosti in predlogu zavarovanega območja Kamniško-Savinjskih Alp,
-	informacija o novi tematski planinski poti v Sloveniji - Via Alpina,
-	predstavitev knjižnih novosti Planinske založbe.
Za prijetno vzdušje ob pogostitvi in ples bo poskrbela glasbena skupina Brigite in Boštjana.
DOSTOP:
Kamnik - Stahovica - Kamniška Bistrica, 14 km.
-	peš po Koželjevi poti ob Bistrici: iz Stahovice po desnem bregu 2h 30, pot ob Bistrici od Stahovice do doma je izredno lepa in zanimiva;
-	avto: asfaltna lokalna cesta iz Stahovice do doma 8 km. Število parkirnih mest v bližini doma je omejeno, zato priporočamo parkiranje na parkirišču spodnje postaje gondole na Veliko planino in uporabo peš poti (do doma 4 km);
-	avtobus: v Kamniško Bistrico vozi le redni avtobus iz Kamnika ob 7:50.
Planinsko društvo Ljubljana-Matica Tomaž WILLENPART, predsednik
NA KREDARICI SLOVESNO
OB LETOŠNJIH JUBILEJIH JAKOBA ALJAŽA
Po stari slovenski in še posebej planinski navadi praznujemo spomine na preteklost, na trajne vrednote. in s tem osvežujemo, ohranjamo in utrjujemo temelje našega - slovenskega planinstva -sporočila >Piparjev<, da tuja roka zaznamuje pota, koče, in da so na slovenskih tleh le tuji kažipoti in napisi. Prav zato, da se obranimo tujca, je bilo leta 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, katerega naslednica je
Planinska zveza Slovenije. In 7. avgusta letos je minilo 110 let od postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, s katerim je Aljaž celo presegel >piparsko< sporočilo, kajti vrh Triglava je postal slovensko zemljišče.
Osrednja slovesnost je bila v soboto, 6. avgusta 2005, ko je bila dopoldne ob 11,00 uri Sveta maša pri
| kapelici Marije Snežne na Kredarici. Ob somaševanju osmih duhovnikov jo je vodil nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran. Že dan poprej, na Dan Marije Snežne (5. avgusta), so bile pri Sv. maši, ki jo je vodil dovški župnik France Urbanija, besede namenjene temu visokemu jubileju.
Organizatorji	prireditve,
prijavljene s strani PZS, namenjene spominu 110-letnice postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, 160-letnice rojstva Jakoba Aljaža, ki je eden od zgodovine in 110-letnice napovedi slabega vremena in nedeljski vzpon na vrh Triglava uri. Vreme je zdržalo, potem pa večeru je pričelo deževati. ki so v presledkih potrkavali na svečanosti dodali poseben popestrili svetovno znani tenorist
najpomembnejših mož naše Planinskega vestnika, so zaradi spremenili program svečanosti premaknili na soboto ob 14,00 so Triglav zajele megle in proti Rovtarski penkarji (potrkovalci), zvonove, so že pred mašo, prizvok. S petjem so mašo Janez Lotrič, solist ljubljanske Opere - baritonist Marko Kobal in pevci mešanega pevskega zbora Notranjske pod vodstvom Janeza Gostiše. Ljudsko petje in solista sta spremljala Tone Potočnik in Tomaž Plahutnik (citre). Dobrodošlico vsem zbranim je izrekel predsednik PZS mag. Franci Ekar. Posebej se je zahvalil gospodu nadškofu >tudi velikemu planincu Alojziju Uranu, da je prišel na to slovesnost, da si tako tudi delimo darove in dela, ki jih je naredil Jakob Aljaž<. Pozdravil je predsednika vlade Republike Slovenije Janeza Janšo, predstavnike diplomatskega zbora in še posebej ameriškega ambasadorja v Ljubljani g. Thomasa B. Robertsona, navdušenega planinca, ki ga je do Kredarice pospremil Danilo M. Sbrizaj, v.d. generalnega sekretarja PZS. S petka na soboto sta prespala v Staničevi koči, se v soboto udeležila svečanosti na vrhu Triglava in se popoldne vrnila v dolino. Gospod Robertson je bil vesel, da se je povzpel na vrh Triglava ob tako posebni in pomembni obletnici ter izrazil zadovoljstvo, da se je povzpel na goro, ki je velik nacionalni simbol Slovencev, ravno ob tako posebni obletnici. Vso srečo, vso zahvalo in vse najlepše počutje v tem prelepem gorskem svetu je zaželel predsednik PZS tudi vsem ostalim udeležencem svečanosti. Poudaril je, da je Triglav gora Slovencev, ki zbližuje in združuje, ki nas na vrhu razveseljuje. To je gora večnosti in neminljivosti. Triglav in stolp sta šla skozi vse vihre vojn, tragedij naroda.
Dovški župnik France Urbanija je v svojem pozdravu >vsem dobrim ljudem< poudaril pomen spomina na vse, ki >delajo čast našemu ljudstvu, našemu imenu<. Povabil je, naj se spomnimo našega alpinista Tomaža Humarja, ki je v nevarnosti. Spomnil je tudi na graditev kapelice leta 1992; poseben spomin pa je evharistija, ki so jo obhajali.
Gospod naškof Alojz Uran je navzoče med mašo tudi nagovoril:
>Dragi sobratje duhovniki, cenjeni predstavniki javnega življenja, bratje in sestre, ki ste priromali sem pod Triglav in vsi, ki nas spremljate prek valov Radia Ognjišče: Božji mir z vami vsemi! Z veseljem pozdravljam danes vse planince, gornike in alpiniste, ki ste se zbrali ob izjemnih jubilejih, ki se jih danes spominjamo tukaj: 110-letnice postavitve Aljaževega stolpa na Triglavu. Letos ste obhajali 110-letnico revije Planinski vestnik.
Zbrali smo se tu, kjer je valjasti kovinski stolp z zastavico na vrhu Triglava, 2864 m nad morjem, mejnik slovenskega ozemlja, izjemen krajinski motiv in nenadomestljiv simbol Slovenije dal postaviti Dovški župnik, ljubitelj planin, Jakob Aljaž leta 1895. Ob tej priložnosti naj poseben hvaležen spomin velja pokojnemu župniku Jakobu Aljažu, ki je veliko prispeval k razvoju slovenskega planinstva. Ob 160-letnici njegovega rojstva smo mu še posebej hvaležni, da je najvišjo goro Slovenije ohranil Slovencem, da je kot graditelj planinskih koč in kapel in poti v Julijcih, kot pevec, skladatelj, pisec in predvsem kot duhovnik nagovarjal iskalce gorskega miru, da bi v človeški želji po tihoti in lepoti znali razbrati najgloblje hrepenenje po Bogu, po neizmerni in nedoumljivi ljubezni, po večnosti.
Aljažev stolp je edinstvena stavba v svetu gorništva, poznana tudi v Evropi. Za Slovence pa ima ta stolp izreden simbolni pomen. Zamisel o njem se je Jakobu Aljažu, župniku na Dovjem, porodila ob njegovem prvem obisku Triglava leta 1887. Takrat je na njem stala stara lesena triangulacijska piramida. Ko je ta propadla, so hoteli nemški planinci prehiteti slovenske in postaviti novo. Toda Jakob Aljaž je bil hitrejši. Zemljišče vrh Triglava je odkupil od Dovške občine za pet goldinarjev. Podaril ga je Slovenskemu planinskemu društvu z željo, da bi ohranil "slovensko lice slovenskim goram". Načrt za stolp je naredil sam; bila je kombinacija valja in stožca. Stolp je izdelal klepar Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani, celotno akcijo pa je vodil Janez Klinar - Požganc, stalni sodelavec pri realizaciji Aljaževih načrtov. Dele stolpa so znosili na vrh Triglava farani iz Mojstrane in Dovjega in 7. avgusta - na jutrišnji dan -1895 sta Belec in njegov pomočnik v petih urah postavila in učvrstila ta stolp.
Leta 1908 je Anton Knafeljc, oče slovenske planinske markacije - to je rdečega kroga z belo piko v sredini - ob svojem 25 vzponu na Triglav s seboj prinesel belo barvo in z njo pobarval stolp. V naslednjih desetletjih so stolp velikokrat prebarvali s slovenskimi, italijanskimi narodnimi barvami. Knafeljc je to vojno sklenil s tem, da ga je spet prebarval s srebrno sivo črno. Po drugi svetovni vojni so ga prebarvali rdeče in mu dodali rdečo zvezdo. Ko pa so snemali nadaljevanko o Juliju Kugyju, so ga spet prebarvali v prvotne barve.
Leta 1999 je bil Aljažev stolp z vrhom po odloku vlade Republike Slovenije razglašen za kulturni spomenik državnega pomena in nato po zakonu o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lasti podržavljen.
Danes varuje Aljažev stolp na Triglavu... pod okriljem Planinske zveze Slovenije Planinsko društvo Ljubljana. Tako je zdaj ta Aljažev stolp narodna svetinja - materialni simbol slovenske zavesti na slovenskem simbolu, Triglavu.
Danes obhajamo praznik Gospodovega spremenjenja na gori. Že ti simboli so naše gore spreminjali in dali simbolni pomen., znamenje, s katerim se Slovenci identificiramo. Ta praznik, spremenjenje na gori, pa ima najgloblji pomen. Jezus je na goro Tabor povabil tri svoje učence: Petra, Jakoba in Janeza. Vedel je, da ga kmalu čaka skrajno ponižanje, trpljenje in smrt. Za učence se bo ob njegovem navideznem neuspehu podrlo upanje, zato se je pred njimi spremenil in jim razodel svoje božje veličastvo. Ta spomin njegovega božanstva bodo nesli s seboj za najtežje trenutke življenja. Zato so izrazili svojo misel: "Lepo nam je tukaj! Naredimo tri šotore." Tako lahko vedno rečemo, če s pravim namenom pridemo na gore, posebno v bližino našega Triglava: "Lepo nam je tukaj!" In vsa doživetja, ki jih doživljamo tukaj, so kot dragocen spomin, ki ga nesemo s seboj za težke trenutke naše poti.
Obhajamo tudi spomin Marije Snežne, kateri je posvečena ta triglavska kapela. Marija je bila nosilka božjega življenja. Vse besede je ohranila in premišljevala v svojem srcu; postala je živa monštranca, lepota, iz katere žari Božje obličje.
V	teh trenutkih smo duhovno povezani z romarji na Ajdni, kjer je še delno ohranjena prakrščanska bazilika iz 5. stoletja. Nad njo pa je kot čudovita igra narave, na južnem pobočju stola, melišče, oblikovano v obliki monštrance. Vsa ta znamenja nas danes, v evharističnem letu, posebej povezujejo v Slovensko Evharistično Navezo z vsemi ljudmi, s katerimi smo povezani, posebej bolniki in trpečimi. Te besebe: Slovenska Evharistična Naveza se kratko lahko izrečejo kot SEN. Na koncu svete maše, ob opoldanskem zvonjenju, bom zato podelil blagoslov z Najsvetejšim na vse štiri strani neba in tako blagoslovil našo slovensko zemljo, prepojeno z znojem in krvjo, da bo postala rodovitna za prihodnost.
V	teh trenutkih smo, bratje in sestre, posebej povezani tudi z življenjskimi težavami našega velikega alpinista Tomaža Humarja, ki se nahaja v zelo težkih razmerah v ledeniku v Himalaji. Že zjutraj sem molil zanj. Naš predsednik vlade mu je poslal SMS. Gotovo mnogi mislijo v teh trenutkih nanj. In če je Božja volja, naj bo rešen iz teh stisk.
Naj se danes in jutri, bratje in sestre, tukaj uresniči sen triglavskega župnika
Jakoba Aljaža, ki je zapisal - preroško: "Ne bo dolgo in romalo bo tisoče turistov na naš prekrasni Triglav. Ko bode ravnopravnost izvršena, se bodo narodi med seboj ljubili in tudi na Triglavu obhajali praznik sprave in neskaljene radosti." Amen.
(po magnetofonskem zapisu: sDK - povzeto po spletnih straneh www.rkc.si)
Ob 14. uri je bila svečanost pred Aljaževim stolpom na vrhu Triglava. Predsednik Vlade R Slovenije Janez Janša je v svojem govoru poudaril, da vrh Triglava zavzema posebno simbolno mesto. Ko se je začelo tekmovanje z vprašanjem, kateremu narodu pripada vrh Triglava, se je pričela pisati tudi zgodovina slovenskega gorništva. Če ne bi bilo dovškega župnika Jakoba Aljaža, bi bila ta zgodovina najbrž drugačna. Aljaž je v nekaj letih obrnil zgodovino, in sicer ne samo s postavitvijo Aljaževega stolpa, temveč je v enem letu postavil Aljažev dom v Vratih in Triglavski dom na Kredarici. Aljaž je bil genij tedanjega časa, ki je v sebi združeval domoljubje in podjetništvo, kajti postaviti v enem letu tak stolp in še Kredarico, je svojevrsten dosežek. Premier je prepričan, da so aktivnosti župnika Aljaža slovenske gore naredile za slovenske. Predsednik PZS Franci Ekar se je v svojem govoru pri Aljaževem stolpu spomnil, da je predsednik Vlade RS alpinist, >kar planinci radi slišijo<. Janez Janša je namreč 18.08.1986 preplezal sloviti Čopov steber v severni steni Triglava, za kar mu je predsednik PZS, ob tej priložnosti, izročil Spominsko priznanje, ki je bilo prvič podeljeno vsem, ki so to dejanje storili v preteklosti, na svečanosti, ki jo je PZS pripravila v soorganizaciji z Občino Kranjska Gora in Planinskim društvom Dovje-Mojstrana, ob 60-letnici prvega vzpona (Joža Čop, 26. junij 1945) 24. junija 2005 v Vratih. Spominska priznanja pa se bodo podeljevala tudi v bodoče vsem, ki bodo preplezali Čopov steber (več na www.pzs.si). Predsednik Vlade RS je bil nad izkazano pozornostjo presenečen, planinci pa počaščeni, da smo mu za preplezanje stebra lahko čestitali ob takšni svečanosti. Posebej je Franci Ekar v svojem nagovoru poudaril, da je Aljažev stolp, kljub nasprotovanjem, obstal in ostaja. Janez Lotrič in Marko Kobal sta zapela planinsko himno, ostali prisotni pa so se jima ob petju pridružili. Pesem je otoplila srca navzočih in celo megle so za nekaj trenutkov spoštljivo zapustile vrh Triglava. In ob koncu se je Franci Ekar zahvalil vsem, ki so pomagali in sodelovali na letošnjih jubilejnih planinskih dogodkih.
Obeh slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Državnega zbora France Cukjati.
V večernem kulturnem programu so sodelovali: svetovno priznani tenorist Janez Lotrič ob spremljavi Toneta Potočnika, znanega organista iz vatikanske katedrale Sv. Cecilije ter baritonist in solist ljubljanske Opere Marko Kobal. Ljubitelje gora in narave so prisluhnili še Obrtniškemu mešanemu pevskemu zboru

Notranjske pod vodstvom zborovodje Janeza Gostiše in moškemu pevskemu zboru Razpotje (Col) pod vodstvom zborovodje Lojzeta Bajca. Kar večkrat je bila na svečanostih zapeta himna Planinske zveze Slovenije Oj, Triglav moj dom, ki jo je zložil Jakob Aljaž in so jo prvič izvedli prav ob postavitvi njegovega stolpa. Ni le naključno dejstvo, da je pesem postala ne samo himna planincev, ampak domoljubna pesem vseh Slovencev, vsak dan bolj slišna in cenjena. Kulturni večer sta popestrila igralca Tone in Jernej Kuntner, program pa je povezovala Rada Polajnar, ki je prisotne za nekaj trenutkov popeljala nazaj v Aljažev čas - v leto 1886, ko je Aljaž prisotne nagovoril v Narodnem domu v Ljubljani (več: www.pzs.si). Še posebej je poudarila, da za zadnjih 22 let lahko z gotovostjo trdimo, da Aljaževo poslanstvo z neizmerljivim zanosom nadaljuje in širi dovški župnik France Urbanija. Kulturnemu programu so poleg
predsednika Vlade RS Janeza Janše in predsednika Državnega zbora RS Franca Cukjatija ter planincev, prisluhnili tudi prisotni člani vodstva PZS, njenega Upravnega odbora in Franc Kocbek, predsednik Nadzornega odbora UO PZS.
Obeh svečanosti in kulturnega programa se je udeležil tudi Marko Bradač, pravnuk kleparja Antona Belca, ki je PZS posredoval fotografijo svojega pradeda in kopijo originalnega ročnega zapisa poteka gradnje Aljaževega stolpa.
Po sklenjenem kulturnem programu je bilo >ožje< srečanje s predsednikom Vlade RS, predsednikom Državnega zbora, predstavniki vodstva PD Ljubljana Matica in PZS. Predsednik PZS Franci Ekar je opozoril na spremembe v zakonodaji, ki se nanašajo na delo v planinski organizaciji (pogojevanje dodelitve sredstev društvom s strani države s prenosom lastništva dela društvene lastnine na državo,.). Kar nekaj vprašanj je bilo o povezovanju oz. odnosih med Gorniškim klubom Skala in PZS. Pogovori se bodo nadaljevali v >dolini<. Dotaknili so se tudi karavlje >Morbenije<, za katero obnovo se je že pred leti zavzemal predsednik PZS, a je doživel ostre zavrnitve z utemeljitvijo, da mora Kredarica ostati kot najvišja slovenska planinska koča. Z mislijo, da nov čas in novi izzivi zanesljivo ne morejo škodovati ne planinstvu in ne politiki, so sklenili razgovor
Beseda večera je bila namenjena tudi skrbi za rešitev Tomaža Humarja. Potekala je telefonska koordinacija Toneta Škarje, danila Škerbineka in Francija Ekarja s predsednikom mednarodne komisije za reševanje (I.K.A.R.) Tonijem Grabbom in ostalimi službami v okviru EU, ki rešujejo v ekstremnih razmerah. Tudi predsednik Vlade RS Janez Janša se je aktivno vključeval v dogovore za potek reševanja na Nanga Parbatu. Vsi ti dogodki pa so pomenili tudi zbliževanje, nove razsežnosti in nadaljnje vizije našega pa tudi evropskega in svetovnega planinstva.
Predsednik PZS mag. Franci Ekar je predsedniku ACP (Alpine Club of Pakistan) g. Nazir Sabirju poslal zahvalno pismo za njegovo aktivno sodelovanje pri reševanju Tomaža Humarja.
Predsednik Nazir Sabir mu je odgovoril: >Dear Mr. Franc Ekar,
I thank you for your email and your kind appreciation of the efforts we made for Tomaz's rescue. I will pass on your message of thanks to the Pakistan Armys as well as to the heli pilots. The rescue has brought our two countries closer. I would take the firs opportunity to meet with you and other Slovenian friends. Let's hope we meet soon. Best regards Nazir Sabir<
(Besedilo pripravila glede na potek svečanosti in v sodelovanju s predsednikom PZS mag. Francijem Ekarjem: Jana Racman)
Praznovanje smo dostojanstveno sklenili. Nekateri so duhovno planinsko razumeli in dojeli vrednote Gore; nekaterim pa je usojeno, da gore, gorskih vetrov in bogov ne bodo nikdar dojeli ...in ostali bodo roboti časa in politike.
Da je jubilejna prireditev na gori tako prepričljivo bogato in planinsko duhovno uspela se moramo še posebej zahvaliti Občini Kranjska gora in njenemu županu Juretu Žerjavu, postaji GRS Mojstrana - članom in načelniku Dušanu Polajnarju, ki so bili zadolženi za redarstvo in varnost pohodnikov, PD Ljubljana Matica za razumevanje in odlično pripravo prostorov in nudenja logističnih storitev. Prav tako gre zahvala dovškemu župniku Francetu Urbaniji ter ljubljanskemu metropolitu in nadškofu msgr. Alojzu Uranu in predsedniku vlade RS Janezu Janši, da sta sprejela in se odzvala povabilu PZS in se planinsko prisrčno
vključevala v jubilejne planinske slovesnosti. Enaka zahvala velja predsedniku državnega zbora Francu Cukjatiju. V posebno čast pa si PZS šteje, da se je enako, na povabilo PZS, svečanosti in vzpona na Triglav udeležil ameriški ambasador g.B. Robertson.
Posebno zahvalo pa se še posebej namenja Ministrstvu za obrambo R Slovenije za odobritev helikopterskih poletov za stroge namene prevoza snemalne opreme in opreme izvajalcev v programu ter vsem, ki so sodelovali v prireditvenem delu; Radi Polajnar za pripravo povezovanja kulturnega programa, Janezu Lotriču, Tonetu Potočniku, Marku Kobalu, Tomažu Plahutniku, pevskemu zboru razpotje (Col), obrtniškemu mešanemu pevskemu zboru Notranjske, očetu in sinu Tonetu in Jerneju Kuntnerju in delavcem Meteorološke postaje Kredarica.
Izjemna zahvala je namenjena predstavnikom in delavcem PZS; posebej še Jani Racman za celovito koordinacijo priprav in poteka prireditev, za obveščanje in logistiko; Tonetu Škarji, Danilu M. Sbrizaju ter markacistom PZS, ki so še posebej, v ta namen, strokovno in kakovostno obnovili varovala po poti na Triglav in za obnovo Tominškove poti in poti >Čez prag<, gorskim reševalcem za neposredno prisotnost, kot pripravljenost v primeru nesreče ali nudenja pomoči. Zahvala vsem novinarjem, televizijskim in radijskim reporterjem in snemalcem, ki so se odzvali povabilu PZS in poročali ter spremljali 110 letni jubilej na gori in Vrhu ter s tem svečanost ponesli tudi v domove.
Sklepna misel pa ostaja simbolična, vendar aktualna: da bomo formalno pravno uredili lastništvo Aljaževega stolpa, ki ga je Jakob Aljaž, takratni dovški župnik postavil na lastnih 16 m2 zemljišča in vse podaril Slovenskemu planinskemu društvu, ki je združevalo slovenske planince, ter da se vse takrat podarjeno preda v last Planinske zveze Slovenije, kot naslednice Slovenskega planinskega društva, ki bo, kot najboljši gospodar, skrbela za ohranitev tega resničnega simbola slovenstva.
PZS je pridobila vse originale dokumente, ki potrjujejo pogodbo o nakupu zemljišča in >aljažev< testament, ki se nahaja v njegovi župnijski kroniki iz leta 1895. Ob tem pa moramo izreči obžalovanje, da je minister
za kulturo dr.Vasko Simoniti opravičil svojo udeležbo na svečanostih. Prav kulturno ministrstvo pa je v letu 1999 Aljažev stolp razglasilo za kulturni spomenik I. kategorije. Slovenski planinci upamo, da na formalno pravno ureditev lastništva ne bo potrebno čakati nadaljnjih 100 let.
mag. Franci EKAR
FOTO:
Arhiv PZS in Arhiv Marko Bradač
Jakob Aljaž se je rodil 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro. Šolal se je v Smledniku in nato v Ljubljani, kjer je tudi končal gimnazijo. Na Dunaju je pričel s študijem filozofije, vendar se je kmalu preusmeril v bogoslovje, ki ga je študiral v Ljubljani. Mašniško posvečenje je prejel julija 1870. Kot kaplan je služboval v Tržiču (1871-1880), nato pa naprej kot župnik na Dobravi pri Kropi (1880-1889) in potem na Dovjem (1889-1927). V letih 1889-1892 je bil tudi okrajni šolski nadzornik. Umrl je 4. maja 1927 na Dovjem, kjer je tudi pokopan.
n
Novinarska konferenca je bila sklicana v prostorih PZS, 3.8.2005. O letošnjem letu, ki je zanesljivo leto častitljivih spominov je na konferenci spregovoril predsednik PZS mag. Franci Ekar. Novinarjem pa sta bili podani tudi informaciji o izgradnji dveh novih čistilnih naprav in o zasedanju skupščine Mednarodne komisije za reševanje v gorah (I.K.A.R.), ki bo prihodnje leto v Sloveniji.
Planinska zveza Slovenije je bila 6. in 7. avgusta letos organizator in prijavitelj
svečanosti in praznovanj ob 110-letnici postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Svečanosti se je, na povabilo predsednika PZS, udeležil tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji gospod Thomas B. Robertson, ki je bil nad organizacijo tako svečanosti, kot pristopa do vrha Triglava izredno navdušen. V zahvalo, je veleposlanik skupaj s soprogo, v torek 23. avgusta v svojo rezidenco v Ljubljani, povabil na prijateljsko večerjo predstavnike PZS, ki so mu omogočili, da je "osvojil" Triglav - predsednika PZS mag. Francija Ekarja, v.d. GS PZS Danila Sbrizaja, ki ga je spremljal na poti in člana GK UO PZS in gospodarja PD Javornik Koroška Bela Zvoneta Tavčarja, s soprogami. Sprejema so se udeležili še Irski veleposlanik gospod Gary Ansbro s soprogo, veleposlanikovi prijatelji in člani amariške ambasade.
DOBRODELNA AKCIJA >ZA TRIGLAV<
Dobrodelna akcija >Za Triglav<, ki jo skupaj s Planinsko zvezo Slovenije izvajata podjetji PS Mercator in Procter&Gamble, je usmerjena v izboljševanje varnosti planincev in ohranjanje okolja na področju Triglava.
V	obdobju od 9. junija do 11. oktobra 2005 bo del sredstev od prodaje izdelkov vseh znamk podjetja Procter&Gamble v trgovinah Mercator namenjen donacijam v akciji >Za Triglav<. Podjetji načrtujeta, da bosta za donacije tako zbrali približno 15 milijonov tolarjev.
V	dobrodelno akcijo so vključeni vsi izdelki znamk Ariel, Lenor, Jar, Pampers, Always, Alldays, Discreet, Pantene, Head&Shoulders, Herbal Essences, Old Spice in Secret.
Med dobrodelno akcijo so vse podrobnejše informacije o akciji in poteku del na voljo v Mercatorjevih tiskanih medijih in na telefonski številki 01 431 50 83.
Več o akciji si lahko preberete na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije www.pzs.si
Ogledate si lahko tudi spletno stran http://www.za-trigiav.si
Zberimo 15 milijonov!
¿m K. jar
rj * ^
-•rU.il mE, ./j «¿2® fii
il'|UII-X	'ItVftt.'	>i'
famperc
10% popust
J<2sest
V Obvestilih PZS, št. 7/8 je v prilogi Slovensko planinstvo objavljeno pismo predsednika PZS g. Francija Ekarja. V pismu je v izkrivljenem kontekstu omenil tudi moje ime, zato želim, da objavite pojasnila in popravke, ki jih prilagam, v prvi naslednji številki Obvestil PZS.
Lepo pozdravljeni
Andrej BRVAR
O SLOVENSKEM PLANINSTVU
Predsednik PZS g. Franc Ekar je v pismu-vprašalniku uglednim slovenskim osebnostim nanizal nekaj vprašanj povezanih s planinsko organizacijo. Osnovni razlog moj reakcije ni razglabljanje o tem kakšno mnenje o intelektualnem potencialu planinske organizacije imajo po prejemu pisma-vprašalnika te modre glave, pač pa dve trditvi predsednika, ki povsem izkrivljeno opisujeta dejansko stanje.
1. Predsednik PZS je zapisal "na vaš cenjeni naslov se obračam s prošnjo, da bi v času različnosti pa tudi razpotij in stranpoti namenili nekaj misli in zapisali vaše poglede o nadaljni usodi in smeri našega planinstva . da o tem, čeprav nekoliko pozno odpremo tematiko tudi pri nas in s svojimi objektivnimi pogledi, naprednimi znanji, predlogi in osveščenostjo do gora pomagamo planinstvu, planinski organizaciji " (podčrtal avtor).
Predsednik ob teh zapisanih besedah hote ali nehote pozablja, da imamo v planinski organizaciji Vodila. V prvi polovici devetdesetih let, ko se je planinska organizacija soočila s prvimi vplivi tranzicije, so se vsakodnevno odpirala nova vprašanja, ki so terjala odgovor in ukrepanje, če nismo hoteli izgubiti pridobljenih pozicij. Skozi razprave je zelo zgodaj dozorela ideja, da planinska organizacija namesto pragmatičnih receptov potrebuje razvojni dokument. Zato so Vodila nastajala tri leta. Vodila je sprejela skupščina PZS 1999 leta po triletnem usklajevanju stališč. Vodila so šla skozi podobno proceduro kot najpomembnejši dokumenti Planinske zveze Slovenije.
Res je, da bi nekateri na Vodila najraje pozabili, ker so v njih zapisane nekatere stvari, ki so v nasprotju z današnjo prakso v Planinski zvezi Slovenije. Korektno bi bilo, da tisti, ki meni, da je kakšno stališče ali usmeritev preživeta, le-to spremeni po podobni proceduri kot je bilo sprejeto, ne pa, da se pri uglednih ljudeh po nepotrebnem ustvarja vtis, da smo brez vsakršne orientacije.
2. V točki 3. se predsednik dotika razmerja med politiko in planinsko organizacijo. Med drugim je zapisal: >Zatorej, ko sedaj ni nikakršne neposredne politično vplivne prisotnosti, kot je bila do dobrih devetdesetih let, ko je bil še predzadnji predsednik npr. predsednik ZSMS, da ne govorimo od časa 1948 dalje, ko je imela država neposredni kadrovski in planski vpliv na planinstvo in ko so bili funkcionarji tudi politično zapriseženi.<(podčrtal avtor). Predsednik RK ZSMS sem bil v času od 1982 do 1984, predsednik Planinske zveze pa od 1990 do 2001. V politiko sem zašel kot načelnik mladinske komisije PZS leta 1980 zahvaljujoč procesom v ZSMS, ki so čez deset let pripeljali tudi do osamosvojitve Slovenije. V to se lahko prepriča vsak, ki pregleda sestavo vodstva mladinske organizacije, na katerem čelu sem bil takrat. Da smo bili tujek takratni politiki, smo dovolj nazorno čutili , ko so nam v raznih sobanah na Tomšičevi in Komenskega ulici pogosto >tovariško< prali glave. Mladinski organizaciji sem predsedoval v obdobju, ko je Franci Ekar kot predsednik PD Kranj takim tovarišem podeljeval cepine in častne izkaznice planinskega društva Kranj.
Življenski izlet v politiko mi je veliko prinesel in koristil. In upam se priznati, da sem se v tistih letih ogromno naučil, za kar sem vsem hvaležen. Eno od mojih glavnih bolečih spoznanj tistega časa je bil aksiom, da v politiki za moralo ni prostora. Moje konkretne izkušnje tedanjega časa so to tudi potrjevale in to je bil tudi razlog več, da sem jo po štirih letih pobrisal iz politike. Od takrat naprej (1984) nisem član niti funkcionar nobene politične stranke.
Predsednik g. Franci Ekar si ob osiranju mojega imena ni privoščil le površnosti, kar je sicer njegova odlika, pač pa je poskušal povsem neupravičeno prevaliti greh, ki bremeni njega, na moj hrbet. Teži ga namreč breme nespoštovanja nestrankarske drže Planinske zveze Slovenije in nespoštovanje sklepa izredne Skupščine, ki je tako opredelitev nedvoumno potrdila. Če spletne strani ne lažejo (http://www.gorenjska.lds.si/), je bil Franci Ekar v juliju 2005 še vedno član Izvršnega odbora LDS za Gorenjsko. Torej je funkcionar politične stranke kar Vodila in sklep skupščine izrecno prepovedujejo. Če najvišji predstavnik ne spoštuje sklepov najvišjega organa, potem se kaj takega težko pričakuje od navadnih članov. Od tu naprej pa do anarhije, o kateri piše eden od uglednih intelektualcev, pa ni več daleč.
Namesto argumentiranega in odkritega soočenja s pravo situacijo predsednik PZS g. Franci Ekar v tej točki pisma ponovno poskuša dobiti potrditev njegovi tezi, da kritiki njegovega dvojnega funkcionarstva (v politični stranki in Planinski zvezi) pravzaprav odrekamo ljudem temeljno ustavno pravico - biti voljen. To je seveda daleč od resnice. Zato njegova trditev v pismu-vprašalniku, da >sedaj ni nikakršne neposredne politično vplivne prisotnosti, kot je bila do dobrih devetdesetih let> pomeni najmanj debelo sprenevedanje.
In za nameček, da kdo ne bi mislil, da je tako strastno zavzemanje za nestrankarsko držo planinske organizacije zgolj posledica moje izkušnje s politiko, še tri citirane misli o civilni družbi, politiki in intelektualcih iz intervjuja z Francetom Bučarjem na TV Slovenija 17.10.2004:
- če hočeš biti samostojen se ne smeš strankarsko opredeljevati
-	intelektualec se ne more vpreči v politično stranko
-	moralno se boš obglavil, če se boš spečal s stranko. Na ta način se bivši način vladanja presaja v nove čase.
Andrej BRVAR
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
OBISK VODSTVA PLANINSKE ORGANIZACIJE NA DIREKTORATU ZA ŠPORT
Pogovor, ki je bil 22. julija 2005, je bil namenjen predstavitvi PZS, pripombam na letošnje zmanjševanje ali črtanje postavk, ki so v preteklem letu zagotavljale sofinanciranje programa planinske organizacije (vložili smo pisno argumentacijo za naše prigovore), kot tudi obravnavi za planinstvo pomembnih in aktualnih zadev, ki jih v nadaljevanju na kratko predstavljam. Pri pogovorih je s strani MŠŠ R Slovenije, poleg dr. Damirja Karpljuka, sodeloval tudi prof. Nace Polajnar. S strani PZS pa predsednik mag. Franci Ekar in podpredsednika Tone Škarja ter Danilo Škerbinek.
Kot je znano, je bil Zakon o planinskih poteh umaknjen iz obravnave, v teku so dopolnitve, ki jih pripravljajo na Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za šolstvo in šport. Opozorili smo na zadeve, ki jih mora Zakon razumno obravnavati in s tem urediti, istočasno pa prosili za podporo, da bi bil Zakon čim prej dan v postopek sprejemanja.
Planinska zveza Slovenije je neodložljivo vpeta, še posebej po vstopu v EU, v več mednarodnih organizacij, katerih predmet delovanja je planinstvo, alpinizem, varstvo narave, tekmovalni športi s področja planinstva itd. Sodelovanje PZS s temi organizacijami je tudi zelo koristno, prenos izkušenj olajšuje marsikatero zagato pri delu, povečuje možnost za strokovnost dela itd. Sodelovanje PZS v teh mednarodnih institucijah in organih zahteva tudi poravnavo članarin in aktivno sodelovanje v njihovih delovnih organih, česar PZS s skromnimi sredstvi ne zmore pokriti. Zaprosili smo za namensko dodelitev sredstva.
Sofinanciranje večjih vzdrževalnih ali investicijskih del na naših planinskih postojankah s strani države je po nedavno sprejetem sporočilu možno le, če so objekti državna lastnina ali lastnina lokalnih skupnosti. Obrazložili smo historijat naših objektov in stališče PZS do navedenih zadev, predlagali razne druge možne oblika za dosego sofinanciranja koč iz javnih virov in pozvali sogovornike, da poiščejo drugačne rešitve, ob tem, da je pred nami potreba po temeljiti obnovi domala vseh planinskih koč. Za našo problematiko so pokazali razumevanje, opozorili na potrebo po našem načrtnem pristopu do obnove koč in obljubili nadaljnje pogovore o tej problematiki.
Novosti v Zakonu o zdravstvu so zelo razburkale planinsko javnost, saj je planinarjenje ena od dejavnosti, ki je dostopna najširšim množicam, istočasno pa je bila neutemeljeno razvrščena med adrenalinske športe. PZS je že opravila številne korake, da se ta zmota prekliče, zaprosili pa smo tudi sogovornike za podporo, ki so jo zagotovili.
Kategorizacija alpinistov in športnih plezalcev, od katerih mnogi sodijo v sam svetovni vrh, je diferencirano obravnavana v primeru z ostalimi vrhunskimi športniki. Olimpijski komite Slovenije (OKS) je že napovedal tozadevne pogovore z zvezami, ki imajo vrhunske športnike. Sogovorniki nas v zahtevi podpirajo, predlagajo pa, da mora PZS, kot planinska krovna organizacija in nosilka te športne dejavnosti, čim prej najti z OKS možnost za pogovor in zahtevati enakopravni odnos. To mora PZS zagotavljati tudi njeno članstvo v komiteju.
Slovenski alpinizem zaradi svoje prepoznavnosti, pomena in nadaljnjega razvoja potrebuje na dve ali vsaj tri leta večjo >nacionalno< t.j. od države podprto alpinistično odpravo v svetovna gorstva. V tem smislu je treba doseči tudi večjo povezavo ter sodelovanje interesov s strani vojske, policije, fakultete za šport itd, saj sedanje parcialno iskanje rešitev ni v interesu celovitega razvoja alpinizma. PZS mora z načrti o nacionalnih odpravah informirati več forumov (strokovni svet, ministrstvo, vlado, doseči uvrstitev predloga v razvojno strategijo koalicije, poskrbeti za pobude še iz drugih strokovnih krogov,..) Mnoge sedanje odprave so naravnane preveč interno, izbor udeležencev pa izveden preozko.
Mineva več kot 40 let, kar je takratni Zavod za šolstvo RS izdal priporočilo vsem osnovnim in srednjim šolam v Sloveniji, da kot neobvezni program, ki dopolnjuje osnovni učni program, izvajajo program Planinske šole. Takratni program planinske šole PZS je bil med prvimi v alpskih planinskih organizacijah Evrope. Po več ponatisih in izpopolnitvah je program planinske šole letos doživel sodobno vsebinsko in pedagoško izvedbo. Sogovornika smo zaprosili za novo priporočilo v tem smislu, saj bi s tem marsikateremu PD olajšali vstop v šolske zavode, za pomoč pri izvedbi programa planinske šole pa ponudili planinska društva s planinskimi vodniki in drugim strokovnim kadrom. Sogovornika sta pobudo sprejela, PZS ponudila tudi sodelovanje v akciji: Hura - prosti čas, o čemer nas bodo obvestili, ter sodelovanje na regijskih posvetovanjih prosvetnih delavcev, kjer bi predstavil možnosti izvajanja planinske šole in delo planinskih krožkov. Podrobnejši pogovor o izvajanju dogovorjenega je predmet sestanka, o katerem nas bodo prav tako obvestili. Izpostavili smo tudi odnos do prostovoljstva, ki se mu v današnjem času ne daje več vrednosti in prioritete, ki ju je bilo takšno delo deležno nekdaj. Ne sme biti dvoma, da je ta množična oblika športne dejavnosti koristna za človeka ter narod.
Seznanili smo o prizadevanjih organizacije pri izgradnji učno-informacijskega-vzgojnega centra (IUVC) v Mojstrani, v katerem bo tudi Slovenski planinski muzej, Predstavili smo vsebino in pomembnost projekta, še posebej iz mednarodnega zornega kota, doslej opravljenih aktivnosti in zaprosili za podporo pri realizaciji tega projekta.
Obvestili smo tudi o dejavnosti Planinske zveze Slovenije, ki že dolgo vrsto let nudi strokovno alpinistično izobraževanje in pomoč prebivalcem Nepala, s čemer aktivno prispeva v tej nerazviti državi ter k zaposlovanju domačinov, istočasno pa s tem pripomore k tamkajšnjemu varnejšemu izvajanju planinsko-alpinistične dejavnosti. V mednarodnem pogledu gre za dejavnost, ki Sloveniji daje visok rating, PZS pa meni, da bi tudi država morala aktivneje sodelovati pri tem projektu.
Dne 6. avgusta bo na Kredarici proslava ob 110 letnici Aljaževega stolpa. Mašo bo daroval slovenski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran; 7. avgusta bo proslava na vrhu Triglava. V primeru slabega vremena pa bo svečanost potekala v nedeljo popoldne v Vratih. Oba sogovornika sta bila povabljena na ta slovesni dogodek.
Ob koncu smo se zahvalili tudi za upoštevanje predlogov PZS za članstvo v Strokovnem svetu za šport pri vladi RS in v razmerah, ki so prisotne, ugotovili potrebo, da bodo člani zanesljivo strokovni ter aktivni in tako zagovarjali vlogo, pomen, delo in vsebine planinstva.
Zapisal: Danilo ŠKERBINEK
DELOVANJE PLANINSKE KNJIŽNICE
Na sedežu Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9 v Ljubljani deluje Planinska knjižnica, kjer si lahko knjige tudi izposodite.
Planinska knjižnica bo ponovno odprta prvi ponedeljek v mesecu septembru od 17,00 do 19,00 ure.
V prejšnji številki Obvestil PZS smo objavili, da je bila podeljena diploma kupcem modre energije Planinskemu društvu Križe. Naknadno smo izvedeli, da je enako diplomo, že pred časom, prejelo tudi Planinsko društvo Domžale.
NOVA ČISTILNA NAPRAVA
Pri Poštarskem domu na Vršiču (PD Pošte in Telekoma Ljubljana) je bila 14.08.2005 slovesno odprta čistilna naprava, že štirinajsta po vrsti. Vrednost je 12 mio SIT. V kratkem bosta odprti še dve, in sicer na Peci in Grogatu; na Komni pa deluje že od začetka letošnje planinske sezone. V pričakovanju izgradnje čistilne naprave pa je tudi koča na Blegošu. Skupno bo torej zgrajenih 17 alpskih čistilnih naprav.
Ob otvoritvi na Vršiču je poleg pozdravov in čestitk Planinskemu društvu PT Ljubljana, predsednik PZS mag. Franci Ekar še posebej poudaril:
"Veseli smo takih ustvarjalnosti, ko z dejanji dokažemo našo osveščenost do gorske narave, do varovanja gorskih vodnih talnic.Teorija se vse bolj bohoti, in oddaljuje od prakse; enako tudi stroškovno postaja vse dražje, pa tudi parole in razna naravovarstveni dogajanja brez konkretnih dejanj in uresničevanja so bolj v škodo, kot korist. Uspeh in cilj je samo v realizaciji in kakovostnem obratovanju čistilne naprave na gori. In cilj nam je v planinski organizaciji, da se vsak planinski objekt opremi z naravovarstveni ekološkimi napravam in ustrezno opremo. Uspeli smo z zakonodajo o malih čistilnih napravah, da jih nameščamo z občinskimi lokacijskimi dovoljenji, ki ne terjajo zahtevnih postopkov. Enake uspehe dosegamo z "akcij " odprave uporabe naftnih derivatov na gori - to je z nameščanjem sončnih kolektorjev in elektro-kabliranjem. Da pa se vse to tako zanesljivo, delovno in kakovostno uresničuje, gre zahvala društvom, kjer vlada še vedno velika prisotnost prostovoljstva, kot odnos in cilj, kaj bomo za društvo naredili v javnem interesu in za javno dobro. Žal pa povsod ni tako. Na nekaterih področjih takšna zavzetost vse bolj izginja in se preusmerja v vse bolj lastne-profitne cilje. Postavlja se vprašanje: Kaj bo ceneje, če bom član društva.Upadanje prostovoljskih aktivnosti in prostovoljnega dela pa zanesljivo ni vizija društvene prihodnosti. Potrebno pa je poudariti, da se tudi država vse bolj zaveda ekoloških nujnosti, in da zna ceniti delo društvenega prostovoljstva. Zatorej nas veseli sporočilo MOP R Slovenije, da bodo s finančnimi pomočmi oz. sofinanciranji aktivno sodelovali tako sami, kot preko drugih institucij in Strukturnih skladov.<
SPOMINSKI TRIGLAVSKI POZDRAV
Bohinjska rudarja, lovec in ranocelnik so pred 227 leti prvi utrli in označili pot na Triglav. Rudar iz Jereke Matevž Kos in rudar iz Gorjuš Luka Korošec, lovec na gamse Štefan Rožič in uradni ranocelnik v Stari Fužini Lovrenc Willomitzer, ki so 24. avgusta sklenili poiskati pot na vrh Triglava, so dva dni kasneje prvič stopili na najvišjo točko današnje Slovenije. Pot jih je vodila ga plazu so stopili na vrh. Smer, kjerpreko Velega polja proti zahodu in prek Zelene so se vzenjali so zaznamovali s kamnitimi možici, da je naslednjič ne bi zgrešili. Čeprav so se nadelane in označene planinske poti pričele pojavljati šele v 19. stoletju, lahko to štejemo za prvo markacijo v naših gorah.
O pomenu tega dejanja priča podatek, da so Bohinjci s tem dejanjem kar za 8 let prehiteli prvopristopnike na Mt. Blanc, za 22 let prvopristopnike na Grossglockkner (med njimi je bil tudi Valentin Stanič) in za 87 let prvopristopnike na Matterhorn.
Predsednik PZS mag. Franci Ekar je v slovesnem nagovoru med drugim spomnil tudi na številne jubileje v letošnjem letu. Dejal je: >Slovenci smo bili, smo in bomo zanesljivo spoštljivo ljudstvo do gora in bomo še naprej vztrajno sodelovali s tistimi, ki se borijo za ohranitev gorskih, planinskih lepot in njenih skrivnosti, da bi gore, vrhovi še naprej ostajali kot najpopolnejša svetišča tega modrega planeta. Zatorej ob tem veličastnem spominu na osvojitev pred 227. leti slovenskega narodovega simbola - vrha Triglava, vsa slava in čast bohinjskim >srčnim< možem, da so opravili to pogumno in za narod plemenito dejanje. O osvajanju vrhov in težkih pristopov je izrekel v pozdravnih nagovorih nekdanji predsednik ZDA Roosevelt, tudi odličen plezalec in lovec: <.
Ob primerjalnem svetovnem pregledu prvopristopništev - osvajanja vrhov, gora. smo Slovenci med in precej pred pionirji - osvajalci težkih pristopov na vrhe, kot je npr. vrh Wetterhorn, osvojen oz. premagan šele v letu 1845, ob katerem pravijo, da se je takrat šele pričel moderni šport, >alpinizem<.
Ob teh spominih na osvajanja gora ne smemo mimo dejstev, da so bile to močne zavesti človeka v pripadnosti do gora, kot tudi neomajna hotenja v lastnem preverjanju moči, vztrajnosti in v pričakovanju zmage nad goro..in tudi razmišljanja, kako so se planinski narodi opredeljevali, odločali o prednostih na gori,. so še vedno aktualna, skoraj identična tudi v današnjem času, kajti del ljudstev daje prednost >poti<, njeni vsebini, trdnosti, doživljanju in vzponu na goro; medtem, ko drugi izrazito namenjajo prednost le >cilju<. Pri organizacijskih društvenih izhodiščih pa so bila in so še prisotna načela in upoštevanja ljubezni do domačih >tal<, nacionalnih stremljen, patriotizma in tudi v slovenskem primeru je
bilo slovensko domoljubje v popolnem ospredju. Vsaka napredna država zazna dejstvo, da gora v vsej svoji velečini in brez kompromistnosti najbolj polno izoblikuje karakter človeka.
Letošnje leto je za PZS pomembno, saj je to leto - leto planinskih jubilejev, ko slavimo in častimo dela in zapuščino Jakoba Aljaža: stolp vrh Triglava, svet na Kredarici, Aljaževo rojstvo pred 160. leti in še posebej smo ponosni na 110-letno sopotništvo Planinskega vestnika.
Veselijo nas tudi društvene aktivnosti, saj smo v letošnjem letu zgradili in namestili že štiri čistilne naprave in pričakujemo dokončanje pete. To so stvarna dejanja za varovanje gorskega sveta in za varovanje gorskih talnic. Z enakimi željami pričakujemo razrešitev >planinskih< zakonodaj, še posebej zakona o TNP ter Zakona o planinskih poteh. Prepričani smo, da bo vladajoča politika napredna, da bo dala polno prednost varovanju in ohranjanju gorskega sveta.
Spoštovana županja občine Bohinj, občani Bohinja, ob tem vseslovenskem pomniku, spominu na >štiri srčne može< vam iskreno čestitam k prazniku, ki je tudi bohinjski občinski praznik - v čast in spomin na osvojitev Triglava v letu 1778. Obenem se zahvaljujem občini za dobro sodelovanje in podporo planinstvu, kot tudi za delovanje in iskanje partnerskega sodelovanja za nadaljnji razvoj varovanja in ohranjanja gorskih zakladov in gorskega sveta.
Planinstvo pa brez aktivnega sodelovanja z lokalnimi, gorskimi skupnostmi nima popolne optimalne možnosti za izdelavo vizije razvoja in delovanja, kajti samo prostorski akti občine: strategije, prostorski red. morajo biti resnično vsestransko oblikovani in upoštevani tudi v splošnem javnem interesu ohranjanja in razvoja podeželja, ki se dviga do samega vrha gore. Bodimo in ostanimo tako močni v duhu, volji, vztrajnosti in predanosti, kot so bili slavni >štirje srčni možje - Bohinjci<.
Svečanost ob spomeniku Štirim srčnim možem so pospremili slikoviti lovski rogisti iz Bohinja, mladinski pihalni orkester Bohinj, Janez Petkoš predsednik PD Bled in pesnik, sek-stet LIP ter solist ljubljanske opere - baritonist Marko Kobal ob spremljavi Olene Bolyubaš. Občina Bohinj pa je prizadevnim bohinjskim gorskim reševalcem podelila za njihovo nesebično pomoč občinsko priznanje.
Slovenci smo v štiridesetih letih osvojili vseh 14 osemtisočakov sveta
Slovenski alpinisti so postavili mejnike tudi v drugih svetovnih gorstvih. Po podatkih je tako na štirinajstih osemtisočakih stalo kar 60 Slovencev, med njimi jih je Viki Grošelj osvojil deset. Slovenski alpinisti pa so preplezali kar nekaj prvenstvenih smeri, kar Slovenijo uvršča med himalajske velesile.
ODDAJE O GORAH
Seznanjamo vas s seznamom oddaj o gorah, ki nastajajo v izobraževalnem programu TV Slovenija v programskem letu 2005.
Termini predvajanja: POHORJE
Dokumentarna serija, 4 x 30 minut, 1. del
4.10.2005, TV SLO 1 ob 17.30. uri (opomba: tedenski niz)
OLTARJI ŠPIKA
Dokumentarna oddaja, 50 minut, 1.11.2005, TV SLO1 ob 21.00. uri MAKALU
Dokumentarna oddaja, 50 minut, 3.1.2006, TV SLO1 ob 21.00. uri
KOMISIJE UO PZS POROČAJO
Vse, ki še niste naročeni na Planinski vestnik obveščamo, da lahko posamezni izvod revije kupite na PRODAJNIH MESTIH, ki so objavljena na spletnih straneh PZS: www.pzs.si). Naročite pa ga lahko po e-pošti: pv@pzs.si . Letna naročnina je 6.950 SIT (50 EVR za tujino). Članarina PZS za člane kategorije A planinske organizacije vključuje naročnino.
10 PREDSTAVITVENIH PANOJEV 110-let PLANINSKEGA VESTNIKA in ALJAŽEVEGA STOLPA in 30 let MAKALUJA, SI LAHKO OGLEDATE NA SPLETNI STRANI: http://www.planinskivestnik.com/obvestila.htm. PANOJE SI LAHKO, PO PREDHODNI NAJAVI, TUDI IZPOSODITE ZA PREDSTAVITEV V VAŠEM KRAJU.
KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE
Komisija za varstvo gorske narave UO PZS sporoča vsem PD in MDO, da je natisnjena nova in posodobljena izkaznica GORSKI STRAŽAR, ki je v skladu s Programom usposabljanja za gorske stražarje, objavljenem v Obvestilih PZS, št. 10/2004, z dne 11.
oktobra 2004. Izkaznica je namenjena vsem na novo usposobljenim GS in prav tako >starim<, katerim je
zmanjkalo prostora za potrjevanje. V novi izkaznici, v rubriko >Št- izk.: _<, vpišete zaporedno
številko usposobljenega gorskega stražarja, po vrstnem redu kot si je ta naziv pridobil v vašem PD oz. MDO. Izkaznice lahko nabavite v Planinski založbi v Ljubljani, Dvoržakova 9. Cena izkaznice z DDV je 100 SIT.
Rozi SKOBE, načelnica KVGN UO PZS
KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI
POZIV PLANINSKIM DRUŠTVOM, KI VZDRŽUJEJO EVROPSKE PEŠPOTI E6 IN E7
Zavod za gozdove Slovenije, ki financira obnavljanje evropskih pešpoti E6 in E7 mora dobiti plan del za leto 2006 do začetka oktobra, da lahko planirajo sredstva in rezervirajo sredstva, ki so potrebna za vzdrževanje v prihodnjem letu (2006).
Zato vas pozivamo, da storite naslednje:
-	društva, ki vzdržujejo E6 in E7 se dogovorijo z lokalnimi predstavniki ZGS kateri odseki in koliko se bodo obnavljali;
-	društva se z ZGS pri tem dogovorijo katere stroške krije ZGS in na kakšen način;
-	ZGS priskrbi material za markiranje in smerne table.
Prosimo, da se najprej dogovorite z lokalnimi predstavniki ZGS, potem pa nam na naslov: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, komisija za planinske poti, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana, pošljete plan del za leto 2006 najkasneje do 26. septembra 2005, da ga bomo posredovali Zavodu za Gozdove Slovenije.
Komisija za planinske poti UO PZS
VODNIŠKI KOTIČEK
7. avgusta 2005 je minilo leto.
Polno velikih in drobnih spominov nam vsakič znova, ko se srečamo, na obraz nariše nasmeh, čeprav je prežet s trpkim spoznanjem, da že leto dni živiš le v naših srcih.
Trenutki s teboj so bili veseli, polni energije, ni ti manjkalo idej, ki so se nam včasih zdele čudne, ampak bil si pač ti, TILEN - človek s svojim prepričanjem, s svojim pogledom na svet.
Nikoli več ne boš v zadnjem hipu pripravil nahrbtnika in vanj stlačil polno nepotrebnih stvari, nikoli več ne bosta tvoj glas in smeh odmevala na planinskih poteh in nikoli več se tvoja dobra volja ne bo prenašala na nas.
Tvoj korak, ki je bil vedno korak pred drugimi, je obstal, obstal za vedno, tam kjer si bil rad - v objemu gora in zato nikoli več ne boš zašel v rušje, zgrešil pravo smer na melišču in se po turi ohladil v koritu za napajanje živine.
Če tudi smo se srečali šele po dolgem času, smo si imeli vedno kaj povedati. Nikoli nam nista bila ovira ne razdalja, ki nas loči, ne čas, ker kamorkoli smo že šli, vedno smo vzeli delček drug drugega s seboj in vedno znova in znova smo se srečevali in skupaj obujali spomine. Sedaj jih bomo sami, ker se ti nikoli več ne boš udeležil naših srečanj, nikoli več ne boš bivakiral v gorah, prinašal šopke planinskega cvetja skritemu prijatelju, nikoli več ne boš iskal zavetja pred večerno nevihto, nikoli več nam ne boš zaželel srečno, nikoli več se ne bomo skupaj veselili uspešno opravljene ture.
In nikoli, res nikoli, te ne bomo pozabili.
Tvoji prijatelji -1. izmena Bavšica, 2002
Zimsko izpopolnjevanje za vodnike PZS (18.- 19. februar 2005, Grohot) Vodstvo:
Bojan Rotovnik, Sandi Kelnarič, Janko Mihev, Iztok Rojc in Nina Ozimic. Udeleženci:
Jernej Mrak, Izidor Ograjenšek, Stanislav Plevnik, Simon Kržič, Sonja Mihev, Božo Kotnik, Boris Cergol, Primož Areh, Matej Šnuderl, Rok Bečan, Dragica Andrejc, Janko Sotošek, Cveto Meglič, Pavle Habjan, Uroš Vidovič, Branko Andrejc, Ignac Prša, Sagadin Damjan, Martin Slemenšek, Matej Kortnik, Anžej Bečan, Andrej Tamše, Stojan Krivec, Boris Kukanja, Cepec Tone, Simon Ograjenšek, Mojca Odar in Stanislav Rosc.
Kopno izpopolnjevanje za vodnike PZS (08.- 09. april 2005, Kamniška Bistrica) Vodstvo:
dr. Mira Ažman, dr. Blaž Jereb, Marinka Koželj Stepic, Drago Metljak, Bojan Pollak, Janez Ažman, Darko Bernik, Darja Jenko in Lojze Jerman.
Udeleženci:
Marko Biščak, Nuša Burgar, Blaž Češka, Dare Eržen, Klemen Jarec, Damjan Jerina, Srečko Jugovic, Jože Knez, Tomaž Kocman, Boštjan Kralj, Nataša Kramar, Marija Magajne, Borut Paškulin, Špela Pirnat, Janez Pogačar, Metka Prelc, Marko Primar, Zoran Sodnik, Tomaž Stražar, Andrej Stuchly, Janez Uršič, Jožica Uršič, Izabel Vadnal in Primož Zupančič.
Kopno izpopolnjevanje za vodnike PZS
(16.- 17. april 2005, Gospodična- Gorjanci) Vodstvo:
Martin Luzar, Franc Kadiš, Dragi Baloh, Franc Gričar, Karl Kodrič in dr. Franci Kokalj. Udeleženci:
Primož Abram, Marjeta Bergant, Maksimiljan Črepinšek, Branko Dolinar, Darko Hrnčič, Tomaž Kocjan, Majda Markovič, Izidor Mervar, Jože Perše, Anton Progar, Tanja Robek, Diana Serini, Jože Kovačič, Jože Luštek, Lado Požes, Slavko Marolt, Nataša Kramberger, Vinko Pintarič in Marjan Kobav.
Kopno izpopolnjevanje za vodnike PZS
(06.- 07. maj 2005, Planinski dom na Boču)
Vodstvo:
Jože Bobovnik, Ivan Eder, Pavel Jerebic, Franci Kocbek, Franc Korpar, Matija Plohl in Miran Tarkuš. Udeleženci:
Rok Bečan, Aleš Brezočnik, Danilo Cuder, Viktorija Dabič, Ljubo Divjak, Drago Dogša, Miha Eder, Robert Grašič, Stojan Habjanovič, Tomaž Hašaj, Anja Jesenek, Darinka Kocbek, Ivan Kodrič, Bogdan Korošec, Stanislav Lešnik, Stanko Marin, Renaldo Mikolič, Marija Mirič, Mirko Orzinek, Lovro Paradiž, Marija Pilko, Marko Pregl, Martina Puconja, Anton Purg, Jože Šega, Alojz Štromajer, Ciril Tovšak, Slavica Tovšak, Ivan Tušek, Gregor Žižek. Magda Žohar, Matjaž Žohar in Stanko Žunič.
Kopno izpopolnjevanje za vodnike PZS (06.- 07. maj 2005, Grohot) Vodstvo:
Franc Kadiš, Aleš Glavnik, Janko Mihev in Nina Ozimic. Udeleženci:
Blaž Piko, Ivana Kotnik, Zdenka Krajnik, Elica Koroševič, Marjan Kokol, Boštjan Lesjak, Stanislav Rosc, Stojan Krivec, Tone Cepec, Izidor Ograjenšek, Simon Ograjenšek, Izidor Močilnik, Jožef Žunec, Sonja Mihev, Andrej Tamše, Anton Matjaš, Bogo Mrakič, Bogomir Kričej in Branko Bricman.
Kopno izpopolnjevanje za vodnike PZS (07.- 08. maj 2005, Planinski dom na Boču) Vodstvo:
Pavel Jerebic, Ivan Eder, Primož Trop, Franc Korpar, Mitja Plohl, Miran Tarkuš in Boštjan Polenčič. Udeleženci:
Fabijana Lah, Alenka Zorko, Jožefa Vogrinec, Jože Dajnko, Vlado Fridl, Niko Harnik, Iztok Urlavb, Silvo Grašič, Jože Breznik, Simona Meglič, Vladko Meglič, Matej Horvat, Marjeta Resnik, Ivana Leskovar, Boris Aberšek, Franc Augustinovič, Marjan Augostinovič, Mojca Črepnjak, Vinko Črepnjak, Anton Demšič, Vinko Dobrila, Niko Guid, Srečko Laznik, Jože Murko, Igor Štabuc in Samo Žnidaršič.
Kopno izpopolnjevanje za vodnike PZS
(21.- 22. maj 2005, Lisca)
Vodstvo:
Roman Ponebšek, Franc Gričar, Nina Ozimic, Karl Kodrič, Jože Radej in Dragi Baloh. Udeleženci:
Petra Kumer, Boris Cergol, Rok Brilej, Janko Medvešek, Anton Hribar, Vinko Šeško, Vinko Govekar, Janko Avgoštin, Miro Drnovšek, Štefan Sapič, Nuša Rožman, Martin Vimpolšek, Miha Brinovec, Darinka Avguštin, Robert Tisel, Simona Bojanovič, Boštjan Farasin, Vojko Zupančič, Tone Šterban, Marjan Pajk in Vinko Novak.
Kopno izpopolnjevanje za vodnike PZS (21. -22. maj 2005, Nanos) Vodstvo:
Anda Perdan, Stanislav Jablanšček, Darko Bernik in Klemen Volontar Udeleženci:
Darko Božič, Miranda Čotar, Mirjam Frankovič Franetič, Andrej Furlan, Edvin Furlan, Robert Grmek, Miran Gogleta, Miloš Kodele, Miroslav Lapajne, Marko Nabergoj, Jurij Nabergoj, Oton Naglost, Lojze Novak, Aleksandra Poniž, Bogdan Rojc, Rajko Slokar, Tine Ščuka, Mitja Glešič in Aleš Žigon.
Tečaj za vodnike PZS za kategorijo D (03.- 06. februar 2005, Dom na Peci) Vodstvo:
Ivan Cigale, Oto Čegovnik, dr. Jurij Gorjanc, Franc Kadiš, Franc Kumer, Stanko Mihev in Primož Trop. Udeleženci:
Peter Oblak, Aleš Apotekar, Gregor Majer, Florjan Nunčič, Slavko Škrubej, Gorazd Lapanja, Sonja Jerman, Nina Ozimic, Sašo Marinčič, Tanja Beravs, Boštjan Pečnik, Ignac Benkovič, Denis Šimon, Aleš Jelen, Marjan Kukovec, Bogdan Brišar, Lilijana Gatej, Silva Plevnik, Roman Tratar, Stane Babič, Marko Lučič, Ana Založnik, Boris Lukanc in Ivo Kavčič.
Tečaj za vodnike PZS za kategoriji E in H (02.- 06. marec 2005, Koča pod Bogatinom) Vodstvo:
Klemen Medja in Franc Rožman. Udeleženci:
Klemen Volonter, Sandi Kelnerič, Iztok Rojc, Franc Kadiš, Boris Madon, Janko Marn, Primož Trop, Rudi Jere in Matjaž Hafner.
Tečaj za vodnike PZS kategorije D
(10.- 13. februar in 05.- 06. marec 2005, Koča na Logu pod Raduho) Vodstvo:
Franc Gričar, Tone Golnar, Ljubo Hansel, Dragi Baloh, Ivan Eder in Milan Domitrovič.
Udeleženci:
Stanka Bastl, Tone Burgar, Alojz Cerk, Marjeta Dejčman, Ciril Doles, Darinka Gaberščik, Boštjan Golob, Mateja Grad, Jožef Hribernik, Cveto Jančič, Miroslav Jegrišnik, Aleš Koršič, Martin Lenaršič, Slavko Marolt, Marija Novak, Marjan Pajk, Ingrid Peršolja, Stane Poljak, Gorazd Primc, Vera Slokan, Ivan Strašek, Alojz Šalehar, Ivan Trampuš in Gorazd Bovkšan.
Tečaj za vodnike PZS kategorije D in G ( 08.- 20. februar 2005, Koča pod Bogatinom) Vodstvo:
Jaka Kotnik in Matjaž Hafner Udeleženci:
Breda Pirc, Uroš Prelovšek, Marjan Karlovčec, Jure Cencelj, Gregor Košec in Miran Jereb.
Tečaj za vodnike PZS kategorije A
(od 19.februar- 19. junij 2005, različne lokacije)
Vodstvo:
dr. Stojan Burnik, Ljubo Hansel, Dragi Baloh, mag. Borut Peršolja, Milan Domitrovič, Milan Jazbec, Tone Golnar, Ivan Eder, dr. Andrej Kunstelj, Ivan Cigale, Borut Vukovič, Franc Gričar, Jože Bobovnik, Pavle Lesjak, Jože Radej, Franc Kumer, Marko Matajurc, Miran Čoh, Lojze Jerman, Matjaž Hafner, Karel Kodrič in Aleksandrer Kelnerič.
Udeleženci:
Frančišek Bakšič, Matija Četina, Andrej Drobnič, Marko Fekonja, Stanislav Dvanajščak, Urška Henigman, Martin Kastelic, Ana Kavčič, Anton Kavčič, Jože Kozjan, Janez Kugonič, Mojca Lederer, Anton Markovič, Branislav Markovič, Danilo Milošič, Tomaž Naglič, Peter Nemanič, Matjaž Peternelj, Roman Petelin, Janez Rudolf, Štefan Rojina, Franc Slokan, Jerica Škrlj, Rajko Škrlj, Franc Štokar, Matija Tavčer, Darko Ulaga, Jože Žnidar, Dejan Cerle, Zoran Dular, Boris Kerle, Boštjan Marjetič, Branko Dular in Katarina Kotnik.
Tečaj za vodnike PZS za kategorije A
(27. junij- 08. julij 2005, Bavšica) Vodstvo:
Darja Jenko, Janko Mihev, Rudi Ambrož, Jaka Kotnik, Nina Ozimic, Lili jazbec in Milan Jazbec. Udeleženci:
Stane Blokar, Jure Brečko, Albina Fekonja, Simon Figar, Domen Golob, Edita Gruden, Elvir Kazazovic, Slavko Kržič, Marija Lipovšek Vok, Matej Mirkac, Mitja Oblak, Vedran Oručevic, Jerneja Rodica, Gašper Sitar, Andrej Štaut, Bojan Točaj, Anka Tretnjak, Klemen Triler, Štefka Ule, Tomaž Žitek in Matic Železnik.
Tečaj za vodnike PZS za kategorije A (08.- 19. julij 2005, Bavšica) Vodstvo:
Bojan Rotovnik, Jože Rožič, Roman Ponebšek, Boris Madon in Maja Kumer. Udeleženci:
Aljaž Jaušovec, Andrej Magajne, Barbara Grobelnik, Danila Obid, David Purnat, Dejan Dolinar, Franc Intihar, Jožef Dakskobler, Jure Grudnik, Katja Gole, Klemen Novak, Marija Baškarad, Martin Štender, Matej Korpič, Nina Vidmar, Sandi Križnik, Tea Kmetec in Vanja Kovač.
TEČAJ ZA VODNIKE PZS A KATEGORIJE
BAVŠICA, 1. IZMENA
Prva izmena tečajev za VPZS A kategorije je potekala v PUS Bavšica od 27.06.200508.07.2005. Organizator tečaja VK PZS. Tečaj je uspešno opravilo vseh 21 tečajnikov.
Pripravniki za VPZS A kategorije so postali:
Blokar Stane- PD Mislinja, Brečko Jure- PD Radeče, Fekonja Albina- PD Mislinja, Figar Simon- PD Kočevje, Golob Domen- PD Žetale, Gruden Edita- PD Moravče, Kržič Slavko- PD Cerknica, Lipovšek Vok Marija- PD Zabukovica, Mirkac Matej- PD Prevalje, Oblak Mitja- PD Jesenice, Rodica Jerneja- PD Slavnik Koper, Sitar Gašper- PD Jesenice, Štaut Andrej- PD Grosuplje, Točaj Bojan- PD Matica Celje, Tretjak Ana- PD Ravne na Koroškem, Triler Klemen- PD Telekom Kranj, Ule Štefka- PD Kočevje, Žitek Tomaž- PD Skalca Hoče, Železnik Matic- PD Lisca Sevnica. Iz Ilidže (Sarajevo)- Federacija BIH, sta se tečaja udeležila in ga uspešno končala Kazazovic Elvir in Oručevic Vedran.
Na tečaju so sodelovali naslednji IPV in predavatelji: Jenko Darja- vodja tečaja, Mihev Janko- tehnični vodja, Ambrož Rudi, Kotnik Jaka, Jazbec Lili, Jazbec Milan in zdravnica Nina Ozimic.
Janko MIHEV, tehnični vodja
KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO
PERU IN BOLIVIJA, MEHIKA, KILIMANDŽARO IN TATRE
V okviru programa za letošnje leto bo Kmisija za gorsko popotništvo pri PZS pripravila še naslednja popotovanja:
-Peru in Bolivija, 4.-21. oktober 2005; -Mehiški vrhovi in kulture, 5.-25. november 2005; -Kilimandžaro in safari, 4.-17. december 2005; -Pojske in slovaške Tatre, 4.-10.septembra 2005.
PERU IN BOLIVIJA
Naše klasično popotovanje bomo začeli v Limi in ga nadaljevali v Cuscu in okolici, kjer bomo spoznavali inkovsko kulturo in obiskali Macchu Picchu. Potem se bomo preselili na jezero Titicaca s plavajočimi otoki in drugimi zanimivostmi. Bolivija z La Pazom ter bližnje gore bodo naslednji cilj. Ker bomo že aklimatizirani, nam višina ne bo delala težav.
V nadaljevanju poti se bomo preselili zopet v Peru, Arequpa in kanjon Colce bosta zanimiva cilja. Nad mestom se bomo lahko povzpeli na šesttisočak Chachani, za ostale bo pripravljen dolinski program. Po panamerikanski cesti se bomo zapeljali še do Nazce s črtami v pampi, do pristanišča Pisco z otoki Ballestas in nazaj do Lime.
MEHIŠKI VRHOVI IN KULTURE
Tudi Mehika je bila že večkrat naš cilj. Program je tako že preverjen, ker udeleženci potujejo z najetim kombijem. Ker nismo vezani na redne prevoze, se lahko ustavljamo, kjer želimo. Potovanje se bo začelo in končalo v Ciudad de Mexicu, popotniki pa bodo spoznali različne kulture, od azteške do majevske. Pot bo potekala skozi 11 mehiških držav, obiskali bomo Pueblo, Oaxaco z Monte Albanom, indijansko državo Chiapas z Lacandonskim gozdom in Yucatan z majevskimi mesti in letovišči.
Nazaj proti glavnemu mestu si bomo ogledali še obalo Mehiškega zaliva do Veracruza in Jalape. Nismo pa pozabili tudi na tiste s planinskimi ambicijami, saj se bomo poželji povzpeli na dva ognjenika.
KILIMANŽARO S SAFARIJEM
Ob koncu leta bo naš tradicionalni treking v Afriko. Najprej bo na vrsti aklimatizacijska tura na Mt. Meru, ki bo še kako prišla prav pri premagovanju višin na Kiliju. Od tam bo skupina odpotovala v narodna parka Manyara in Ngorongoro. Zlasti slednji je dom levom, slonom, nosorogom, bivolom in gazelam, ki delajo druščino masajskim čredam.
Pet dni traja vzpon do najvišje točke Kilimandžara, to je do vrha Uhuru in sestop v dolino. Vrh tehnično ni zahteven, spoštovati pa ga je treba zaradi višine. Prav zato velja tu pravilo hiti počasi ali v jeziku svahili pole pole.
POLSKE IN SLOVAŠKE TATRE
Ker ste nekateri izrazili željo, da bi radi spoznali Tatre, v naglici razpisujemo izlet v poljske in slovaške Tatre in to za manjšo skupino, ki bo potovala s kombijem. Po ogledu Bratislave in Krakova z rudnikom soli
Wieliczka se bomo preselili v Zakopane in se povzpeli na najvišji poljski vrh Rysy. Po tem vzponu se bomo zapeljali na slovaško stran Tater in tudi tam opravili vsaj dve turi na najvišje vrhove.
Če Vam je letos ponagajalo slabo vreme, je sedaj prilika, da to popravite!
Dodatne informacije dobite pri Janezu Pretnarju, mobitel 031/429 970 ali e-pošta janez.pretnar@siol.net. Za Peru in Bolivijo se rok zaradi rezervacije letalskih kart izteka, za Tatre pa se morajo zainteresirani prijaviti takoj. Poleg programa boste izvedeli tudi za cene, vplačila in drugo.
RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE www.razgibajmozivljenje.net
naaaibmmo £u?ljenje
PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI
VABIJO IN POROČAJO
VABIJO.
Planinsko društvo Bohor Senovo, Titova 106, 8281 Senovo na podlagi sklepa UO objavlja
R A Z P I S
zbiranja ponudb za najem planinske koče na Bohorju.
Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje Zakona o gostinski dejavnosti, Pravilnika o upravljanju, poslovanju in opremi
X -T
planinskih koč in Pogoje za udeležbo na razpisu, ki so na voljo na sedežu društva vsak ponedeljek od 19.00 do 20.00, oziroma na spletni strani društva: www.posavje-turizem.com/pd_bohor. Pisne prijave, v zaprti kuverti s pripisom >za razpisno komisijo<, z vsemi zahtevanimi prilogami je treba poslati po pošti na naslov društva do vključno 20. 9. 2005. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v 20. dneh po poteku roka za oddajo ponudb.Ogled planinske koče je možen vsak dan v njenem obratovalnem času. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena najemna pogodba od 1. 1. 2006 dalje za čas najema.
Dodatne informacije : 031 319 032
KONEC POLETNE SEZONE V PLANINSKIH POSTOJANKAH PD KRANJ
PD Kranj obvešča obiskovalce gora, da se v njihovih planinskih postojankah končuje poletna planinska sezona. Dom na Krvavcu bo redno oskrbovan še do nedelje 4. septembra, vrata obiskovalcem pa bo odprl še za vikend 11. in 18. septembra. Redno bo oskrbovan zopet v času smučarske sezone. Dom na Kališču in dom na Ledinah bosta redno oskrbovana še do 11. septembra, po tem terminu pa bo dom na Ledinah odprt še za vikende 18. in 25. septembra, ter 2. oktobra. Dom na Kališču pa bo po 11. septembru tradicionalno oskrbovan vso zimo ob vikendih in praznikih. Zaradi obnovitvenih del bo v mesecu septembru 2005 moteno obratovanje Koče na Klopnem vrhu. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon: 041 652 930 (Anton) ali 031 244 240 (Blaž)._
POROČAJO.
Izleta sekcije DU na Viševnik se je 2.7.2005 udeležilo 35 planink in planincev. Povzpeli so se na kar 7 vrhov, ob Viševniku so bili to še Debeli vrh (1.962m) Lipanski vrh (1.975m), Mrežce (1.965m), Brda (2.009m), Debela Peč (2.014m) in Okroglež (1.965m). Z vsakega od vrhov je bil prelep, vsakič nekoliko drugačen
razgled na Triglav in njegovo okolico. Lojzetu Hauptamnu in Dragu Sveršini pa to še ni bilo dovolj in sta splezala še na Mali Draški vrh. Seveda je bila tudi tokrat na voljo še manj zahtevna varianta. Udeleženci vseh variant so se ponovno srečali pri Blejski koči na Lipanci. Zadonela je ubrana pesem.
Na 13. seji UO PD 7.7.2005 so člani veliko časa namenili pripravami na osrednjo slovesnost ob stoletnici društva, ki bo v nedeljo 4.9.2005 ob 11. uri pred planinskim domom na Jančah. Dogovorili so se, da bodo v spominski sobi v domu pripravili razstavo likovnih del Marije in Pavla Smoleja s planinsko tematiko. Spominsko sobo in jedilnico bodo pred tem prebelili z udarniškim delom. Po zaprtju razstave bodo v sobo ponovno namestili fotografije in drugo gradivo v zvezi s II. grupo odredov. V kulturnem programu osrednje prireditve bo nastopil pevski zbor Lipa in učenci osnovne šole iz Janč, vezno besedilo bo bral Dušan Štrus. Po prireditvi bo igral ansambel Litijski odmev. Člani UO so potrdili osnutek jubilejne značke, ki jo bodo prejeli člani, ki vidneje prispevajo k delu društva. Osnutek priznanja k jubilejni znački pripravita Borut Vukovič in Sašo Jovanovič. Do seje je članarino poravnalo 331 članov. Člani UO so se dogovorili, da se natančno na dan stoletnice ustanovitve društva 5.8.2005 dobijo na posebni seji na Jančah.
9.7.2005 se je 18 članov sekcije DU namesto na Pohorje odpravilo v Posavsko hribovje. Za cel vikend je bilo napovedano slabo vreme, zato so se odločili, da se znova podajo po kontrolnih točkah nove obhodnice Križem kražem po Posavskem hribovju. Zapeljali so se do Šibenika, kjer so se zagrizli proti Rifniku, znamenitemu arheološekemu najdišču nad Šentjurjem. Pot so nadaljevali do planinskega doma na Resevni, seveda so se povzpeli tudi na nov razgledni stolp. Za konec so osvojili še strmi vrh Vipote nad Savinjo, izlet pa zaključili v Celjski koči.
V nedeljo 10.7.2005 se je na sevniškem pokopališču množica pogrebcev poslovila od velikega prijatelja litijskih planincev Jožeta Lekšeta iz PD Lisca. Iz Litije je prišlo 17 njegovih planinskih tovarišev, ki kar niso mogli dojeti, da se je Jože od njih zadnjič poslovil 17.4.2005 na občnem zboru našega društva na Jančah. Jože je bil že kar reden gost naših občnih zborov, letos pa je za udeležbo imel še poseben razlog. V preteklem in letošnjem letu je skupaj s prijateljem Viktorjem Čebelom vodil izlete sekcije DU po Sevniški planinski poti in ravno teden dni pred občnim zborom so prehodili zadnjo etapo. Tudi na teh izletih je prišla do izraza Jožetova izredna družabnost. Vsak izlet so zaključili s prijetnim druženjem ob pesmi in plesu. Litijski planinci se še danes radi spominjajo druženj na Malkovcu, v Podgorju, na Okiču in Zajčji gori. Jože ni bil aktiven samo v PD Lisca, kjer je bil član UO in praporščak, temveč tudi pri gasilskem in kolesarskem društvu. Vsako sredo se je s planinci iz skupine Ajda podal na izlet. Enkrat tedensko je s prijatelji iz kolesarskega društva vrtel pedala, večkrat pa je tudi sam zajahal kolo. Tako je bilo tudi tistega usodnega dne v začetku julija, ko se je sam zapeljal po zasavski cesti in ga je pred Trbovljami zbil kombi. Poškodbe so bile tako hude, da jim je nekaj dni kasneje podlegel. Litijski planinci bomo Jožeta ohranili v trajnem spominu.
16.7.2005 se je 26 savskih planincev povzpelo na Triglav, štirje prvič. Dan poprej so z Rudnega polja osvojili Kredarico, sestopili pa so v Krmo. S tem izletom so savski planinci najlepše počastili bližajočo se 110-letnico Aljaževega stolpa.
Izleta na Raduho se je 16.6.20050 udeležilo 34 planincev in planink, še posebej so bili veseli, da se jim je po daljši odsotnosti znova pridružil Jože Koritnik. Na vrh so se od Grohata povzpeli v dveh skupinah, ena je odšla po lažji poti čez Durce, druga pa po zelo zahtevni zavarovani poti.
Jubilejnega 25. mladinskega planinskega tabora se je od 10.7. do 17.7.2005 udeležilo 24 mladih planincev (13 iz Trbovelj in 11 iz Litije), zanje pa je skrbelo 8 vodnikov, 4 pa so bili zadolženi za nabavo, kuhinjo in animacijo. Tudi ta tabor je tako kot vse dosedanje vodila Ana Mohar. Čeprav je dež ves čas po malem nagajal, so v celoti speljali ves načrtovani program. Ogledali so si slap Peričnik, dolino Vrat in planinski muzej v Mojstrani, se povzpeli na Dovško rož'co, Jerebikovec in Kepo. Vadili so samovarovanje, kar se jim je bogato obrestovalo pri vzponu na Triglav, del se jih je povzpel po Bambergovi poti, del pa čez Prag, vsi pa so še istega dne sestopili nazaj v tabor. Naslednjega dne so osvajalci Triglava upravičeno počivali, ostali pa so odšli na Golico. Ves čas so potekale družabne igre, ob večerih tudi taborni ognji. Aljaž Zupan in Miha Mohar sta pripravila predavanje o orientaciji, tabor so zaključili s tradicionalnim krstom devetih udeležencev, ki so bili tokrat prvič na taboru.
2. družinskega planinskega tabora, ki je v Dovjem potekal od 19.7.do 23.7 se je udeležilo 44 udeležencev in članov vodstva. Na izletih so se razdelili v tri skupine: gamsi so se podali na Kepo, urne Mravljice so obiskale planino Dovška rož'ca, hitri polžki pa planino Mlinca. V četrtek so si ogledali planinski muzej v Mojstrani, popoldne pa spodnji Martuljški slap, sledilo je še orientacijsko tekmovanje družin. V četrtek so gamsi in mravljice združili moči in se povzpeli na Črno goro, polži pa so se podali do vznožja Triglavske severne stene. Obe skupni sta obiskali še slap Peričnik. Za dobro počutje udeležencev je poleg kuharic in ekonoma skrbelo še 9 vodnikov.
Izleta na najvišji vrh Karavank, Stol se je 23.7.2005 udeležilo 31 članov sekcije DU. Razen treh so se vsi povzpeli na vrh in nato čez Vajnež sestopili so Doma Pristava na Javorniškem Rovtu.
Izleta na Prisojnik se je 31.7.2005 udeležilo deset članov društva. Kot vodniški pripravnik se je tokrat prvič preizkusil Franci Intihar, ki se je v začetku meseca v Bavščici udeležil vodniškega tečaja.
10. NOGOMETNI TURNIR KOROŠICA 2005
Za nami je 10. nogometni turnir na Korošici. Med vsakodnevnim dežjem smo
našli dovolj ur, da smo se dežju izognili. 20.8.2005, med 9. in 10. uro, smo se zbrali pred Kocbekovim domom na Korošici. Tokrat še v večjem številu, kot lani. Vseh skupaj okoli 200. V šali lahko povemo, da je bil tokratni turnir 'mednarodno obarvan'. Na turnir sta se namreč prijavili ekipi iz PD Drava in iz Šmarce (ekipa Barob). Tako je bil, ob že preverjenih ekipah, ki sodelujejo od začetka turnirjev na Korošici (ekipe Šmartnega iz Rožne doline, Gomilskega in Petrovč) turnir še bolj 'trd'. Vreme nam je bilo naklonjeno že prejšnji dan (petek), ko smo pripravljali igrišče. Krave pač ne. Kar smo postavili pred večerom, so do jutra podrle (gole). Navkljub temu, je bilo naslednji dan vse pripravljeno pravi čas..
Organizacija turnirja je potekala po sistemu dveh skupin (žrebanje), po 2 prva iz vsake skupine gresta naprej. Ob izenačeni igri je bilo potrebno pred finalom in tekmo za 3. in 4. mesto, streljati tudi sedemmetrovke. Tekme so se končale brez grobosti in v prijateljskem vzdušju. Za enkratno vzdušje so poskrbeli navijači vseh ekip (posebej so 'izstopali' navijači Šmartnega in PD Drava), ki so se najbolj zabavali takrat, ko se je nekajkrat na igrišče spustila kratkotrajna megla in nihče ni videl ničesar. Ne gola, ne soigralcev, ne žoge.
Odigranih je bilo 14 tekem in doseženih 30 golov iz igre in 10 iz penalov zaradi izenačenega rezultata. Sodnik je bil Maks Majcen. Po odigranem finalu je bila pred domom podelitev pokalov in simboličnih nagrad vsem udeležencem turnirja. Za vse udeležence je bila priskrbljena tudi brezplačna pijača.
Nagrade za 10. nogometni turnir na Korošici so prispevala naslednja podjetja: AFIRMA, ALPEKS, FIT MEDIA, HELEDI'S, HERVIS, KILI, MESARSTVO FORTI-LJUBNO, PD CELJE-MATICA, PRIMADA, SLG CELJE, TUŠ in ZŠAM. Ob tej priložnosti se jim zahvaljujemo za izkazano pomoč pri organizaciji turnirja.
Vrstni red na koncu turnirja je bil tale:
1.	ŠMARTNO veterani
2.	DRUŠTVO MLADIH Šmartno
3.	ŠD Petrovče
4.	ekipa GOMILSKO
5.	ŠD Barob
6.	PD Drava
7.	ŠMARTNO-mladi
Prihodnje leto se na Korošici zberemo že enajstič. Vsi tokratni udeleženci so že potrdili udeležbo. Spet se omo potrudili in poskrbeli za kakšno presenečenje. Kaj pravite na kakšno žensko ekipo..Vabljeni!
Pa še to. Dobri dve uri po koncu turnirja se je ulilo..A večina nas je bila takrat že v dolini.
Organizator turnirja: PD Celje-Matica
Rok Volfand
LOŠKI IN ZREŠKI PLANINCI
PREKRIŽARILI ČRNO GORO
Skoraj leto je že minilo od takrat, ko so se člani PD Loče začeli pogovarjati o tem, da bi bilo dobro obiskati in se povzpeti na nekatere vrhove nekdaj bratske republike Črne Gore. V mesecu juliju 2005 se jim je pod vodstvom vodiča Renata Ribiča iz Turistične agencije Sonček to uresničilo.
Osemnajstega julija 2005 so se loški in zreški planinci, prijatelji iz Žabljeka ter nekaj Mariborčanov in Ljubljančank odpravili na avanturo v Črno Goro. Pozno zvečer so se odpeljali iz Loč preko Hrvaške in zjutraj prispeli do Dubrovnika. Sledil je ogled tega znamenitega mesta in vožnja naprej do Herceg Novega. Tam so se planinci vkrcali na ladjico in se podali na ogled ene največjih znamenitosti bokokotorskega zaliva - otočka Gospe od Škrpjela. Ta dan je sledilo še kopanje ter uživanje na plaži. V večernih urah pa v malce razburkanem morju povratek v mesto. Seveda pa planincem nekako ni dano, da bi ležali na plažah. Zato jih je že tretji dan čakal vzpon na 1679 metrov visok hrib z imenom Subra, v gorskem masivu Orjen. Večina je ta vrh osvojila, nekateri pa so ostali pri planinskem domu in nabirali moči za kasnejše dni. Pri slednjih je prednjačil Branko, ki najbolje ve, kaj je to oddih. Popoldne je preživel v spalni vreči. Planinci so kaj kmalu navezali dobre stike z domačini, kajti zvečer je pred planinskim domom že gorel kres in daleč naokoli je bilo slišati slovensko pesem. Četrti dan jih je šofer Miško zopet popeljal do črnogorske obale, kjer so se sprehodili po obzidju Budve. Nadaljevali so v Cetinju z ogledom palače kralja Nikole in ogledom cetinjskega manastira. Tam so vse preoblekli v bele halje in izgledali so kot angelčki. Vendar le za kratek čas, kajti halje je bilo treba dati nazaj in se vrniti v kruti svet izven obzidja. Še isti dan so se odpeljali do gorskega masiva Lovčen in si na Jezerskem vrhu (1660m) ogledali mavzolej največjega črnogorskega pesnika, pisatelja in misleca Petra II Petroviča Njeguša. Kot
zanimivost povejmo, da njegov marmornati kip tehta 28 ton in da do njega moraš premagati 80 metrski tunel ter 461 stopnic. Lahko zapišemo, da je bilo vredno truda in da so bili nad videnim vsi navdušeni. Po ogledu mavzoleja so se naši pohodniki peš spustili v dolino, do pesnikovega rojstnega kraja Njeguši. Tam jih je čakal odličen pršut, ki so ga poplaknili s črnim vinom.
Nekje proti sredini dopusta so se planinci odpravili do največjega jezera na Balkanu, Skadarskega jezera. Prodajalci ob poti, ki so prodajali zelo velike ribe, so dali vedeti, da to jezero ni od muh. Po besedah vodiča naj bi v njem plavali ribe tudi od 30 kg naprej. Nihče jih ni opazil, pa čeprav so se nekateri potapljali in plavali sredi jezera. Z "čunom", kar predstavlja majhno ladjo so se odpeljali v znamenito delto reke Morače in si na samotni plaži privoščili dimljenega šarana, kar bi po naše bil prekajen krap. Popoldne tega dne je sledila vožnja mimo glavnega mesta Podgorice in med potjo ogled sakralnega objekta manastir Morača. Pri Kolašinu so se vkrcali na džipe in po brezpotjih prispeli do "eko katuna", majhnih hišk, kjer je bilo prostora za dva v ležečem stanju. Eden zraven drugega ali celo eden na drugem, kakor komu drago. V tem kampu so planinci ostali dva dni, jedli pravo eko hrano in uživali lepote gorskega masiva Bjelasica. Se pravi pohod na Troglavo (2072m), Zekovo glavo (2117m) in Crno glavo (2139m). Med potjo so Ločani, Zrečani in ostali bili pogoščeni s strani pastirjev z rakijo, Branko je po sebi in svoji moškosti poimenoval eno izmed neoznačenih gora, doživeli pa so pravi orkan, saj jih je veter skoraj odpihnil z gore. Sedmi dan so se zopet selili in to v najvišje ležeče mesto na Balkanu, Žabjak (1450m). Še med potjo pa so se ustavili ob Biogradskem jezeru, enem najlepših ledeniških jezer. Iz Žabjaka, kjer je bila v hotelu nastanitev, so planinci osvajali vrhove in si ogledovali jezera. Največ moči je pobrala deset urna hoja na najvišjo goro Črne Gore, Bobotov Kuk (2523m). Pri sestopu so se v čevljih smučali po snegu, ki je ostal od letošnje obilne zime. Ogledali so si tudi Ledenu pečinu, najvišje ležečo ledeno jamo v Evropi. Vse je očarala s svojimi čudovitimi ledenimi kapniki. Deveti dan je bil namenjen lenarjenju in manjšim pohodom kot so razgledna točka nad kanjonom Tare ter sprehod ob Zminjskem in Crnem jezeru.
Deseti dan potepanja po Črni Gori je bil namenjen raftu. Vožnja s gumijastimi čolni po brzicah Tare je nekaj, kar hitro ne pozabiš. V Brštanovici so pričeli z vožnjo in uživali na brzicah ter ob lepotah kanjona. Vsak čoln je napolnilo deset ljudi, ki so se menjavali pri veslanju na kar dolgi progi progi. Zgodilo se je tudi to, da je eden izmed veslačev padel iz čolna. To pa zaradi tega, ker je Branko, ki je vodil čoln, nekaj pomešal v komandah. Ob obilici smeha se je končalo vse v najlepšem redu. Še lepše je bilo takrat, ko so vsi zbrani Urošu čestitali in zapeli ob njegovem rojstnem dnevu. Sledil je povratek, še prej pa ogled Sarajeva in pokušina dobrih čevapčičev. Zvečer so se vrnili domov, zadovoljni z vsem doživetim.
Jože GUMZEJ
DOM 4545 m in WEISSMIES 4023 m
Planinci Pošte in Telekoma Slovenije smo se od srede, 24. do nedelje, 28. avgusta 2005 mudili v Švici. V tem času se je skupina enajstih gornikov, pod vodstvom gorskih vodnikov, povzpela na dva štiritisočaka. Dom je najvišji vrh Švice. Zaradi njegove marginalnosti se ga ni prijel mednarodni sloves, kot najvišje točke švicarskih Alp. Matterhorn vlada nebu nad Zermattom, Monte Rosa s svojo pahljačasto veličastnostjo jemlje poglede z Gornergrata, da bi naključnemu obiskovalcu tega najlepšega dela Peninskih Alp v kantonu Wallis, privoščila obrat proti severu in pogled na ostri greben Taeschhorna in Doma. Na tem grebenu je zaključil svojo življenjsko pot eden največjih evropskih in svetovnih alpinistov Patrick Berhault, ki je pri poskusu prečenja vseh štiritisočakov v enem zamahu, zaupal svojo težo skriti snežni opasti in poletel globoko proti Saas Feeju.
KjEEBBÄä, __t if»
Trfe
PF®
Dom, prelepa slovenska beseda, ki nam je še kako pokazal, kako lepo je imeti topli dom. Da bi ga doživeli čim bolj polno, smo izbrali za aklimatizacijsko turo lažji, 4023 m visoki ledeniški Weissmies, na katerega smo se drugi dan povzpeli iz Saas Almagella. Poleg višinske prilagoditve, nam je beli očak nudil obilo lepih pogledov proti glavnemu cilju našega izleta, Domu. Sestopili smo na drugo stran preko nagrmadenih skladov ledenika Triftji do zgornje postaje žičnice Hochsaas. Ta je bila v remontu, zato smo šli peš v Saas Grund, ker smo prespali v šotorih.
Tretjega dne smo se premaknili v sosednjo dolino in se iz idilične vasi Randa odpravili proti koči Domhuette 2940 m. Ob sončnem zahodu so vsi okoliški vrhovi žareli kot kresovi. Zarana v soboto, smo se ob soju čelnih svetilk odpravili na dolgo pot proti 1605 metrov višjemu vrhu Doma, najprej preko ledenika in strme skalne stopnje ter Festijocha do skalno-snežnega grebena Festigratt, po katerem smo splezali na mogočno piramido Doma. Z vrha se nam je odprl pogled na venec mogočnih vrhov Monte Rose, Breithorna, Matterhorna, Weisshorna. Ob sestopu preko ledenika Hoeberg, smo se v velikem loku izognili grozečim serakom pod vršno vesino, spet preplezali Festijoch in se po napornih 12 urah vrnili v
| kočo.
V nedeljo smo sestopili po mokrem skalovju v Rando, od koder nas je avtobus odpeljal proti domu. Na prelazu Simplon smo porabili še zadnje franke za skupno kosilo.
Gorniško odpravo, v organizaciji PD Pošte in Telekoma Ljubljana, je vodil predsednik društva Stanislav Tomšič. Oba ledeniška vzpona je odlično izpeljal gorski vodnik Iztok Ipavec, s pomočnikoma Robijem Rotom in Borisom Lorenčičem. Zanesljiv in udoben prevoz je izvedel LPP Ljubljana. Na oba vrhova smo se povzpeli člani PD Pošte in Telekoma Ljubljana, Marko Alič, Stanislav Tomšič, Ingrid Peršolja, Aleš Koršič, Ivan Trampuž, Stojan Mihelj (zadnji štirje člani Planinske skupine Pošte in Telekoma Nova Gorica), Igor Lampe in Leopold Krivec iz PD Pošte in Telekoma Maribor ter Ludvik Miklavc, Igor Golčman in Janez Verk iz PD Pošte in Telekoma Celje.
Stane TOMŠIČ
MDO PD PODRAVJA
Na 17. redni seji dne, 15.06.2005, je bilo dogovorjeno, da bo v naslednjem mandatnem obdobju sedež MDO PD Podravja na Ptuju (Planinsko društvo PTUJ, Prešernova ulica 27, 2250 Ptuj). Predsednik MDO PD Podravja je Tone PURG, podpredsednik pa Bruno FRAS.
MDO PD POMURJA
Na 25. redni seji dne, 03.05.2005 je bil za predsednika MDO izvoljen s štiriletnim mandatom Dragotin Kuster, ki je funkcijo prevzel s 1.07.2005. Sedež MDO Pomuija pa bo pri Planinskem društvu Hakl Sv. Trojica, Mariborska cesta 1, 2235 Sv. Trojica.
IZ DRUŠTVENIH GLASIL.
TURA
Glasilo PD Vipava
>Vsaka skupnost se, če je le kolikor toliko zdrava, prej ali slej začne razvijati in to skorajda neizogibno pripelje do njenega razslojevanja. Tako se začnejo pojavljati posamezniki, pa tudi cele skupine, ki se v skladu s svojimi nekoliko drugačnimi interesi odcepijo od sprva homogene celote. S tem seveda ni čisto nič narobe. Človeška zgodovina kaže, da je to nekaj naravnega, nekaj nenehno se odvijajočega. Vsaka odcepljena skupina, če je zdravo usmerjena v smislu sposobnosti lastnega obnavljanja, tako kmalu doživi nadaljnje drobljenje na še manjše enote. Pri vsem tem se postavlja vprašanje, kaj se ta čas dogaja s tisto začetno, homogeno celoto. Odgovor je skorajda samoumeven. Z vse večjim drobljenjem se nekdanje osrednje jedro skupnosti preobrazi v množico bolj ali manj povezanih, bolj ali manj oddaljenih si skupin. Seveda ta proces ne poteka brez zapletov. Vsaka vnovična ločitev namreč boli, še posebej tiste, od katerih se nekdo odceplja. Toda to je neizogibno, zato se je pri vsem skupaj bolj plodno vprašati, kaj takšno množico skupin sploh še drži skupaj. Odgovor na to vprašanje ni tako zelo enostaven, vsekakor pa je mogoče eno izmed osnovnih vezi tako razslojene skupnosti najti v vrednotah, spoštovanju nekaterih osnovnih načel in s tem v odnosu do drugih. Planinstvo oziroma gorništvo pri tem ni nobena izjema. Tudi tu je prihajalo do razslojevanja, da pa je to lahko zelo boleča zadeva, dokazuje še vedno nedokončana polemika o odnosu med (starejšim) gorništvom in (mlajšim) alpinizmom. Sprva je bil v ospredju sam pojav te nove oblike zahajanja v gore, nato pa so se na čelo razprave prebila vprašanja o vrednotah in ne nazadnje tudi odnosu. Dejstvo je, da prihaja do razlik med gorniki in alpinisti, vendar pa te niso ključnega pomena, saj so razlike v pogledih del razvoja. Z vidika že prej omenjene povezanosti posameznih delov razslojene družbe je občutno bolj pomemben odnos. Tako odnos do gora kot odnos do drugih, zlasti do tistih, od katerih si se odcepil, oziroma tistih, ki so se odcepili. Ta odnos je namreč temeljnega pomena za uspešno sobivanje, sožitje. Priti na vrh po lahki označeni planinski poti ali prek strahospoštovanja vredne stene, nameniti gorskemu svetu ves prosti čas ali se tja odpraviti le občasno, hoditi v ponošenih gojzarjih
domačega proizvajalca ali v najdražjih čevljih tujega proizvajalca -vse to je na koncu ne samo brez pomena, marveč celo škodljivo. Prav takšna razlikovanja so namreč, večinoma sicer nenamerno, vir negativnega primerjanja ali izključevanja, samopoveličevanja oziroma omalovaževanja. In to kvari odnose, ki na koncu - take ali drugačne - poti največ štejejo. Brez ustreznega odnosa med enimi in drugimi, brez medsebojnega spoštovanja in enakovrednega obravnavanja ter brez priznavanja soodvisnosti namreč ni pravega zadovoljstva niti ne pravega priznanja za vložen trud. Poleg tega takšno nespoštovanje ali omalovaževanje drugega zanika bistvo sporočila, ki ga tako gornikom kot alpinistom prinaša gorski svet. Enakost. V gorah smo vsi enaki. O tem piše tudi žal prepogosto pozabljeni častni kodeks slovenskih planincev: >Povsod v družbi, v gorah pa še bolj, mora obveljati načelo enakopravnosti med planinci. Nezdružljivo s pravim planinstvom je kakršnokoli socialno, narodnostno, rasno in drugo razlikovanje.< Odnos do drugega je torej bistvenega pomena. O tem nas vsak dan učijo ne samo gore, temveč življenje nasploh. Ko nam, recimo, umre bližnji, se zavemo, da pravo uteho nudijo le spomini na skupne trenutke. In tisti pravi trenutki, ki poleg bolečine vzbujajo tudi radost, so lahko le plod pristnega, spoštujočega odnosa. Takrat slovo oziroma ločitev, čeprav še vedno boleča, ni težka. Takrat vemo, da ni pomembno, koliko časa smo z nekom preživeli, ampak predvsem kako smo ga preživeli; da ni pomembno, kako oblečeni smo k njemu prišli, temveč zakaj smo iskali njegovo bližino. V gorah ter med gorniki in alpinisti, tema skupinama, ki sta med seboj neločljivo povezani, ne bi smelo biti drugače. Morebitni današnja nezdrava tekmovalnost, neenakovredno, brezbrižno obravnavanje drugega ali naduto samopoveličevanje bodo s časom lahko le vir kvečjemu bolečih spominov. Zdrav odnos, ki drugega upošteva kot enakovrednega, pa bo, nasprotno, tudi čez čas omogočal pravo zadovoljstvo, spomine s karseda malo temnimi lisami.< To so besede urednika glasila, ki prinaša zanimivo branje: pogovor z Antonom Sazonovom - Tonačem, alpinistom, inštruktorjem, gorskim vodnikom, vodjem odprav, gorskim reševalcem in inštruktorjem GRS - človekom, ki je eden tistih, ki so s svojo neizčrpno zagnanostjo izoblikovali trdno jedro alpinizma in pomembno prispevali k današnjim uspehom naših alpinistov. Zastavil pa je, skupaj z Otmarjem Černilogarjem, nekdanjim predsednikom PD Vipava, tudi smer, po kateri so nato vipavski planinci speljali zavarovano plezalno pot na Gradiško Turo. Nadalje se bralec lahko naužije občutkov po prehojenih poteh vipavskih planincev, zanimiv pa je tudi prispevek o dobrih in slabih straneh pohodniških palic. Objavili pa so, skupaj s članarino za leto 2005, tudi prednosti -biti član planinske organizacije.
PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA MARIBOR
je ob 50-letnici Poštarskega doma pod Plešivcem in ob 38. srečanju planincev PT Slovenije (4.9.2005) izdalo brošuro ob branju katere izvemo tudi, kako je prišlo do organiziranja vsakoletnih srečanj planincev. Jože Dobnik, starosta slovenskih planincev, se spominja časov, ko še ni bilo avtomobilov in zbori so bili res družabna prireditev in veliko bolj so bili ljudje odvisni od organiziranih izletov in prireditev. Leta 1973
se je na Pokljuki zbralo več kot dvatisoč planincev, dijakov Izobraževalnega PTT centra in drugih udeležencev. Kljub vsemu pa srečanja so in ostajajo priložnost za sklepanje novih prijateljstev, obujanje spominov in za načrtovanje sodelovanja med planinskimi društvi.
OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno.
IZDAJATELJ:	PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana
UREDNIŠKI ODBOR: Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Jana RACMAN (tehnična urednica)
ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Natalija MAROVT TISK:	TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p.,
Kajuhova 2 A, 1230 Domžale NAKLADA:	1690 izvodov brezplačno, september 2005
Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: info@pzs.si ali jana.racman@pzs.si . Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec.
Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Uvod:
Vsebino vprašanj vprašalnika, ki ga je Planinska zveza Slovenije (PZS) letos marca posredovala vsem svojim članicam, so narekovali različni pogledi pri dosedanjem delu PZS, še posebej pa smo želeli dobiti od članstva oz. iz baze informacije, pobude, kako postopati naprej, se prilagoditi, kot tudi objektivno in kar se da strokovno obravnavati in razrešiti nakopičena razmišljanja in predloge posameznih članic ter posameznikov, kot tudi aktivnega članstva PZS.
Pri izpolnjevanju vprašalnika so po podatkih pretežno sodelovali predsedniki članov ali drugi njihovi najodgovornejši predstavniki, ki se srečujejo z vsakodnevnimi težavami, vprašanji ter izzivi pri društvenem delu.
Reprezentančne odgovore na vprašalnik je posredovalo 142 od skupno 247 članic, kar predstavlja glede na število članstva članic PZS, ki so odgovorile, 59,5 % članstva oz. 31.973 oseb, upoštevajoč stanje članstva na dan 31. 12. 2004.članic. Prejeli smo dragocene podatke, ki smo jih dolžni upoštevati, saj pomenijo direktni odziv planinske baze.
Zelo zadovoljni smo s sodelovanjem članic. Vsem sodelujočim v anketi se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje, prijaznost in številna posredovana mnenja ter predloge.
Odgovori na posamezna vprašanja so bili zbrani, obdelani in pretežno grafično predstavljeni. Nadaljnjo strokovno obravnavo slehernega od odgovorov in komentar je opravil vsaj eden od organov (komisije, odbori in v delu PZS sodelujoči), vsebinsko pristojnih za obravnavano tematiko, saj taka naloga terja, da pri njej sodeluje več ljudi in da je delo medsebojno usklajeno.
Organi PZS, ki so obravnavali odgovore, so ob poznavanju svojih dosedanjih načrtov in sporočil iz odgovorov na vprašalnik, ki izhajajo iz sedanjega stanja, pripravili smernice za nadaljnjo delo. Do dogovorjenega roka so zadolženi na osnovi odgovorov pripravili dolgoročne vsebinske opredelitve, predloge ter napotke za organizacijske ter delovne pristope, jih predložili v obravnavo Predsedstvu PZS, to pa uvršča gradivo na sejo UO PZS v obravnavo in odločanje.
Opravljeno je veliko delo. Na podlagi sporočil, ki izhajajo iz odgovorov, predlogov in mnenj, pa tudi kritik, je pripravljen dolgoročni akcijski program, s katerim bo lahko planinska organizacija vsebinsko obogatila svoje delo in še kreativneje pristopila k svojim nalogam in izboljšala, kar se je izkazalo za potrebno. Nekateri zbrani odgovori opozarjajo tudi na čim prejšnjo potrebno organiziranje vsebinskih pogovorov (problemskih konferenc) s aktualno tematiko. Skratka, posredovana sporočila so razveseljiva, večinoma konstruktivna, kritike pa utemeljene. Seveda bo za uspešno uresničitev gornjih načrtov potrebno, da tudi vsaka članica PZS ob uporabi teh sporočil pripravi svoj akcijski program. Kar je dobro, je potrebno ohraniti in oplemenititi z novimi spoznanji, Potrebno pa bo tudi dobro sodelovanje sleherne članice in organov PZS ter dopolnitev kadrovskih moči PZS s dela voljnimi osebami iz vrst članic. Dejansko je pred nami mobilizacijski instrument planinske organizacije. Razveseljivo je, da lahko skupno ugotavljamo,da nismo v stiski s cilji, sporočila v nadaljevanju pa narekujejo nekatere popravke poti ter trdnejše smernice, po katerih bo v bodoče potrebno hoditi.
Z odgovori smo zbrali tudi nadvse dragocene podatke o delu članstva. Potrudili se bomo in z njihovo predstavitvijo poizkušali doseči, da bo PZS kot strokovna, športna, rekreacijska, naravovarstvena, preventivno reševalsko humanitarna zveza RS za področje planinstva in njeni člani deležni še večje veljave v družbi in slovenskem športu.
Seveda pa menimo, da s današnjimi sporočili uporaba rezultatov odgovorov članic ne sme biti zaključena. Slediti morajo nadaljnje aktivnosti organov PZS, ki bodo lahko z uporabo odgovorov in njihovo poglobljeno obravnavo članom PZS nadalje pomagali in postregli z zanimivimi predlogi ter vsebinami za delo.
Zaključki, predlogi in napotki Planinski zvezi Slovenije in njenemu članstvu:
št. 0:
Koliko članov šteje vaš Upravni odbor društva?
. pri 132 članicah deluje v Upravnih odborih 1513 društvenih delavcev (odbornikov); . PZS priporoča strokovno zastopanost v UO;
. število je odvisno od načina organiziranosti /ali ima PD sekcije, planinske skupine.../; . če nekaj dobro deluje, pustimo tako kot je!
št. 0a:
Ali imate oglasno /informacijsko/ omarico za članstvo in druge ljubitelje gora? . oglasna omarica je ogledalo delovanja društva v kraju, občini! . informiranj e j avnosti j e pomembno področj e delovanj a društva; . PRIPOROČITI VSEM PD: VEČ OGLASNIH OMARIC! št. 0b:
Kako imate urejeno glede pobiranja članarine?
. večina ima organizirano pobiranje članarine preko poverjenikov;
. uspešen je sistem: od hiše > do hiše, od vrat > do vrat, s sočasnim informiranjem (osebni stik)! . dokler ni vzpostavljen centralni sistem plačevanja članarine preko položnic, je to najboljša rešitev. št. 0c:
Ali članstvo povabite, da članarino poravna v začetku leta in s tem preko celega leta koristi pravice iz naslova članarine?
. 136 članic povabi članstvo, da poravnajo članarino v začetku leta;
. večinski odgovor je j asen pokazatelj, da ta društva dobro delaj o!
. SVETOVATI VSEM ČLANICAM, DA STORE ENAKO.
št. 0d:
Ali vodite člansko evidenco na računalniku?
. razmisliti o pristopu k centralni evidenci članstva;.
. dopolniti program tako, da bo sprejemljiv za vse članice, tudi za tiste, ki imajo planinske sekcije in planinske skupine!
. vzpostaviti zaupanje v centralno vodenje evidence .
št. 1:
Kako ste organizirani?
. rezultati povedo, da ima 60 % članic sekcije, 40% je enovito organiziranih; organiziranost je odvisna od velikosti PD ter razvejanosti delovanja PD;
. delo po sekcijah zahteva veliko prizadevnih, delavoljnih in dobro organiziranih planinskih odbornikov.
št. 1a:
Kje so organizirane sekcije:
. število po lokacijah sekcij kaže, da je hvale vredna in najuspešnejša oblika takega dela na šolah (46 %) in v krajevnih skupnostih (sekcije in planinske skupine)!
. prednosti takega načina dela je velika aktivnost, kvalitetno delo in dobra povezanost članstva ter v prvih treh mesecih v letu poravnana članarina!
. zelo uspešno in učinkovito obliko dela po sekcijah predlagati številčnim članicam in tistim, ki tarnajo nad organizacijskimi problemi, ki so mnogokrat posledično tudi kadrovski;
• razmerje med obsegom dejavnosti v sekcijah po šolah in drugje je neizravnano, možne in zlasti uspešne oblike dela s članstvom se premalo uporablja.
št. 2
Ali pri delu članic uporabljate znanje starejših izkušenih planinskih kadrov ? . odgovor je jasen, od 142 članic jih je 133. odgovorilo pritrdilno;
. vse je odvisno od vzgoje: od rane mladosti, do pozne starosti; med generacijsko sodelovanje je pri planincih še vedno dobro!
. S TO POZITIVNO IZKUŠNJO NADALJEVATI IN VZPODBUJATI MLADE TER STAREJŠE, DA JE SODELOVANJE NUJNO IN SPLOŠNO KORISTNO!
št. 3:
Delujete s programi vašega PD tudi na kakšni ustanovi ali specializiranem zavodu?
. 52% sodelujočih članic sporoča, da organizirajo planinsko delo na osnovnih, srednjih ter drugih šolah in specializiranih ustanovah;
. rezultat nakazuje, da je za to delo potrebno vzpodbujanje s strani komisij PZS in MDO št. 4:
Ali ima društvo odseke?
. rezultat je zelo ugoden: 95 % pritrdilnih odgovorov je dober pokazatelj raznolike planinske dejavnosti.
. Z ORGANIZIRANJEM DELA PO STROKOVNIH ODSEKIH JE DANA MOŽNOST, DA ČLANICE PONUDIJO ČLANSTVU KVALITETNO IN VARNO DRUŠTVENO DEJAVNOST.
št. 4a:
Kakšne odseke imajo članice ?
• izstopa visoko število markacijskih odsekov (76 %), aktivne markaciste pa imajo tudi še druge članice, a jih ni toliko, da bi se organizirali kot odsek;
•	število mladinskih odsekov ni majhno (66 %), bi pa moralo biti večje, za kar pa je seveda potrebno usposobiti potrebne kadre,
(že pred leti smo si zastavili za cilj, da mora vsako PD imeti MO);
•	pri 142 članicah imajo 94 vodniških in 67 izletniških odsekov; ker vemo, da je za kvalitetno in varno terensko delo članice potreben vsaj eden od obeh obravnavanih odsekov, bo potrebno manjkajoče pri članicah dopolniti;
•	v odgovorih članice niso zajele vseh podatkov o alpinističnih odsekih, dalje odsekih-klubih (35) za športno plezanje, itd;
•	članice se morajo bolj odzivati z organiziranjem odsekov varstva narave in propagandnih odsekov.
št. 5:
Ali imajo članice prostore ?
. problem je, da kar 22% članic nima stalnega prostora za svoje delo;
. PREKO MDO, oz. SOSEDNJIH (MOČNIH) PD ZAGOTOVITI TO MOŽNOST.
. REŠITVE SO: DOM KRAJANOV, DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI.TUDI GASILSKI DOM ,.
št. 5a:
So prostori primerni za društveno dejavnost ?
. pritrdilen odgovor je dalo 83 % članic, rezultat je ugoden;.
. REŠITEV JE LAHKO LE V PD!, V SODELOVANJU Z ORGANIZACIJAMI - DRUŠTVI V KRAJU, oz. OBČINi.
št. 6:
Imajo članice delavce za opravljanje strokovnega dela ?
. pretežno je delo opravljeno z amaterji;
. večje članice imajo redno zaposlene, za zahtevnejše naloge zaposlijo delavce po pogodbi.
št. 7:
Ali društvene delavce nagrajujete?
. razlike so glede na velikost članice; v večini (72 %) je to prostovoljno delo za dobrobit planinske organizacije in planinstva v Sloveniji;
. problematika se rešuje od primera do primera različno; pri tem je potrebno skrbeti za izpolnjevanje zakonskih zahtev; strokovna služba PZS lahko nudi pri tem pomoč;
. v Obvestilih PZS je bil objavljen predlog, kako vrednotiti prostovoljno delo v planinski organizaciji in kako vrednotiti posamezne akcije usposabljanja, kot odgovor na težavo, kako pridobiti sredstva lokalne skupnosti, ki jih društva navajajo;
. manjša društva si absolutno ne morejo privoščiti kakršnega koli nagrajevanja.
št. 8:
Navedite tri glavne težave v delu članice:
Stanje je pričakovano, glede na razprave na sejah MDO in Skupščinah PZS. Dejansko so za te težave tudi delni razlogi za odgovore na ostale točke tega vprašalnika: medsebojna vzročna povezanost problemov in njih obravnava mora dati celovite odgovore in rešitve; danes ugotavljamo:
•	več kot 30 % članic je opozorilo na vrsto težav, ki se pojavljajo pri delu z mladimi v PD kot na šolah, te je potrebno takoj na sestankih med UO in MO doreči in jih odpraviti; težko je tudi pridobiti kandidate za vodniške, mentorske in druge tečaje;
•	25 % članic opozarja na upadanje števila mladega in odraslega članstva, pomanjkanje prostovoljcev in upadanje prostovoljnega dela; mladi gledajo na stvari drugače, kot je to slučaj pri starejših; istočasno ugotavljajo, da hodi v gore veliko ljudi, ki niso člani naše organizacije in zato niso deležni naših vsebin dela, zlasti vzgoje ter preventive; potrebni so dobri programi in več vzpodbujanja k včlanitvi v našo organizacijo;
•	ca 1/5 članic ne uspe zagotoviti dovolj sredstev za delo
•	15 % članic ima težave pri upravljanju, gospodarjenju, posodabljanju in z lastništvom planinskega premoženja; ko članice žele kandidirati za javna sredstva, morajo imeti že pripravljeno investicijsko dokumentacijo; pri zaposlovanju oskrbnikov je potrebno spoštovati predpise in zakone; gospodarska komisija je vedno na voljo za pomoč pri urejanju problemov.
V vseh okoljih planinske organizacije je treba analizirati, zakaj se v največji meri pojavljajo težave v zvezi z financami, upadanje članstva in prostovoljnega dela, pomanjkanje kadrov, neaktivnost mladih, .
Obravnavo zbranih vzrokov je treba nadaljevati ter najti vzroke-razloge, zakaj prihaja do teh težav in predloge rešitev ter ukrepov, s katerimi je treba dopolniti programe za drugo poletje 2005 in jih vgraditi v plane za leto 2006.
Nekateri opozarjajo na pomanjkanje v našem delu nepretrgane vzgoje resničnih društvenih delavcev, ki jih terja današnji čas ter družbene razmere. Vodniki PZS so tudi vzgojitelji, pa tudi potencialni društveni delavce v poznejšem obdobju njihovega delovanja.
št. 9:
Koliko in katere prireditve ste izvedli v letu 2004?
•	na 13 različnih predstavljenih področjih dejavnosti, od skupno 5347 prireditev, je sodelovalo 139.009 članov; številčno manjši, a visoko kvalitetni vrh dosegajo alpinisti in člani odprav, s rezultati opozarjajo vrhunski dosežki športnih plezalcev; članice nudijo še druge raznotere prireditve in programe; podatki kažejo na veliko pestrost dela, marsikatera od teh je lahko vzpodbuda drugim članicam, če je še ne izvajajo;
•	v preteklosti je bilo veliko zanimanja za vsebinske izlete (n.pr. prirodoslovne, geološke, zgodovinske,.ali izleti, posvečene različnim dejavnostim (kolesarski, čolnarski, fotografski,..) ponovno bi bilo za poizkusiti tudi s temi in podobnimi vsebinami;
•	lahko domnevamo, da je pri vseh 247 članicah obravnavanih in drugih aktivnosti še bistveno več.
št. 10:
Ali izlete vašega društva vodijo ustrezni strokovni kadri?
•	89 procentov pritrdilnih odgovorov in informacije, da se tudi delno še upošteva zastavljeno vprašanje sicer pove, da članice zelo skrbijo za varnost članstva in udeležencev izletov, ker pa je dana možnost, da si vse članice pridobe potrebne strokovne kadre, mora biti vsakoletno kadrovanje in izobraževanje za delo potrebnih kadrov primarni cilj članic;
•	članice, ki ne upoštevajo potreb po strokovnem vodenju izletov, opozarjamo na odgovornost, ki jo imajo do članstva pri zagotavljanju njihove varnosti.
št. 11:
Ali pri prispevku udeleženca za društveno akcijo (izleti, pohodi, tabori,.) upoštevate, ali je prijavljeni udeleženec član planinske organizacije?
• 140 članic je posredovalo zelo raznolike odgovore; kljub temu menimo, da je z >razmetavanjem< pravic na račun članstva PZS, ki sofinancira delo članic in PZS treba prekiniti; pripadnost članstva
se ugotavlja na osnovi plačila članarine (določba Zakona o društvih); kdor ni član PD, mora razumeti, da je pogoj za dostop do ugodnosti (pravic) članstva PZS najprej, da postane član te organizacije; promocijski izleti za pridobivanje članstva so seveda izvzeti, vendar take izlete prirejamo za nove interesente največ dvakrat;
•	izvajanju uvodnega vprašanja se je treba na Gospodarski komisiji oz. PZS pogovoriti, v načelu pa mora to veljati za vse pravice, ki jih za člane PD oz. članstvo PZS nudi planinska organizacija (posebej smo bili opozorjeni na priznavanje popustov nečlanom pri prenočevanju v planinskih postojankah -zakaj dovoljujemo to ?);
•	vsakdo, ki poravna članarino, mora imeti možnost plačila manj šega prispevka za n.pr. udeležbo na društveni akciji (na osnovi pravil posameznih članic);
•	predlagamo, da tiste članice , ki ne delajo razlik (6%) pri odobravanjem ugodnosti med člani in nečlani, pristopijo do nečlanov in jih povabijo, da postanejo člani planinske organizacije;
•	problematiki planinskega gospodarstva je potrebno posvetiti večjo pozornost.
št. 12:
Ali poznate letošnje pravice članstva PZS?
•	99 % pritrdilni odgovor dokazuje, da je informativni prospekt: <10 pomembnih prednosti članstva v PZS< opravil svojo nalogo
•	resnično se moramo potruditi, da ga ponudimo in predstavimo tudi ljudem, ki še niso včlanjeni v naše vrste; za te namene predlagamo, da članice v pomoč zainteresiranim za včlanitev v našo organizacijo, na hrbtni strani prospekta navedejo svoj naslov ali vsaj telefonsko številko;
•	novo vpisanemu članstvu je namenjen tudi nagradni kupon, ki ga novi član izpolni, nalepi na dopisnico ter pošlje na naslov PZS; izžrebani novi člani bodo deležni drobne pozornosti; žrebanje novo vpisanih članov je omogočeno izvesti tudi članicam.
št. 12 a:
So sedanje pravice članov PD ustrezne?
•	66 % sodelujočih članic meni, da so pravice članstva ustrezne, kar verjetno pomeni, da smo pretežni del želja članstva izpolnili;
•	jasno pa je, da bo treba ugodnosti oz. pravice še dograjevati oz. dopolnjevati (n.pr. svetovanje glede planinskih ciljev, posoja specialne opreme in literature), pri tem pa moramo vedeti, da so skoraj brez izjeme nove pravice vezane na nove stroške in s tem na večjo članarino;
•	zavarovalnih ugodnosti n.pr. a la card, kar nekateri predlagajo, je poleg paketnih zavarovalniških ugodnosti mogoče ponuditi, a bodo stroški žal veliko večji, kot si danes predlagatelji predstavljajo;
•	vsekakor bo Odbor za članstvo pridobil ponudbe in jih predložil UO PZS v izbor in potrditev;
•	uvajanje internega članstva članic je v neskladju z vsebino Statuta PZS in Zakonom o športu, o pojavih se je potrebno čim preje pogovoriti.
št. 13:
Ali menite, da bi morala biti hrana v kočah za člane cenejša, kot za nečlane?
•	69 % sodelujočih članic je odgovorilo pritrdilno;
•	pravice, ki so velik izziv za članstvo, soustvarja na tisoče odborniških zanesenjakov - amaterjev, ki delajo v dobro članstva; nudene pravice članstva so argument za vključevanje;
•	ob vedno pogostejšem opozarjanju na potrebe po razlikovanju članstva proti nečlanom pri koriščenju pravic in ugodnosti članstva PZS in vse pogostejšim vprašanjem članstva:
•	v tujini dajejo članom poleg ugodnosti, ki jih nudimo mi, še marsikaj, n.pr. popust pri enolončnicah ter drugi planinski hrani, posebne popuste družinam pri dopustovanju v kočah i.t.d.; smiselno bi bilo, da se v soglasju z upravljalci koč to uvede tudi pri nas; ta boniteta se članstvu ne obračunava.
št. 14:
Katere oblike izobraževanja so članice organizirale za svoje člane?
Če upoštevamo seštevek vseh javljenih izobraževan, lahko ugotavljamo v odstotkih razmerja izvedenih izobraževanj:
•	država je kot nosilko planinskega izobraževanja imenovala PZS, ki ga izvaja cela vrsta njenih komisij, zato ta izobraževanja tukaj niso zajeta;
•	številčni podatek o izvedbi planinske šole za otroke (95) je zelo razveseljiv, enako tudi podatki o usposabljanju markacistov (58) in naravovarstvenikov (45);
•	v letu 2004 je planinsko šolo v PD organiziralo samo 17 članic (PD Ožbalt/Kapla, Brežice in Moravče celo dvakrat), v 20 planinskih šolah je program zaključilo 384 udeležencev, rezultat je ca 4 krat manjši, kot v osemdesetih letih?
•	podatki o nesrečnih dogajanjih v naših gorah narekujejo, da je treba v planinskih šolah, alpinističnih šolah (izvedeno 24 šol), šolah varne hoje (izvedeno 30 šol), tečajih gorništva za letne in zimske razmere (izvedeno 10 tečajev) itd brez odlašanja vložiti več truda; to nam narekuje naš dolg do varnosti članstva; na razpolago imamo vodniški kader, ki je usposobljen tudi za izobraževanje in učno literaturo.
št. 15:
Koliko sredstev v letu 2004 je bilo vašem PD namenjeno za vzgojo in izobraževanje lastnih kadrov in iz katerih virov (lastnih, občina, PZS)
•	kar 66 % tako imenovanih lastnih sredstev so porabile članice za vzgojo in izobraževanje lastnih kadrov;
•	žal manjka podatek, koliko so prispevali udeleženci tega izobraževanja;
•	podatek o deležu sredstev, ki ga je prispevala PZS direktno ali indirektno, bo potrebno še dopisati.
št. 16:
Kakšna je bila celotna finančna realizacija članic v letu 2004 v SIT?
•	celotna finančna realizacija članic PZS v letu 2004 je znašala 657.629.159,00 SIT.
•	iz odgovorov je razvidno, da se članice financirajo iz sredstev, ki jih same pridobijo:
•	računovodstvo PZS je pripravljeno pomagati pri usmerjanju in svetovanju izdelave obračunov, za katera so po predpisih društva zavezana; o tem je mogoče najti tudi informacije ter objave v Obvestilih in na internetu.
št. 17
Koliko finančnih sredstev namenjajo članice za društveno dejavnost v SIT?
•	111 članic je namenilo društveni dejavnosti 107.801.380.00 SIT;
•	ob izkazanem razmerju med celotno finančno realizacijo članic in deležem sredstev za društveno dejavnostjo, bi se članice morale ponovno opredeliti o razmerju.
št. 18:
Ali se je vašemu PD uspelo uvrstiti med redne prejemnike občinskih sredstev?
•	iz odgovorov na vprašalnik je razvidno, da je 86 % članic, ki so sodelovale z odgovori, prejemnikov občinskih sredstev;
•	izkušnje kažejo, da je treba kdaj pa kdaj stopiti k županu, njegovim ustreznim odborom ter komisijam in predstaviti rezultate svojega dela;
•	funkcija MDO je tudi, da pomaga članicam pri teh težavah, da napotke, kako postopati, itd.
št. 19:
Koliko sredstev pridobi PD od podpornikov ali donatorjev?
. sredstva članic, pridobljenih od sponzorjev in donatorjev v letu 2004 znašajo 38.934.905,00 SIT;
. članice bomo informirali o razlikah pri računovodskih prikazih med sredstvi, pridobljenimi od sponzorjev in donatorjev;
. pri uspešnosti pridobivanja teh sredstev je zelo odvisno od tega, kako vpliven je kader, ki vodi članico;
. sponzorstvo, donatorstvo, . se dejansko pri članicah premalo uporablja; da imajo ljudje posluh, če je poziv prav predstavljen, kažejo gasilci, dimnikarji, nekatera planinska društva, AMZ poleg letne članarine pošlje v naprej položnico za 2.000 SIT za prostovoljni prispevek; in ne boste verjeli, koliko AMZ zbere iz prostovoljnih prispevkov; obstojajo še druge oblike kot srečolovi na planinskem plesu, ob planinskih zborovanjih, itd.
št. 20:
Katere so vaše aktivnosti za pridobivanje novih članov?
•	odgovori potrjujejo znano dejstvo, da ustvarja uspešno izveden izlet in neposreden stik z ljudmi najboljše razmere za naslednja povabila k sodelovanju;
•	če poskrbimo še za propagando ali reklamo naših načrtov in povemo, kje je mogoče urejevati društvene zadeve, uspeh ne more izostati;
•	za planinsko dejavnost moramo aktivneje in načrtneje navduševati že mlade; nadalje jih je treba organizirati v šolah; zvezo med članom PZS in šolo je potrebno graditi na zanesljivih strokovnih kadrih in osebah,
•	članstvu in obiskovalcem gora - nečlanom morajo članice ponuditi pestre načine, oblike in vsebine dejavnosti za aktivno in varno preživetje prostega časa, s čemer bo dosežen večji čut pripadnosti planinski organizaciji in motivacija za dolgoletno članstvo;
•	pridobivanju novega članstva in kadrovski skrbi za osebe, sposobne organizacijskega in izobraževalnega dela, je treba posvetiti veliko skrb.
št. 21:
Ali poznate informativni prospekt planinske organizacije >10 pomembnih prednosti članstva v PZS<, ki je
PD na voljo na PZS brezplačno?
•	97 % pritrditev o poznavanju omenjenega prospekta dovoljuje sklepati, da je informativni prospekt res prišel skoraj do vseh članic;
•	ker predstavlja zanimivo splošno informacijo o prednostih in pravicah članstva v planinski organizaciji, ga je smiselno uporabiti za propagiranje članstva (propagandno dejavnost je potrebno v planinski organizaciji oživeti) v delovnih kolektivih, šolah, na javnih prireditvah, na kočah itd
št. 21 a:
Ali Informativni prospekt PZS posredujete tudi občanom, ki še niso člani planinske organizacije?
•	iz 135 odgovorov članic je razvidno, da jih 110 posreduje Informativni prospekt osebam, ki še niso člani planinske organizacije; pri tem se članice po podatkih poslužujejo razdeljevanja Prospekta po nabiralnikih, ob priliki krajevnih zborov, praznikov, itd.;
•	članice vabimo, da sporoče na PZS, ko jim bo stara zaloga brezplačnega Prospekta pošla.
št. 22:
Ali podpirate uvedbo centralne evidence članstva? (pregled stanja članstva -kategorije in število, ugodnejši zavarovalni pogoji, plačilo preko klika,.)
• že brez podrobnejšega razglabljanja je očitno, da je velik del članstva (71 %) za uvedbo centralne evidence članstva;
•	sledili bi lahko izkušnjam n. pr avstrijske planinske zveze, ki omogoča urejevanje članskih odnosov po pošti ali računalnikih, kar zelo olajša poravnavo članarine in vpisovanje novih članov v PD.
št. 22 a:
Če ste pri vprašanju, ali podpirate centralno evidenco članstva odgovorili z NE, navedite vzroke za to:
•	vzroki za negativna stališča članic do tega vprašanja so po navedbah različni (ni možnosti, ni potrebe, nastal bi višji strošek za PZS,.);
•	zadeva terja posebno projektno obdelavo in predstavitev rezultatov UO PZS; dobro je vedeti, da imajo tako evidenco že vrsto let vse druge planinske organizacije v alpskem prostoru.
št. 23:
Ali sodeluje članica v delu meddruštvenega odbora planinskih društev vašega območja?
•	95 % v anketi sodelujočih članic je odgovorilo pritrdilno;
•	delo v okviru MDO-jev omogoča dobre kontakte organov PZS z članicami in njihovimi člani;
•	priporočamo, da s delom sredstev, ki jih MDO dobe od PZS, sofinancira nakupe učbenikov za mlade planince;
•	članice, ki sodelujejo z MDO delno ali sploh ne, so tudi po večini pasivna, ker ne najdejo same sebe.
št. 23 a:
Če ste pri prejšnjem vprašanju odgovorili z NE, navedite vzroke za to:
•	Nekaj članic je sporočilo, da ne čutijo potrebe (2 %)
Izmenjava in prenos izkušenj med članicami, ki se udeležujejo sestankov MDO je zelo dragocena pomoč. Pomembno je tudi sodelovanje predstavnikov MDO z področnimi občinami in pomen ter odzivnost v javnosti, ki jo izpričajo članice ob realizaciji skupno dogovorjenih nastopov. Na naslednjih sestankih nesodelujoče članice prepričati o nujnosti sodelovanja. Na sestankih MDO obdelati tista vprašanja, ki so najbolj značilna za delo konkretnega MDO in odnose med članicami.
št. 24:
Kaj so po mnenju članic glavne naloge PZS?
Mnenja članic o glavnih nalogah PZS so zelo enotna in predstavljajo potrditev dela, ki ga izvaja PZS. Zaporedje odgovorov članic v devetih alinejah je komentirano s spodnjimi navedbami:
•	1. in 2. alineja: z sodelovanjem zastopnikov PZS v ustreznih državnih organih in mnogih delovnih stikih z njimi;
•	3 alineja: z usklajenim in kvalitetnim vodenjem vzgoje in izobraževanja, saj je to ena osrednjih vlog PZS;
•	4 alineja: z zbiranjem predlogov za pravice članstva, s pogajanji ponudnikov o stroških pravic, z pripravo predlogov za UO in uvedbo tistih pravic s največjim konsenzom;
•	5 alineja: s vzgojo in dopolnilnim izobraževanjem planinskih vodnikov in mentorjev;
•	6. alineja: z organiziranjem in tesnim sodelovanjem z gorsko reševalno službo
•	7. alineja: z organiziranjem komisije za varstvo narave in izobrazbo pripadajočih kadrov;
•	8. alineja: obveščanje je izvajano potom Obvestil;
•	9. alineja: kandidiranje za državna sredstva in opozarjanje članic na kandidiranje na razpise različnih ministrstev za pridobitev razpisanih sredstev.
št. 25:
Ali bi morale biti članice in PZS še aktivneje pri varovanju gorske narave?
•	94 % pritrditev ne dopušča nobenega dvoma o naravovarstveni naravnanosti članstva; v 116 lanskih akcijah je sodelovalo 1882 članov;
•	delo članic na tem področju dejavnosti se je zadnja leta lepo razvilo, tudi v nadalje bo nudena vsa potrebna pomoč, gradiva, izobraževanje in vzpodbujanje članic k ustanavljanju odsekov za varstvo narave;
•	z vzgojo in opozarjanjem članstva na pomen varovanja gorske narave in načine izvajanja tega, se bo poskrbelo, da se bo še večji delež članstva zavedal pomena izvajanja varovanja in svojega prispevka na vsakem koraku.
št. 26:
Ali članica vzdržuje planinske poti?
•	po podatkih 148 članic vzdržuje planinske poti;
•	92% pri vprašalniku sodelujočih članic pove, da so se odzvale domala vse, ki vzdržujejo poti. št. 26 a:
Ali je članica pripravljena vzdrževati še kakšno dodatno planinsko pot?
•	med interesenti za to najdemo predvsem nove članice;
•	na osnovi katastra planinskih poti se pripravlja spisek poti, ki jih bodo lahko zainteresirane članice prevzele v svoje upravljanje.
št. 26 b:
Iz katerih virov sredstev vzdržujete planinske poti?
•	Glavnin breme sredstev za vzdrževanje planinskih poti leži na ramenih planinskih društev, občin in lokalnih turističnih organizacij;
•	spregledati tudi ne smemo namenskih sredstev (športna fundacija, MŠŠ, brezplačne helikopterske ure Slovenske vojske za prenos opreme in orodja), ki jih država nameni za vzdrževanje in popravilo visokogorskih planinskih poti, žal pa je teh poti v celoti le cca 10%;
•	nujno potrebno bo tudi za ostale poti zagotoviti sredstva iz državnih sredstev za pospeševanje in razvoj turizma in morda tudi iz članarine PZS.
št. 27:
Ali poznate delo komisij, podkomisij, odborov in delovnih teles, organiziranih pri UO PZS?
•	obravnavani organi PZS bodo morali poskrbet, da bodo članice bolje poznale njihovo delo, možnosti za sodelovanje ter pomoč;
•	nekateri načelniki komisij težko dosežejo večje sodelovanje svojih članov v delu komisij, sodelovanje posameznih načelnikov v delu organov PZS pa tudi ni najboljše;
•	poživeti bo treba delo komisij, odborov in delovnih teles UO PZS, ki morajo nuditi večjo vsebinsko in programsko oporo delu članic in strokovno-organizacijsko oporo P in UO PZS;
•	specializirani odbori po MDO nudijo možnosti za tesnejše sodelovanje članov komisij z člani in članstvom PZS;
•	analogno z zmanjšanjem števila članov PZS bo potrebno zmanjšati tudi število organov in članov v teh organih.
št. 28:
Navedite komisije, s katerimi sodelujejo vaši odseki neposredno ali preko odborov MDO!
•	sodelovanje organov - strokovnih teles PZS s članicami je preskromno; če upoštevamo, da se tukaj obravnava najpomembnejše kadrovske komisije, pa je stanje že kar kritično;
•	nekaterih dejavnosti, ki se odvijajo v planinski organizaciji številni odborniki skoraj ne zaznajo;
•	ker suhoparnih podatkov in tekstov danes skoraj nihče več ne prebira, je potrebno v bodoče članstvo informirati na sodoben način: s zloženkami, prospekti, sestavki v Obvestilih, preko internetnih aplikacij, zanimivo pripravljenih akcijah, tudi z zabavno vsebino, itd;
•	pripraviti ter ponuditi bo potrebno zanimive sodobne vsebine ter oblike dela; članice premalo čutijo delo organov PZS.
št.. 29:
Ali ima delo preostalih komisij UO PZS kakšen vpliv na delo članice.? in kje ste se z vsebino njihovega dela najbolj seznanjali?
• članice so najbolje seznanjene in dale najvišjo oceno za sodelovanje z komisijo za vzgojo in izobraževanje, sledi delo UO PZS, delo Obvestil in Planinski vestnik;
• organi PZS bodo morali preko spletnih strani in v Obvestilih s podatki o vsebini svojega dela in aktivnostmi, namenjenimi članicam, zapolniti več prostora.
št. 30:
Ali ste seznanjeni s pogoji izobraževanja v okviru PZS?
•	96 % pritrditev vprašanju pove, da je obveščanje o tem dobro;
•	pomeni, da je s tem dana možnost izobraževanja v vseh 18 programih usposabljanja, za katere je PZS v sodelovanju s komisijami PZS pri Strokovnem svetu RS za šport uspela doseči njihovo odobritev;
•	potrebno je torej načrtno kvalitetno kadrovanje članic in redno usmerjanje kandidatov na vzgojno -izobraževalne akcije; vse pogosteje se dogaja, da organizirane izobraževalne akcije propadejo, ker je premalo prijav.
št. 31
Ali ste pripravljeni sodelovati pri kadrovski popolnitvi komisij, podkomisij in odborov pri UO PZS s svojimi člani?
•	kar 65 % članic je izrazilo pripravljenost za sodelovanje, kar je razveseljivo;
•	v teku je akcija za popolnitev trenutnih sestavov organov PZS, objavljen pa je tudi že razpis za kadrovanje za odbornike v novem sestavu organov PZS za skupščino v l. 2006.
št. 32:
Udeležba na zasedanju Skupščin PZS je nizka. Ali se strinjate, da PZS pristopi k spremembi ključa udeležbe članic na zasedanjih? (sodelovalo 131 članic)
•	56 procentov sodelujočih članic je odgovorilo z >da<
•	opredelitev bo potrebno obravnavati pri dopolnitvah Statuta.
št. 32 a:
Navedite vzroke za nizko udeležbo predstavnikov članic na Skupščini PZS!
•	odbijajo neskončne debate
•	neučinkovito in slabo vodenje skupščine
UO PZS mora sprejeti predlog za rešitev navedenih zadev.
št. 33:
Uradne ure v Strokovni službi PZS so v ponedeljek in petek od 8.00 do 14.00 ure in v sredo od 8.00 do 15.00 ure. Planinska založba: ponedeljek od 8.00 do 17.00 ure, v sredo od 8.00 do 15.00 ure in v petek od 8.00 do 14.00 ure. Ali vam te uradne ure ustrezajo?
•	odgovor je pritrdilen (79 %), vendar je prigovor na dosegljivost, saj je kljub uradnim uram težko dobiti odgovorne (zasedeni telefoni);
•	1 x tedensko bi morala pisarna delati do 17.00 ure
•	tajništvo bi moralo biti na razpolago članicam vse delovne dni v tednu.
št. 34:
Vaši predlogi za izboljšanje dela v Strokovni službi PZS!
• čim več neposrednega stika s članicami, večja odgovornost in pripravljenost za boljše delo, večja ažurnost, ter večja operativnost.
št.. 35:
Ste v Planinskem vestnik zadovoljni z možnostjo dopisovanja, uporabnostjo, obliko in vsebino?
•	naša revija je dobila najvišjo oceno članic za obliko (90), sledi uporabnost (63) in možnost dopisovanja (21);
•	urednik zagotavlja, da bo težave glede dopisovanja uredil, potrudil pa se bo tudi objaviti več koristnih napotkov.
št. 36;
Imate glede Planinskega vestnika kakšne predloge, sugestije, dopolnitve?
•	prejeli smo zagotovilo, da bodo uravnotežili sestavke o vseh zvrsteh planinstva in o gorah doma ter v tujini;
•	vsebina revija bo poizkušala še naprej delovati vzgojno.
št. 37:
Ali redno berete Obvestila PZS?
• prejeti pritrdilni odgovori (99 %) so več kot ugodni.
št. 37 a:
Koliko izvodov Obvestil PZS prejemate v PD?
•	121 članic navaja, da prejema mesečno 511 izvodov;
•	število izvodov, ki jih PZS mesečno razpošilja, presega že 1.700 komadov, kar je velika finančna obremenitev;
•	uredništvu pomagati s jasnimi navodili ob sedanjih številnih dobronamernih predlogih, kot: zmanjšati obseg in naklado, selekcionirati informacije in podobno.
št. 37 b:
Ali ste z vsebino Obvestil zadovoljni?
•	kar 91 % sodelujočih članic je sporočilo, da je z vsebino zadovoljno.
št. 38:
Ste tako organizirani, da se lahko z vsebino Obvestil PZS seznanjajo tudi zainteresirani člani društva (oglasna omarica, društvena pisarna,.)?
• pri 74 % članic so organizirani tako, da si lahko Obvestila preberejo vsi zainteresirani; ker je v Obvestilih veliko vsebine, namenjene vsemu članstvu, bi bilo potrebno omenjeno prakso uvesti še pri ostalih članicah.
št. 39:
Ste seznanjeni, da lahko postanete prejemnik Obvestil PZS preko spletne strani PZS?
•	O zadevi so seznanjeni pri 67 % članic, ki so sodelovale z odgovori;
•	zanimivo je, da se je s objavo Obvestil na spletnih straneh povečalo število interesentov za Obvestila v tiskani izvedbi.
Št. 40:
Ali ste že izrabili možnost direktne objave društvenih novic preko spletne strani PZS?
•	zadeva je namenjena informiranju (o potrebi po večjem deležu informiranja v naši organizaciji je mogoče prebirati skozi ves tekst), iz odgovorov pa je možno ugotoviti, da članstvo možnosti še ni izrabilo (65 %) oz. je ne pozna (18 %);
•	kratek stik odpraviti in članstvo seznaniti, ter če je potrebno, naučiti izrabljat možnost omenjenih objav.
št. 41:
Ali poznate planinski koledarček PZS 2005?
•	98% sodelujočih članic pozna planinski koledarček, menijo, da bi moralo biti v njem še več podatkov, zanimivih zanje, žal pa je letos izšel prepozno in objavil veliko napak;
•	jasno se je treba dogovoriti, kaj se v koledarčku objavlja.
št. 41 a
Ali planinski koledarček uporabljate pri načrtovanju vaših izletov?
•	64 % sodelujočih članic uporablja podatke iz koledarčka pri svojem delu, kar narekuje njegov nadaljnji obstoj, njegova praktična uporabnost tudi na terenu je zelo velika;
•	želeno je, da bi vse članice s svojimi podatki sodelovale pri vsebini koledarčka;
•	v koledarček sodijo tudi naslovi spletnih strani in telefonske številke članov.
št. 42:
Ali poznate Informatorček PZS? (ovitek, v katerega se shranjuje planinske dokumente)
•	Informatorček PZS pozna 61 % sodelujočih članic;
•	s več žepki nadomešča možnosti, ki jih je nudila nekdanja planinska izkaznica (zbiranje žigov, podatki, ki jih rabi planinec na izletu, razna navodila in opozorila,.).
št. 42 a:
Ali ste z Informatorčkom seznanili vaše člane?
•	samo 51 % sodelujočih članic seznanja z Informatorčkom svoje člane?
•	menimo, da je odziv nerazumno majhen, saj bi v načelu morale članice svoje člane oskrbovati s predmeti, ki jih člani potrebujejo (Zemljevidi, Vodniki, planinska literatura, Informatorček, Koledarček,.; odnos bi morali spremeniti.
PREDLOGI SKLEPOV:
1. UO PZS sprejema zaključke, predloge in napotke, ki so dejansko akcijski načrt ter dolgoročna usmeritev za nadaljnjo delo planinske organizacije. Vsebina gradiva zadolžuje organe v sestavu PZS in članice, da vsak za svoje področje dela na osnovi akcijskega programa uresničijo sprejete sklepe. Usmeritve je potrebno upoštevati tudi pri pripravi planov za l. 2006.
2. Visoka prioriteta dela planinske organizacije mora biti usmerjena v:
❖	kvalitetno delo s planinskim naraščajem in mladimi,
❖	aktiviranje članstva z organiziranjem sekcij pri članicah,
❖	organiziranje propagandne dejavnosti pri članicah in PZS,
❖	večji poudarek vzgoji članstva in vzgojnemu delu kadrov,
❖	stalno skrb za kvalitetne programe članic PZS in PZS,
❖	tesnejše obojestrano sodelovanje članic in organov PZS.
3. UO PZS določi na predlog komisij in odborov PZS tematiko za vsebinske razgovore, ki bodo razjasnili odprta vprašanja in določili pristope za nadaljnje delo.
4. Delo planinske organizacije je potrebno umiriti. Odgovori na vprašanja so vsebinsko dolgoročno določili nj eno pot. V preteklosti vedno novi heterogeni in raznovrstni predlogi so dogajanja prehitevali, delo in energijo drobili, povzročali neusklajenost in ustvarjali nepotreben nemir, ki je motil delo.
5. Organi PZS in MDO-ji v vsakoletnih poročilih predstavijo rezultate, dosežene v smislu sprejetih programov in usmeritev.
6. Članice so z odgovori jasno izrazile soglasje in dale podporo delu, ki ga izvaja PZS.
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE
V 6. številki/2005 OBVESTIL PZS je bil objavljen
R A Z P I S
NAJVIŠJIH PRIZNANJ PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2005 I. SPOMINSKA PLAKETA
II.	SVEČANA LISTINA
Predlogi za obe priznanji morajo biti na obrazcu za planinsko priznanje poslani v šestih (6) izvodih pristojnemu Meddruštvenemu odboru najkasneje do 30. septembra 2005.
Meddruštveni odbori morajo oblikovati svoja mnenja k predlogom in jih poslati Odboru za priznanja UO PZS najkasneje do 20. 10. 2005.
Prepozno prispeli predlogi ne bodo obravnavani!
O dodelitvi razpisanih priznanj bo odločal Upravni odbor Planinske zveze Slovenije.
Priznanja bodo podeljena na posebni slovesnosti 10. decembra 2005.
ODBOR ZA PRIZNANJA UO PZS
predsednik
Jože MELANŠEK
OPOZORILO:
Čistopis Pravilnika o priznanjih PZS je objavljen v OBVESTILIH PZS štev. 3/2005 in na spletni strani www.pzs.si, obrazec za planinsko priznanje pa tudi v prejšnji številki Obvestil PZS.
JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ STANKA BLOUDKA ZA LETO 2005
Ponovno sporočamo, da je v Uradnem listu Republike Slovenije (56/2005 z dne 10.06.2005) objavljen razpis za podelitev priznanj Stanka Bloudka za leto 2005.
Skrajni rok za oddajo predlogov je petek, 30. september 2005, in sicer je predloge za podelitev priznanja Stanka Bloudka potrebno predložiti na obrazcu (zainteresirani obrazec lahko dobijo tudi na spletnih straneh ministrstva www.mszs.si/slo), ki je objavljen v teh Obvestilih PZS (kopijo izpolnjenega obrazca pošljite tudi na naslov PZS, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana, s pripisom >za Odbor za priznanja<).
Pisni predlogi za priznanje morajo biti poslani v zaprti ovojnici na naslov Ministrstvo za šolstvo in šport, Kotnikova 38, 1000 Ljubljana, s pripisom "za priznanja Stanka Bloudka" .
Vlagatelje prosimo, da elektronski izvod izpolnjenega obrazca obvezno pošljejo na e-naslov: zoran.verovnik@gov.si in info@pzs.si (v tem primeru ni potrebno pošiljati kopije izpolnjenega obrazca z redno pošto na naslov PZS).
Predlagatelje obveščamo, da bodo odbor upošteval le predloge, ki bodo poslani v skladu z razpisom do predpisanega roka. Predlogi se štejejo za pravočasne tudi v primeru, če so bili zadnji dan predpisanega roka oddani priporočeno na pošti.
Jože MELANŠEK, predsednik Odbora za priznanja UO PZS
Planinska zveza Slovenije bo tudi za leto 2006 izdala
PLANINSKI KOLEDARČEK
Vse Meddruštvene odbore planinskih društev prosimo, da
najkasneje do 20. oktobra 2005
pismeno na priloženem obrazcu sporočijo
na sejah Meddruštvenih odborov planinskih društev usklajene prireditve, pohode in druge akcije, ki so širšega pomena, namenjene tudi planincem drugih društev. Moto vseh akcij bo tudi v letu 2006 >ZA ŽIVLJENJE ZDRAVO V GORSKO NARAVO<.
Osrednja akcija planinske organizacije za leto 2006 bo dogovorjena na sestanku s predsedniki MDO !
Pri načrtovanju akcij upoštevajte, da bo:
-	20. maj 2006 namenjen zasedanju volilne Skupščine PZS,
-	sobota 9. septembra 2006 pa Dnevu slovenskih planincev in zato na ta dva dneva ne načrtujte večjih planinskih prireditev.
Zasedanje Skupščine I.K.A.R. (Mednarodne komisije za reševanje) bo v mesecu oktobru 2006.
Planinska društva naprošamo, da upoštevajo rok 30. september 2005 do katerega naj Meddruštvenim odborom planinskih društev posredujejo načrtovane akcije v prihodnjem letu in akcije za januar 2007.
Prosimo - ne prezrite razpisa - in se držite postavljenih rokov, saj drugače ni mogoče ustreči skupni želji, da bo koledarček natisnjen do konca meseca novembra, pregled prireditev pa posredovan športnim ustanovam in pravočasno dosegljiv na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije. Akcije, ki so namenjene društvom, zlasti vzgojne in izobraževalne, naj sporočijo tudi komisije/odbori Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije.
PRIJAV, PRISPELIH PO ROKU NE BOMO UPOŠTEVALI
Vsi obrazci (v prilogi) morajo biti podpisani in žigosani s strani predsednika MDO PD ali njegovega namestnika! Akcije za tujino in vzgojno-izobraževalne akcije napišite posebej !
Obrazec izpolnijo tudi komisije/odbori UO PZS !
NOVOSTI PRI POBIRANJU IN OBRAČUNAVANJU TURISTIČNE TAKSE
Pod tem naslovom je bil objavljen prispevek v 9. lanskoletni številki Obvestil PZS. Ker je bilo s strani društvenih delavcev zastavljenih kar nekaj vprašanj kako je z obračunavanjem turistične takse, prispevek objavljamo ponovno:
Državni zbor RS je na svoji seji dne 29. decembra 2003 sprejel >ZAKON O SPODBUJANJU RAZVOJA TURIZMA > (ZSRT). Za planinska društva, ki upravljajo planinske koče, pa tudi za vse planince je prav gotovo zanimivo nekaj določil:
27. člen (oprostitev plačila turistične takse)
(1)	Plačila turistične takse so oproščeni:
-	otroci do 7. leta starosti,
-	učenci, dijaki in študenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udeleženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo društva in druge vzgojno-izobraževalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti,
-	osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v gostinskem obratu neprekinjeno več kot 30 dni,
-	tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila turistične takse,
-	člani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah, na podlagi veljavne članske izkaznice.
(2)	Turistično takso v višini 50% plačujejo:
- osebe od 7. do 18. leta starosti,
(3) Občina lahko s svojim predpisom dodatno določi osebe, ki so v celoti ali delno oproščene plačila turistične takse.
29. člen (evidenca oprostitev plačila turistične takse)
Če je turist oproščen plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti vpisan razlog oprostitve iz 27. člena tega zakona v evidenci, ki je določena v 31. členu tega zakona.
Prosim, da vsem oskrbnikom naročite, da poleg imena in priimka člana PZS, ki prenočuje vi koči in mu ni treba plačati TT obvezno vpišete tudi številko planinske izkaznice. Občinski inšpektorji bodo ob kontrolah koč to preverjali.
Prosim, da v izogib neprijetnostim in stroškom upoštevate to navodilo.
Danilo SBRIZAJ v.d. generalnega sekretarja PZS strokovni sodelavec GK PZS
PREDSEDNIKOM MDO PD
Predsednike MDO PD naprošamo, da upoštevajo sklep, sprejet na seji UO PZS in predlog, ki ga je v obravnavo posredovalo Predsedstvo UO PZS ter ju obravnavajo v svojih sredinah, in sicer:
1. UO PZS predlaga, da do 10.07.2005 MDO PD posredujejo vsak po enega kandidata za imenovanje v Komisijo za pripravo volitev. Komisija bo iz svoje sredine izvolila predsednika, člane in namestnike. Kandidati morajo podati svoje soglasje za delo v komisiji, saj kot njeni člani ne morejo kandidirati v organe PZS. (op.p. ROK je že zamujen!)
2. Predsedstvo UO PZS predlaga, da se tista društva, ki v letu 2005 presežejo število P+O članov napram letu 2004 oprosti, za preseženo število članov, prispevka za PZS. (op.p. tudi tu je ROK že
zamujen !)
Računovodstvo PZS naproša vsa tista planinska društva, ki še niso posredovala obračuna članarine in tista, ki še niso poravnala vseh obveznosti iz članarine do PZS (rok: 31.08.2005), da to store TAKOJ ! Takšno nespoštovanje sprejetih odločitev povzroča PZS finančne težave in s tem hromi izvajanje redne dejavnosti; onemogoča pa tudi pravočasno izdelavo zbira podatkov, ki služijo za pripravo gradiv ob razpravi o članarini za leto 2006.
Prevzem novih članskih znamkic za leto 2006 bo možen le v primeru,
da bodo s strani društva poravnane vse obveznosti do PZS.
TAKO DRUŠTVENE DELAVCE, KOT PREDSEDNIKE/NAČELNIKE KOMISIJ/ODBOROV UO PZS NAPROŠAMO, DA POSKRBIJO ZA REDNO POROČANJE O SVOJEM DELU TER SVOJE PRISPEVKE, ČE JE LE MOGOČE, POSREDUJEJO V ELEKTRONSKI OBLIKI. OBLIKA PRISPEVKA NI POMEMBNA (priporoča se pisava Times New Roman 12). S TEM BOSTE PRECEJ OLAJŠALI PRIPRAVO GLASILA, PA TUDI OBJAVLJENI BODO LE TISTI DOGODKI, ZA KATERE SMATRATE, DA SO ZA OBJAVO NAJBOLJ PRIMERNI.
•20 -07- 2005
REPUMJKA SIjOVENUA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO __Direktormt z* turizem_
Komikov« J. I (XX) I luhljona
Tel. (Ql) 478-33-1I K«x <01)433-10-31
Številka 0V> -S^Vec^. Datum: 18 7. 2005
PLANINSKA ZVEZA SIX)VENIJL MAG. FRANCI EKAR DVORZAKOVA ULICA 9 1000 IJUBUANA
Spoštovani g. F.kar!
Prejeli snto vaš dopis, v katerem izražale bojazen, da bi predlagane spremembe in dopolnitve zakona o gostinstvu lahko negativno vplivale na položaj planinskih domov.
V tej zvezi ugotavljamo, da o načrtovanih spremembah zakona očitno niste bili natančno informirani in vam obenem zagotavljamo, da tc v ničemer ne posegajo v pravno ureditev obratovanja planinskih domov, zato je vaša zaskrbljenost popolnoma ml več. Kot veste, se vsi planinske koče. ki so vpisane v register pri vaši organizaciji, skladno s 4 členom Zakona o gostinstvu, obravnavajo kot gostinski obrati vrste »planinski dom«. Dejstvo, da jih ponekod upravljajo društva, ne predstavlja nobene ovire in zakon tudi v prihodnje glede tega ne prinaša sprememb. Minimalni predpisani pogoji za tc gostinske obrate so v primerjavi z drugim določeni le v najnujnejšem obsegu upoštevaje vso specifiko njihovega delovanja. Kot rečeno, omenjeni 4 člen zakona sploh ni predmet predloga novele zakona
Izkoriščamo priložnost, da vas seznanimo z dejansko spremembo zakona, ki se nanaša na društva in ki jo predlagamo s tem zakonom. Gre za črtanje 3. člena zakona, s čimer bomo preprečili, da bi posamezniki pod krinko društev v raznih klubih in podobno, ali s preimenovanjem gostinskih obratov v društva, opravljali gostinsko dejavnost, ne da bi izpolnjevali minimalne predpisane pogoje, ki sicer veljajo za gostince. Ta pojav se v državi vse bolj širi in je z vidika nelojalne konkurence gostincem in izigravanja pravnega reda povsem nesprejemljiv Društva torej ne bodo mogla več opravljati gostinske dejavnosti na tržni način, če ne bodo izpolnjevala pogojev, kot jih za ustrezno vrsto gostinskega obrala
Obširno gradivo na to temo je bilo objavljeno v prejšnji številki Obvestil PZS v rubriki >Iz dejavnosti Planinske zveze Slovenije< na straneh od 12 do 14.
KOMISIJA/ODBOR UO PZS
PODATKI ZA KOLEDAR PLANINSKIH AKCIJ 2006 MORAJO VSEBOVATI:
DATUM PRIREDITVE	NAZIV IN KRAJ PRIREDITVE, POHODA IN DRUGE AKCIJE (tudi namen, kolikor ni razviden iz naziva)	ORGANIZATOR AKCIJE	NASLOV, KJER SE BODO DOBILI NATANČNEJŠI PODATKI (po možnosti tudi telefonske številke)
			
			
			
			
			
			
			
			
MP
(podpis)
MEDDRUŠTVENI ODBOR
PODATKI ZA KOLEDAR PLANINSKIH AKCIJ 2007 MORAJO VSEBOVATI:
DATUM PRIREDITVE	NAZIV IN KRAJ PRIREDITVE, POHODA IN DRUGE AKCIJE (tudi namen, kolikor ni razviden iz naziva)	ORGANIZATOR AKCIJE	NASLOV, KJER SE BODO DOBILI NATANČNEJŠI PODATKI (po možnosti tudi telefonske številke)
			
			
			
			
			
			
			
			
DATUM:
MP
(podpis)
MEDDRUŠTVENI ODBOR
PODATKI ZA KOLEDAR PLANINSKIH AKCIJ 2006 MORAJO VSEBOVATI:
DATUM PRIREDITVE	NAZIV IN KRAJ PRIREDITVE, POHODA IN DRUGE AKCIJE (tudi namen, kolikor ni razviden iz naziva)	ORGANIZATOR AKCIJE	NASLOV, KJER SE BODO DOBILI NATANČNEJŠI PODATKI (po možnosti tudi telefonske številke)
			
			
			
			
			
			
			
			
DATUM:
MP
(podpis)