Prva šola
(Slike iz otroškega življenja.)
VIII. Mihec — teločar.
eko vzpomlad reče oče: ^Miiicc, letos boš pa ti teleta pasel, zdaj si vže dosti velik!" Mihec je bil tc novice neizrečeno vesel. Od samega veselja ni vedel, kaj bi zaeel, in težko je čakal sv. Urbana, v kateri dan so imoli na-vado izgnati teleta nn pašo.
Prišel je srečni dan. Mihec je dobil blagoslovljeno leskovko iz cvetne nedeljc, mati pa je telieke pokropila še z blago-slovljeno vodo. Sest telet je bilo, prav toliko. knlikor je imel Miliec let. Prvi dan mn je pomagala Anička, dnigi dan je pa moral Mihec vže sam pasti. Telečji pašnik jo bil prav tik hiše in Mihec je vsakih pet minut lehko šel gledat domov na uro. Varovati ni bilo treba te-letom nikamor dnigam, kakor v so-sedov oves; ua drugih straneh je biL pašuik zavarovan s plotom. Vsak dan, ko je Mihec izganjal past, reoe^mu oče: ,,Le varuj se, da ne pnstiš telet v sosedov oves! Ce se to zgodi, pride sosed s šibo nad to in pomnil ga bodeš vse svojc žive dni!"    Mihec obeta, a bil je promalo stanoviten.
Nekega dne zatic-ita se s Tinckom nekje in teleta jo ubero naravuost v so-sedov oves. Ko Mihec vidi, da ni tete-t, spusti se ves prestrašen v tek in najde tcleta pasoča se v sosedovem ovsu.
,,Ti predelani otrok, ti! Ali mi misliš spasti ves oves?" zagrmi nekje blizu Mihca, in Mihec se spusti takoj v tek, — kakor bi tronil, ni ga bilo več. Skrije se v gostem gi-movji, misleč si: tukaj me sosed ne dobi! In sosed je nioral teleta sarn vraeati iz ovsa na pašnik nazaj.
Mirne vesti /,eno Mihee teleta domov, raenoč, da doma ne bodo nie vedeli o tein. Toda oee se zelo resao drži ter reče: ,,Še jedeakrat mi pusti teleta v oves in videl boš. ali te namažem ali ne! Za danes bodi še tako, ker vera, da si otrofji! Jaz noeem, da bi ljudje okoli govorili, kakšne pastirje da imam!"
Zdaj so se začeli za Mihea lmdi časi. Še le par dui je pasel in vže sc je navelič-al. Milo piosi očeta, naj pase Anieka, da bo on drugo leto, ko bode vočji, — ali vse zaman, oče se ne. omcči!
,,Le uči se delati, le! Brez dela se ne more živeti!" dcjc mu oče.
Mihec mova zopet na pašo.
A pravo za pravo ni bil še nič hudega poskusil. Nekega dne je solnee strasno pripckalo. TudiMihcaje tako dobil ,,medli'\*) da se je kar na tla vlegel. Še gledati se mu ni ljubilo. Teleta pa niso bila Miheevih raisli. Začno bezljati. Ubogi Mihec, ki tega še nikoli ni videl, misli si, da bo vsa teleta izgubil, ker je bilo h krati vse v grmovji. Kje naj zdaj išče siroraak telet? Prvi pot mu je k sosedovemu ovsu. A tukaj jih ni. Mrzel pot, oblije Mihca. Izgubiti vsa teleta, to pač ni mala stvar! Kaj bode rekel oče? Oj, ee mu danes pride v pesti, dobi jih toliko, da še telet ne bo mogel več pasti. Tako si misli Mihec in zopet se skrije.
Kar zasliši doli doma oeetov glas:   ^Mihec, Mihec, le domov pojdi!"
Mihec premišljuje, ali bi šel ali ne. Lakota se mu vže hudo oglaša. Pojde, bodi si, kar hoče! Počasi, kakor moker volk, vleče se proti domu. Ko pride v hišo, ne more se več preinagovati, solze ga oblijo, tako mu je hudo!
,,Zakaj se pa kisaš?" vpraša ga oče.                                                    -
rZato, ker sem teleta izgubil," izjeclja počasi Mihec.
nLe brez skrbi bodi, teleta so pametnejša, nego si ti! Ce bodeš hotel živeti na svetu, ne bodeš smel biti tako teličkast. Saj raoraš vender vedeti, da ti toleta v takej vročini ne bodo stala na solnci, ker so muhe sitne. Sama so prišla v hlev, ker jih ti nisi hotel ugnati.   A zdaj tiho bodi in zapomni si to za drugekrati!"
Drugi v hiši so se Milicu potihoma smijali, a Mihca je bilo tako sram, da je šel v čumnato k babici.
Ko prideta drugi dan s Tinčkom skupaj, rečeMihec: ,,Zdaj se pa nič več ne bom bal, kadar bodo teleta bezljala. Kar pustil jih bodem, pa bodo šla sama v hlev."
IX. N e v i h t a.
Mihec v kratkem Sasu, kar je bil pastir, ni doživel še nobene nevihte.
Nekega dne je bilo posebno vroče in soparno. Teličkom se nič kaj ne Ijubi pasti, samo po malem mulijo travico, kakor bi jo pokuševali. Kar se pripode crni oblaki izza gora, postajajo vedoo večji in vecji, zakrijejo nebo in stemi se. Mibca obide gr6za in strah. Strašno gromenje se zasliši. ,,Bog se krega, kaj bo neki?" premišljuje Mihec. Kaj se je neki zaraeril Bogu, da se krega? Teleta je bil res pustil v sosedov oves, a to je vže davno .... druzega se ne ve več spominati. Tudi v megli začne vršati. Se jedenkrat se zabliska in silao zagi-omi, potein pa se nsuje debela toča na Mihčevo glavo. Mihec ima nov klobuk. Oj ti grda toča, ti! Zdaj ga bode pa vsega stolkla. Kaj stori Mihec? Klobuk v nedrije, pa v tek, kar ga nogi neseta. Toča pa rau bobka na glavo, kakor pesek, a kaj to stori, da bode le klobuk cel.  Kakor strela iz jasnega neba buti Mihec ves zasopen v hišo.
nKje imaš pa klobuk, ali si ga izgubil?" vpraša ga mati.
Mihec počasi izvleče klobuk popolnoma suh iz nedrij.
,,Pojdi sem, pojdi. Mihec! Bodem pogledal, če ti je toča naredila kako luknjo v glavo." pravi hlapec in se posmehuje Mihcu.
Mihca je bilo sram, v tla gleda, praska se za ušesi ter si mane nos in oči.
*) ,,Medli" ga je dobil = solnce ga je dolulo.
6*
BMč naj te ne bode srara, Mihec, da se ti je klobuka škoda zdelo! Kaj se mu bote smijali, ki nič ne veste! Mihec je vže mož! Vže zdaj kaže, da ne bode vse sproti snedel, kakor čmrlj. Mihec bode znal štediti. Le tako naprej, Mihec, pa se bodeva rada iraela! Ker si se tako obnesel, kupim ti nekaj prav lepega za kolače, kadar pojdem na semenj!"   Tako je dejal Miheev oče.
»Zdaj pa moli, Mihec, da toča ne potolče vsega, da bodemo imeli kruha!" reee mati. Mihec se res prekriža in prav pobožno prosi Boga, naj ne bodehud! Toea poneha in se izpremeni v dež.
Po noči pa se Mibcu vso noč sanja, kaj mu bode oče priuesel  za kolafe.
X. Ura.
Mihee je težko eakal semnja. Sreeno ga je pričakal. Danes mn je tako čndno pri srci, da ne more ni za trenotek biti na mestu. Neprenehoma bodi gledat, ali oče vže gre. Ko zagleda očeta, kar naproti tmi teče.
nOče! oče! Kaj ste nri pa prinesli za kolače?" reče in plane ravno pred očeta.
Oee poseže v malho in prinese ven —lepo žepno uro, ki se je Mihcu zdela še lepša, nego očetova. In tudi verižica je zraven. Prebrisani Mihec takoj posluša, 5e ura tudi gre.
MSaj ne gre!" reee žalostno.
„0 gre, gre!" reče oče, Hsam6 pogugati jo raoraš."
Mihec nese uro zopet k ušesu, guglje, gnglje, in res — ura gre. Kako ve-selje! Zdaj ima uro, zdaj bode izvestno tudi kmalu velik, kajti ure imajo samo veliki, odražčeni Ijudje.
nA priden moraš biti in rad' moliti!" priporoži mu še oče.
„0, saj bodem, bodem!" reče Mihec ter zdirja kazat materi, Anički in vsem drugim, kaj je dobil za kolače.
Mihcu se je noeoj zopet sanjalo od samih ur. Sanjalo se rau je, da je bil uro, katero mu je oče prinesel, vsejal, in vzrastlo je vse polno nr, samih zlatih iu svitlih . . . Mihec jih iina polne žepe in polne pesti. Od samega veselja se pre-budi. Ko je vže zbuden, tišči še vedno pesti skupaj, boječ se, da bi mu kdo ne vze.1 ur. Velika žalost ga obide, ko vidi, da nima nobene ure. Takoj gre gledat, če tudi oae ni več, ki mu jo je oče prinesel. To ima še. Oj sanje, sanje! Kako grdo ste Mihea prevarile!
Nekega dne rau teleta zopet hudo nagajajo. Komaj jili spravi v red. Ali v svojo neizrečeno žalost zapazi, da ure ni več.   Izgubil jo je.
Mati je kmalu zapazila, da Mihec niina več ure.
,,Ali si jo posejal, da jih bode več vzrastlo," reče mu mati šaljivo.
Mibec pa se spomni svojih sanj in si misli, da bi bilo vender bolje, če bi ne bil ure posejal.
Yzpomlad pride, a nra ni nikjer obzelenela, da-si je Mihec povsod vse prc-iskal. Oj varljive sanje!
Ko lim je mati kupila nožič', priveže si ga k lilačarn, da bi ga ne ,.po-sejal".
XI. Črešnje.
Težko je Mihec čakal tistega časa, ko so črešnje zrele. Tudi na telečjem pašniku je bila jedna črešnja — belica. Eavno rudeeiti so se bile začele. Nekega dne vidi oče Mihca, da se steguje poželjivo k črešnji in reče mu: »Bog varuj, Mihec, da bi ti tiste erešnje zobal; zbolel bi in morda bi še umrl, ker niso zrele. Saj so še skoraj vse zelene!"
JVlihca pa vender premaga skušnjava. Kmalu, ko oče otide, približa se k črešnji. ogleduje jo od vseh strani, če bi bilo mogoče priti na-njo. Pozabil sem vam povedati, da je Mihec ziial plezati po drevesih kakor maček. Kakor bi v roko plesnil, bil je v vrhu.
Tudi danes poskusi svojo urnost in gibičnost. Posreči se mu. Mihec je v čreŠDJi. Sladke res da še niso, a vender so bolje kakor nič, in pustiti jih, bilo bi škoda, misli si Mihee. Saj oče ne bode vedel, da jih je zobal. Teleta so pa tudi lepo mirna. Mihec na vso moč hiti zobati črešnje. Ko se rau zdi, da jih ima dosti, zleze pofasi z erešnje. — Kje so teleta? Ni jih. Dobi jih v sosedovem ovsu. Hitro i jih navrne, mislee si, da ga danes izvestno ni nihče videl.
Prižene domov. V želodci niu ni bilo nič kaj prav. Sedejo k južini, a Mihcu se danes ne Ijubi jesti.
,,Ali ne greš južinat, Mihec?" vpraša ga mati.
»Nisem nič lačen," re&e Mihec, da ga je komaj slišati.
,,česa si se pa tako nagnal?" reče oee, ,,si pa vže tiste nezrele firešnje zobal! Le zoblji jih, le; te bodo vže izučile!"
,,Mati! bolan sem," pravi Mihec ves v solzah čez nekaj časa. ,,Trebuh me boli!"                                                                         .                    - ¦ -
,,Prav ti je, zakaj pa ne slušaš," reče oee.
Mati napravi Mihcu postelj pri peei. Vedno hnje rau je. Strašno ga vije. Mihec se premetuje iz jedne strani na drugo, vstane ter se zopet vleže, sključi se, ter zopet zravna, a vse nie ne pomaga.
,,Mati, ali je bila Nežika tudi tako bolna, ko je umrla?" vpraša Mihec.
,,Tudi, tudi! Tako hudo jej je bilo, da Se sopsti ni mogla. Zadušilo jo je!"
Mihen se tudi dozdeva, da težko sope. Kaj bi bilo, ce bi tudi on umrl? Ali bi ga Ijubi Bog hotel vzeti v nebesa? Ali bi mu sveti Peter odprl vrata? Take misli hodijo Mihcu po glavi.   Spomni se,  da je danes zopet pustil teleta v oves
,,Mati, ali Bog tudi ve, da sem bil danes v črešnji?" vpraša Mihec.
„0 ve, ve! Kar koli delaš. za vse Bog ve. On ve tudi, kadar pustiš teleta v sosedov oves!" refie mu mati.
Mihcu začne vroče prihajati. Kaj bode Bog rekel, ako bi zdaj-le umrl, ker je danes tako slabo pasel. Izvestno ga ne bode hotel v nebesa! Mihec začne sam v sebi prositi Boga, naj mu odpusti, ker ne bode nikdar več kaj takega storil.
V tem stopi oče v hišo.
,,Kod si pa danes teleta pasel, ker so tako sita?" vpraša oče z resnim glasom.
Mihcu se dozdeva, da tudi oče ia mati vse vesta,  kar oa iiapačuega stori.
nV sosedov oves so ini bila ušla," pravi Mihec žalostno.
_¦< 94 >—
rDanes te ne kaznujem," pravi oče, ,,ker tijeBog sam naložil kazen in na-pravil, da si bolan. Ali misliš, da je potera vse dobro, če te midva z materjo ue vidiva? Ali ne veš, da te Bog vidi? Ce se ne poboljšaš, izbolel bodeš tako, da. umrješ in šel bodeš v pekel!"
Mihcu je drugi dan vže nekoliko odleglo, in kmalu je bil toliko zdrar, da je zopet mogel teleta pasti.
Od sih dob je Mihec tako dobro pasel, da je bilo vse kaj druzega. Oče in mati sta ga zopet rada imela.
XII. Čmrlji.
Mihec postaja vedno krepkejši in pametnejši. Njegove nekdanje igre zde se mu neumne in išce si novih.
Odkar so ga bile pri sosedu čebele opikale, bal se je dolgo teh živalic in jih sovražil. Ali počasi je izpoznal, da tako hude tudi niso, če jih človek pri miru pusti. Opazoval jih je iz zaeetka bolj od daleč, potera se jih je pa tako privadil, da je šel brez strahii prav blizu Sebelnjaka. Po ves dan bi jih bil gledal. Tudi on je želel imeti čebele. Gledal bi jih po ves dan in medti bi mu nikdar ne manjkalo, katerega mu zdaj le sem ter tja nekoliko dii babiea.   Kaj stori Mihec?
S sosedovim Tinčkom najdeta nekega dne čmrljevo guezdo. Mihec se z boso nogo dotakne gnezda, razdraži čmrlje in jeden ga piči. Ali Mihec se zdaj tega no boji vcč. Ees, da boli nekoliko in oteče — ali to nič ne de. Mihec in Tinček gresta bliže, odvalita mah in ugledata satovje. Hitro si vesta pomagati. Cmrlje počasi spodita iz satovja, vzameta vsak otlo bilko ter posrebljeta med. Mihec se je okusil in še bi rad srebal med, a ni ga več. Ni6 drugega mu zdaj ne hodi po glavi, nego to, kako bi čmrlje ogrebel. Hlapec doma se ga usmili. naredi rau majhen panj ter ga nauči. kako mora čmrlje ogrebati. Spraviti mora najprej sa-tovje in matico pri zadnjem končniku v panj in od spredaj na bradi panj za-raašiti. Drugi emrlji gredo potem sami v panj, ki se mora pustiti prav pri gnezdu do večera.
Mihec ogrebe čmrlje, stori vse tako, kakor mu je ukazal hlapec in gre zvečer po panj, ter ga prinese pod hišo.
Drugi dan na vse zgodaj gre Mihec gledat, ce je še kaj čmrljev v panji. Polagoma ndari na panj — od znotraj se zasliši šum — poln panj jih je! Glej, zdaj pride jedcn ven, malo zaspan je še, ogleda se na okoli ter zleti proč — na pašo. Kmalu za njira pride jih še več. Tu prihaja jeden iz paše s polnimi nogami medenega prahu. Mihcu se kar samo sineje, tako se mu dobro zdi.
Treba je gnati past. Pri teletih misli ves čas samo na čmrlje. Komaj odžene, vže je pri svojih čmrljih. Brez prestanka frfie iz panja v panj, vračajoč se iz paše.
nIzvestno so vže vsi loneki polni medu," raisli si Mihec. Panj od zadej odpre, izžene čmrlje veu ter vzame satovje v roko. Cmrlji pa žalostno buče okolo Mihčeve glave, jeden ga celo piči na čelo, — a Mihec se ne ustraši. Hlastno popije med, potem pa spravi satovje nazaj.
Tako je Mihec delal malo ne vsak dan. Ali medu je bilo vedno menj, na-zadnje prav nič iu čmrljev je bilo vže tudi čisto malo, pa še ti so bili vsi omotični
in leni. Še iz panja se jim ni ljubilo iti. V panji pa so se zaredili veliki, ostudni črvi. ki so jedli satovje-
Mihec zdaj nima ne čmerljev, ne raedu. Koliko veselja je irael s čmrlji od zaeetka, in zdaj je vse minulo!
Oče zapazi, da Mihec ni nič več tako vesel, kakor je bil drugekrati. Vpraša ga, kaj rau je.  Mihec pove, da je ob čmrlje.
Oče takoj ve, kje tiči vzrok, da so čmrlji poginili.
nLehko so ti poginili, ker jih ti sam ne pustiš živeti in jim sproti ves med posrkaš! Ali ne veš, da je greh živali trpinčiti? Ali misliš, da ti bodo čmrlji živeli brez jedi? Saj hočeš tudi ti vsak dan jesti! če hočeš imeti čmrlje, moraš jim pustiti raed pri miru in ue odpirati panj in bezati v satovje!" Tako je dejal oče.
BČem» ini pa bodo emrlji. ee ue smem posrebati medu?" vpraša Mihec.
aČmrlje imej samo zato. da ti bodo v veselje," reče oee, ,,ko tako lepo hodijo na pašo in se vračajo domov obloženi z medom. Toliko medu pa ne na-pravijo, kakor čebele, zato pa tudi po zimi nič nimajo. Ce bodeš tudi ti tak in vse polizal, tudi ti bodeš še stradal, kakor čmrlji, kadar je dež. Bodi tako priden in varičen, kakor so čebele, a ne tako sneden, kakor čmrlji!"                                   (
Mihcu so šle očetove besede do srca. Še mnogo čmrljev je našel, nekatere eelo v tleh in po drevesih, a vse je ogrebel. Panje delati navadil se je bil sam. Imel jili je včasi po deset. In zopet je sedeval po cele ure pri emrljih in gledal, kako hodijo s paše in kako neso. Medii jim pa ni uikoli več posrebal, zato jih je pa tudi imel do pozne jeseni, ko je bilo TŽe mraz.                (Konee prihodnjio.)