Leto III. stev. 7 GLASILO D E L 0 V N E G A K 0 L E K TIV A RUDNIKA LIGNITA VELENJE ii^n.««
Volitve v naše
SAMOUPRAVNE ORGANE
N a dan 19. aprila bomo volili naše samoupravne organe. V obdobju minule mandatne dobe naših samoupravnih organov smo uvedli samostojne ekonomske in obračunske enote. Reči smemo, da so naše ekonomske enote vsebinsko dobro zaživele in prinesle d demokratičnost upravljanja novo kvaliteto. To je bistvenega pomena. Naš centralni organ upravljanja, se pravi, naš Centralni delavski svet ima sedaj v marsičem drugačno vlogo kot doslej. Njegova vloga raste in se oblikuje vse
bolj v takšno predstavniško telo kolektiva, ki s svojimi načelnimi smernicami in odločbami določa razvoj družbene in gospodarske politike rudnika. To pomeni, da naj daje samoupravnim organom v ekonomskih enotah le okvir, v katerem naj s polnim poletom razvijajo svojo aktiviteto, svoje samoupravne pravice in dolžnosti, svoje gospodarjenje in poslovanje.
Zato za naš kolektiv 19. april ni običajni volilni dan, marveč dan, ki naj pove in pokaže stopnjo njegove politike zrelosti, njegove no-
Zakaj bi bili za
produktivnost kaznovani?
V nedeljo, 25. marca, se je konference Sindikata rudarjev v Velenju udeležilo nad tristo rudarjev. Navzoči so bili še sindikalni funkcionarji občine, okraja, republike in zveze.
Poročila Iso bila jedrnata in vsesplošno bogato informativna. Delo sindikata je bilo tesno povezano z delom rudnika. Njegovo delo se je kazalo predvsem pri temeljitih pripravah pravilnikov za delitev čistega in osebnega dohodka.
Osrednji del razprave, ki je bila zelo razgibana in plodna, so namenili predvsem vprašanju izredne rente in nadaljnji izgradnji velenjskega premogovnika v zvezi z gradnjo kemokombinata.
Priprave za gradnjo energoke-mokombinata so bile temeljite. Sredstva za gradnjo kombinata so zasigurana, saj s polovico sredstev sodelujejo poleg podjetij šaleške doline še vsa ostala zainteresirana slovenska podjetja.
Republiška komisija je odšla v tujino, kjer bo nabavila generatorje za sušilnico. Upajmo, da tokrat ne bo več zavlačevanja, saj je kombinat z dobavnimi roki za plin vezan na pomembna industrijska potrošniška središča
tranje moči in hotenja; naj bo to dan, ki bi dal novi kvaliteti v demokratičnosti upravljanja viden in hkrati smotern odraz, se pravi, takšen sestav naših novih samoupravnih organov, ki bo znal utrditi tisto, kar je dobro in odpraviti slabosti in napake, za katere menimo, da so bolj hromile kot krepile nadaljnjo poglabljanje in utrditev delavskega samoupravljanja.
To naj bo geslo in cilj v pripravah za letošnje volitve naših samoupravnih organov. V. K.
kot so: Jesenice, Ravne, Celje in druga. Prvi plinovodi morajo steči ob koncu leta 1965. Velenjski kemokombinat ne pomeni rešitve le za velenjski rudnik, nego za celotno slovensko industrijo sploh. Med temi jugoslovanskimi rudniki, ki naj bi gradili kombinate, ima najbolj ugodne pogoje glede na ekonomično izrabo plina in derivatov, velenjski. Čim bo vprašanje generatorjev rešeno, lahko pričakujemo takojšen pričetek del pri gradnji slovenskega giganta.
Enako pomembno vprašanje na konferenci je bilo vprašanje glede izrednega rudniškega prispevka. Zaradi ugodnih prirod-nih pogojev so v Jugoslaviji trije rudniki morali plačevati zvezi posebno rento. Tako velenjski, Banoviči in Kreka. Vemo, da je še več rudnikov, ki imajo enake in še boljše prirodne pogoje in ne plačujejo posebne rente. Med imenovanimi plačuje velenjski najvišjo, kajti ostalima dvema so jo že znižali. Ta renta znaša ca. 800 milijonov dinarjev letno. Poleg tega mora velenjski rudnik plačevati še poseben prispevek na izreden dohodek, ki ga plačujejo premogovniki, katerih kolektivi so presegli povprečje plač. Mar ni taka dodatna obremenitev, ki znaša za
velenjski rudnik letos 300 milijonov dinarjev, kazen za izredno visoko produktivnost?
Rudniški učinek je sedaj 4,11 na dnino, jamski 5,2 ton na_ dnino. Tega ne doseže noben jugoslovanski rudnik! Upravičeno so se člani kolektiva na konferenci spraševali, čemu merijo velenjske rudarje le po dohodkih in zakaj ne pogledajo učinkov in jih ne merijo z drugimi v državi. Razumemo jih, če pravijo, da je izredna obdavčitev le kazen za tako produktivnost v velenjski jami!
Slovenski izvršni svet že pripravlja utemeljen predlog za znižanje tako ogromne dajatve in prepričani smo, da bo to v čim krajšem času ugodno rešil zvezni izvršni svet. Prepričani smo, da bo rešitev skorajšnja in bo morala velenjskih rudarjev ob velikih nalogah, predvsem v izpolnjevanju letnega plana, ostala visoka.
Po izredno razgibani in monolitni razpravi so izvolili nov 19 članski odbor in petčlanski nadzorni odbor. Za občinsko sindikalno konferenco so izvolili 110 članov. Tudi v prihodnje si bo nov upravni odbor prizadeval, da bo še nadalje razvijal delavsko upravljanje, ga zdravo usmerjal in krepil, kajti le to bo neposredno dvigalo storilnost v velenjski srednjeevropski jami, kjer so že doslej storili vse za povišanje proizvodnje. Letos naj bi nakopali 2,5 milijonov ton lignita.
Obračunavajmo pravilno!
V	skladu z zakonom o delovnem razmerju in v zvezi s pravilnikom o razdelitvi osebnega dohodka smo pristopili k izdaji raz-poreditvenih odločb za vse delavce in uslužbence, ki so zaposleni na Rudniku lignita Velenje. Na vsaki razporeditveni odločbi je določena višina točk za dotično delovno mesto, ki ga zaseda posamezni delavec. Iz tega sledi, da mora biti vsakemu delavcu obračunan osebni dohodek točno po odločbi.
V	kolikor je delavec premeščen na drugo delovno mesto z višjo ali nižjo točkovno oceno, mora dobiti za to delovno mesto drugo ustrezno odločbo. Vsakemu delavcu ali uslužbencu je osebni dohodek lahko obračunan samo po razporeditveni odločbL
Ugotovili smo, da posameznim delavcem ne obračunavajo osebnega dohodka po izstavljeni odločbi, ampak po subjektivni presoji. Tako obračunavanje ni v skladu s predpisi, zato bo treba vsako samovoljo dosledno odpraviti. Vsak delavec mora biti zainteresiran, da se mu osebni dohodek obračuna po izstavljeni odločbi. V kolikor pa je premeščen na drugo "delovno mesto, mora zahtevati, da se mu izda nova razporeditvena odločba.
Kadrovsko socialna služba
V današnji številki
0 Volitve v naše samoupravne organe
# Zakaj bi bili za produktivnost
kaznovani? a O nevarnosti električnega toka
a Sindikalni občni zbor na direkciji
a Disciplinsko sodišče je sodilo a Seznanjamo vas s proizvodi
elektrostrojnega obrata a Požarnovarnostna služba na rudniku
a Nekaj besed o črpalki U 200 K a Uresničile se bodo želje a Velenje bo dobilo novo
kinodvorano a Tudi mi želimo telovadnico
O nevarnosti električnega toka
Da bi se širši krog članov našega kolektiva in njihovih svojcev spoznal z nevarnostjo, ki jim preti od električnega toka, bomo v tem članku navedli nekaj osnov in smernic.
Vsestranska uporaba elektrike v industriji, gradbeništvu, obrti, r domačem gospodinjstvu in drugod je na eni strani življenjskega pomena, iki omogoča udobnost in napredek v vsakem pogledu, na drugi strani pa ogroža na vsakem koraku življenje posameznika.
Elektrika je smrtnonevarna! O tem nam pričajo številne smrtne nezgode v industrijskih obratih, pri gradnjah in montažah, pri popravilih električnih naprav in tudi v privatnih stanovanjih, kopalnicah itd. Elektrika pa je nevarna samo takrat, kadar steče električni tok preko človeškega telesa, pa naj bo to samo za trenutek. Ze najmanjša jakost toka vpliva na telesni ustroj, na srce in na živčevje tako, da v kratkem času nastopi smrt. Jakost toka, ki prehaja preko telesa je odvisna od upornosti telesa in napetosti s katero je prišlo telo v stik. Vzrok, da teče tok je vsekakor napetost ali boljše rečeno razlika električnega potenciala. Običajna napetost pri hišnih instalacijah za razsvetljavo in pogon je 220 Voltov, merjeno med faznim in 0 vodnikom. V industrijskih pogonih in napravah imamo napetost 380 in 500 Voltov, imenovano nizko naipetost in poleg nje še takoimenovano visoko napetost, od 3000 do 220.000 Voltov.
Jasno je, da višja napetost sicer pod istimi pogoji povzroča jačji tok ter je zaradi tega bolj nevarna kot nižja. Ugotovljeno je, da je že napetost 50 Voltov ▼ gotovih primerih smrtno nevarna. Zaradi varnosti pri delu na bolj nevarnih mestih znižamo napetost s pomočjo zaščitnih transformatorjev na 42 ali 24 Voltov n. pr. za priključek prenosnih svetilk in ročnih strojev. Ze razmeroma zelo majhna jakost toka 0.05 Amperjev .povzroči v večini primerov nezavest, dočim je tok 0.1 A smrtonosen. Smrtnonevaren pa je že lahko tok od 0.025 A navzgor. V (primerjavi navajamo, da je jakost toka pri električnem kuhalniku, li-kalniku ali pri motorju gospodinjskega stroja znatno večja in znaša 3 do 5 A.
Odločilen je tudi čas, ko je telo izpostavljeno vplivu električnega toka. Tok 0.1 A ne povzroči smrti, če teče preko človeškega telesa samo ena petina sekunde. Zato je velike važnosti, če se predmeta, ki je pod napetostjo samo dotaknemo ali pa ga primemo in držimo n. pr. z roko. Važno je tudi po kateri poti ši-
ne tok skozi telo. Najbolj občutljivo je srce. Preko srca teče tok takrat, ko se dotaknemo dveh vodnikov, ki so pod napetostjo vsakega z eno roko ali z eno roko n. pr. levo, vodnika in stojimo na mokri zemlji ali vlažnem podu. Poleg navedenih je še ne-broj možnosti prehoda električnega toka preko telesa. Električni tok prehaja torej pri dotiku od prvega vodnika (faze) na drugi vodnik (drugo fazo) preko dela telesa, ki je vmes ali od faze na 0 vodnik, odnosno od faze na zemljo. Kakor rečeno, na jakost toka vpliva predvsem napetost in poleg upornosti telesa še prehodna upornost dotika s fazo odnosno z zemljo. Vlažna in potna človeška koža ter mokra tla zmanjšujejo upornost dotika, dočim izolacijski material kot suh les, suhe tkanine, gumi, polivi-nil, porcelan itd. upornost pove-
čujejo do take mere, da v celoti zadržijo prehod električnega toka preko človeškega telesa. Znano je, da so vse kovine dobri prevodniki elektrike in so zaradi tega kovinski deli nevarni, če pridejo v stik z električno napetostjo.
V novejšem času uvajamo vse bolj takoimenovano zaščito pred dotikom. Ta je izvedena tako, da so kovinska ogrodja strojev in drugih naprav pri stabilnih predmetih neposredno vezana na »zemljo« pri prenosnih pa na tretjo ali četrto žilo gumijastega kabla in preko stranskega kontakta — vtikača in zaščitne vtičnice na 0 vodnik. Slednji je vezan na ozemljitev električnega prostovodnega ali kabelskega omrežja.
Strmeti moramo za tem, da vse elektro naprave varno izvedemo in zaščitimo, da skrbimo za takojšnje popravilo pokvarjenih napeljav in da upoštevamo opozorilne napise z rdečo puščico. Kljub vsem zaščitnim meram pa morajo biti ljudje, ki delajo pri popravilu električnih naprav, ki so pod napetostjo brezpogojno opremljeni s posebnimi zaščitnimi sredstvi, t. j. z gumijastimi rokavicami in škornji ter mora-
Sindikalni občni zbor na direkciji
Na direkciji smo imeli prejšnji mesec sindikalni občni zbor. Udeležba je bila relativno še kar številna, saj smo bili navzoči skoraj vsi z izjemo uslužbencev Projektivnega biroja, za katere pa smo na sami konferenci ugotovili, da verjetno ne vedo, da so člani našega kolektiva, saj ni čutil niti eden obveznosti, da se konference udeleži, čeprav so bili vsi vabljeni in obveščeni.
Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bil naš občni zbor zaključen z neko ekspresno brzino, saj ni trajal dalj kot slabe tričetrt ure. Ko je zadnji diskutant pograjal to našo brzino in pomanjkanje volje pri članstvu za diskusijo, snfo se verjetno prav vsi počutili nekoliko krive in obtožene. Mislim pa, da se nam vsaj večini godi krivica in da smo bili pravzaprav po krivem obsojeni. Osebno namreč smatram, da naš občni zbor že sam po sebi ni bil pripravljen z nekimi večjimi pričakovanji, saj se drugače ne bi moglo zgoditi to, da bi bile prve štiri točke dnevnega .reda — izvolitev delovnega predsedstva, izvolitev zapisnikarja in volilne komisije ter zaključno poročilo predsednika pododbora, končan že v .prve četrt ure. Na taki osnovi nam je bilo vsem skupaj res težko diskutirati, saj pravzaprav nismo imeli nobenega izhodišča niti volje, zaustavljati tako zastavljene brzine. Diskusija se kratko in malo ni mogla razviti, ker pravzaprav nobeden od nas ni točno vedel, zakaj in na osnovi
česa naj diskutiramo.
Zato tudi mislim, da očitek na koncu konference, če je bil namenjen vsemu članstvu, ni bil upravičen. Mislim, da bi morala biti priprava na občni zbor te-meljitejša in da bi morali še iz samih poročil izvedeti vsaj to, kako je podjetje gospodarilo, s kakšnimi težavami se je borilo in koliko in na kakšen način je pri tem sodelovala naša organizacija.
jo uporabljati izolirano orodje n. pr. izolirane klešče, izvijače in podobno. Pod napetostjo delajmo samo v izjemnih primerih. Če je le mogoče, pred vsakim popravilom izklopimo tok z glavnim stikalom ali prekinimo dovod z odvitjem varovalk.
Ponavljamo: Elektrika je ne--varna! Ni pa se nam treba ničesar bati, če smo pri uporabi električnih naprav previdni, če se držimo reda in iipoštevamo osnovne zahteve in mere previdnosti. Ne prijemajmo nikdar ne-izolirane prevodnike in kontakte, okove žarnic in slicnega z golo roko. Pazimo, da otroci ne vtikajo žeblje in druge kovinske predmete v vtičnice in da se ne igrajo s priključnimi namiznimi svetilkami. V kopalnicah, pralnicah in pri vodovodnih pipah nasploh, naj ne bo z roko dosegljivih stikal in svetlobnih teles. Instalacije naj bodo izvedene strokovno in po predpish ter vedno v redu. Okvare naj popravlja strokovnjak. Uporalbljajmo varnostne vtičnice in vtikače ter odgovarjajoče priključne vrvice in originalne varovalke.
Marsikdo pravi: »Kaj pa če me malo strese.« Tak junak je svojo objestnost plačal dostikrat s smrtjo. Ker pa je nezgoda z elektriko včasih neizbežna priporočamo, da se vsak poedinec seznani z navodili za prvo pomoč pri nezgodi z električnim tokom, da bo znal ukrepati v primeru^ nezgode. Pa o tem prihodnjič še kaj več!	F. T.
In, če je trenutno kritično stanje v našem gospodarjenju, bi bilo prav, da bi to tudi obširneje izvedli. Na takšni osnovi pa mislim, da bi se diskusija lahko razvila in da naš občni zbor ne bi bil zaključen že v tričetrt ure.
In zakaj sem pravzaprav vse to napisal? Predvsem zato, ker na samem Občnem zboru nisem imel čas to povedati in ker o vsem tem v tistem kratkem času še nisem imel prave predstave. Napisano pa je tudi zato, ker mislim, da je prav, da si jasno in glasno povemo, kaj mislimo.
Suštaršič
Disciplinsko sodišče je sodilo
Malo za šalo... potem pa je naenkrat zares...
5. februarja 1962 je delal na čelu E na 80 etaži Pečko Kari. Ko je ravno gledal kako njegova tovariša Novinšek Ivan in Silanc Jože nabijata vrtine, mu je Silanc v šali vrgel košček mašila, oziroma gline, s katero se zalijejo vrtine. Pečko mu je seveda to takoj vrnil. Vsa stvar bi ;se končala v smehu, če bi Pečko zadel svoj cilj — Silanca v zadnji konec, a na žalost je košček premoga zgrešil svojo smer in nenamerno zadel v glavo Novin-ška, ki je bil poškodovan nad levim očesom. Tako se je to obmetavanje kaj žalostno končalo. Novinšek je boloval 8 dni, za dobljeno poškodbo, dočim sta se Pečko Kari in Silanc Jože zago-
varjala pred disciplinskim sodiščem na RLV. Obtoženca je disciplinska komisija priznala za krivca, ker nista spoštovala ukrepov za higiensko in tehnično varstvo pri delu, s čimer sta zakrivila hujšo kršitev delovne discipline.
Kaznovana sta bila z denarno kaznijo in to vsak po 2.000 din.
Naj bo to nekak opomin vsem tistim, ki se tako zelo radi šalijo na dokaj neprimeren način, bodisi z obmetavanjem ali gumicami. Čisto razumljivo je, da malo veselja mora biti, saj gre s tem
tudi delo lažje od rok, samo naj to šaljenje ne prekorači meje in naj se ne konča z bolniško ali na zatožni klopi.
^ ftudaC Stev- 7 — 13■ aprila 1962
Seznanjamo vas s proizvodi elektro-strojnega obrata
Tako se vrši ^skladiščenje in prevzem vlačkov za gumi-transpoTterje širine 800 mm. Sedaj so v skladišču pripravljeni za montažo — kadar je le-ta v jami potrebna. Teh valčkov so naše delavnice v letu 1961 izdelale okoli 7.000 komadov. Sedaj je v pripravi novi tip valčkov, ki bo trajnejši lin cenejši.
Slika 3
Pogled pred delavnico. Na sliki zaičasno vskladiiščenje elementov za konstrukcijo členkastega transporterja in lokov iiz tračnic za jamsko podgrado. Sledi prevzem in vskladiščenje r glavnem skladišču. Pri sestavljanju teh elementov lahko, z vmesnim pogonom, dosežemo dolžino do 700 m.
Nekaj besed o črpalki
U 200 K
K tem trem slikam hočemo omeniti, da je naše podjetje, z osvojitvijo teh proizvodov precej napredovalo. Saj smo še pred letom morali 800 mm in 1000 mm konstrukcijo, kakor tudi pogone za isto, kupovati v Strojni tovarni Trbovlje. Konstrukcijo za členkasti transporter pa smo uvažali tudi iz inozemstva in uporabili precej deviznih sredstev. Proizvodni stroški v naših delavnicah so precej nižji, kvaliteta pa ne zaostaja za drugimi — je enakovredna, če ne še boljša. To so ugotovili strokovnjaki iz jame, potrjujejo pa tudi dejstva.
S proizvodnjo omenjenih izdelkov lahko krijemo vse potrebe našega rudarstva.
Foto-klub Velenje	Ivo Petrej
Pogon gumi-tran&porterja širine 800 mm, ki ga izdelujejo naše delavnice. K temu je možno montirati konstrukcijo poljubne dolžine do 120 m (odvisno od potrebe v jami). Vse to pa poganja elektromotor moči 17 kW. Kapaciteta transporterja je 140 t/h. Teh pogonov smo v letu 1961 izdelali 12 komadov.
Požarnovarnostno služba na rudniku
Dne 16. 3. 1962 je Centralni delavski svet na svojem XXVI. rednem zasedanju potrdil pravilnik požarnovarnostne službe na zunanjih objektih RLV. Pravilnik je v celoti objavljen v »Rudarju«, zato povzemamo na kratko le nekaj najvažnejših zaključkov.
Namen pravilnika je izboljšanje in reorganizacija požarnovarnostne službe na rudniku. Za požarno varnost po posameznih ekonomskih enotah so odgovorna vodstva EE. Za pravilno vršenje in kontrolo požarnovarnostne službe pa odgovarja požarnovarnostni referent rudnika. To dolžnost je prevzel tov. Škasrja, poslovodja zunanjega obrata.
Kot glavna operativna enota t primeru požara je rudniška gasilska četa. Ta četa šteje 60 iz-vežbanih gasilcev iz vseh obratov. Gasilska četa je organizirana podobno kot jamska rešilna četa. Vaje in akcije čete se nagrajujejo po posebnem pravilniku. V gasilski četi pa je po novem pravilniku dolžno sodelovati tudi tehnično osebje zunanjih obratov, iki naj bi nudilo pomoč pri organizaciji gasilske službe in pri vzgoji gasilcev. Iz vrst gasilcev je določen za vsaik obrat po en obratni gasilec, ki je odgovoren, da so gasilna sredstva v njegovem delokrogu vedno na mestu in v uporabnem
(Nadaljevanje na 4 strani)
Visoko tlačna črpalka za kisik U 200 K dejansko predstavlja izpopolnjeno črpalko U 200. Ta izpopolnitev se odraža predvsem v namestitvi kontaktnega mono-metra, ki predstavlja poleg varnostnega ventila dodatno varnostno napravo. Ta naprava nam omogoča, da lahko že poprej prodno stavimo črpalko v pogon, določimo, da se bo motor črpalke ustavil, čim bo pritisk dosegel predvideno število atmosfer, pred začetkom polnjenja namreč s posebnim stikalom določimo, da se bo motor črpalke avtomatsko izklopil pri pritisku 150 oziroma 220 atmosfer, odvisno je od tega, kakšne jeklenke polnimo. Z ozi-rom na to, da ima lahko pri delu s tako visokimi pritiski vsaka najmanjša neprevidnost že težke posledice, je taka varnostna naprava izredne važnosti.
V ostalem je princip črpalke sličen kot pri ostalih do sedaj poznanih pretočenih napravah. S črpalko ne moremo komprimira-ti zunanjega atmosferskega zraka. Niti ni dopustno, da črpalka obratuje, čim pade pritisk v velikih jeklenkah izpod 20 atmosfer. Pri normalno polpih velikih jeklenkah pa dosežemo s to črpalko maksimalni polnilni pritisk 220 atmosfer. Ta pritisk pa zadostuje, ne samo za jeklenke,
ki jih uporabljamo v reševalnih aparatih, temveč tudi za jeklenke, ki jih uporabljamo za pul-motorje.	G. L.
Tov. GLAVNIK upravlja visoko tlačno črpalko za kisik U 200 K
Na podlagi i. in 2. člena Temeljnega zakona o varstvu pred ipožari (Ur. 1. FLRJ šteT. 18/56),predpisuje Delavski svet Rud-
i	nika lignita Velenje
PRAVILNIK
požarnovarnostne službe na zunanjih objektih Budnika lignita Velenje
i.
Organizacijski ukrepi
1.	člen
Namen tega pravilnika je urediti požarno-varnostno službo ter na ta način zagotoviti varnost pred požarom v podjetju. Vsak, ki je zaposlen v podjetju RLV se mora ravnati po navodilih tega pravilnika, sicer odgovarja kazensko po določilih čl. 47. Zakona o varstvu pred požari.
2.	člen
Za požarno varnost v podjetju RLV sta odgovorna direktor rudnika in glavni inženir, oz. od n jih pooblaščena oseba, vsi vodje ekonomskih enot s celotnim tehničnim osebjem — vsak za svoj delokrog.
Predpise o požarni varnosti in kontrolo na RLV izvaja požarnovarnostni referent rudnika Velenje s pomočjo zgoraj navedenih oseb ter obratnih gasilcev.
3.	člen
Za pravilno vršenje požarnovarnostne službe odgovarja HTV služba po svojem požarnovarnostnem referentu ter obratnih gasilcih.
4.	člen
Gasiti požar in odstranjevati posledice požara v obratih ali izven obrata so dolžni vsi, katerim je to naročeno. Osebe, ki so pozvane h gašenju ali reševanju, imajo pravico do nagrad, kakor je razvidno iz pravilnika o nagrajevanju članov gasilske čete in pravico do svojih rednih prejemkov za čas odsotmosti pri delu.
Osebe, ki zaradi dela pri gašenju požara ali elementarne nesreče zbolijo ali se poškodujejo,
Požarnovarnostna služba na RLV
Nadaljevanje s prejšnje strani stanju. V primeru požara pa mora biti v stanju začeti uspešno akcijo proti požaru.
V marcu je bila od uprave rudnika imenovana posebna komisija, ki naj bi ugotovila stanje požarnovarnostne službe na zunanjih objektih rudnika. Splošne ugotovitve komisije so, da imamo na rudniku sicer v glavnem dovolj gasilnih aparatov, ki pa niso predpisno vzdrževani in kontrolirani. Razen tega opažamo, da večina delavcev gasilnih aparatov ne zna uporabljati. Prav tako se opaža malomaren odnos do shranjevanja in rokovanja z gorivi in mazivi skoraj po vseh objektih rudnika. Nujno potrebna je zgraditev skladišča za jeklenke za avtogeno varje-nje.
Razen omenjenih je še vrsta problemov, ki pa se jih bo dalo odpraviti, če bomo novi pravilnik čimpreje in čim dosledneje uvedli v vsakdanje življenje.
M. J.
imajo vse pravice iz soc. zavarovanja. (Ur. I. FLRJ štev. 18/56 čl. 40 in 41.)
/
5.	člen
Za požarno varnost v ekonomskih enotah so odgovorni vodje ekonomskih enot, po delokrogih pa vodje oddelkov, poslovodje oz. oddelkovodje.
6.	člen
Za požarno varnost v podjetju je organizirana gasilska četa, v katero mora biti vključeno ca 6 % od zaposlenih na zunanjih objektih RLV. Izven jame zaposleno tehnično oselbje je dolžno biti včlanjeno v gasilski četi.
Člani gasilske čete so nagrajeni za obiskovanje vaj po pravilniku o nagrajevanju članov gasilske čete.
7.	člen
Vse upravne zadeve, ki so v zvezi z varstvom pred požarom ali drugimi elementarnimi nezgodami opravlja požarnovarnostni referent, ki je neposredno podrejen glavnemu inženirju.
8.	člen
Kdor opazi napake, ki lahko privedejo do požara, je dolžan to takoj javiti vodji oddelka ali obratnemu gasilcu ekonomske enote, kjer so se te napake pojavile.
9.	člen
Za zavarovanje objektov in tehnološkega procesa dela pred požarom, za nabavo gasilnega orodja, opreme in naprav, morajo biti zagotovljena finančna sredstva.
I
10.	člen
Najmanj enkrat mesečno mora požarnovarnostni referent RLV pregledati vse požarnovarnostne naprave in gasilno opremo na vsaki posamezni ekonomski enoti. Pri tem pregledu mora sodelovati določena pooblaščena oseba vodstva EE in potrebno število izvedencev.
O teh pregledih se morajo voditi zapisniki, ki jih je potrebno dostaviti glavnemu inženirju ter vodstvu ekonomske enote.
11.	člen
Požarnovarnostni referent RLV:
Referent mora imeti praviloma izpit za gasilskega častnika.
Neposredno je podrejen glavnemu inženirju. Dolžnosti:
1.	Vse nepravilnosti in spremembe v požarnovarnostni službi mora takoj javiti vodji EE oz. glavnemu inženirju.
2.	O vseh pomanjkljivostih in o stanju požarne varnosti mora stalno poročati na tehničnih tedenskih konferencah RLV.
3.	Kontrolira delo obratnih gasilcev po ekonomskih enotah.
4.	Najmanj enkrat tedensko sklicuje vse obratne gasilce na delovni sestanek.
5.	Vodi glavno kartoteko o ročnih gasilnih aparatih na podjetju, protipožarnega materiala in tako dalje.
6.	Vodi raportno knjigo, ki jo najmanj enkrat tedensko pošilja na vplogled -glavnemu inženirju.
7.	Skrbi za ureditev notranjosti gasilskega doma in orodja.
8.	Skrbi za izpopolnjevanje gasilne opreme in orodja.
9.	Imeti mora shemo požarnovarnostne službe zunanjih obratov na podjetju RLV.
10.	Skrbeti mora za izdelavo naslednjih načrtov:
a)	obrambni načrt vseh nevarnih objektov;
b)	načrt razporejenih ročnih gasilnih aparatov;
c)	načrt vodovodnega omrežja z označbo mest in kapaciteto hidrantov.
Vsi ti načrti morajo biti stalno ažurni.
11.	V podjetju organizira seminarje o rokovanju z ročnimi gasilskimi aparati in ostalo gasilno opremo, o prvi pomoči ter
o dolžnostih zaposlenih v prime- . ru požara.
12.	Skrbi za polnjenje in tehtanje ročnih gasilskih aparatov.
12. člen Obratni gasilec:
Mora imeti izpit za gasilskega podčastnika oz. mora biti izprašani gasilec. Podrejen je požarnovarnostnemu referentu RLV. Biti mora praviloma včlanjen v ind. gasilsko četo RLV. Dolžnosti:
1.	Skrbeti mora za pravilno ravnanje in čuvanje ročnih gasilnih aparatov in ostale gasilne opreme v svoji ekonomski enoti, da je le-ta vedno na svojem mestu in sposobna za akcijo.
2.	Biti mora točno upoznan z vsemi mesti, kjer se nahajajo hidranti in protipožarni material.
3.	Imeti mora en izvod obrambnega načrta za svoje objekte, kjer je nevarost nastanka požara.
4.	Voditi mora kontrolno knjigo v katero mora vnašati vsako pomanjkljivost oz. spremembo na svojih objektih. To knjigo daje najmanj enkrat tedensko na vpogled vodstvu svoje ekonomske enote in požarnovarnostnemu referentu rudnika. V to knjigo vnaša tudi predloge za odpravo pomanjkljivosti.
5.	Skrbeti mora, da so vsi v ekonomski enoti zaposleni seznanjeni z rokovanjem z ročnimi gasilnimi aparati in da upoštevajo preventivne protipožarne mere.
Preventivni ukrepi
13. člen
Obratni gasilci so neposredno zadolženi za objekte, ki so navedeni v shemi ipožarne Tarnosti podjetja.
14.	člen
Obratne gasilce po ekonomskih enotah mora z odločbo imenovati vodstvo enote s soglasjem glavnega inženirja RLV.
15.	člen
Obratni gasilci izvršujejo svor je naloge med službenim časom, če nii z vodstvom EE drugače dogovorjeno.
16.	člen
Vse zgradbe in objekti morajo biti zgrajeni tako, da so varni pred ipožarom. Strehe morajo biti prekrite s takim materialom, ki vzdrži hudo vrčino in ga leteče iskre ne morejo zažgati. Zlasti je treba paziti na kurilne naprave in dimne odvode.
17.	člen
Vsaka novozgrajena poslovna in neposlovna zgradba mora biti zgrajena v protipožarnem smislu, kot to določajo tozadevni predpisi. Pri tehničnem prevzemu zgradbe mora obvezno sodelovati požarnovarnostni referent RLV.
18.	člen
Vsi delavci so dolžni z vso resnostjo in odgovornostjo sprejemati navodila gasilcev. Kdor ne bi ravnal po teh vodilih, bo odgovarjal kazensko po čl. 1 tega pravilnika.
19.	člen
Na vseh obratih morajo biti navodila o postopku zaposlenih v slučaju požara.
20.	člen
Vodje ekonomskih enot so dolžni do roka, ki jim ga predpiše HTV služba, izdelati navodila za uporabo in skladiščenje požarnovarnega materiala, kot jeklenk, plina kisika in disousa, n. pr.: lesa, goriva in maziva, razstreliva, barv in lakov, gume, premoga itd. (Glej literaturo Gasilska knjižica št. 9 in 10 »Zbirka predpisov o gasilski službi«)
21.	člen
Kajenje je prepovedano povsod tam, kjer je s tablicami označeno o prepovedii kajenja.
Okrog objektov, ki so v načrtu označeni kot posebno požarno nevarni, je prepovedano v oddaljenosti 5 metrov kajenje oz. nošenje odprtega ognja.
22.	člen
Peči ter odvodne dimne cevi morajo biti montirane in postavljene tako, da ne morejo povzročiti požara. Postavljene so lahko le na betonskih podstavkih odgovarjajoče velikosti. Okoli peči, kjer so lesene stene, mora biti izvedena toplotna izolacija po tozadevnih predpisih.
Nadaljevanje na naslednji strani
HudaC Stev. 7 — 13. aprila 1962
Nadaljevanje s prejšnje strani
Po končanem delu se morajo peči obvezno očistiti, pepel odstraniti na za to določen prostor in ga politi z vodo. Prav tako je potrebno politi z vodo pepel, če se ga začasno shrani v pločevinaste posode ter politi z vodo tudi gonišča peči.
23.	člen
Električne napeljave morajo ustrezati visem pogojem požarne varnosti. Dela na električnih napravah smejo opravljati le strokovno usposobljene osebe.
Električne instalacije je potrebno večkrat pregledati in kontrolirati ter jih v redu vzdrževati po za to usposobljenih osebah. Po uporabi jih je treba izključiti, zlasti v času, ko delavci zapustijo svoja delovna mesta. Delovodje iso dolžni pregledati, če so vse naprave izključene.
V	požarnonevarnih prostorih morajo biti električne žarnfice zavarovane.
Stikala in motorji morajo biti zavarovani pred prahom.
V	obratih mora biti naprava za avtomatski izklop električnega toka.
24.	člen
Strelovode se mora letno pregledati. -Osebe, ki so pooblaščene za te preglede, morajo obvezno dostaviti zapisnik o teh pregledih požarnovarnostnemu referentu.
25.	člen
Podstrešni prostori morajo biti vedno čisti in pospravl jeni. Skladiščenje gorljivih predmetov na podstrešju ni dovoljeno.
26.	jčlen
Prostori, kjer 'se nahajajo stroji in pa sami stroji, moTajo biti vedno časti. Tla ne smejo biti mastna, polita z oljem ali benzi-nom. Pod ležaje strojev morajo biti nameščene posode za lovljenje maziva. Mastne krpe, vato ali papir se mora sproti odstranjevati v posode, ki se dajo zapreti, ki pa morajo biti narejene iz pločevine. Te posode je potrebno redno izprazinjevati na za to določena mesta.
27.	člen
Vse lesene objekte, ki se smatrajo v požarnovarnostnem načrtu ikot požarno nevarni, se mora redno mazati z ognjevamim premazom (antiplanin).
28.	člen
Zagovino in ostale lesene odpadke je potrebno dnevino odstranjevati izpod strojnih naprav. Lesni prah se mora očistiti enkrat tedensko.
29.	člen	^
Za skladiščenje žagovine in
ostalih lesnih odpadkov mora biti odrejen ognjevarni prostor.
30.	člen
Zaloge vnetljivih tekočin v obratnih prostorih ne smejo biti večje kot je njihova enodnevna poraba. Hraniti se morajo v og-njevarnih omaricah. Vse kar presega dnevno porabo, mora biti vskladiščeno v zgradbi po določilih Uredbe o graditvi skladišč za shrambo vnetljivih tekočin. (Ur. 1. FLRJ štev. 19/49.)
31.	člen
V bližini teh omaric mora biti pripravljena potrebna količina peska z napisom »Uporabi le v slučaju požara«.
32.	člen
Prepovedana je uporalba peči na živi ogenj ali odprte električne peči (kjer se vidi prosta spirala) v prostorih, kjer je gorljivi prah ali hlapi vnetljivih tekočin.
33.	člen
Vsi hodniki, stopnišča, dovozne poti morajo biti vedno prosti in lahko dostopni.
34.	člen
Garaže morajo biti ognjevarne. Električha napeljava mora odgovarjati obstoječim JUS predpisom. Vozila morajo biti parkirana v garaži tako, da je vozilo obrnjeno s sprednjim delom proti vratom. Vozilo ne sme biti stavljeno v brzino in ne zavrto. V garažah se ne sme držati nobene zaloge goriva ali gum.
Podrobnejša navodila o protipožarnih preventivnih ukrepih mora izdelati vodja avtoparka RLV. Ta navodila so priložena k temu pravilniku.
35.	člen
Da se požar že v kali zatre mora organizirati obratni gasilec po oddelkih ekonomske enote gasilske ekipe iz vrst zaposlenih delavcev, da organizirano pristopijo h gašenju v slučaju požara ter rešujejo ogrožene predmete in stroje. V prvi vrsti mora organizirati delavce, ki so že člani kateregakoli gasilskega društva.
36.	člen
Požarnovarnostni referent odredi delovna mesta, na katerih morajo imeti zaposleni delavci izpitno rokovanju z razpoložljivimi protipožarnimi sredstvi.
37.	člen
Nočni čuvaji morajo v določenih časovnih presledkih pregledati vse objekte in pri tem paziti, da se odstrani vsaka nevarnost za nastanek požara. V primeru, da nočni čuvaj ugotovi, da gasilne naprave niso na določenem mestu ali da so v slabem stanju, mora takoj opozoriti na to obratnega gasilca. V slučaju, da le-ta ničesar ne pokrene za izboljšanje, mora nočni čuvaj o pomanjkljivostih poročati protipožarnemu referentu.
Nočni čuvaji in vratarji morajo znati gasiti, vedeti za vse telefonske številke oseb, ki jih je potrebno poklicati v primeru požara. Imeti morajo napisano tabelo važnih telefonskih številk.
38.	člen
Ekonomske enote morajo imeti reševalne in zaščitne naprave.
39.	člen
Gasilske naprave je potrebno razmestiti:
1.	Ročni gasilni aparat na mokro gašenje mora biti postavljen v vseh onih delavnicah, kjer se dela z lesom.
2.	Ročni gasilni aparat na kemično peno mora biti postavljen na delovnem mestu, kjer se hranijo lahko hlapljive tekočine ali pa da se z njimi dela.
3.	Ročni gasilni aparat COs, ki se uporablja za gašenje električnih naprav pod napetostjo, mora biti nameščen v prostorih, kjer se take naprave nahajajo.
4.	Tetraklor aparat ali aparat na gasilni prah se uporablja za gašenje viseh tekočih goriv (ben-ziin, olje, nitrolak itd.) ter za gašenje električnih naprav nizke napetosti. — Namestiti ga je potrebno v bližini takih mest.
5.	Brentača, s katero se gasi navaden požar in tudi požar na mastnih snoveh mora biti nameščena poleg ročnih gasilnih aparatov na mokro gašenje.
6.	Azbestno platno se mora nahajati v prostoru pred lakirnico.
7.	Pesek mora biti nameščen v malih zabojih v vseh oddelkih, kjer se dela z oljnatimi in lahko vnetljivimi snovmi. Poleg morajo biti pripravljene lopate, ki se ne smejo uporabljati v druge namene.
8.	Hidranti morajo biti nameščeni tako, da je možen dostop do vseh požarnovarnostnih objektov.
9.	Prepovedano je uporabljati gasilne naprave v druige namene.
Kazenske določbe
i
40.	člen
Kaznuje se za prekršek (po čl. 47. Temelj, zakona o varstvu pred požarom):
1.	Kdor je dolžan dati sredstva za gašenje požara ali reševanja, če se brez opravičenega vzroka ne odzove zahtevi pristojnega organa in ne odstopi potrebnih sredstev za gašenje in reševanje.
2.	Kdor se je udeležil reševanja ali gašenja pa ne posluša pooblaščene osebe, ki vodi reševanje ali gašenje.
3.	Kdor neupravičeno uporabi alarmni znak za požar.
4.	Kdor ne izvede predpisanih ukrepov proti požaru v določenem času, čeprav zaradi tega ni bilo škodljivih posledic.
5.	Kdor ima v posesti ali hrani vnetljive ali eksplozivne snovi ali snovi, iz katerih se razvijajo strupeni plini proti predpisom o hranitvi takih snovi.
6.	Kdor ne naznani spremembe na objektih ali napravah v smislu določil tega pravilnika.
7.	Kdor ovira pristojnega organa pri kontroli nad izvajanjem ukrepov proti požaru.
Za prekrške iz i., 3. in 7 .točke tega člena se kaznuje storilec z denarno kaznijo do 10.000.— din ali z zaporom do 30 dni.
Za prekrške iz 2., 4. in 6. točke tega člena se kaznuje storilec do 5.000,— din.
Za prekrške iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba gospodarske or.ganiza-ci je z denarno kaznijo do 10.000.— din.
Operativni del
i
41.	člen
Gasilska četa RLV mora imeti iz vrst delavcev zaposlenih na RLV 60 operativnih članov, oz. 6 % zaposlenih ina zunanjih objektih RLV, ki morajo imeti izpit za izprašanega gasilca.
42.	člen
Za komandirja in namestnika gasilske čete RLV se izvolijo člani gasilske čete. Imenovanje mo-
ra potrditi UO rudnika. Komandir mora biti praviloma gasilski častnik, namestnik komandirja pa gasilski podčastnik.
43.	člen
Gasilska služba na RLV mora biti organizirana tako, da so člani gasilske čete v danem trenutku alarma v najkrajšem času pripravljeni in sposobni za akcijo v primeru alarma za požar na zunanjih objektih RLV ali v primeru nesreče v jami.
44.	člen
Gasilska četa RLV ima naslednje naloge:
1.	Izvajati preventivne ukrepe proti požaru;
2.	Gasiti požar.
3.	Pomagati pri požaru in drugih elementarnih nesrečah al^ nezgodah, ako je na podjetju za čas odsotnosti gasilske službe oz. čete osigurana protipožarna služba to je dežurna desetina s pripadajočo opremo ali pa na poziv organov za notranje zadeve.
4.	V primeru, da se požar tako razširi, da ga gasilska četa RLV ne more sama pogasiti, mora- poklicati na pomoč najbližje gasilske enote in poklicno gasilsko enoto.
45.	člen
Naloge komandirja čete RLV so:
1.	Skrbeti mora, da ima gasilska četa vedno zadostno število članov, ki so usposobljeni za gasilsko službo. Nove člane, ki za to službo še niso usposobljeni, mora s pomočjo svojih desetar-jev poučevati in usposabljati za gasilsko službo.
2.	Skrbeti mora, da so vsa gasilna sredstva gasilske čete v redu pregledana enkrat mesečno.
3.	Najmanj enkrat mesečno mora poročati o ukrepih in stanju gasilske čete požarnovarnostnemu referentu.
4.	V primeru požara mora odrediti pravilne načine gašenja in pravilno uporabo gasilnih sredstev, prepričati se mora, ali so nevarne električne naprave in napeljave izklopljene, odrediti, da se v danem položaju po potrebi zapro ali odpro okna ali vrata, ter da odredi odstranitev iz nevarnega področja vseh lahko vnetljivih, eksplozivnih in strupenih snovi.
5.	Organizira vaje gasilske čete tako, da je vsakemu članu čete dvakrat mesečno omogočena udeležba na vajah.
6.	V primeru požara ima pravico in dolžnost prepovedati dostop v bližino pogorišča vsem nezaposlenim osebam. Odrediti mora evakuacijo oseb in predmetov iz sosednih objektov, ki so ogroženi po požaru, ter odrediti, da se delno ali v celoti poderejo objekti, po katerih bi se požar utegnil razširiti.
46.	člen
Gasilska četa RLV mora imeti plinske maske za eno desetino članov.
47.	člen
Imeti mora dva enourna Dra-ger aparata s pripadajočo ustrezno opremo (maske, orodje, pa-trone, jeklenke itd.). Za rokovanje s temi aparati mora biti usposobljenih najmanj šest ljudi v četi.
Nadaljevanje na strani 6
Nadaljevanje s 5. strani
48.	člen
Gasilska četa mora imeti ročno lekarno za prvo pomoč in nosila za ponesrečence.
49.	člen
Gasilska četa mora imeti za hitro in uspešno intervencijo t primeru požara en izvod vsakega obrambno-napadalnega načrta vseh požarnonevarnih objektov, načrt vodovodnega omrežja, hi-drantov in načrt razporejenih ročnih gasilnih aparatov.
Ti načrti morajo biti stalno ažurni in spravljeni v omarici t štabu čete. Ključe od te omarice imata komandir čete in njegov namestnik.
50.	člen
Ob nastanku požara ali nezgode v jami ise daje alarm s sireno.
51.	člen
Gasilska četa RLV mora biti povezana z vsemi najbližjimi gasilskimi društvi in občinsko gasilsko zvezo Šoštanj.
52.	člen
Vsak požar se mora takoj ja-viiti organom za notranje zadeve in obenem sporočiti, če je potrebna pomoč.
53.	člen
Vodstvo gašenja požara na Objektih RLV vodi vedno komandir čete RLV. V primeru, da je poklicana na pomoč poklicna gasilska enota pa v sodelovanju s komandirjem poklicne gasilske enote.
54.	člen
Ključe od gasilskega doma ima komandir čete, dvojnik ključev pa se mora nahajati pri vratarju »Gorenja«.
Pravico do dviga ključev od gasilskega doma pri vratarju »Gorenja« iimajo vsi tisti, katere s posebno odločbo določi gasilska četa RLV.
55.	člen
Da so gasilska vozila RLV vedno usposobljena za vožnjo, sta odgovorna vodja avtoparka RLV in komandir gasilske čete. Brez dovoljenja oz. vednosti komandirja gasilske čete ali od njega pooblaščene osebe se gasilska vozila RLV ne smejo koristiti.
56.	člen
Gasilska vozila RLV lahko upravljajo samo za to določene osebe.
i
Končne določbe
57.	člen
Ta pravilnik stopi t veljavo, ko ga potrdi delavski svet Rudnika lignita Velenje. (To je — velja od 16. marca 1962).
POSTANI DOPISNIK MŠepa glasita!
Uresničile se bodo želje
število mladih src raste in z njim želja po čim večjem osvajanju znanja. Zato pa so potrebne ustanove. Ena takih ustanov bo tudi novo šolsko poslopje v centru Velenja.
V	tem poslopju bo kmalu prekipevalo veselje zdravih in uka željnih otrok. V vsaki svetli učilnici z velikimi zračnimi okni bo sedelo 36 do 40 učencev. Seveda, za vsakega človeka je potrebno tudi razvedrilo. In tudi dijaki ga bodo potrebovali. Razvedrili se bodo v telovadnici s standardno opremo. V toplih dneh pa bodo telovadili na prostem. V okolici šole bo namreč urejeno tudi telovadišče.
Ko se boš približal šoli, boš zaslišal iz delavnic drdranje šivalnih strojev in hrupno razbijanje kladiv. V pritličju boš obstal v hali, v kateri bodo razstavne vitrine in garderobne omare. Kmalu boš prišel v mlečno kuhinjo, ki bo opremljena s kompletno opremo in jedilnico.
V	I. nadstropju boš prispel v zbornico, sobo za direktorja, upravo, pionirsko sobo ter ▼ 5 učilnic in 2 kabineta. Malo naprej pa boš lahko vstopil v mladinsko ter strokovno knjižnico.
V	njej se bo mladina izpopolnjevala v branju in znanju. Sedaj nam preostane samo še II. nadstropje. V tem bodo poleg učilnic še predavalnice. Pri hali bo nad-zidek. V njem bo risalnica, soba za predvajanje filmov in pevska soba. Kmalu bomo prispeli k ne preveč dolgemu traktu. Ob njem bo telovadnica, garderoba in stanovanje hišnika. Torej, iiz tega lahko razberemo, da bo šola velika in lepa.
Po investicijskem programu predvidevajo, da bodo stroški znesli približno 250,000.000 dinarjev. Seveda skupaj z opremo.
Mislim, da se bo mlad naraščaj zavedal vsote, ki mu jo poklanja družba. Toda le pod pogojem, da se bo dobro učil. Da pa se ne bo privalil s tako zverinskim vpitjem dn truščom skozi šolska vrata, da bodo mislili stanovalci r bližini, da je začel bližnji Smre-kovec zopet bruhati lavo iz svojega žrela.
Tu je le skopo prikazana zgradba I. osnovne šole, ki še ni dograjena, vendar je v delu. Vsak bo občutil njeno lepoto, šele ko jo bo videl dograjeno; bodisi v zimi, ko bo zavita t belino; bodisi v dneh, ko se bodo na njej poigravali sončni žarki.
V	obeh časih pa bo stala vsa obdana s tisto očarljivo lepoto, ki
se bo poznala v vsakem njenem pogledu. Še prav posebno bo izžarevala svojo superiornost, ko bo ponosno zrla na rastoče stolp-
nice, ki jo bodo čedalje močneje obkrožale, dokler se ne bodo strnile.
Tjaša
Gradnja nove osemletke v Velenju. Še malo... in že se bodo odprla šolska vrata in nova šola bo sprejela mlade uka željne nadobudneže.
POLETJE POD STEKLENO STREHO
Muhasta zima še vedno noče zapustiti naših krajev, čeprav koledar kaže, da je že pomlad. Tudi zvončki, trobentice in ostale pomladne cvetice še vedno ne upajo s polnim razmahom na dan. Sneg in mraz po oseh krajih Jugoslavije zadržuje pomladno setev in zunanja poljska dela.
Le v prostorih pod stekleno streho je slika popolnoma drugačna. Ob vstopu v ta objekt se hipoma spremeni mrzla zima v toplo zgodnje poletje. Bujni cvetovi na-geljčkov te kar omamijo. Paradižniki, katerih stebla so že v višini i m so že obloženi z obilnimi plodovi. Nekateri med njimi že dobivajo lepo rdečo barvo. Potrebno bi bilo le še nekoliko več sonca, da bi se plodovi hitreje pobarvali.
Če v naslednjih gredah pogledaš lepe temnozelene kumare, si res ne moreš zarriisliti, da se še vedno stiskamo v toplih zimskih plaščih in grejemo ob pečeh.
Poletno vzdušje daje tu predvsem toplovodno ogrevanje. Prostori so ogrevani s temperaturo Vgak čaS bodo paradižniki iz na-20—30 stopinj Celzija, kakor pač šega rastlinjaka polnili police (Nadaljevanje na 7. strani)	velenjskih prodajaln
O
ffuWor
Stev. 7 — 13. aprila 1962
POLETJE POD STEKLENO STREHO
(Nadaljevanje s 6. strani) zahtevajo rastline. Ogrevanje je potrebno predvsem ponoči in ob slabem vremenu.
Kadar pa posije sonce, nudi preko steklene strehe dovolj toplote in še celo preveč, tako da je potrebno prostore zračiti. Seveda sadikam ni potrebna samo toplota. Potrebna jim je tudi posebna nega. Večkrat jih je treba presaditi predno pridejo na svoje stalno mesto. Prav tako jih je treba zaščititi pred boleznijo, skrbeti za pravilno rast, vezati, obrezovati, čistiti plevel itd. Težko bi povedali, koliko truda je potrebno predno pridejo plodovi na trg. In končno prvi plodovi so že na tr-
gu. Trenutno so količine še majhne in ne zadovoljujejo potreb naše komune, vendar bo d kratkem trg v večji meri založen in bo mogoče dobiti vsaki dan svežo zelenjavo.
V bližnji bodočnosti ima kmetijsko gospodarstvo Salek še obsežne načrte. Zgraditi nameravajo še več rastlinjakov in nekaj toplih gred v skupni površini 2,5 ha. S tem bo izpolnjen ves predel od obstoječega rastlinjaka do križišča pri »Na-Mi«. Ustrezno temu bi se povečala tudi proizvodnja zgodnje zelenjave, ki bi krila potrebe bližnjih večjih mest. Seveda to so zaenkrat le načrti. Realizacija te zamisli pa je odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev.
Kdo bi si mislil, da tudi v zaprtem prostoru in to v mesecu aprilu zrastejo tako velike kumare. Kar poglejte velikanko na sliki! V ve-_lenjskem rastlinjaku je zrasla!
MORDABO ZALEGLO
Tovariš Urh je dal v številki 6 našega »Rudarja« številne napotke, kaj naj storimo, da bo naše Velenje res lepo. Kolektiv Komunalnega podjetja toplo pozdravlja njegovo pobudo in želi, da bi rodila konkretne rezultate. Sleherna takšna pohvala je za nas dragocena pomoč. Imamo sicer posebnega nadzornika, ki sproti opozarja na nepravilne in škodljive odnose Velenjčanov do naših javnih naprav, zelenic in nasadov. Njegovi posegi včasih zaležejo, vedno in pri slehernem pa ne! Nekateri so prav trdi in nedostopni. Bržčas bi radi spremenili naše zelenice v vaške travnike, se poljubno po njih sprehajali in jih celo »okrasili« z več ali manj trdnimi stezicami. Opomini prav nič ne zaležejo, tudi lepa in pojasnilna beseda ne! Morda bo zalegla pisana beseda! Zato prosimo v našem imenu in v imenu vseh onih Velenjčanov, ki res spoštujejo naše občinske predpise in se po njih ravnajo, da naslednji tovariši in to-varišice ne kvarijo naših zelenic s hojo po njih: rudar Antarčič Franc, ki stanuje v Samskem domu, gospodinja Pirnat Jožica iz Jenkove št. 14, gospodinja Gmaj-
Ker bo center Novega Velenja pri dokončni izgradnji ne samo upravnega značaja, temveč tudi trgovsko in kultu rno-zabavno središče celotnega novega naselja, kaikor tudi starega Velenja in bližnje okolice, se resno postavlja vprašanje nove kinodvo-rane.
_ Le-ta dobi — po študijah in zazidalnem načrtu — svoj prostor, razumljivo, v kulturno-zabavnem centru, v neposredni bližini že izgrajenega kulturnega doma.
Lokacija bodoče kinodvorane — zahodno od »Talijinega hrama«, na zelenici za delavskim klubom ter južno od rečice Pake, je še toliko bolj ugodna, ker daje
Velenje bo dobilo novo kinodvorano
možnost najidealnejšega dostopa tako obiskovalcu, stanujočem r centru, ikot stanovalcu iz naselja preko rečice.
Po velikosti spada objekt nove kinodvorane v srednjo kategorijo, to je s kapaciteto 500 sedežev.
Dostop v kino bo z zahodne strani, z manjšega trga, ki bo formiran med samim objektom in delavskim klubom in bo z zelenico in cvetličnimi nasadi segal vse do kulturnega doma. Iz prostorne avle, v kateri bo poleg
blagajne tudi sodobno urejena okrepčevalnica, bo dostop v audi-torij — dvorano. Le ta bo, kot že omenjeno, lahko sprejela 500 gledalcev ter bo urejena in opremljena sodobno. Glede na široko platno in večje število zvočnikov — razporejenih tudi v dvorani, bo tako dana možnost prikazovanja filmov od navadnega do Vistavision in Cinemascope z magnetnim tonom. Pod dvorane bo izveden v padou, sedeži pa razporejeni tako, da bodo gledal-
Res žalostno je, da se je treba posluževati »barikad«, ker prometni znaki ne zaležejo!
ner Jožica iz Jenkove št. 13, upokojenec Globočnik Anton iz Bra-čičeve št. 4 in Lorgarjeva iz Šer-cerjeve ulice št. 33. Bloka v Aškerčevi 4 in petorček v Stritarjevi sta povezana že s kar »lepo« stezo. Isto velja za stezo med blokom v Čufarjevi ulici št. i in petorčkom, le s to razliko, da naletiš tu kar na dve stezi. Prosimo predsednike hišnih svetov, naj urede v svoji pristojnosti tako, da te »stezice« ne bodo več krasile zunanjega izgleda naših zelenic. Upamo, da bo naša prošnja zalegla.
Komunalno podjetje Velenje
ou nudili nemoten pogled na platno.
Izhodi iz dvorane bodo popolnoma ločeni od avle ter bodo vodili na prosto na zadnji — vzhodni — strani objekta.
V I. nadstropju, nad avlo, bodo prostori namenjeni družbenim organizacijam.
Objekt, obdelan z dnevnimi materijah, kot liti beton, steklo in aluminij, bo s tako obdelavo in s specifičnostjo arhitekture gotovo doprinesel k poživetju Novega Velenja ne samo po svoji potrebi, temveč tudi po svojem izgledu.
Ing. arh. Janušič Aleksej
KINO
Od 14. do 16. aprila: »DREVO ZA OBEŠANJE« ameriški 'film
Od 18. do 20. aprila: »TRI KORAKE V PRAZNO« domači film
Od 21. do 23. aprila: »DOLGO TOPLO LETO« ameriški film
Od 25. do 27. aprila: »JAZZ, LJUBEZEN IN PESEM« ameriški film
Od 28. do 30. aprila: »ANA IZ BROKLINA« italijanski film
Od 2. maja do 4. maja: »DIVJI VETER« ameriški film
Nova kinodvorana, ki jo vidite na sliki, bo gotovo doprinesla svoj delež k popestritvi našega mesta
Stev. 7 — 13. aprila 1962 JfuiioC
Y MESECU MARCU IN APRILU SO BILI SPREJETI V SLUŽBO PRI RLV NASLEDNJI:
Znnanji obrat:
Pajer Marija, nekvalificirana delavtka; Hranjec Terezija, nekvalificirana delavka; Škoflek Ana, nekvalificirana delavka in Medved Milka, nekvalificirana delavka.
t
Gradbeni obrat:
Friškovec Anton, nekvalificiran gradbeni delavec; Gombač Rudolf, kvalificiran zidar; špeh Franc, kvalificiran zidar; Horvat Franc, nekvalificiran gradbeni delavec; Vukelič Mato, nekvalificiran gradbeni delavec; Kolesa-ric Ago, nekvalificiran gradbeni delavec; Budimir Marjan, ne/kvalificiran gradbeni delavec; Pečatnik Anton, nekvalificiran gradbeni delavec; Rihter Ivan, nekvalificiran gradbeni delavec; Hranilovič Šimun, kvalificiran kovač in Božič Franc, kvalificiran zidar.
V	klasirnico:
Globačnik Stanko, nekvalificiran delavec; Jazbec Vincenc, nekvalificiran delavec in Kralj Jože, nekvalificiran delavec.
V	projektivni biro:
Todorovič Rastislav, projektant.
V	»EFE«:
Mere Danijel, nekvalificiran delavec.
IZ PODJETJA PA SO ODŠLI
Kelemenič Stjepan, sporazumno; Rebernik Viktor, na lastno željo; Ojstršek Silvo, na lastno željo; Kom;lj*enovič Ivi, na lastno željo; Kosi Jože, samovoljno; Pražnikar Bruno, poizkušnja; Šajn Malks, samovoljno; Kocijan Jurij, poizikušnja; Sobot Vuka-šin, sporazumno; Tkalec Mato,
sporazumno; Vujadinovic Drago-mir, poizkušnja; Tvrdy Vida, sporazumno; Tvrdy Božo, sporazumno; Borovnik Kari, poizkušnja; Pungaršek Karel, samovoljno.
V JLA so odšli:
Miletie Anton, Glavnik Viktor, ing. Novak Franc, Mohorko
Franc, Pristovšek Edvard, Plav-čaik Franc, Soršak Ivan, Stropnik Franc, Travnšek Franc, Vrtačnik Anton, Vivod Viljem, Dolar Ciril, Feružer Franc, Hudej Maks, Jezernik Martin, Klemene Herman, Kukovič Adolf, Kodrič Jože, Klančnilk Jože, Klakočar Janez, Kreviselj Leopold, Pofek Jože, Stropnik Edvard, Kodrun Ludvik, Pirnat Herman, Podpečan Edvard, Planine Jože, Potočnik Franc, Ulamec Rok, Dolar Alojz, Camlek Edvard.
V pokoj so odšli:
Špegel Ana; Rarošak Franc, invalidsko upokojen; Stropnik Ivan, invalidsko upokojen.
TUDI Ml ŽELIMO TELOVADNICO
Potreba po čim učinkovitejšem načinu oblikovanja zdravih, močnih, spretnih in prizadevnih mladih rudarjev, nas je vodila k temu, da smo organizirali skupaj z učenci tudi njihovo izvenšolsko športno vadbo v okviru šolskega športnega aktiva. Odbor aktiva je že v jeseni dal vspodbudo za delo sedmih šiportnih panog. Tako smo začeli z vadbo košarke, odibojke, nogometa, atletike, akrobatike, iz orodno telovadbo in namiznim tenisom. Najboljši posamezniki v sekcijah so prevzeli vodstvo sekcije in soraiz-merno njihovi prizadevnosti in sposobnosti so njihove sekcije zaživele. Predvsem ob lepih jesenskih dneh so bila športna igrišča na stadionu polna naše mladine. Ko -nam vremenske ne-prilike niso več dovolile dela na prostem, smo se preselili v telovadnico II. osnovne šole M. Pintar-Toledo. V večernih urah gostujemo skupaj s sekcijami STVD »Partizan-Riudar«. Zaradi malega števila ur in manjšega prostora ni bilo mogoče obdržati tako masovnega poleta naših mladincev, kot smo ga imeli na prostem. Nekatere sekcije, kot na primer nogometna in rokometna, sta morali začasno prenehati z delom. Košarkarji so se le v malem številu pridružili »Partizanovic sekciji za košarko, nekaj več se jih je kasneje priključilo odbojkarjem in nekaj k orodnim telovadcem »Par-
tizana«. Ostali poskušajo obdržati telesno kondicijo v lastnem zasilnem prostoru iza rekreacijo v samem domu mladih rudarjev. Tu lahko pod vodstvom vodnikov vrst vsakodnevno vadijo in izpopolnjujejo svojo spretnost v akrobatiki in se krepijo z raznimi vajami na nekaterih orodjih. Veliko jih zahaja v ta prostor in še več bi jih 'bilo, če bi bil prostor večji in primernejši za vadbo. Nemoteno lahko vadi tu deset do petnajst ljudi. Če jih je več, so pa že drug drugemu na poti. Vsak dan je bolj očitna potreba po telovadnici tudi na tej šoli, ki ima več kot 350 mladih fantov, željnih športnega delovanja. Telovadnica pri osnovni šoli, ki je v izgradnji, ne bo rešila problema niti ene redne tedenske ure za vsak razred, kaj šele, da bi zadovoljila ostalo izvenšolsko športno dejavnost. Nujno bo, da tudi tem fantom, ki tako potrebujejo krepitve zdravja, izpopolnjevanja splošne telesne spretnosti, krepitve volje in prizadevnosti — nudimo vsaj takšne možnosti telesnega razvoja kot osnovnošolski mladini.
Prepričan sem, da izražam željo vseh nas in pripravljenost, da tudi s svojimi močmi in delom prispevamo k izboljšanju pogojev za dvig telesne kulture na našem zavodu, kar bo poroštvo za nov rod zdravih in delovnih rudarjev.	M. P.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri gostinskem podjetju »Paka« — Velenje obvešča
Vsi kandidati, kateri so vložili prošnje za sprejem pri imenovanem podjetju za zaposlitev kot sezonski delavci, naj se javijo 18. in 19. aprila 1962 ob 10. uri na upravi Hotela »Paka« vsled ureditve za sprejem. V poštev pridejo samo tisti, ki so prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje delavcev
Velenje. *
Turistično društvo Velenje se zahvaljuje vsem gospodarskim organizacijam, družbenim organizacijam, društvom ter vsem res požrtvovalnim posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli pri organizaciji in izvedbi letošnjega pustnega karnevala. Obenem pa prosimo še nadaljnjega sodelovanja in naklonjenosti.
Turistično-olepševalno društvo — Velenje *
Gostinsko podjetje »Paka« Velenje nujno potrebuje za stalno več sob z eno ali dvema posteljama. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema Uprava podjetja »PAKA«.
Vesti
POZOR!
UDELEŽITE SE OBVEZNEGA FLUOROGRAFSKEGA SLIKANJA, KI BO ZA VSE USLUŽBENCE RLV NA NOVEM JAŠKU 24. IN 25. APRILA. IZPOLNITE ,SVOJO DOLŽNOST, KI JE V
PRID SAMO VAM!
*
22. aprila ob 18. in 20. uri bo gostoval v kulturnem domu orkester Mojmirja Šepeta s pevcema Majdo Sepetovo in Ninom Robičem. Vstopnice dobite pri hišniku kulturnega doma.
Vabljeni!
*
V počastitev 1. maja bo v kulturnem domu ob 20. uri koncert moškega pevskega zbora DPD Svoboda — Velenje. Pridite!
ZAHVALA
/
Od 5. do 31. marca 1962 sem bil na prafksi pri Rudniku lignita Velenje. Ob odhodu iz Velenja — po končani praksi se najlepše zahvaljujem vsem uslužbencem celotne kadrovsko-socialne službe za vso pomoč pri izpopolnjevanju šolskega programa. Še posebno se zahvaljujem tov. Te-kavcu, vodji kadrovsko-socialne-ga oddelka, tov. Mašeri, vodji socialnega oddelka in tov. Pri-stovšku, šefu splošne službe za vso izkazano pomoč.
Silvo Mohorič
socialni delavec
*
ZAHVALA KOLEKTIVU
Za vso ,skrb, pozornost in pomoč se prisrčno zahvaljujem kolektivu Rudnika lignita Velenje ter Sindikalni podružnici ob priliki moje težke nesreče dne 17. februarja 1958, ki mi je pustila težke posledice, ter trajno invalidnost.
Ob tej priliki izrabljam priložnost in se obenem zahvaljujem tov. Holešek Alojzu, ki mi je prvi pri nesreči nudil pomoč.
Ramšak Franc
»Obcestni kamni« gotovo ne krasijo naše mesto
Novi prometni znaki v Velenju
Ne vemo, ali so tile obcestni kamni za okras ali v zapreko velenjskim avtomobilistom. Vemo samo to, da je zelo žalostno, da se moramo zatekati k takim meram zaradi brezvestnih voznikov, ki ne poznajo ali pa nočejo videti prometnih znakov!
»RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Jože Teka-vec — Tehn. urednik Pavla Žangaj — Ostali člani: Franc Piistavšelk, Alojz ing. Diaci, Marjan šiušter-šič, Ivan Drev in Vinko Šmajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja »»Celjski tisk-«, Celje — cena 20 din.
(j) Rudot
Stev. 7 — 13. aprila 1962