Opera v petih dejanjih. Spisal E. Scribe. Uglasbil G. Meyerbeer. Poslovenil E. Gangl. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V LJUBLJANI. atisnili J. Blasnikovi nasledniki. 1895. Osebe: Don Pedro, predsednik kraljevega sveta . . . . bas. Don Diego, admiral...........bas. Ines, njega hči.............sopran. Vaško de Gama, pomorski častnik......tenor. Don Alvar, član kraljevega sveta......tenor. Veliki inkvizitor lizbonski.........bas. Veliki svečenik Brahmin .........bas. Nelusko J ............bariton. „ ... sužna Selika | ............sopran. Ana, služabnica Inesina..........sopran. Svečenik Brahmin............tenor. Prvi mornar..............tenor. Drugi mornar.............bas. Kraljevi svetovalci. Škofje. Pomorski častniki. Svečeniki Brahmovi, Indijanci. Indijanke. Vojaki. Mornarji. Prvo in drugo dejanje se vrši v Lizboni, tretje na krovu ladje, četrto in peto pa na otoku indskega arhipela. Prvo dejanje. Admiralska zbornica v Lizboni. ---- Štev. i. Scena in romanca. Ines. Kaj čujem, Ana! Ukazuje mi oče, Da moram v dvorano Svetovalcev jaz priti. Ana. Rekel je, da vam mora Važno stvar poročiti. Ines. Kaj neki je? Srce mi upa in boji se. Prijatelj morda meni Iz dalje kaj poroča. 1 * 4 Ana. Nanj mislite še zdaj? Že dve leti ga ni! Ines. Nanj mislim! Če mine ta mi up, Dospi moj zadnji dan. Ah. kako naj brez njega živim! Iz ljubezni do me se Podal je na morje, Dom pustil rodni je. Delo pustil je svoje. Ni oplašil ga vihar, drzno On odjadral je v tuji svet. V plačilo naj dobi Mož srčni roko mojo. Če ljubav v njem živi. Z m a g a 1 e c vrne se Dž., on dospe, srce to Meni glasno pravi. In še zveni — kot bi jo danes čula — Njegova ljubka pesem V duši meni, Ki jo pel takrat je, Ko od mene se poslavljal je. Romanca. Zdravstvuj, dežela mila, Ki mi ljubezni cvet 5 Dobrotno si vzgojila. Zdravstvuj, moj rodni svet. Ah, vetrec mi prinaša Poljub nje na obraz; Povej ji, če te vpraša, Da se poslavljam jaz. Mladeniške sanje Poje mi srce, Ulival sem vanje Vse misli, želje! (Don Dicgo vstopi. Ines mu gre naproti.) Štev. 2. Scena in trospevec. Ines. Moj oče! — Kaj želite? Don Diego. Predno se snide svet, Poslušaj verno me, Kar oče ti velim: Mlilost tebi kraljeva Izbrati izvolila V srečo dnij bodočih je Danes soproga — dona Pedra. Ines. On mi soprog naj bo? Ne, oče! (Don Pedro vstopi. V roki ima rokopis.) 6 Don Diego. To hoče kralj, in tudi jaz. Vzeti ga moraš! Pozabi le moža, Če si ljubila ga — Ustvarjen on ni zate. Ines. On slaven bode mož! Njega plemeniti duh — Don Diego. Bil mu je le v pogubo! (Donu Pedru.) Ali je vest resnična, Ki sem jo danes čul? Diaza grob valov Na veke je zagrnil. Don Pedro. Razljučeni vihar Ladje jim je razbil In zagnal na otok Osameli brodnike. Da, to poročilo Resnično je in strašno! Ines. Tudi njega ni več? Don Pedro Kdo li znaj vam to reči? 7 Ines. Morda ostal častnik Njegov je — Vaško de Gama? Dun Pedro. Vaško de Gama? — Komu mari so taki Neznatni ljudje! — A stoji (Pogleda v rokopis.) Tu med mrliči tudi on je! Ines. Tudi mrtev! -e-o-s- Trospevec. Don Diego. Mirna sedaj, mirna ostani, Sicer mu srd v duši vzbudiš; Skrito gorje svoje prihrani, Molči, dekle, najsi trpiš! Don Pedro. 0. to gorje, v dušo me rani, Sama ne veš, da srd mi budiš; Meni, modrost, zvesta ostani, Potlej dekle si priboriš. Ines (stopi v ozadje.) . Oh, žitje nemila Končala mu sila In meni pustila 8 Spomine je le. Mladostne zrem sanje — Ulivala sem vanje Misli in želje. (Don Diego pripelje Ines iz ozadja.) Don Pedro. Čudno res je. Da poročilo to Hčerki vaši je Vzbudilo le bolest. Mogoče, da moža Ljubila je. Don Diego. Mogoče. — Nasprotnik mrtev je, Kaj bi bali se zdaj ? Sluga (vstopi.) Visoki zbor se shaja. Precej svet prične se. Štev. 3. Scena in finale. (Don Alvar, veliki inkvizitor, osem škofov in svetovalci resno vstopijo. Don Pedro zasede predsednikovo mesto.) Zbor. ■ Bog naš, ki žiješ resnično, Dušno razjasni nam noč, Potlej izteče pravično Naše oblasti se moč. 9 Roka vsemožna naj Tvoja Milost nam zdaj podeli, Ali, Gospod naš in Bog, Spremljaj na poti nas boja Zvesto, dobrotljivo Ti. Don Pedro. Kolumb odkril nekoč je Špancem novi svet In z njim odklenil je Zaklad jim on neštet. Nam hoče pridobiti Novo zdaj deželo Srčan Emanuel, Gospod naš in kralj, Ki žij mu večna slava. Veliki inkvizitor. Morda nam bo v nesrečo. Don Pedro. Že gleda Portugiz, Ki drzno jadra v svet, Da kraljevstvu po morji Pot se nov odpira. Naj nevarnost vam Nadej nikar ne podira! Peliki inkvizitor. Da, te nadeje prazne! Objadrati hoteli Čeri so neznane — A zla jim usoda! 10 Poročilo nam pravi, Da je Diaz strmeče Zrl, ko je nad ladjo Morje se zaprlo grozeče. Don Pedro. Kralj želi, da se Diaz Iz nevarnosti reši. 0 tem svetujmo zdaj! Gospodje, kaj menile vi? Veliki inkvizitor. Zbor. Naj Gospod nas razsvetli! Roka vsemožna naj Tvoja Zdaj nam modrost podeli, Spremljaj na poti nas boja Zvesto, dobrotljivo Ti! Don Pedro. Don Alvar, svoje misli povejte! Don Alvar. Za Diaza moli — Tudi on je mrtev! Don Petro. Zbor. Kdo to ve? Don Alvar. Kdo? — Častnik mlad, Ki mu bil spremljevalec — On jedini se je Iz pogube otel. 11 Ljuto moral se je sam Borili z viharjem, Zdaj prosi, da pred vas On stopiti bi smel. Don Pedro. Naj pride! — In ime mu? Don Alvar. Vaško de Gama. Don Pedro. Don Diego (zase.) On! — 0, Bog! (Vratar privede Vaška de Gamo, kateri svetovalce spoštljivo pozdravi. Don Pedro mu namigne, da naj govori.) Vaško. Zrl sem, gospoda častna. Kako morje brezdanje Svojo noč prestrašno Zadrevilo je nanje. Grozen strah jih obšel je In grozen trepet. Oziral se željno Na obrežje pogled, Na obrežje, ki rob Val morski mu izpira, Ki sega do pekla In v nebo se ozira. Mene vrgel vihar je Na svet nepoznan. 12 In tamkaj me pozdravil Rešitve moje dan. Ko bi zrli to zemljo! Puščava jo krije, In od morja vihar Nad njo preteče brije. Doti Alvar. Gotovo ste, prijatelj, Prekleli že ta svet. Vaško. Ne! — Hočem, da bo nam otet. Bog mi na strani stoj. In gotovo last bo naša. Berite pismo to, Skrbite, da mi da Naš presvetli vladar V uporabo brodovje. Jaz skrbel bom, da naša Še zemlja bo ta. In bogastvo si novo Z njo pribori domovje. Blagost potem dospe Nad vas, Vam se sreča odpre Za večni čas ! Veliki inkvizitor. A kaj ostane vam? 13 Vaško. Kaj ? — Čast, nesmrtna čast! Rad hočem kri, življenje dati, Le čujte glas proseči moj, Nič mi težko ni žrtvovati Za kralja in za narod svoj. Veliki inkvizitor. Vse blaznost je, to treba znati, Tako se čut oglaša moj, S tem doma nam ne obogati, Saj kliče zlo nad ndrod svoj. Don Alvar. MlajH svetovalci. Pogumen mož, to treba znati, Tako se čut oglaša moj, S tem dom lahko nam obogati In dvigne v čast še narod svoj. (Don Pedro namigne Vasku. da naj odide, Vaško koče iti, pa se zopel vrne.) Vaško. A predno svet odloči se, To čujte, prosim : Lahko zaupa kralj mi Svoje ladje, ker početje to Ni brezpomembna le reč Dva sužna — jednakih Jaz videl še nisem — Katera v Afriki na sejmu S sužni sem odkupil, Sta z menoj. 14 Veliki inkvizitor. Kaj nam koristi to? Vaško. Naj vam dokažeta, Kak narod tamkaj biva. Ki zibel tekla mu Ni v azijskih puščavah, Ni v onem novem kraji, Ki ga priborimo. Čujte ju! Don Diego. Sem ju privedite! Don Pedro Vstopita naj! (Na znamenje dona Pedra odpre strežnik vrata. Namigne. Selika in Ne-lusko vstopita.) Le bliže semkaj, sužna! Don Diego. Od kod li sta prišlk? Don Pedro. Kdo li vaju je sem privel? Don Diego. Odgovoriti nečeš? Nelusko. Ne, ne! 15 Don Vedno. Žena. odgovori mi! Selika. Razbil se je čolnič. Ki sva sedela v njem ; Valovi naju vrgli Na suho so zemljo. Ob bregu plula ladja In naju vzela je. Vaško. Sami glejte sedaj: Te črte in to lice! Bakrenordeča je boja njih — To res je nepoznani rod. Don Alvar. Tako je. dk! Don Diego. Kje ti je domovina? Vaško. Govori, reci, o Selika, Čuj mojo vročo prošnjo! Selika. Kako ljubo me prosi! Ah, uslišati ga moram. Vi hočete? — Naj bo! Nelusko. O, tiho! — Ti si Prisegla, molči zdaj! 16 Najsi v verige v Uklenila te krivica, Ostala vender Naša si ti kraljica. Čuj, spomni Brahme se. Ki ga moliš. Lahko kazni te, to znaj. Svojega rodu, o Selika, Ti ne izdaj! Don Pedro (Seliki.) Znati hočem, kje je Dom tebi — sedaj govori, Sicer primoraš me, Da te prisilim! Selika. Ti vprašaš za dom mene? Sam imenuj mi ga — Saj doma nima rob. Nelusko. Če kdo od vas si kupi Živinče za svoj dom, Gotovo najprej vpraša, Če tovor vozi lahko in prenaša; A nihče ne skrbi, Kje rodni hlev stoji. Kaj briga vas, kje dom Človeku se prostira, Ki kot živina V sužnosti umira. 17 Don Vedro. Kakšne so to besede? Vaško Trud brezvspešen je ves — Govoriti neče ! Vender vse To nam kaže, Da iz Afrike gotovo Nista prišla. Domovina neznana je tam, Kjer mi še nismo bili. Te oddaljene kraje Odkriti hočem jaz, Dajte mi le pomoč, In priborim vam jih! Don Pedro. Dovolj! — Stran zdaj od tod, Da govorimo o tem! (Vaško, Selika in Nelnsko odidejo.) Don Alvar. Vsakdo mu zdaj pomagaj. Da načrt izvede. Don Diego. Če pomoč kdo mu da, Kam se lahko zabrede! Don Alvar. Hraber častnik je on. 2 18 Don Diego. Spreten je le in zvit. Don Ahar. In čez vse slavo ljubi. Don Diego. V mislih svojih prikrit. Veliki inkvizitor. 0. vi bratje! — Vsakdo Trezno sedaj presodi, Milost božja z vami bodi ! Don Alrar. Te podobe in ta pisma, Zemljevide, ki vam izročil. Pregledati zdaj treba je. Don Pedro. Naj bo! — (Pogleda v listino.) Kaj vidim! 0, Bog, kaj se mi svita V tej noči mislij mojih? Ha, zmoier njega znam! Don Diego. Kaj ? — Mi naj slavohlepnežu Brodovje damo in podporo — Kdo H zna za njega čine? Svetovalci. Svet spoznal bo vrline. 19 Drugi svetovalci. Naj vam blaznost mine ! Veliki inkvizitor. Naj naš svet ga ne sluša. Ker vem, da je grešnik! Zbor. Ne, ne, ne! Don Alvar. On je grešnik? — Ali zato, Ker svet se nov mu je odkril? Veliki inkvizitor. Kdor trdi to zavestno, On veri je odpadnik. 0 tem knjige nam svete Nič ne govore. Don Alvar. Ni li Kolumba cerkev Sama tudi klela? Veliki inkvizitor. Vi nespametni mož, Govor vaš Boga skruni! Don Alvar. Domovino jaz branim. Viliki inkvizitor. Govor skruni Boga!' Vsa pisma, ki jih dal je, Uniči ogenj naj! 2* 20 Vsi. Da, da! — Ne, ne! Sami nad seboj zdaj čujmo In prepira se varujmo, Zložno vsi samo svetujmo, Kakor naša je dolžnost! Don Diego. Don Pedro. Veliki inkvizitor. Stari svetovalci. Ukazujemo molčanje, Saj ne pride nam spoznanje. Da koristno je ravnanje — On naj čuti našo moč! Don Alvar. Mladi svetovalci. Ukazujejo molčanje, Saj ne pride jim spoznanje, Da koristno je ravnanje — Njih nas ne oplaši moč! Vsi. Svetujmo! Veliki inkvizitor. Škofje. Roka vsemožna naj Tvoja Miiost nam zdaj podeli. Spremljaj na poli nas boja Zvesto, dobrotljivo Ti! (Vaško počasno vstopi.) Don Pedro. To je sklenil naš zbor. Ki v kraljevem imeni Na blagjr in korist le 21 Domovini vlada, da vaš Namen ni domu k sreči, ln vaš načrt le blaznost je. Vaško (zaničljivo.) Blaznost je, to pravite? Saj tako je nekoč Rodna dežela sama Zavrnila Kolumba. Ime njegovo s častjo se kliče A takrat te zahteve Modrijanom onih dnij Blazne so zdele se. Vsi. Umolkni, ti brezčastnik! Vaško. Ne, govoril bom ! Jaz sedaj sem Sodnik vaš in zaničujem vas! Toda naj, ki v d' mačem sveti Napredek hočete zatreti, Izreče sodbo pozni čas, Saj govori slepost, ljubosumnost zdaj iz vas! Vsi razun Alvara. Smrt bodi nru. ki to veli! Don Alvar. Oh, ne! Oprostite mu to! Veliki inkvizitor. Za to zločinstvo v ječi Naj se on pokori! 22 Vaško. Ha, naj ooadene vsa Zlovolja vaša me! Dii, ker se vi luči bojite, Le v ječo mene zdaj pehnite, Da se razuma noč Vam nikdar ne razjasni! Zbor. Ha, kakšen glas je tvoj ! Ti kazni zdaj se boj! V oblast si našo pal, Nikdar ne boš več vstal. Vaško. Kot grešniku se glasi Obsodba mi ta dan. A prišli bodo časi, Ko bodem spoštovan. Kar zdaj zavist razdira. Tek združi poznih let, In kdor nekriv umira, Slavil ga bode svet! Don Alvar. Glas ni premišljen tvoj, Kazni zato se boj! Oblasti si zapal, Nikdar več ne boš vstal! Kar zdaj zavist razdira, Tek združi poznih let, 23 In kdor nekriv umira, Slavil ga bode svet! Veliki inkvizitor. - Naj vas Bog v jezi Svoji Pokori večni čas In pošlje naj prekletstvo Grozno svoje nad vas! Vaško. Don Alvar. Podli zbor, slepo sodiš ti. Zbor. Ha, brezbožnik, ti si od nas preklet! --s3—— Drugo dejanje. Inkvizicijska ječa v Lizboni. ---- Se/iha . n Kot vedno nemirno on spi! Nič kot sanje o časti in nesmrtnosti. Že jeden mesec je v ječi temni tu zaprt, In vsi so že te pozabili, samo jaz ne! In ti? — Kaj mari tebi je gorje srca, Oh, koliko trpim, to duša tvoja ne zna. Vaško (v spanji.) O, domovina, O, ljubica moja! Selika. Kaj pravi? — Tresem se. Vaško. 0, Ines, zvesta deva! 25 Selika (bolestno.) Kaj. Ines? Čujem li prav? Živi — a ne zame! On dekle drugo ljubi. Ali, kako to boli. Vaško. Ab, ločen od nje. To gorje! Selika. Tedaj pesem zveni moja, Daj mu mirU. Ki meni ga vzel! -lestev. 4. Uspavanka. V moj naročaj deni vesel Svojo trudno ti glavo. Venec krasan nanjo pripel Sen bo na čast in slavo. Ko vse mirno spi, Ljubav še budi, Na nebu zvezda se prižiga. Plava v tiho noč Spev ljubezni vroč: O, spavaj sladko. Naj duše ti vihar ne dviga! On trdno spi! — Gorje 26 Pa stiska mi srce. Umrl je svetni slaj zame! O, da ljubezen in spomine Končalo morje bi z menoj, Predno sem v srčne globočine Začrtala si obraz tvoj. O, Bog moj močni, Brahma, reši me, Srce od vroče mi ljubezni mre. (Vaško v snu zapoje.) On se vzbuja. Naglo zapoj: Ah! Ljubeč srca, mirno le spi — Čujem jaz ljubeče, Lotos krasan vonj diha ti. In val, čuj, šepeče ... Spi sladko mi! (Gleda Vaška.) Kako mori srce ljubezni žejno Gorje brezmejno! Zaradi tebe pozabila Bogove sem in rodni svet In krono, žezlo jaz pustila. Čast svojo in zaklad neštet. Jaz te ljubim! Ti žal si mi in slast, Ti slava, moč in čast. (Vsa onemogla gleda Vaška in poljublja njega čelo. Nelusko neopazen počasi vstopi.) 27 Štev. 5. Scena in arija. Nelusko! Nelusko. To zahteva čast kraljice naše, DA, čast in sovraštvo moje, l£i v srci žije. (Zamolklo.) Toda kaj vidim? On zaspal je! Žid. o žal! A umorili ga nečem zdaj. Ker spava. (Izdere bodalo.) Nič ne de! Naj umre. (Gre proti Vasku.) Selika. Nikar! Kaj Ii boš storil?? Kakor midva je on jetnik. Nelusko. On je kristjan, In vse kristjane črtim. Selika. Nama bil je mož rešnik — To v zahvalo boš storil? Najsi zlo meni je. Hvala vender mu gre, Ker me rešil s teboj, Ki na dom me spominjaš. 28 Kaj li bi sedaj počela Zapuščena kraljica tukaj jaz? In ti, srčni vojak, svojo roko Bodeš omočil z nedolžno si krvjo! Delo to res ni častno. Nelusko. Storil bom, črtim ga Na vso moč, Ker je kristjan. ■ Selika. Ali samo zato? Nelusko. Mogoče. Selika. Govori! Nelusko. Ah, ne morem. Selika. Jaz ukazujem — govori! Nelusko. Tebi, kraljica, živim udano, Ker zvestoba je moja dolžnost. Najsi sedaj si v sužnosti z mano, Ostala ti je tvoja visokost. Tam v daljnem rodnem domu Svetil nam sreče žar, Kjer tebi vsakdo je grče poklanjal v dar. 29 Tvoja glava, ki vredna Krone, spoštovanja, Le pred bogom jedino Naj se klania. O, gospa moja. Svela je volja mi tvoja. Toda ko mi jeza roko V pest skrčila tesno — Selikn. Nelusko! Nelusko. Ah. ne! Oprosti 1 Tebi, kraljica, živim udano. Ker zvestoba je meni dolžnost. Najsi sedaj si v sužnosti z mano. Ostala ti je tvoja visokost. A čuj me! Ta Vaško je kristjan. Pehni njega od sebe stran! Ljubav v prsih vstaja, Jeza jo navdaja, Želja me obhaja, Da bi strl vihar Strasti raznečene; Kri mi v glavo žene, Ki razgreva mene Kot solnčni žar! Slutnja moja veli, Da bojiš zanj se ti — Prisegel sem, da roka Naj ga pogubi! 30 Selika. Nelusko! Nelusko. Jezo naj mojo čuti, Ki s smrtjo mu preti! Selika. Oh, ne stori! NTelusko. Čujem prav? — Prosiš zanj! (Hoče k Vasku.) Ha, njemu bodi smrt! Selika (ga zadržuje.) Ah, ne stori! — Slušaj me! Nelusko. Ne, ne, ne! Selika (prime Vaška za roko in ga budi.) Ah, gospod, čuj — vstani! Vaško (se vzbudi.) Kaj li je? Selika (zmedeno.) Tu kosilo, ki sužen ti je prinesel zvesti. Vfišl-n. Tako! (Nelusku.) 31 Odidi! (Nelusko se ne gane.) Čuješ li? Nelusko. Slišal sem. (Počasi odhaja in jokaje poje.) 0, ti Brahma, silni bog. Svetu gospod, Moč je tvoja znana. Kazni jo tod, Ki njemu je udana ! Stev. 6. Dvospev. Vaško. Zaman so vaši vsi napori, Te spone bodočnost razdrobi — Pa daj. duha mi kdo zamori, Ki le po nji on hrepeni. (Vaško se zamisli. Hipoma se vzdrami in ogleduje zemljevid, kateri visi na steni.) Selika. 0. dajte mi moč, bogovi sveti, Da beda. žal me ne konča! Ljubezen želim svojo streti, Ki pokoja mi ne da. Vaško (zre na zemljevid.) Te gore tu, ki so nedostopne Ovirale nam našo pot! 32 Čast meni, če bi jih osvojil — Od tukaj, glej! (Kaže na zemljevid.) Selika (stopi bliže.) Ne, ne! Vaško. Zakaj ? Selika. Tu rešitve vam ni! Vaško. Kaj li deš? Selika. A od tam! Vaško. Od tam? Selika. Tu na desni — ta otok ! Vaško. Sem na desno? — Ta otok? Selika. Otok prostrani Kraj blagoslovljen je. Vaško. In dalje? Selika. Da, tu je bilo, kjer mojo ladjo Zasačil je vihar, Ki dvignil se nad morjem. 33 Ustavljala se je Moja sila zaman — On' me treščil na suho, Dal me v roko je robstvu. Vaško (navdušeno.) O, slava! Saj znal sem jaz: Na boj od tod je treba. Hvala ti! Sedaj lahko Izvedem svoj načrt. Presrčna zahvala, Ki v duši mi vstala, Naj tebi navdala Z radostjo srce. V tej dobi mi jada Poživlja se nada, In na dušo pada Sladkost brez meje Selika (zase.) 0, da bi zahvala, Ki mu v duši vstala, Z ljubavjo navdala Njemu zdaj srce. V tej dobi mu jada Poživlja se nada — Na dušo naj pada Ljubav brez meje. (Vaslto Selilco objame.) 4 34 Štev. 7. Finale. (Skozi vrata v ozadji vstopijo Ines, Ana, don Pedro, don Alvar Nelusbo.) Don Pedro (Inesi.) Prav poučeni smo. Preverite sami se, Da nam sreča je mila. Vaško. Ali verjeti smem? Ines — ki jaz jo ljubim ! Selika (v straha zase.) Kaj li ? Ines — ona tu! (Obrniti se hoče k Inesi. Vaško ji zabrani. S tresočim glasom. Ti si ljuba? — Ah, kako Vsa trepečem obupna! Ines (zelo vznemirjeno.) Ukaz veli, da ti morda Zapit boš, dokler ne reši kazni le smrt, Ali sedaj sem jaz z vestjo prišla, Da je izhod tebi odprt. Vaško (veselo.) Čujem li prav? 0. Bog! Ines. DA! To pismo beri in la ukaz! Glej. na vek pustiti moram te. Zato pozabi me. Zdravstvuj! 35 (Pedru.) Zdaj stran, le stran od tod! Vaško. Stoj! Morda ta ženska. Ki je tu, bega vas ? To je sužna — Ines. Ki ste v Afriki jo dobili. Vaško. Ni več, kot moja sužna. Vaše srce še dvomi. Naj se dvom vam umiri, Ker jo darujem — vam! Selika (bolestno zase.) Ah, on je krut! Vaško. Od danes bodi ona vaša. Nelusko. In jaz? Vaško. Tudi ti pojdi z njo! (Inesi razvneto.) Vzemi srce moje ti, Vzemi vse, kar je moje, Naj oko me gleda ljubo. Selika (zase.) Ah.. on je krut! I Ines (zase.) O, nesrečen dan! (Vasto hoče z njo govoriti, a Ines se od njega Astram.) Ines. Zame srce njegovo bije — Gorje strašno me tare zdaj. Na uStnah roi umira glas In v duši sreče slaj. ll i. Sdika. Dobrotni Bog. kako boli! Za mene mu sočUtja ni. O, krutosti — prodal me je, Srce uti