Moji tovariši. (Pripoveduje Janko Barle.) (Konec.) tnimivo pripovedujete, pa tudi jaz bi znal marsikaj povedati«, oglasil se je lišček, ko je kanarfiek v zeleni kapici m suknjici dovršil svojo povest. »Vi ste vsi zagledali luč sveta v sobi pri Ijudeh, z menoj ni bilo tako. Rodila me je narava in prostost, zato se mi je liilo tudi prav težko privaditi na Oike stene tesne kletke. Gori na košatem orehu na kraju bele vasiceje bila naša hišica, hočem refii: naše gnezdece. Vam 80 ga že Ijucije naredili, a pri nas ga jo bilo treba iznova zgraditi. Vsi še ne veste, koliko truda stane tako gnez-dece, kolikokrat je treba odleteti in prileteti, predno ae 105 nanosijo vse slamce, nitke, vlakenca, perjiče itd. Kaj pa še-le hrane nanositi takim vedno lačnim požeruhom! Bilo nas je čvetero fivrstih mladičev, kateri smo vsaki trenutek odpirali svoje lačne kljunčke. Pa vae bi še bilo, da nas niso ljudje opazili. Pastir Martinek vam je staknil vsak grmiček, vedel za vsako gnezdece in ne-kega dne je povedal domačim na ves glas: Liščki gnezdijo gori na našem orehu. — Ni dolgo trajalo, splezal je kakor veverica gori na oreh, plezal od veje do veje, dokler se ni pripiazil do našega gnezda. Stara sta oba strahoma odletela in Žalostno okoli čivkala, mi smo pa v gnezdu odpirali svoje kljunčke, aaj nismo vedeli, da je oni naš sovražnik, kateri nas gleda. — Dobro, dobro. skoraj bodejo godni, je dejal. Ti mi nc odlete! — Odslej je plezal vsakega dne gori na oreh in ko so nam že dobro ponarasla krilca, da bi skoraj labko od-leteli. tedaj je prinesel gori kletko, dejal naa skupaj z gnezdom v kletko in potem obesil vse gori na oreh. Stara sta žalostna obletavala, vendar zapustiti nas nista hotela, nego sta nam prinašala hrane h kletki, dokler nismo povsem odrasli. Ko smo mogli že sami s svojim kljunčkom jesti, tedaj nas je Martinek nosil doli z oreha. Sreča je hotela, da se je vejica zateknila ob vra-tica pri kletki, vrata so se odprla in moji trije to-variši porabili so lepo priliko in odleteli i>reje, knkor je mogel Martinek vrata zapreti. To so bili veseli, jaz pa žalosten, ker aem sam ostal v kletki. Martinek me je obesil zunaj pred oknom, hranil me je dobro, vendar vesel nisem bil, ker scm bil "vcdno tako zaprt Naši so še večkrat priletili na oreh ali pa na kcikovo drugo drevo v obliŽju in mi pripovedovali, kako lepo je v prostosti, kjer lahko letajo po svoji volji. Jaz sem se pa žalostil v kletki in vedno mislil, kako bi mogel po-begniti. Dolgo se mi ni ponudUa prilika. Mislil sem že, da ostanem vedno v kletki, kar opaz^m nekega jesen-skega jutra, da je jedna šibka pri klotki malo popustila. Poskusim, šibka se je dala odmakniti. Vtaknem glavo med šibke, porinem, tesno je bilo, a vendar žlo je. Bil sem na prostem. Najpreje sem poiskal svojo družinico. To je bilo veselja, ko smo bili zopet vsi svobodni. Gvrčali smo 106 veB božji dan in letali od drevesea do drevesca, od grma do grma. od konoplje do konoplje. In toliko dobre hrane je bilo, sočnatih jagod, tečnega zrnja, zrelega sadja, kar sta si sploh srce in želodček poželela. Vendar dolgo ni bilo tako. Začelo je deževati, pihal je mrzel veter, kakor smrtni dih, listje je padalo z drevea, doklep ni naposled vsega pobelil mrzli sneg. Tovariši, Bog vam ne daj onega zmrzavanja in stradanja, katerega sem takrat preživel. Čudim se, da sem še živ ostal, in ver-jeli mi bodete, ie vam povem, da sem ae stokrat zmislil na pastirja Martinka in ohžaloval, da sem mu pobegnil. Nekaj naših je poginilo od zime in lakote, a drugi so se pa raztepli kdo ve kam. Potikal sem se okrog, brskal in iskal hrane, dokler nisem jednega jutra, ko sem bil že na pol zmrznjen, priletel na okno našega gospoda, prav semkaj-Ie, katero je bilo baS odprto, ker se je soba zračila Gospod mi je potresel na okno nekoliko zrnec in mislil, da bodem zopet odletel, vendar nisem se dal. Ko je videl gospod. da sem tako domač, ni me ve<5 gonil. prijel me je, pobožal in dal v Idetko in me s tem rešil gotovega pogina. Prišla je zopct pomlad, solnčece je zasijalo, drevje je ozelenelo in ptičico so zapele v vrtu. Tedaj se me je pač polastila želja in skus-njava, da pobegTiem, prilike scm imel dovolj, vendar nisem storil, saj scm se še preživo spominjal pretekle zime. Res je lepo v naravi in prostosti, a'i kaj, če pride zopet zima. Poskusil sem oboje in moram reči, da 8em prav zadovoljen tukaj. dasi sem v kletki. Ne manjka tni nižesar, z vami. tovariši. se lahko kaj pamet-nega porazgovonm, a kadar si vsi skupaj veselo za-pojemo, tedaj mi je srce srečno, veselo in zadovoljno.« »Ko ste vsi tako lepo pripovedovali o svojih do-godivščinah«, dejal je moško čižek, »moral bi tudi jaz kaj povedati. Skusil sem marsikaj žalostnega ia veselega, kakor prijatelj ližček. Zvalil sem se v grmovju in svojo mladost prav veselo preživel v božji naravi. Naletal in nadvrčal sem se dosti b svojimi prijatelji. Dve zimi sem prebil zunaj. nazmrzaval in nagladoval sem se dovolj, vendar moja vesela narava je vse to pretrpela. Veseljak sem bil od nekdaj. <5e mi je tudi večkrat huda ptedla. V pozni jeseni je bilo, ko smo pohajko\aH a 107