Res, med upniki, ki so se koj po pesnikovi smrti oglasili in zahtevali svoj denar, Ruordo ni bilo. A kakor bi bilo prav, do se iz pesniških kram­ ljanj izmotamo in kaj več povemo o Kranju, ki no večerni strani noše domovine predstovljo prvo vrata v svet ponosne Jugoslavije, smo vendarle še vedno prevzeti od vrste lepot in znamenitosti, ki jih nikakor ne moremo spre­ gledati, četudi bi želeli ostoti no zemlji kot preprosti popotniki. A so stvori, ki jih kultivi­ rano osebnost ne sme prezreti. Soj hodi po svetu z odprtim srcem in mislečimi očmi ... Zato smo spet v Kranju, v izhodišču tur, izletov in sprehodov, ki si jih zozdoj začrtamo le v snu: mimo Šmartnega, kjer ždita sredi nagrob­ nikov tudi dve p lošči s Prešernovimi verzi (Franc Julioni in Jurij Kolon), nos vodi pol mimo gradu Šempetra, kjer so živeli iskreni pesnikovi prijatelji Vesli, vkreber, no goro sve­ tega Jošta. Iz njegovih lin še danes zveni pesem zvona, ki mu je Prešeren dol tako sloveč napis. Sestopili bomo, do se ne pregrešimo proti gor­ niškemu izrazju, v Crngrob in obstali pred res­ nobnimi srednjeveškimi freskami, ki kažejo delo in življenje davnih let. če po se spustimo no severno plot, se kor iznenada znajdemo v bes­ niških hostoh, kjer je še pred stoletjem strašil »rokovnjač Dimež, strah kranjske dežele«. Ko pa se napotimo iz Kranja ob Savi novzdol, že po nekaj sto metrih ostrmimo na lepoto vodne tesnf, ki se ji pravi Zorico. Tu se Savo zožf in divjo skozi pravcati kanjon z navpič­ nimi stenami na obeh straneh. In še to, bolj potihoma, povem, do je v stenah desnega brega vse polno planik, ki cvet6 bolj zgodaj kot v visokih gorah. K sreči pa so najlepše planike v Zorici nedosegljive in tako jih nihče ne more trgati. Ko pa se savska tesen spet razširi, izplezamo in že smo na Sorškem polju, v Podreči pri Mav­ čičah. Tu se je rodil Simon Jenko, prvi lirik za Prešernom. Prav letos se bomo spomnili 100- letnice Jenkove smrti. Prav tako bogata z doživetji utegne biti pot no sever. Iz Kranja bomo seveda najprej spešili v Storžičevo kraljestvo. Ustavili se bomo, pa čeprav le za pozdrav, v Srednji Beli. Tu se je rodil Matija Valjavec-Kračmanov, prvi noš pri­ povedni pesnik. In še nekaj streljojev - po smo pred gradom Turnom nad Preddvorom, kjer je bila doma prva slovensko pisateljica Josipina Urbančičevo­ Turnograjska. Le obelisk v grajskem parku še spominI0 no slovečo lepotico, o kateri je v ilir­ ščini pisal Radoslav Razlog: »Struka je visokega, kako mlado jela, vitkoten­ kega kako gorsko vila, duhapolnoga obraza, žarnih modrih očiju, belosvjetle kose, duše nježnočutljive, uzoropolne - duh i srdce, um i razum jednakih, nenavadnih silnih moči.« če pa se ozremo iz Kranja na jutranjo stran in se tjakaj napotimo, nos bodo najprej sprejele šenčurske gmajne. Tu je domoval silni Štem­ pihar, ki se ni nikogar bol, najmanj po oblast­ nikov. In še tja pod Krvavec stopfmo, kjer je bil doma Davorin Jenko, v Dvorje pri Cerkljah. Misel nam zbeži zdaj spet še k Simonu, onstran Sove: koko sta oba Jenka ustvarilo pesem, ki je toliko desetletij vodilo Slovence v narod­ nostne boje »Naprej zastave slove« - spesnil Simon, uglasbil po Davorin ... A skoraj smo zašli - soj si nismo hoteli lastiti vloge vodnika no poteh okrog Kranja - hoteli smo opisati le venec lepote okrog mesta, ki go imamo tako rodi. še Prešerno smo vpletli v nošo kramljanja! Resda ni bil kaj prida gorohodec, bil pa je pešec: peš iz Vrbe no Dunaj in nazaj, peš iz Ljubljane no Polzelo k stricu, po peš na mnogih poteh. Bil je tedaj čas, ko ni bilo ne železnice, ne avtomobilov, ne žičnic. Bile po so še čiste gore ... ZGODOVINSKO-URBANISTICNA PODOBA STAREGA KRANJA Cene Avguštin ~ ~ emljepisni položaj Kranja ob sotočju Save in Kokre in ob stikališčih starih promet­ nih poti, je že zgodaj ustvaril primerne pogoje za naselitev. Nepretrgano nastajanje naselbin no skalnatem kranjskem pomolu, ki sto go izoblikovali obe reki, sega v prazgodovinsko in rimsko dobo. Medtem ko je naselje v starejši železni dobi, kot nam to dokazuje bogato ilirsko grobišče, doseglo enega od viškov svoje razvojne poti, 395 Kranj l. 1649 (M. Merian, Topographla provinclarum Austriacarum ... , Frankfurt A. M. 1649) njegov pomen v kasnejših stoletjih in v rimskem času zaradi preusmeritve važnejših prometnih poti z območja Gorenjske precej oslabi. Med­ tem ko so nam Iliri poleg grobišča na severo­ zahodnem obrobju mesta zapustili tudi neka­ tere sledi svoje naselitve v neposredni bližini današnje župne cerkve, t. j. v središčnem, naj­ širšem delu pomola, nam je naselbinska podoba ilirsko-keltske oz. kasnejše rimske naselbine, ki je nosila ime Carnium, mnogo manj jasna. Ven­ dar lahko domnevamo, da se naselbinsko jedro tudi v tem času ni premaknilo s središč­ nega dela pomola, saj celo njegov za obrambo najbolj pripravni jugovzhodni del, današnji Pungert, ne kaže sledov naseljenosti. Isto velja za podobo Kranja v obdobju preseljevanja narodov, ko v njem bivajo vzhodni Goti, Lan­ gobardi in drugi in ki je sicer zastopano z obsežnim grobiščem na jugozahodnem vznožju Pungerta. čeprav je tudi staroslovanski Kranj večidel prekrit s kasnejšim srednjeveškim na­ seljem, nam vendar to pot rezultati arheoloških izkopavanj dovolj jasno dokazujejo, da se je slovansko naselbinsko jedro razvrščalo okrog pred leti odkritega grobišča na področju da- 396 nošnjega glavnega trga s središčem ob sed9nji poznogotski cerkvi in ob prometni poti, ki je tekla po sredi pomola. V okviru frankovske obrambne organizacije proti Madžarom je poleg ostalih krajin ali mejnih grofij, ki so na vzhodu oz. jugovzhodu obrobile Karantanijo, nastalo v 2. pol. 10. sto­ letja tudi kranjska krajina s središčem v Kra­ nju. Ta se v virih prvikrat omenja sredi 11. sto­ letja z imenom Creina. Tako kot nekdaj se je tudi v tem času jedro naselbine razporedilo na prostoru okrog današnje cerkvene stavbe. čeprav nam cerkvena organizacija v zgornjem Posavju v svoji zgodnejši dobi po svojih spo­ menikih ni podrobneje poznana, skoraj ne dvomimo, da je že kmalu po pokristjanjenju stala na mestu današnje farne cerkve njena starejša prednica. Njen obstoj nam potrjuje nepretrgana povezavo staroslovanskega in kas­ nejšega srednjeveškega pokopališča, ki zaradi svoje obsežnosti obenem nakazuje tudi velikost naselbine. To potrjuje tudi vloga in pomen cerkve pri kasnejši organizaciji cerkvene upra­ ve na tem področju, ko postane Kranj sedež prafare in s tem pomembno cerkveno središče. - Pokopališče, cerkev in njej pripadajoča po­ slopja so verjetno že zgodaj obdali z zidom, kar je rodilo sožitje, ki ga E. Klebel uvršča med tiste pogojnike, ki so kasneje igroli po­ membno vlogo pri razvoju mestnih naselij v vsem vzhodnoalpskem prostoru. Medtem ko se meje prvotnega cerkvenega na­ selja vsaj na jugovzhodu nekako ujemajo z mejami v 18. stoletju opuščenega farnega po­ kopališča, je lega gradu kranjskega mejnega grofa - krojiščnika, čigar sedež je bil Kranj in na katerega obstoj nas opozarja tudi pristavek »burg« k prvotnemu imenu »Creina«, mnogo bolj sporna. Mikavna bi bila misel iskati nje­ govo lego na mestu pred leti porušene stavbe št. 33 v Tavčarjevi ulici z značilnim imenom Podrtina. Zaradi bližine cerkvenega okoliša bi mogel biti tako grad, podobno kot marsikje drugod v takratni frankovski državi, vključen v njegov arhitekturni sestav. Od te trditve nas po drugi strani odvrača misel, da grad na tej odmaknjeni strani pomola, ki strmo pada proti globeli Kokre, ne bi imel kaj varovati. Tako bi bilo mnogo bolj opravičl jivo iskati njegov po­ ložaj na izstopajočem robu savske terase, nad današnjim mostom preko reke, na prostoru, kjer je v 13. stoletju zraste! tudi ortenburški grad oz. kasneje današnji grad Kieselstein in kjer je morda nekdaj stala tudi utrdbo briksen­ ških škofov, ki se omenja sredi 11 . stoletja. Prostor suvereno obvladuje prehod preko Save Kranj na cehovski diplomi konec 18, st. ll /"" ~/ ,, ' p : ' - .. ~~ .. ,.- s komunikacijo, ki je nojbrže že od najstarej­ ših časov prečilo pomol in se prek današnjega Savskega brega usmerjala k reki. Ob naselbinskem jedru, ki go je predstavljal cerkveni okoliš, se je razgrnilo ostalo naselje, katerega obsega in oblike do danes žal ni bilo mogoče natančneje ugotoviti. Ker je bil Kranj od 11. stoletja dalje kot upravno središče po­ krajine s sedežem mejnega grofa najpomemb­ nejši kraj v deželi in kot sedež prafare tudi važno cerkveno središče, lahko upravičeno domnevamo, da je v tem času obstajala na pomolu večjo naselbina, sestavljena iz pripad­ nikov plemstvo, klerikov, vojakov in poljedel­ cev. V okviru tega naselja se je zaradi ugodne prometne lege po vsej verjetnosti kmalu razvilo tudi tržišče oz. sejmsko središče, podobno kot v mnogih drugih podobnih naselbinskih aglo­ meracijah tiste dobe. Vendar moramo pouda­ riti, da se to prvotno srednjeveško tržno na­ selje tako po svojem družbeno-pravnem kot naselbinsko-oblikovnem značaju še ne more primerjati s kasnejšo meščansko naselbino, ki se je v Kranju razvila v l. tretjini 13. stoletja. Gospodarski razvoj, ki se je konec 11. stoletja začel uvel javljati v zahodni Evropi in je v 12. stoletju zajel tudi Vzhodne Alpe in z njim tudi slovensko ozemlje, je privedlo do naslonka mest in meščanstvo. Kot samostojno veja gospodarstva se je izoblikovala poklicna obrt s središči v meščanskih naseljih. Te sklenjene 397 naselbine obrtnikov in trgovcev so navadno ustonavljali veliki zemljiški gospodje. Ker mesta niso bila le središča menjave dobrin v določeni agrarni okolici, temveč navadno tudi pomemb­ na prometna vozlišča in zaradi obzidja, ki jih je obdajalo, tudi odlične obrambne postojanke, jim je ustanovitelj podeljeval posebne pravice. V 12. in še posebej v 13. stoletju nam tudi naši zgodovinski viri vedno znova omenjajo nove trge in mesta in z njimi njihove prebivalce. Tako se je tudi v slovenskih pokrajinah poja­ vilo meščanstvo kot nov družbeni razred in nosilec naprednejšega menjalnega oz. denar­ nega gospodarstva namesto fevdalnega, zapr­ tega načina gospodarjenja. Kranj se prvič omenja kot mesto l. 1256, o kranjskih meščanih pa nam govore viri že l. 1221. Ustanovitelji mesta so bili po vsej ver­ jetnosti grofje Andeški, ki so že sredi 12. sto­ letja postali namestniki mejnega grofa na Kranjskem in jim je poleg lastne posesti s sre­ diščem v Kamniku pripadal tudi službeni kraji­ ščnikov fevd okrog Kranja. Od Andeških je mesto prejelo tudi svoj grb, enoglavega orla. Z razdelitvijo zemljišč po razpoložljivem mest­ nem prostoru med nove naseljence, obrtnike in trgovce iz gospodarsko bolj razvitih nemških, italijanskih in verjetno tudi koroških mest je začela rasti mestna naselbina. Tlorisna zasnova mesta s pravokotno obliko­ vanim glavnim trgom, vpadno cesto, z dvema vzporednima komunikacijama, ki v rahlo upog­ njeni črti spremljata središčno prometno žilo in s posamezn1m1, pravokotno no smer magi­ strale potekajočimi prečnimi prehodi, je v svoji začetni fazi sicer preprosta, toda oblikovno zelo jasno podana. Ne manjka nobeden tistih elementov, ki so v 15., 16. in 17. stoletju postali osnova pri nodalnji urbanistični rasti mestnega naselja. V tej dobi se je Kranj razvil v obču­ dovanja vredno urbansko telo s prostorsko učinkovito mrežo ulic in trgov ter z vrsto izsto­ pajočih plastičnih elementov, ki so jih sestav­ ljale obrambne naprave s stolpi in predvsem skupina cerkvenih stavb z zvoniki, kot so npr. župna, pungerška, roženvenska ali nekdanja špitalska ter kapucinska cerkev. Mogočna po­ dobo mesta, ki nam jo je v svojem bakrorezu iz l. 1649 ohranil topograf Merian, nam prej vzbuja videz cerkvene prestolnice kot pa trgov­ skega in upravnega središča pokrajine. Čeprav ta pojav med srednjeveškimi mesti ni osamljen, saj cerkev navadno prevladuje nad ostalimi arhitekturnimi sestavinami, nam očitno ne­ skladje med videzom in resnično stvarnostjo 398 pomaga dojeti nekatere osnovne značilnosti starega Kranja in njegovih prebivalcev. Ponos, samozavest, vztrajnost, čut za skupnost in svobodo, ki so ga prinesli s seboj prvi nase­ ljenci iz dežel z močno meščansko zavestjo, je ostal osnovna značilnost tudi v kasnejših sto­ letjih, ko je dotok domačega slovenskega živ­ lja izpopolnil in nadomestil staro prebivalstvo. čut za svobodo se je najprej manifestiral v obrambi mestnih svoboščin, ki mu jih je poiz­ kušalo kratiti plemstvo v vojnah za celjsko dediščino, v dobi turških vpadov in končno v boju za versko svobodo, ki ga je mesto moralo bojevati v času protestantizma. Občudovanja vredno vztrajnost je mesto pokazalo ob velikih požarih l. 1668, 1749 in 1811, ko so pogoreli večji deli naselbine in je bilo treba iz pogorišč na novo pozidati mesto. Ponosni no svoje deželno-knežje svoboščine so npr. prebivalci Kranja kot en mož l. 1635 nastopili proti pred­ logu, naj bi zaradi turške nevarnosti njihovo mesto prezidali v trdnjavo. Tudi na ekonom­ skem področju se je kazala njihova neuklonlji­ vost v stoletnem boju za prometna oz. trgov­ ska pota in ostale privilegije. Iz globoke zavesti za skupno reševanje komunalnih vpra­ šanj se je oblikovala tudi podoba naselja. Pri njegovi rasti je sodelovalo vse mesto. Iz duha skupnosti so zrasle dominante mestnih zvonikov in se oblikovali prostorski in plastični elementi mestnega telesa. Ta ponos na lastno mesto in vsa dejavnost, ki je rasla iz njega, pa je bil včasih varljiv in ni vedno vzklil iz dejanskih pogojev: Kranj, mesto cerkva in zvonikov in na videz prava cerkvena prestolnica je bil v resnici po dobi znamenitih kranjskih župnikov 15. stol. in pospeševateljev umetnosti - Kolo­ mana de Manswerd, humanista Prospera de Camogli in dr. Matije Operta, vsaj kar se tiče župne cerkve, v začetku 16. stoletja le del men­ zalne posesti ljubljanskega škofa. V 18. stoletju, ko je po eni strani mesto preživljalo morda največjo gospodarsko krizo v svoji ~godovini in so ljudje zapuščali hiše ter se selili drugam, je na drugi strani nastajal na Pungertu daleč naokrog vidni zvonik, ki je nadomestil nekdanje odprte line za zvonove, in se obenem gradila ena največjih župnijskih palač na Slovenskem. Tudi v lej luči se je mesto večkrat pokazalo - bahavo navzven, o znotraj pogosto trhlo in majavo. Morda je bila temu kriva gospodarska in družbeno diferenciacijo, ko se je od 17. sto­ letja dalje vedno bolj veča l prepad med pre­ možnimi in siromašnimi prebivalci mesta in se je bolj in bolj ožil krog meščanov, ki so se Wagnerjeva litografija Kranja iz srede 19. stoletja udeleževali uprave mestnega organizma. Med­ tem ko je bilo drugod v srednji Evropi že čutiti učinke tehniške revolucije, je Kranj v 18. in 19. stoletju le počasi sledil gospodarskemu razvoju. Razmeroma primerno se je oblikoval tudi okvir in obseg urbanističnih in arhitekturnih nalog. Ekonomski položaj se je vidneje spremenil šele po prvi svetovni vojni z delno industrializacijo mesta. Po revolucionarnih povojnih spremem­ bah v družbeni in gospodarski strukturi se je spremenila tudi mentaliteta nekdanjega malo­ meščanskega Kranja. Novi pogoji so narekovali tudi novo obliko, način in obseg urbanističnega snovanja, ob katerem pa vendar dobiva stari Kranj polnovredno mesto kot spomenik ustvar­ jalnega duha preteklih stoletij. In če ob tem na kratko navežemo vprašanje deleža posameznih dob in njihovega odziva na sodobno umetnost­ ne tokove pri oblikovanju urbanistično-arhitek­ turne podobe mesta, lahko ugotovimo nasled­ nje: Op irajoč se na dane naravne pogoje in obstoj posameznih starejših naselbinskih ele­ mentov je gotika ustvarila osnovni urban istični koncept mesta in tlorisno zasnovo meščanske hiše, ki se bistveno ni spremenila vse do 18. stoletja. Oblikovalni program, ki je v začetku izgrajeval prometno mrežo in tržni prostor kot središče osnovne ekonomske dejavnosti naselja - trgovanja in obrti, je bil spričo sorodnih pogojev podoben oblikovalnemu programu ostalih srednjeevropskih mest. Cerkvena stavba se je s svojo lego ob samem tržnem jedru, obliko in razsežnostjo, ki jo je gotika privedla do monumentalnih mer, aktivno vključila v oblikovanje trga in celotnega naselja. Rene­ sansa je v 16. in 17. stoletju dopolnila tlorisno zasnovo mesta ter z zgraditvijo oz. izpopolnit­ vijo obrambnega sistema in s smotrno razpo­ reditvijo arhitekturnih dominant po mestnem prostoru bistveno prispevala k izoblikovanju njegove kristalinične podobe. Način obzidave in z njo povezan plastični vtis naselbinske gmote se zopet tesno povezujeta z obliko zu­ nanje lupine ostalih slovenskih in evropskih mest. V tem času je tudi meščanska hiša pre­ rasla golo funkcionalnost srednjega veka in se razvila v umetnostno polnovreden arhitekturni organizem. Najvidnejši spomenik tega obdobja je poleg številnih še ohranjenih meščanskih hiš plemiški dvorec iz l. 1638 na glavnem trgu, ki s svojo italijansko občuteno fasado in sever­ njaško zasnovano notranjščino lepo predstavlja tudi ostala arhitekturna stremljenja te dobe. Barok je v svojem hotenju po poenotenju in združevanju fasadnih ploskev bistveno pripo­ mogel k prostorninski učinkovitosti ulic in trgov, sicer pa spričo težkega ekonomskega položaja, v katerem se je znašlo mesto po prehodu iz srednjeveškega gospodarstva v merkantilno, ni imel vidnejše vloge. Obdobje klasicizma, kote- 399 rega razva1 in razcvet je omogočala obnova mesta po velikem požaru l. 1811, je vplival predvsem na preoblikovanje uličnih astenij, na obogatitev arhitekturnih členov ter končno na korenito izmenjavo stavbnega gradiva. Urbani­ stični razvoj se je v tem času še vedno omejeval na teritorij mestnega pomola in iz ekonomskih razlogov iskal bližino tržnega prostora. Poleg Layerjeve hiše in tako imenovane Podrtine v Tavčarjevi ulici je hiša Mihaela Pagliaruzzija na glavnem trgu (Kazina) edini pomembnejši arhitekturni spomenik klasicistične dobe v Kranju. V 2. polovici 19. stoletja se je urbanistična de­ javnost ob ugodnejših ekonomskih pogojih raz­ širila s pomola tudi na prag kranjske ravnine. V okviru sodobnega arhitekturnega mestnega razvaja je historizem s svojim bahavim kopi­ čenjem dekorativnih elementov po fasadnih ploskvah našel močno oporo pri takratnem meščanskem naročniku in na prelomu stoletja prevpil porajajoče se začetke moderne secesij­ ske smeri, ki je zato Kranj skoraj ne pozna. Vštric z rastjo prebivalstva, razvijajočo se in­ dustrializacijo in večjimi zahtevami po stano­ vanjski kulturi so rasle v našem stoletju potrebe Kranj, M estno hllo, Dolinarjeva galerijo 400 pa urbanizaciji novih površin. Urbanistična in arhitekturna dejavnost sta s svojimi modernimi in večkrat pogumnimi oblikovnimi rešitvami kmalu zajela celotno mestno okolico, predvsem njegovo vzhodno in severozahodno obrobje, kjer je po osvoboditvi začel rasti novi Kranj. SPOMINI NA MLADE DNI IN STOR?IC Ing. Pa v I e šeg u I a »Ata, ali smem na Storžič?« Tako se je ponavadi pričelo. Težko je bilo iz­ daviti to prošnjo, saj je bila že kar po pravilu brez upa zmage in me je oče potolažil z raz­ ličnimi nauki, češ da je tudi doma še moč kaj narediti, pomagati mami ali pa morda pogle- Foto Gorenjski muzej, Kranj (A. lgnoščenko)