154 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 BLED NA STARIH SLIKAH (slikarstvo - grafika - fotografija) mirko kambič Bled je s svojo ožjo in širšo okolico izredno fotogeničen. Pri tem ne mislimo samo na fotografijo, temveč tudi na vse zvrsti likov- nih upodobitev Bleda. Gre za vrsto postavk, ki so bile nekoč in so še danes naklonjene li- kovnim stvaritvam, ko gre za blejski portret, bodisi v olju ali v risbi, v knjižni ilustraciji ali na fotografiji. V tem našem zapisu se bo- mo omejili le na starejše blejske upodobitve, sicer bi slike Bleda z okolico zahtevale samo- stojno, bogato ilustrirano publikacijo. Bled je s svojo okolico naraven park edin- stvenega značaja, je zapisal že v 19. stol. Amand v. Schweiger v svoji knjižici o Bledu. Dodal je zanimive primerjave Bleda z drugi- mi podobnimi alpskimi okolji, kot so Hallstatt in Berchtesgaden. Ni postavil v ospredje ti- stega, kar ima Bled skupnega s takšnimi kra- ji, temveč nasprotno. Prikazal je, kaj ima Bled več in v bolj izvirni meri kot podobni alpski kraji Srednje Evrope. Seveda pa omenjeni pisec ni izoliral Bleda na samo jezero, temveč je obravnaval Bled z okolico kot zaključeno naravno celoto in ta okolica sega od sotočja obeh Sav do njihovih izvirov in do samega Triglava.! To geografsko celoto z njeno značilno lepo- to je imel pred očmi pesnik Prešeren, saj je opeval Bled z njegovo »okol'sc'no«. To okolico so omenjali vsi starejši vodniki, ki so vabili na Bled domače in tuje turiste 19. in 20. sto- letja. V besedi in sliki so povezovali Bled z obema Savama, s kraji pod Karavankami, z Babjim zobom in z Bohinjem, z izvirom Sa- vice ter z vrhom samega Triglava. Sicer je bila tudi blejska posest, ki so jo dobili brik- senški škofje že leta 1004, mnogo širša kot samo blejsko jezero z gradom. To moramo omeniti, ker se bomo v pregledu slikovnega gradiva omejili predvsem na sam Bled kot na osrednjo točko blejske pokrajine. Blejsko jezero z otokom, gradom, naseljem in z gorami v ozadju ima svoj izjemno tipi- čen obraz, ki je hvaležen za portretiranje z vseh strani. Imamo lepa slovenska naselja, ki so značilna in spoznavna le z enega gledišča. Bled je nasprotno zanimiv in spoznaven od vzhoda in od zahoda, z južne in s severne strani. Tudi zračni pogled z različne višine razodeva že na prvi mah značilno lego Ble- da. Pogled na Bled z vzhodne strani je posebno v starejšem obdobju, ko Bled še ni bil tako pozidan, pomenil pravo presenečenje. Kdor se je dvignil na blejski rob iz soteske Save, od koder pripelje pot iz Lesc, je na vrhu ostr- mel. Nenadoma je zagledal jezersko površino, grajsko pečino s starodavnim gradom, spodaj majhno naselje s cerkvijo, v ozadju Triglav- sko pogorje, na jezeru pa otok z zvonikom. Od zahodne strani, od Zake, se na vsej po- ti ob jezeru odpira širok pogled na otok v os- predju, na grad v ozadju, na naselje in na mogočni Stol daleč zadaj. Kdor se potrudi še na pobočje Osojnice nad Zako ima pred seboj Bled v celotnem blišču kot na dlani, pogled kot bi bil v letalu ali v helikopterju. Južna stran jezera je dolga, pogled hiti zdaj na otok, potem na grad in na Stol v ozadju. Naselje Mlino s starim hotelom Pet- ran je bilo nekdaj pristanišče za romarske čolne, ki so vozili na otok. To gledišče je imel verjetno pred seboj pesnik Prešeren, ko je v Krstu opisal Bled kot podobo raja. Prešeren kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 155 I omenja otok, božjo pot, »Blejski grad na levi strani« glede na »griče« na desni, »snežnikov velikani« stoje zadaj. Vse to se ujema še da- nes, če gledamo na grad, Stražo in Stol nekje od Mlina, lahko pa tudi z več stojišč na poti proti Zaki. Posamezni pogledi na blejske znamenitosti se odpirajo celo s severne strani, predvsem z grajske terase, od koder seže pogled na Tri- glav, na jezero z otokom, na Babji zob, na naselje Bled in daleč tja proti Radovljici. Bled je hvaležen za upodabljanje zaradi menjave letnih časov. Pomladi se odene v nežno zelenje, nad katerim vladajo še zasne- ženi vrhovi Stola in Triglava. Poletni Bled je potopljen v zelenje. Jeseni je izredno bar- vit. Zimski plašč s snegom in ledom pričara novo blejsko privlačnost. Tudi vremenske razmere in menjave dnev- ne svetlobe podelijo Bledu mnogo likovnih po- sebnosti. Jutranja svetloba oblikuje druga- čen Bled kot pozna popoldanska luč v siju zahajajočega sonca. Jutro in večer ustvarjata s sencami dva različna blejska profila, vzhod- nega in zahodnega. Brezvetrje spremeni je- zersko gladino v zrcalo, v katerem odsevajo otok, grad, naselje in Stol. Oblaki oživijo mo- gočen nebesni obok, ki se pne tja zadaj za Karavanke. Vse našteto lahko opazimo z lastnim oče- som, če smo pozorni občudovalci blejskih ob- lik in barv. Vse te prvine lahko najdemo tudi na številnih starejših upodobitvah Bleda, naj- si so rezultat čopiča, svinčnika, grafične igle ali fotografske plošče. Slike z motivi Bleda najdemo v muzejih, v galerijah, v fototekah številnih kulturnih us- tanovah, v dvoranah in domovih naših izse- ljencev, delavcev na začasnem delu v tujini, v domovih slovenskih družin ter v zbirkah za- sebnikov. Upodobitve Bleda najdemo v tujih kulturnih ustanovah, številne pa so reproduk- cije v domači in v tuji literaturi. Valentin Vodnik je izdal svoje pesmi »za pokušino«. S tihim privoljenjem bo gotovo soglašal, da si prisvojimo njegovo oznako in si za pokušino odberemo nekaj starejših upo- dobitev Bleda, bolj z radovednim ogledova- njem kot s suhoparnim naštevanjem. najstarejše upodobitve bleda Ali poznamo najstarejšo sliko Bleda? Težko bi pritrdili. Nihče verjetno ne ve, kdo je pr- vič upodobil ta lepi kraj. Morda je šlo le za nekaj črt, za skromno risbo, za delček na cer- kveni podobi, za okrasek v rokopisu ali za skico v kakšni kroniki. Med sedaj znanimi sli- kami pa lahko presodimo, katera bi bila naj- starejša. Odprto pustimo seveda možnost, da odkrijemo še starejšo upodobitev. V našem pregledu blejskih slik prisojamo prvo mesto Vajkardu Valvasorju, ki je ob- javil grafično podobo Bleda že leta 1679 v svoji Topografiji, deset let pozneje pa tudi v znani Slavi Vojvodine Kranjske (slika 1). Valvasor je posvetil osrednjo pozornost blej- skemu gradu, ki mogočno kipi nad blejsko pokrajino. Pod gradom je skromna župna cer- kev, jezersko površino delno zakriva drevje, otoška cerkev je označena, kot jezero, še z napisom, da gre za Marijino cerkev na jezeru. Triglavska veriga vrhov je narisana precej zvesto, brez pretiranega prikaza samega Tri- glava, kot so to delali pozneje romantiki. Celota je likovno skladna. Razveseli nas tudi ime Bled, ki je zapisano pod nemškim ime- nom za grad. Bled je bil takrat oznaka za grad in za naselje z župno cerkvijo tik pod gradom.® Nekako sto let pozneje, v drugi polovici 18. stoletja, sta nastali dve upodobitvi Bleda, ki pomenita skupaj vsebinsko celoto. Prva slika je panorama blejske pokrajine južno od gra- du, z razponom od vzhoda do zahoda (slika 2). Druga slika dopolnjuje prvo s prikazom se- verne blejske panorame tja do Karavank. Z obema slikama dobimo pogled, ki bi ga da- našnji fotograf označil kot posnetek z ribjim očesom, z objektivom, ki zajame celoto v krogu. Obe sliki, ustvarjeni s čopičem v barvah, sta na ogled v škofijskem arhivu v Briksnu na Južnem Tirolskem (Bressanone, Italija), kamor je spadala blejska posest vse od leta I004 do 1803. V šibki črnobeU fotografski re- produkciji sta razstavljena oba motiva tudi v muzeju na blejskem gradu. Po srečnem na- ključju sem si lahko ogledal obe sliki še v ob- liki odličnih barvnih diapozitivov, ki posredu- jejo vse značilnosti originalov.' Oglejmo si nekoliko podrobneje samo južno panoramo, da dobimo okus po tej zanimivi stari sliki. Na skrajni desni zgoraj je grajska pečina z gradom, ki ima spodnji del s stolpom in zgor- njo zgradbo, ki krona vrh pečine. Jezero je elipsaste oblike in sega diagonalno od vzhoda proti zahodu ter ustvarja globino prostora. Griči in gore imajo svoje tipične oblike, do- volj zveste naravi: Straža, Osojnica, Babji zob, del Bohinjskih gora in Triglav, ki je po- maknjen malo preveč proti Bohinju. Na vzho- du je upodobil slikar pogled daleč tja proti Ljubljani. Gre za Lesce, Radovljico, Sentjošt, Smarjetno goro in verjetno se vidi celo Šmar- na gora. Nakazan je tok obeh Sav do sotočja. Okolica jezera je naslikana zelo skrbno. Bled 156 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 je Še razdeljen na vasi, polja so prikazana v rjavi in v zlatorumeni barvi, obdelana njiva sega pod župno cerkvijo do jezera. Jezerski rob, ki ga danes zasedajo hoteli, je še čisto prazen, označeni so le topli vrelci. Skrbno je naslikano Mlino in otok, na vodi pa še čoln kot prometna povezava z otokom. Na modrem nebu, ki je proti horizontu svet- lejše, je upodobil slikar dva putta z grbom in s trobentama, iz katerih vihrata dva napisna trakova v levo in desno. Na teh trakovih je oštevilčenih in naštetih kar 27 imen krajev in stvari, ki so upodobljene na sliki spodaj. Tako imamo pred seboj natančen topograf- ski prikaz blejske pokrajine, ki je nastal na željo lastnika blejske posesti kot vizualna predstavitev te posesti. Slikar se je postavil na namišljeno višino vzhodno od blejskega gra- du, da je v sliko vključen tudi blejski grad. Sicer pa ima vsaj delno takšen razgled pred seboj turist, ki stoji na zgornji terasi blejske- ga gradu in počasi obrača svojo glavo od po- gleda na Radovljico proti Jelovici, Babjemu zobu, navzdol proti jezeru in nato navzgor proti Triglavu na zahodu. Drugo sliko, ki prikazuje blejsko posest briksenških škofov severno od gradu, omenja- mo le bežno. Ta slika vsebuje na levi pogled na grad in na pristavo pod gradom, nato pa Rečico, grad Grimščice, cerkvico sv. Andreja, Spodnje in Zgornje Gorje, Hom, Sebenje, Za- sip, onstran Save pa ravan do Brezniških pe- či, do Stola in Dobrče. Slogovno in barvno je zvesta prvi podobi, prav tako v risanju po- drobnosti. Prav zaradi teh podrobnosti sta obe sliki še danes dragoceni kot ponazorilo sprememb v blejski pokrajini. Pred seboj imamo elemente, ki se niso spremenili: jezero, grad, otok, ob- like vzpetin in gora. Na drugi strani pa je agrarni značaj Bleda zamenjal turizem: po- zidave ob jezeru in zmanjšanje obdelanih njivskih površin. Med stare upodobitve Bleda bi smeli vsaj delno šteti fresko iz 17. stoletja, ki jo najde- mo v kapeli blejskega gradu (slika 3). Gre za podobo cesarja Henrika H., ki drži v levici podobo gradu z dvema stolpoma, kar naj bi bil simbol za Bled, ki ga je leta 1004 podaril briksenškemu škofu Albuinu. Tu ne gre za resnično podobo blejskega gradu, temveč le za simbol. Čudno se nam le zdi, da slikar ni upodobil nekaj, kar bi bilo Bledu vsaj malo bolj podobno.* Takšno podobo pa je ustvaril neki slikar v 19. stoletju, ko je s čopičem in oljem nasli- kal cesarja Henrika II. in škofa Albuina, oba v celi postavi, v trenutku, ko cesar izroča škofu darilno listino za blejsko posest (slika 4). Za ozadje prizora je slikar upodobil Blejsko jezero, grad in pod oblaki vrh Triglava. To blejsko ozadje ima v svoji obliki in v barvi značaj romantičnega slikarstva 19. stoletja. Ta slika je v škofijskem arhivu v Briksnu, v barvni reprodukciji pa jo najdemo v turistič- ni publikaciji o Bledu.' V Briksnu hranijo še neko pokrajinsko po- dobo Bleda, ki močno spominja na slog Mar- ka Pernharta. Nastala naj bi torej po letu 1850. Upodobljen je pogled na otok, grad in Stol z jugozahodnega konca jezera, nekje od Zake." S to sliko pa že prehajamo v čas ko je doživel Bled turistično odmevnost v ev- ropskem merilu in ko je postal zanimiv tudi umetnikom. BLED IN SLIKARJI 19. STOLETJA Bled je bil lepo upoštevan na vseh razstavah slovenskega slikarstva 19. stoletja, ki jih je prirejala v teku časa Narodna galerija v Ljubljani. Omenil bi predvsem dve razstavi. Prvo iz leta 1978, ko nam je Narodna galeri- ja predstavila naše kraje in naselja v pretek- losti in med motivi tudi sedem upodobitev Bleda. To so bila dela slikarjev Pernharta, Karingerja, Holuba, Grilca in Gvajca.' Druga razstava je odkrila bogastvo del sli- karja Karingerja, ki mu je bil med mnogimi motivi Bled posebno pri srcu. Upodobil je ta kraj in okoliške znamenitosti, svojo podo- bo Bleda pa je razstavil v Ljubljani že leta 1863 z lepo odmevnostjo v javnosti.^ Marko Pernhart (1824—1871) je upodobil celotno lego Bleda s Triglavom na veliki sli- ki, ki prikazuje panoramo z vrha Stola. Blej- sko jezero je na tej sliki le delček pokrajine med obema Savama. Geografsko zanimiva upodobitev ima tudi svoj likovni čar.^ Dve Pernhartovi sliki Bleda, ki ju hrani Narodna galerija v Ljubljani, sta po likovni strani nekoliko različni, po velikosti pa sta skoraj enakih mer. Prva je blejska panorama od vzhodne strani. V ospredju na vzpetini sta dve osebi, obrnjeni proti jezeru.*" Grajska pečina z gradom je močno poudarjena, prav tako piramidasti vrh Triglava v ozadju. Raz- merja višin so pretirana, kljub temu je sli- kar ujel razpoloženjski vtis z odlično menjavo svetlobe in sence. Drugi Pernhartov Bled odpira pogled z ju- ga na otok, na grad in Stol v ozadju; (slika 5) ospredje oblikuje temna skala in čoln s tremi osebami. Sence in barvni toni razode- vajo pozno popoldne v zelo sončnem dnevu. Jasno nebo prihaja za Stolom iz modrine v zelo svetlo ozadje, kar ustvarja s krepko sen- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 157 Cenimi gorskimi pobočji prostorsko plastiko in globino. Cisto zvest naravi slikar ni bil, saj je vertikale višal,, za otokom je pustil jezeru le malo prostora in obrežje na severu je spre- menil v nižinski svet. Toda slika ima vablji- vo razpoloženje, ki ga stopnjuje nasičena bar- vitost v značilnih tonih ateljejskih barv ro- mantikov. Anton Karinger (1829—1870) je Pernhartov sodobnik in hkrati slikarski sorodnik. Na omenjeni razstavi (1984) smo srečali Karin- gerjevo sliko Stola z Blejske Dobrave iz leta 1862. Tu je slikar osredotočil pozornost na obliko in barve gore, ki je tako značilna za blejsko okolico. Motivu je dodal močno os- predje s skupino drevja." Slikovita soteska Vintgar za časa Karinger- ja še ni bila prehodna, znan pa je bil zaklju- ček soteske s slapom Šumom. Tega je Karin- ger upodobil leta 1862. Znano blejsko panoramo od vzhodne strani je slikal Karinger leta 1863 in 1864. Na prvi sliki je upodobil v ospredju trato z drevjem, zadaj pa grad in Triglav, medtem ko sta žup- na cerkev in otok nevidna. Morda je bolj zna- na druga Karinger jeva slika Bleda, pokonč- nega formata, z močnim ospredjem iz drevja in podrasti, kjer se skozi vejevje svetlika je- zero s čolnom in čolnarjem, nad drevesnimi krošnjami pa kipi grajska pečina z gradom in v ozadju Triglavska piramida, močno pove- čana, z oblaki in koščkom modrega neba na levi (slika 6). Ena od Karingerjevih upodobitev Bleda je celo iz leta 1857, ujeta od zahodne strani, ta- ko da vidimo grad na levi, del jezera, gostin- ske zgradbe na obrežju (Malner, Toplice), za- daj pa Dobrčo. Karinger je naslikal tudi znan motiv, ki je nosil naslov: Pogled na Bled z Ribnega, de- jansko pa gre za panoramski pogled z Radov- ljice na dolino Save od sotočja, na blejski grad v daljavi na desni in na Triglavsko pogorje. Ta pogled je še dandanes skoraj nespreme- njen, če stojimo na mostu čez železniško pro- go, na poti proti pokopališču. Leta 1888 je nasUkal v olju panoramo blej- skih lepot pokrajinski slikar Georg Holub (1861—1919). Rojen je bil v Brnu, umrl je na Dunaju. Na Bledu je bil le kot popotnik. Pr- vič je razstavljal na dunajski letni razstavi 1891, vendar se ni predstavil z Bledom, tem- več z nekim motivom Save. Pozneje je uspeš- no slikal motive iz Vzhodnih Alp. Njegov Bled, ki ga hrani Narodna galerija v Ljub- ljani, je zajet od jugozahoda. Ospredje obli- kujejo skale, sledijo si otok, grad in Stol. Holub je kot realist ohranil naravna razmer- ja višin. S tem in delno z barvitostjo se je oddaljil od romantikov.*^ Holub je naslikal več blejskih vedut. Na Dunaju najdemo motiv od Zake, ki je po for- matu večji od tega v Narodni galeriji v Ljub- ljani. V ospredju je na levi ženska postava, proti desni čoln, nebo je bogato s slikovitimi oblaki. V privatni lasti v Ljubljani pa je ne- podpisan motiv, restavriran, ki je ponovitev motiva iz Narodne galerije'^ (slika 7). Ludvik Grilc (1851—1910) je naslikal v zad- nji četrtini 19. stoletja Bled v manjšem for- matu s pogledom proti Stolu. Motivično in stilno ta bodoba ni posebno značilna, saj na- daljuje tradicijo romantičnih slikarjev.'* Anton Gvajc (18'65—1935) je upodobil Bled leta 1889 od vzhodne strani z običajnim po- gledom na grad in otok s Triglavom v ozad- ju (slika 8). Tega je naslikal kot zelo koni- čast, stožcu podoben vrh, ki se blešči v svet- lem tonu kot Snežnik. Tudi grajsko pečino je zavestno povišal in zvoniku je dal zelo vitko obliko. Ospredje je še nedotaknjeno, hotel- skih stavb ni videti. Gvajc je dal blejski pa- norami novo likovno razpoloženje, ki ga iz- raža tudi svojevrstna barvitost.*^ Kot barvna reprodukcija v tisku, v forma- tu 43 X 55 cm, je izšla leta 1881 podoba Ble- da, ki jo je naslikal Kari Hasch (slika 9). Ta motiv zelo spominja na že opisani Holubov pogled proti Stolu, čeprav je seveda Hasch časovno slikal prej. Morda je bila prav ta slika Holubu pobuda, da je prišel slikat sko- raj na isto mesto, svojih sedem let za Haschern. Hasch je upodobil na levi močno ospredje ob jezeru: pot, skupino drevja, na poti pa dekle z vrčem in domačina v narodni noši. Desno je na jezeru čoln s čolnarjem, ki se krepko upira v veslo. Sredi slike je otok, za- daj Stol. Ton barvne reprodukcije v tisku je rdečkasto rjav, nasičen. Ni nam znano, kakšen je ta Bled v svojih barvah na originalni sli- ki." Med starejše slike v olju štejemo tudi motiv z blejskimi romarji, ki se nekje pri Mlinem zbirajo in odhajajo s čolni proti otoški cerkvi v ozadju. Slika visi v muzeju na blejskem gradu." Koliko blejskih podob v olju je rodilo dvaj- seto stoletje bo kar težko ugotoviti. Prav go- tovo pa se je z novimi slikarskimi smermi menjal tudi slog blejskih motivov. Dovolj bo, če omenimo zimski Bled Matije Jame (1872— 1947). Povzpel se je visoko nad Zako in zajel je celo jezero od zahoda, z gradom na levi, s hoteli ob koncu jezera, z Dobrčo in s Storži- čem v ozadju. Toda Jami ni šlo za podrobno- 158 , kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 sti in za blejske znamenitosti. Dobro obli- kovan prostor je zajel predvsem z barvami, z jesenskimi toni, ki žarijo iz beline snežne ode- je, zlasti skupina listavcev v ospredju in graj- ski hrib v ozadju. Barve, ujete v naravi, so pri Jami nekaj povsem drugega kot ateljejske barve romantikov Pernharta in Karingerja. Nekoč bi šteli Jamovo sliko le za skico.'^ V obliki barvne študije jesenskega kolorita je ujel delček blejske narave tudi slikar Miha Kambič (1887—1979). Ni mu šlo za znano pa- noramo, temveč za majhen izrez drevesne skupne, k sama po sebi niti ne spominja na Bled." Razen visoko umetniških podob Bleda naj- demo priložnostno velike in majhne slike blejskih panoram izpod čopiča številnih ama- terjev. Eno takšnih velikih slik vidimo lahko v restavraciji železniške postaje na Pivki, dru- go pa v veži blejskega župnišča.^" Leta 1955 sem videl izjemno velik Bled v neki dvorani slovenskih izseljencev v Clevelandu kot ozad- je prostornega odra. V teh in mnogih drugih primerih gre bolj za izpoved narodne zave- sti kot za velika umetniška dela. starejše grafične upodobitve bleda Valvasorjev grafično izvedeni Bled iz leta 1679 smo že omenili. Po večjem presledku se pojavi bogastvo blejskih upodobitev v grafi- kah, ilustracijah in v akvarelih šele v 19. sto- letju. Tisk je poskrbel za številne izvode, ki so postali množični medij v času industrijske revolucije. Henrik Costa, oče ljubljanskega župana Et- bina Coste, je dodal svoji knjigi Spominov na potovanja po Kranjski litografirano podobo Bleda kot celostransko prilogo (slika 10). Gre za lahkotno izdelano panoramo od vzhodne strani, z gradom in staro župno cerkvijo na desni, z jezerom, otokom in z goro v ozadju, kar naj bi bil Triglav. Umetnik ni pozabil na čoln, zelo skrbno je obdelal ospredje z drev- jem in z ograjo, na katero sta naslonjena dva občudovalca blejskih lepot.^* Toda ali pripada Costi prioriteta v risarski podobi Bleda v 19. stoletju? Tega ne trdimo. Že leta 1831 je bil na Bledu nemški slikar Edmund Hottenroth (1804—1889) in ustvaril osem risb formata 13,5 X 24 cm. Originalne slike visijo v svetovno znani rimski kavarni Caffe Greco. Leta 1948 jih je odkril v Rimu dr. France Stele, v reprodukciji pa so objav- ljene v italijanskem prevodu Prešernovega Krsta pri Savici, ki je izšel v Ljubljani leta 1972. Na originalih sta sicer datirani le dve sliki (1831), vendar sklepamo po slogu, da so nastale vse slike istega leta. Posebno bogat je motiv kamnitega mostu čez Jezernico v Mli- nem, s kapelico in hišami na desni ter z gra- dom v ozadju na levi (slika 11). Na tej risbi je slikarjeva navedba »Seebach 1831«. Hotten- rothova risba je krepka, jasna in vendar spro- ščena. Drugi njegovi motivi so še panoramski pogledi od vzhoda in od juga, otok iz bližine, znamenje s kmečkim vozom, pogled proti Babjemu zobu in Sava Bohinjka proti Bo- hinjski Beli. Te risbe so dokaz, da bosta sreča in bistro oko odkrila še kakšno novo, doslej neznano podobo Bleda.^^ Proti sredini 19. stoletja je obiskal Bled potujoči risar Josip Wagner, ki je upodabljal razne kraje in naselja, pa tudi dogodke za založnike, ki so poskrbeli za razmnožitev in prodajo slik. Za nas je posebno zanimiva Wagner jeva zbirka litografiranih risb z motivi iz Kranjske — Malerische Ansichten aus Krain. Wagner je upodobil Bled v dveh vari- antah. Prva je panorama od vzhoda, s sedečo osebo v ospredju, ki si podpira brado, na desni sta grad in cerkev pa jezero in seveda otok v ozadju. Drugi motiv je pogled na otok, grad in Stol z južnega obrežja jezera, kjer vidimo čoln z dvema osebama, ki sta obrnjeni proti otoku (sHka 12). Slika je pokončna, da pride do veljave Stol, ki mu je prisodil risar pretirano višino. Risba je natančna, saj vidimo celo ok- na v gradu. Prostorsko so elementi pokrajine stisnjeni kot bi bili posneti z močnim teleob- jektivom, bi rekli dandanes. Kljub trdoti in neki praznini ob formatu skoraj do 40 cm vi- šine ima upodobitev svojo vrednost, ki raste z razponom časa.^ Goldenstein, s polnim imenom Franz Kurz zum Thum und Goldenstein (1807—1978), je ime slikarja, ki se je tesno povezal z upodobit- vami slovenskih krajev. Bled je upodobil v širokem panoramskem pogledu od vzhodne strani, podobno kot je motiv v Costovi knjigi, le da je Goldensteinova panorama mnogo bo- gatejša. Z zaokroženim obrežjem jezera je nakazal veliko prostornost pokrajine. Močno ospredje je motiv zase: na levi visoko drevo, pred njim žena z otrokom in z ovcami, cesta, Malnerjeva gostilna in drevje (slika 13). Mo- tiv zase je zopet grajska pečina z gradom in z župno cerkvijo, pod katero segajo do jezera polja s kozolcem (danes je tu park). Tretji del panorame je otok s Pokljuko in s Triglavom v ozadju. Triglav ni pretirano poudarjen in se skoraj zgublja na obzorju.®* Ob Goldensteino- vem kozolcu se spomnimo, da je to gorenjsko značilnost upodobilo več slikarjev. Kozolec vi- dimo na že omenjeni sliki Bleda iz 18. stolet- ja, ki jo ima muzej v Briksnu. Kozolec naj- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 159 ' demo v knjižni ilustraciji iz leta 1891, potem na starejših fotografijah in celo na freski Slavka Pengova v župni cerkvi na temo o kmečkem delu za vsakdanji kruh. Blejski ko- zolec je postal sčasoma iz dokumenta poetična »harfa pridelkov« in končno simbol za člo- vekov obstoj Iz Goldensteinove delavnice je izšla še dru- ga varianta Bleda, skoraj enaka prvi, opisani. Razlika je v tem, da je slikar obogatil os- predje z novimi zgradbami, kar pomeni, da je nastala risba pozneje. Pozornost vzbuja nova hiša na desni strani ospredja, z visoko veran- do na stebrih^" (slika 14). Motivno zelo razgibana je tudi Goldenste- inova slika. Spodnje dvorišče blejskega gradu, kjer oklepata spodnja in zgornja arhitektura poglobljen prostor s stopniščem in z nekaj drevesi, razmerje pa narekujejo osebe na dvo- rišču in stopnišču." Sedaj bomo prešli k trem tujim umetnikom, k imenom, ki so nam skoraj neznana, njiho- ve upodobitve Bleda pa so le vredne pozor- nosti.28 Iz leta 1878 je prijetna grafična izvedba znane blejske panorame od Zake, to je od za- hoda (slika 15). V ospredju je nizko jezersko obrežje, poživljeno z nizkim rastjem in ka- menjem. Iz rastja prihaja čoln, v katerem so tri osebe, ena od teh s sončnikom. Otok od- seva v jezeru, grajska skala je narisana kot strma, odsekana masa. Stol je zelo povišan in piramidasto senčen. Brezniške peči žarijo v poznem soncu, ki riše v vsej pokrajini pla- stične sence. Med podatki na sliki najdemo kratico R. P. in ime Heimdl. V podobnem slogu je izvedena podoba, ki sega v čas po letu 1904, saj vidimo na sliki že novo župno cerkev. Gre za panoramo od vzhodne strani, ki sega tja proti Mlinu in Bab- jemu zobu. Jezero oživlja več čolnov. Grad je narisan zelo umirjeno, otoška cerkev je ko- maj vidna. Motiv je po naravi risal Franz Springer (slika 16). Babji zob nad Savo Bohinjko je s svojim skalnatim odlomom, ki spominja na zob, sli- kovit del blejske okolice. Že v 19. stoletju je bil znan turistom kot posebnost, saj skriva v sebi podzemsko jamo s kapniki. To jamo je v več variantah narisal po naravi Anton Ba- yer. Upodobil je prostor jajčaste oblike in mu vdihnil z menjavo svetlobe in senc globinsko plastičnost, s postavami turistov pa je dal razmerje velikosti v sicer neopredeljivi raz- sežnosti jame. Ta upodobitev je imela prav gotovo pomembno vlogo, saj je opozorila na malo znan kraški pojav v alpskem svetu (sli- ka 17). Med mojstri, ki imajo zasluge za širjenje blejske slave doma in po svetu, ima po- sebno mesto Ladislav Benesch (1845—1922). Ta odlični risar, dokumentarist z velikim po- sluhom za estetiko, je med številnim gradi- vom zapustil tudi pomembne upodobitve Ble- da, panoramske poglede in detajle, v obliki ilustracij, risb in akvarelov. Benesch je bil po poklicu vojak, podobno kot Karinger. Slikarstva se je učil na Dunaj- ski akademiji, likovna dejavnost pa mu je po naravi vrela iz občudovanja do pokrajin- skih lepot. Njegove skice in dokumentarno zveste risbe zaslužijo pohvalo, brez prizvoka, da bi bilo takšno delo kaj manj kot umetnost, je zapisal Ivan Komelj v oceni njegovega dela. Ne samo pomembno, tudi lepo je za naš čas in bo ostalo tudi za bodočnost.^« V muzeju na blejskem gradu je razstav- ljenih nekaj izvirnih Beneschevih upodobitev Bleda, sicer pa hrani njegova dela Grafični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani. Blej- ske motive je ustvarjal Benesch tam okrog leta 1890, nekaj malo prej, nekaj malo poz- neje. Benesch je bogato ilustriral knjigo, ki je izšla okrog leta 1890 in ki govori o Bledu kot o idili iz Julijskih Alp.*" Barvna naslovnica je sestavljena iz blejske panorame, ki jo ob- daja jezersko ločje z lokvanji in z divjo raco v letu (slika 18). S tem je ilustrator vstavil v običajno statično panoramo element giba- nja, ki takoj pritegne radovedno oko. V knji- gi je celostranska panorama Bleda od vzhoda, toda skicirana sproščeno, s posebnim svetlob- nim razpoloženjem. Izza oblakov prodirajo snopi žarkov, za katerimi se riše silhueta Triglava. Grad, cerkev in otok so komaj na- kazani, zato pa zaživi jezero s čolnom in rast- jem (slika 19). Toda knjiga je bila namenjena podrobnej- šemu spoznavanju Bleda, zato se je moral ilu- strator prilagoditi piscu in narisati številne vile, gostinske zgradbe in druge posebnosti. Enolični Hudovernikovi vili je Benesch dodal prijetno ospredje: drevo, klopco, sončnik, klo- buček in ogrinjalo (slika 20). Med samostojnimi motivi iz Benescheve zbirke je zanimiva blejska panorama od vzhodne strani s parkom v ospredju. Tu je več oseb s psičkom; idealen blejski mir po- oseblja moški, ki, sedeč na klopi, nekaj zbra- no prebira. Ozadje je kar bogato: grad, stara župna cerkev z župniščem, njive ob jezeru, drevo na levi in zadaj Babji zob, proti desni pa Pokljuka z vrhom, ki naj bi bil verjetno Triglav. 160 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 Temu podoben, le skromnejši je Beneschev akvarel iz leta 1892, na katerem je v ospredju park z vodometom^* (slika 21). Leta 1891 je izšla bogato ilustrirana knjiga o Kranjski v zbirki opisov dežel Avstroogr- ske monarhije. Tu najdemo Beneschevo ilu- stracijo Bleda kot okvir uvodnega poglavja o pokrajinskih značilnostih Kranjske. Ilustra- tor je narisal običajno blejsko bodobo od vzhodne strani z gradom na desni, jezero z ločjem pa je podaljšal navzdol, v globino, upodobil potopljeni blejski zvon in dodal ne- kaj verzov znane pesmi o tem zvonu^ (slika 22 in 23). Akademski slikar Konrad Grefe je izdal in založil več zvezkov oziroma map s celostran- skimi upodobitvami naših krajev, med ka- terimi so razen risb tu in tam tudi fotografi- je. V desetem zvezku Stare Kranjske najdemo pod številko 37 Grefejevo podobo Bleda ri- sano zelo skrbno, skoraj bi rekli v kubistič- nem slogu. S trdno risbo je prikazal staro župno cerkev z ostanki taborskega obzidja, ob katerem je staro župnišče in še nekaj stavb. Nad naseljem je na skali skupek grajske gmo- te, ki je podrobno razčlenjena (slika 24). V primerjavi z romantiki je ostal Grefe pri zelo realnih razmerjih. Ta blejska upodobitev je izšla leta 1901.33 Dobrih petdeset let pozneje, 1954, je upo- dobil Blejski motiv v grafični izvedbi Boži- dar Jakac. Izbral si je znano stojišče blizu Zake, z drevjem v ospredju. Ta lahkotna ris- ba je daleč od nazornega, dokumentarnega Grefejevega prikaza.^* Blejska stvarnost je postala sčasoma ljudem tako znana, da so umetniki lahko osredotočili svojo dojemlji- vost in svoje sporočilo kar v bežnih navdihih, vtisih in doživetjih. Realnost blejskih pano- ram pa se je še naprej ohranjala v upodobit- vah, ki jih je prinesla fotografija. bled na sTAKm fotografijah Izumitelji fotografskega postopka so že od vsega začetka težili k množični sliki, ki naj bi prišla v roke vsakemu človeku, iznajdite- Iju in fotografu pa naj bi prinesla moralno priznanje in zasluženo plačilo, ki raste z mno- žično naklado slike. To je bilo načelo tehnične revolucije 19. stoletja. Prvi praktični fotografski postopek je do- bil ime po pionirju fotografije Daguerru (1789—1851). Dagerotipija je doživela svoj slovesni začetek avgusta 1839 in se je obdr- žala tja do leta 1860. Bila je to slika na po- srebreni plošči, obenem negativ in pozitiv, odvisno od tega, kako je gledalec sliko ob- račal. Bila je zelo natančna, naravi zvesta po- doba, žal pa se ni dala razmnoževati. Dagero- tipija je bila unikat, enkrama upodobitev. Dagerotipija se je s popotnimi fotografi hitro širila. Uporabljali so jo predvsem za por- tretiranje, lovili pa so dagerotipisti tudi moti- ve slikovitih krajev. Takšne vedute so bile primerne za ta način fotografiranja, ki je zahteval daljše osvetlitve. Ali je zaneslo kakšnega popotnega dagero- tipista tudi na Bled? Ali nam je znana vsaj ena sama podoba Bleda na srebrni fotograf- ski plošči? Meni in mojim znancem doslej še ni prišla pred oči takšna podoba Bleda. Imel pa sem srečo, da sem odkril vsaj podatek o takšnem slikanju na Bledu. Julija 1984 sem raziskoval v arhivu Avstrij- ske akademije znanosti na Dunaju gradivo o slovenskem izumitelju fotografiranja na ste- klo Janezu Puharju. V besedilu Puharjevega pisma, ki ga je napisal 25. decembra 1850 tajniku navedene akademije dr. Antonu Schrötterju, najdemo tudi stavek: »G. Krach iz Münchna je posnel tukaj nekaj motivov na srebrne plošče .. .«.^5 1. J. W. Valvasor, Feldes-Bled, grafična upodobitev. - 1679 ; 2. Neznan slikar, Bled, olje; ok. srede 18. stol.; ! 3. Cesar Henrik II., freska v grajski kapeli na Bledu, ; 17. stol.; 4. Darilna listina cesarja Henrika II. škofu i Albuinu, zadaj Blejsko jezero z gradom in s Tri- \ glavom, gornji del oljne slike Iz 19. stol.; 5. Marko Pernhart, Bled, olje, ok. srede 19. stol.; 6. Anton Ka- ringer, Bled, olje, 1864; 7. Georg Holub, Bled, olje, 1888 (motiv Iz zasebne zbirke); 8. Anton Gvajc, Bled, olje, 1889; 9. Carl Hasch, Bled, po tiskani reproduk- ciji iz 1881; 10. Neznan umetnik, Bled, grafična pri- loga v knjigi H. Goste, 1848; Edmund Hottenroth, Most čez Jezernico pri MUnem, risba, 1831; 12!. J. Wagner, Bled, del grafične upodobitve, pred sredo 19. stol; 13. Kurz v. Goldenstedn, Bled, grafika, 1849, leva stran slike; 14. Kurz v. Goldenstein, Bled, grafika, sr. 19. stol.; 15. Heimdl, Bled, grafika 1878; 16. Franz Sprin- I ger. Bled, grafika po letu 1904; 17. Anton Bayer, j Jama pri Bab jem zobu, grafika, 1850; 18. Ladislav Be- i nesch. Naslovna stran knjige Schweiger-Lerehenfeld, ! Veldes..., okr. 1890; 19. Ladislav Benesch, Bledilustra- i eija (gl. op. 18); 20. Ladislav Benesch, Hudovemlkova vila na Bledu (gl. op. 18); 21. Ladislav Benesch, Bled s parkom, akvarel, 1892; 22. Ladislav Benesch, Bled, knjižna ilustracija, 1891; 23. Hugo Charlemont, Blej- ski kozolec, knjižna ilustracija, 1891; 24. Konrad Grefe, Bled, grafika, 1901; 25. Janez Puhar, Komponist Gre- gor Rihar na Blejskem jezeru, lastna risba, ki jo je i Puhar prefotografiral po svojem postopku (svltlopis), ; 1856; 2'6. Neznan fotograf. Bled, Iz albuma L. Tomana, j pred 1870; 27. Benedikt Lergetporer, Bled po požaru 1908, kopija po fotografski ploači; 28. Benedikt Ler- getporer (?), Narodni noši z blejsko panoramo, kolo- rirana reprodukcija fotografije, 1914; 29. Neznan fo- : tograf, Zdraviliški dom, fotografija, pred 1914; 30. j Hotel MaUner na Bledu, kolorirana razglednica, 1898; 31. Neznan fotograf. Bled, panorama gradu proti vzho- du, kolorirana razglednica, med 1910 in 1918; 32. Fran Pavlin, Bled s Stolom, kolorirana razglednica, med ; 1910 in 1918; 33. Neznan avtor. Bled z Osojnice s turi- , stom na skaU, kolorirana razglednica, med 1910 in 1918; 34. Vlntgar pri Bledu, razglednica z verzi An- ' tona Aškerca, okr. 1900 ; 35. Alois Beer, Bled, razgled- ; niča, 1900 (»Zenitvanska rajža!«); 36. M. Ruppe, Blejski grad s Triglavsko skupino, barvna razglednica, ok. 1900; 37. Rudolf Marcie, Bled — pogled od hotela Petran, barvna razglednica, ok. 1923; 38. Neznan foto- graf. Drsalci v narodnih nošah na zamrznjenem je- zeru, razglednica, leto neznano Izbor slikovnega gradiva in preslikave: Mirko Kambič 166! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Puhar je bil takrat na Bledu in nekega Kracha je omenil kot strokovnjaka, ki je po- hvalil Puharjev postopek slikanja na steklo. No in ob tem je Puhar omenil, da je g. Krach tudi sam slikal Bled, vendar na srebrne plo- šče, torej s postopkom dagerotipiranja. Tako imamo trden dokaz, da je bil Bled upodob- ljen na dagerotipiji vsaj že leta 1850. To je bi- lo v času, ko so nastale Goldensteinove gra- fike. Toda kdo je bil ta zgodnji, morda sploh pr- vi blejski dagerotipist? Puharjevim biogra- fom, kolikor so ga sploh omenili, je ostal nez- nana oseba. Moje dosedanje raziskave pa so dobro osvetlile tudi tega neznanega Kracha. Povedano na kratko: Lorenz Krach se je rodil na Bavarskem, slikarstva se je učil v Münchnu, zgodaj se je oprijel dagerotipije, potoval je skozi Gornjo Avstrijo na Koroško ter postal končno ljubljanski fotograf z ate- ljejem v sedanji Wolfovi ulici. Po njegovi smrti leta 1869 je vodila atelje njegova že- na Roza, po rodu Gaj diceva iz Karlovca. Krach je navajal na svojih slikah kot svoj poklic slikarstvo in fotografijo.'' Lorenz Krach je naredil torej, po Puhar- jevih besedah, več blejskih motivov na sre- brne plošče. Toda kje neki so te slike, mirno bi lahko dodali: že dragocene slike Bleda? Lahko domnevamo, da so že uničene, lahko, da so še kje ohranjene kot založeno, izgublje- no blago posebne kulturne vrednosti. Morda jih je hranil Krach kot družinsko imovino, še bolj verjetno je, da jih je prodal bogatemu meščanu ali navdušenemu narodnjaku. Mnogo večja čast kot Krach ove dagerotipi- je so za Bled fotografije, ki jih je izdelal izu- mitelj Janez Puhar (1814—1864), ki je bival na Bledu od leta 1846 do 1853. V tem času je Puhar kontaktiral z Dunajem, s Parizom, z Londonom in celo z New Yorkom. Na prvi pogled zveni to morda komu nekam napihnje- no, res pa je dosegel Puhar izjemno čast in svetovno odmevnost ravno v času svojega bi- vanja na Bledu. Janez Puhar je bil že okrog leta 1840 do- ber dagerotipist. Leta 1841 je že pisal iz Met- like o svojem novem postopku slikanja na steklo, dve leti nato je ta postopek že podrob- neje opisal in to objavil v časopisju. Leta 1850 je poslal podroben opis izuma Akademiji zna- nosti na Dunaju, ki je Puharjevo poročilo ob- javila januarja 1851. Naslednje leto je dobil diplomo in priznanje od pariške Académie Nationale. Sodeloval je na Veliki razstavi v Londonu in poslal je svoje slike na razstavo v New York. S tem je postal Bled v tistem ča- su središče slovenske fotografije s svetovno- odmevnostjo. V Puharjevi zapuščini, ki jo je večinoma prejel v varstvo Narodni muzej v Ljubljani,, in to šele leta 1893, je le malo slikovnega gra- diva. Na srečo pa je med slikami tudi nekaj upodobitev Bleda. Puhar je že leta 1849 po- slal na ogled slike blejske cerkve in župnišča- Ijubljanskim znanstvenikom, da bi mu priz- nah prioriteto za izum slikanja na steklo. Te slike so izgubljene. Prav tako je izgubljena- slika blejske okolice z visoko zasneženo goro, kar je bil verjetno Stol. To sliko je Puhar poslal Dunajski akademiji, vendar arhiv aka- demije nima razen rokopisov nobene Puhar- jeve slike.'^ Puhar je leta 1850 akademiji na Dunaja sporočil: »Dalje vam pošiljam precej uspel posnetek pogleda na goro iz blejske okolice z: violetnim, s snegom pokritim vrhom, v mehki tintni izvedbi.« V svojem poročilu je Puhar posebej omenil, da je Bled z okolico zelo sli- kovit.88 Med ohranjenimi blejskimi motivi iz ka- mere Janeza Puhar j a gre za tri motive. Ene- ga teh je urednik Dom in sveta, dr. Lampe,, leta 1893 tako le opisal: »Vožnja po Blejskem jezeru. Fotografija je posneta po risbi svinčnikovi in je jako natan- čna, po sestavi tudi res lepa. Slika nam kaže coin sredi jezera; na njem je skupina ljudi. Na levi strani se vidi Blejski grad, na desni otok. V ozadju se mično blešči župnijska cer- kev v Gradu; vso to sliko nekako oklepajo visoke planine.« Ta slika je narejena na sol- nati papir, postopek, ki ga je Puhar odkril le- ta 1853. Po istem postopku je narejena Pu- har jeva slika, ki predstavlja komponista Ri- harja v čolnu na jezeru, z gradom in s Stolom v ozadju. To je Puharjeva risba, preslikana s Puharjevim postopkom. Na tej sliki najdemo Puharjev podpis, datum z letnico 1856 in z oznako »svitlopis«, kar je pomenilo fotograf- ski postopek'* (slika 25). V zapuščini prof. Branca, ki je vneto razi- soval Puharjevo življenje in delo, je ohranje- na neka grafična podoba Bleda, ki jo je ver- jetno Puhar preslikal s svojim postopkom. V ospredju je travnik z govedom in ovcami, večja hiša, v ozadju pa Blejski grad. BLED NA FOTOGRAFIJAH PO LETU 1860 Okrog leta 1860 se je svetovna fotografija usmerila na lažji postopek, kot je bila dage- rotipija in kot je bil Puharjev način izde- lave fotografskih slik. Zanimivo je, da je bila osnova novega postopka steklena plošča, kot jo je uveljavljal Puhar že vse od leta 1843 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 i984 167 i dalje. Toda novi kemični postopek je bil bolj praktičen kot je bil Puhar j ev. Razen tega so plošče uporabili izključno za negativ, ne pa za pozitiv, kot je to delal Puhar. Vendar se je tudi novi postopek osredotočil predvsem na portretiranje in mnogo manj na fotografiranje krajev in naselij. Zato so tudi stare blejske fotografije bolj redke in veseli smo vsakega primerka iz 19. stoletja. V času pred letom 1870 sta nastali dve fo- tografiji Bleda na majhnem formatu, ki je ustrezal velikosti vizitke. To je bil zelo pri- ljubljen format za portrete, uporabljali so ga pa tudi za druge motive. Naši sliki Bleda sta v Tomanovem albumu, ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani. Lovro Toman (1827—1870), pesnik in politik, doma iz Kamne gorice, je bil zelo zagledan v Bled in močno je želel, da bi postal ta kraj shajališče slovenskih govorni- kov in središče slovenske žive, govorjene be- sede. Obe fotografiji sta delo neznanega fo- tografa, čeprav so v Tomanovem času foto- grafi redno objavljali naslov svojega ateljeja na hrbtni strani slike.*" Prva slika odpira pogled na jezero z delčkom ograje in zelenja od vzhodne strani (slika 26). Svetla jezerska gladina se končuje s temnim ozadjem, iz katerega kipi bela grajska pečina z gradom. V ozadju sta komaj vidna Triglav z Rjavino. Na sliki ne vidimo čolna, pa tudi nobene osebe ni nikjer. Proti pričakovanju je ta fotografija kot zvest odsev realnosti dokaz, da so slikarji realisti in pred njimi romantiki spravili na svojo sliko Bleda mnogo več in da so vse skupaj oblikovali po lastni presoji bolj učinkovito, kot je zmogla to fotografija. Druga fotografija iz Tomanovega albuma prikazuje Bled od vzhodne strani z večjo hišo v ospredju, z gradom v ozadju, medtem ko jezera in otoka sploh ni videti. Obe sliki sta dokaz, da je bila naša pokra- jinska fotografija okrog 1860 še skromna, če- prav imamo v svetovni fotografiji tistega časa mojstre, ki so znali narediti odlične pokrajin- ske slike. Fotografirali so na velike plošče, tudi do formata 30/40 cm in potem kopirali slike s sončno svetlobo neposredno na papir. Brez povečevalnika so dobili s tem postop- kom zelo jasne slike z bogastvom tonskih pre- hodov. Takšne slike je izdeloval leta 1870 celovški fotograf prof. Johann Reiner, ki je fotografi- ral gradnjo gorenjske železnice od Ljubljane do Trbiža in poslikal mimogrede tudi bližnje kraje, npr. Škofjo Loko, Slap Savice, Belo- peška jezera in drugo. Vso fotografsko opre- mo je imel na posebnem vozu, saj je moral imeti pri sebi temnico, steklo, papir in vse keniikalije.** V 19. stoletju sta slikala Bled še dva tuja fotografa. Prvi je bil neki Thalberg, ki je de- loval v Lescah in na Bledu, verjetno je bil predvsem portretist.*® Drugi je bil Alois Beer iz Celovca, ki je potoval po Gorenjski v 19. in v začetku 20. stoletja. Njegova podoba Ble- da je zelo skromna panorama, ujeta od južne strani. Za starejšo blejsko fotografijo je po- stal ob koncu 19. stoletja in vse do leta 1910 zelo pomemben Benedikt Lergetporer, po ro- du Tirolec. Atelje je imel na Malem Lošinju in na Bledu. Kot priseljenec je seveda ohranil svojo tirolsko narodno zavest, vendar je bil dovolj širok in strpen. Našel je dobre stike tudi z zavednimi Slovenci, predvsem s člani Slovenskega planinskega društva. Vabili so ga, da je fotografiral slavja ob odpiranju no- vih planinskih domov, tako npr. leta 1896, ko so odprli Triglavski dom na Kredarici. Lergetporer je upodobil blejske panorame s svojo kamero naštetokrat, ohranjenih pa je malo njegovih slik v originalni izvedbi. Zna- ni so mnogi njegovi motivi v reprodukcijah kot ilustracije v knjigah o Bledu, v koledarjih, v obliki razglednic in podobno. Kot originalne slike najdemo njegove podobe Bleda na malih formatih vizitke (na kartonu) in na večjem, tako imenovanem kabinetnem formatu. Ler- getporer je namreč prepotoval s svojo veliko kamero na plošče Slovenijo, tudi lep del Julijskih Alp. Te motive je priredil v obliki kabinetnih slik za prodajo. Prav zato so dali nekateri zavedni Slovenci Lergetporerju ob njegovi smrti leta 1910 javno priznanje, češ da je vendarle zaslužen za dokumentacijo za- nimivosti in lepot slovenskih krajev, čeprav je bil tujec.*' Med motivi blejskega fotografa Lergetpo- rer j a so razen panoram Blejskega jezera za- nimive slike okrašenih čolnov, med njimi čoln v podobi velikega laboda. Rad je upodabljal gorenjsko narodno nošo iz okolice Bleda, le- ta 1908 pa je skrbno dokumentiral posledice velikega požara, ki je uničil vas Grad, nase- lje ob župni cerkvi (slika 27). Meseca februarja 1891 se je Lergetporer kot spremljevalec gorjanskega župana Jakoba Žumra spustil z njim po zaledenelih strminah v Vintgar, ki še ni bil raziskan. Takrat ali pozneje je naredil fotografske posnetke te div- je soteske in s temi slikami je Žumer prepri- čeval Blejce o turističnem pomenu poti, ki naj bi jo zgradili skozi Vintgar. Dve leti pozneje je bila navidezno nemogoča pot v resnici odprta.** 168 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Leta 1908 je izšla bogato ilustrirana knjiga o Bledu, ki jo je pripravil F. Kimovec. Ime- na fotografov niso navedena, poznavalcu fo- tografije pa je takoj jasno, da je večina slik delo fotografa Lergetporerja. Tu najdemo motiv čolna-laboda in kot zadnjo prilogo mo- tiv blejskega pogorišča.*^ Tik pred prvo svetovno vojno je izšla raz- košna knjiga v dveh delih, z naslovom, ki je zvenel takrat še normalno: Avstrija — moja domovina, z opisom številnih avstrijskih de- žel, med njimi tudi Kranjske. Ta je bila po- čaščena razen s tekstom in s črno-belimi fo- tografijami tudi s celostransko barvno prilogo Bleda (slika 28). Ta motiv je kvahtetno ko- lorirana črno-bela fotografija, na kateri je v ospredju s cvetjem okrašena vrtna uta in v njej dve lepi ženi v gorenjski noši, v ozadju pa blejska panorama z jezerom, otokom, gra- dom in Stolom. Fotograf ni naveden, verjetno gre za delo B. Lergetporerja. Preseneča nas kvaliteten tisk te priloge, ki je motivno pri- rejena ljudskemu okusu. Bila je odsev sploš- nega prepričanja, da je Bled simbol vseh le- pot slovenske zemlje.*' Med zgodnjimi slovenskimi fotografi, ki so slikali naš alpski svet ob koncu stoletja pa vse v novi čas dvajsetega stoletja, je bil jese- niški fotograf Fran Pavlin, rojen 1872 v Vo- dicah, ubit med bombardiranjem Jesenic ob koncu druge svetovne vojne. Tedaj je bil uni- čen tudi njegov atelje skupaj z vso fotografsko dokumentacijo. Ohranjene so številne Pavli- nove razglednice, med njimi razni motivi Ble- da. Pavlin je bil prav gotovo zaslužen za fo- tografsko propagando Bleda, ožje in širše oko- lice. Leta 1906, ko je stekla bohinjska železni- ca, je Pavlin dokumentiral tudi ta dogodek. Razen dokumentarne, turistične fotografije najdemo Bled zgodaj tudi na razstavah umet- niške fotografije. Takšna je bila razstava le- ta 1911 v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu. V žiriji sta bila tudi slikarja Rihard Jakopič in Ivan Vavpotič. Med razstavljenimi motivi je bilo nekaj blejskih pejsažev. Bogomil Brin- šek je razstavil »Motiv pri Bledu«, Fran Ve- sel »Motiv z Bleda«j^ Slavko Plemelj pa kar tri blejske motive, dva narejena s kombinira- nim gumi postopkom in enega na klorobro- mov srebrni papir. Ta razstava je bila delež- na pozitivne kritike in škoda je, de so se slike porazgubile.*^ Po letu 1931, ko je prišla k nam v modo umetniška motivika iz vsakdanjega življenja, v pejsažu pa nižinski svet, je doživela upodo- bitev Bleda svojo devalvacijo. Slike Bleda so bile že preveč znane in preveč so bile usmer- jene v turistično dokumentacijo. V publika- cijah s kvalitetnim izborom slik najdemo Bled le redkokje. V planinskem albumu Iz naših gora, ki je izšel leta 1940, vidimo Bled le dva- krat. »Bled pred pomladjo« je fotografiral Slavko Smolej, »Iz blejske okolice« pa Janko Skerlep. V knjigi Slovenska fotografija iz le- ta 1935, ki pomeni izbor najboljših motivov slovenskih fotografov tistega časa, ne najde- mo nobenega Bleda, prav tako ne v knjigi Frana Krašovca Slovenska zemlja v podobah. Za tolažbo ljubiteljem Bleda pa dodajmo, da je leta 1965 prejel avtor tega članka na mednarodni razstavi v Comu (Italija) z moti- vom Bleda in Bohinja toliko točk, da je os- vojil drugo mesto, zlato ladjico, v tekmova- nju fotoklubov iz 28 držav. V tem primeru je šlo za barvno fotografijo in Bled se je pred- stavil po jesenski nevihti, tik pred sončnim zahodom, s pobliski svetlobe in barv na oto- ku, gradu in na zasneženem Stolu, z razgiba- nimi oblaki na nebu. Takšen mednaroden uspeh je vreden omembe, čeprav smo s tem segli v naš čas.^^ Za ravnotežje so takoj vrnimo za sto let nazaj, v leto 1865. Takrat je Ljubljanski ča- sopis objavil, da je dal slikar Goldenstein na ogled 50 svojih motivov najlepših krajev Kranjske in to v obliki fotografskih repro- dukcij. Verjetno je bil vmes tudi Bled. Samo leto pozneje je isti časopis objavil, da so v Ljubljani naprodaj Pernhartovi motivi go- renjskih krajev, med njimi tudi Bled, in sicer v fotografski tehniki razmnoženi ter zelo pri- ljubljeni. Prim.erek takšnega Bleda v foto- grafski preslikavi iz leta 1866 se je ohranil v Ljubljani v zasebni lasti. Pomeni izjemen primer v fotografski reprodukciji.*' Fotografija kot nova tehnika in nova likov- na zvrst 19. stoletja se je torej ustavila tudi na Bledu in nam zapustila odlične dokumen- te svojega razvoja. BLED NA STARIH RAZGLEDNICAH Poplava razglednic je zajela Evropo in z njo naše kraje h koncu 19. stoletja, zlasti ko se je uveljavila tehnika neposrednega tiska po fotografski sliki. Sprva je šlo predvsem za ri- sane in litografsko razmnožene motive, poz- neje za črnobele fotografije in za razgledni- ce, kolorirane s tiskarskimi barvami. Te bar- ve so bile v posameznih primerih celo bolj umirjene in manj kričeče kot so današnje barvaste razglednice krajev in naselij. Bled se je znašel na mnogih razglednicah ob koncu 19. stoletja in v času do prve svetovne vojne. Od leta 1918 dalje krasijo blejske raz- glednice slovenski napisi in domače znamke, kot prve tiste Vavpotičeve z možem, ki trga KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1934 169 verige podložništva. Sledijo znamke s kralje- vo podobo, nato zatemni Bled nacizem s svo- jimi znamkami in obeležji, končno pa zašije svoboda, ki najde viden odsev tudi na raz- glednicah. Tu se bomo omejili le na nekaj primerkov starih razglednic, ki so s svojo sliko doku- ment o stanju in o razvoju Bleda kot nase- lja. Te slike dopolnjujejo tovrstno vlogo nek- danjih grafik in risb. Blejskemu razvoju sle- dimo od ločenih vasic, njiv in kozolcev do poznejših gostinskih zazidav, ki so se vsedle na obrežje jezera. Stara župna cerkev je ča- sovni mejnik na slikah. Leta 1904 se je stari baročni zvonik umaknil šilastemu, psevdogot- skemu in neznane motive lahko datiramo po tej konici: pred letom 1904 ali potem. Drug takšen mejnik je Zdraviliški dom v parku, ki so ga dogradili leta 1896, porušili pa 1955. Ta dom vidimo na starih razglednicah. Dve izvirni fotografiji večjega formata hrani med drugim župnijski urad na Bledu. Na eni teh večjih fotografij je v ozadju baročni zvo- nik cerkve. Na drugi je park z domom in s številnimi gosti, ki razodevajo s svojo nošo obdobje secesije (slika 29). Izberimo si sedaj nekaj razglednic s ča- sovnim ključem nastanka teh slik poštnega formata.^ Na neki razglednici iz leta 1896 (poštni žig) vidimo Bled kot mozaik iz več motivov, med katerimi je stari, skromni hotel Petran v Mil- nem. Na razglednici iz leta 1898 je litograf- sko lepo upodobljen hotel in penzion Malner. Tu vidimo vodomet v parku, in leseno uto ob jezeru. Ta razglednica je barvasta (slika 30). Nekaj razglednic starejšega datuma je ši- rilo portret Riklija ločeno ali skupaj z nje- govimi zračnimi kabinami. Ena od razglednic, ki je bila natisnjena še pred prvo svetovno vojno, odpira širni po- gled z grajske terase tja proti vzhodu. Na njej vidimo novo župno cerkev in pozidavo vzhodnega področja Bleda, kar služi lahko za primerjavo z današnjim stnjem (slika 31). Na starejših blejskih razglednicah obrnemo nehote svojo pozornost na rast slovenske na- rodne zavesti tja do leta 1918. Slikar Ivan Vavpotič je sicer ironično zavrnil težnjo, da bi bila gorenjska narodna noša z blejskim je- zerom simbol slovenstva in slovenske umet- nosti. Takole je zapisal že leta 1913 v Vedi, dvomesečniku za znanost in kulturo: »In glejte, kadarkoli hvalimo tujcem našo slovensko zemljo in se navdušujemo za milo našo domovino na shodih in zborovanjih, med prijatelji, pri cvičku in pri petju 'narodne' — vselej nam vstaja v misli omnimozna Gorenj- ka z avbo, v ozadju pa Blejsko jezero ... in kaj drugega si kot ilustracijo pojma 'sloven- ski' ne znamo predstavljati.«^* Vavpotič, sam po rodu Gorenjec, je skušal s tem stališčem opozoriti Slovence na eno- stranost, kljub temu pa je Bled le ostal ne- kakšen simbol slovenske zavesti. Slovenci so pred letom 1918 to dokazovali tudi s sloven- skimi razglednicami Bleda, na katerih so bila slovenska imena in slovenski pozdravi, kar naj bi spodrinilo razne tuje navedbe kot npr. »Gruss vom Veldeser See« in podobno. Nekaj časa so se pojavljale dvojezične blej- ske razglednice, primerne za tuje turiste. Takšne je izdeloval po naročilu gostincev tu- di fotograf Pavlin (slika 32). Za izključno slovenske razglednice Bleda so poskrbele domače založbe, tiskarne in dru- štva. Na razglednico so natisnili domače ver- ze, ki naj bi z lepoto kraja ponesle v svet tudi lepoto slovenske besede in misli. Se pred le- tom 1904 je izšla risana razglednica, na kate- ri najdemo na ornamentalno speljanem traku sledeče verze: »Meglica lahna, malo stoj — ko plavaš čez višave — pozdrav da z Bleda moj s seboj — poneseš čez višave.« Naj zveni to še tako preprosto, slovenskemu človeku je bilo všeč, da je združil predstavo Bleda s slo- vensko besedo. Za slovenske razglednice Bleda je že pred letom 1914 skrbelo Društvo za povzdigo pro- meta tujcev na Bledu (slika 33), pa domačin Repe, medtem ko je ljubljanski založnik Kleinmayr& Bamberg izdal razglednice Ble- da tako v slovenskem kot v nemškem jeziku. Jakob Žumer, ki smo ga že omenili, je za- ložil svojevrstno dopisnico s fotografijo Vint- gar j a in z verzi pesnika Aškerca pod naslo- vom Pozdrav Vintgarju. Verzi so bili tiskani s kaligrafičnimi začetnicami in v rdeči barvi. Takšne dopisnice so potovale po Sloveniji leta 1902 (slika 34). In tako so blejske razglednice s številnimi panoramskimi motivi in s prizori posameznih znamenitosti kot so otok, grad, gostišča, Vint- gar, prispevale svoj delež k blejskemu turiz- mu, k slovenski narodni zavesti in k ravno- težju med tujim in domačim vplivom. Naj ima turizem smisel za tujega gosta, toda naj ne ponižuje domačina. Po letu 1918 se je seveda občutek gospodarja in gostitelja povečal v na- rodnostnem pogledu, toda Bled je ostal še vedno široko odprt tujemu gostu. Blejske razglednice, ki so potovale s svo- jimi pozdravi k našlovljencem, so zanimive še s svojim besednim sporočilom. Turist, obisko- valec, gost je izrazil s kratkimi besedami svoje razpoloženje, svoje misli in želje. S skrb- 170 I kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 no analizo bi lahko razbrali marsikaj zanimi- vega. Mimogrede omenimo le nekaj razgled- niških sporočil z Bleda, seveda tista s sloven- skim besedilom. Jedrnato kratek in alpsko hladen je bil ne- ki Ifko, ki je prišel leta 1900 na Bled uživat svoj medeni teden z nevesto Jelco. Tako je sporočil neki Idi v Ljubljano: »Ženitvanska rajža! Kaj b'Te dost pisov sej sama veš kok de-je!« Morda je bil mesec sep- tember na Bledu že prehladen za vročo lju- bezen ali vsaj za toplejše besede navduše- nja (slika 35). Leta 1909 je več obiskovalcev Bleda po- slalo panoramsko kartico Bleda, delo foto- grafa Pavlina, na naslov: »Slavne vešče v Se- nožečah na Krasu.« Poštni žigi dokazujejo, da je prišla kartica v prave roke. In kaj so jim sporočili? Veščam v Senožečah naj blej- ska razglednica prispeva več dobre volje, ko se bodo zbrale pri črnem kofetku. Deževni Bled je bil neki družbici povod, da so se kar najboljše zabavali, kot zvemo na razglednici iz začetka našega stoletja. Nas- protno pa je leta 1898 neka »ljubeča Anka« na idilični razglednici potožila: »Jaz prav po- ceni dolgčas prodajam.« Med starejšimi blejskimi razglednicami najdemo tudi reprodukcije slkarskih del, npr. Blejski grad s Triglavom, delo Ruppeja (sli- ka 36). Zelo barvit motiv ima razglednica po sliki hrvatskega slikarja R. Marčiča. S hotela Petran v Mlinem je naslikal grad in Stol v žarečih rdečkastih tonih zahajajočega sonca. Pozdravi na tej kartici so potovali v Ljubljano leta 1923 (slika 37). Zaključek in dve ideji na vrh V zakladnico starih blejskih motivov smo segli globoko, vendar pa še vedno ne do dna. Ob naštetih in opisanih slikah bi našli še druge, nove slike v olju, grafično razmnožene risbe, dalje ilustracije in razglednice, da fo- tografij sploh ne omenjamo. Razen tega ne smemo prezreti, da smo se omejili v članku le na pokrajinske motive. Z Bledom je poveza- nih še mnogo slik, ki imajo značaj individu- alnega in skupinskega portreta. Dalje gre za slike o dogodkih na Bledu, za žanrske prizore in še kaj (slika 38). Prezreti ne bomo smeli tu- di blejskih motivov v tujih zbirkah, v tujih publikacijah in knjigah. In sedaj prva ideja ali bolje povedano prvi predlog. Bled naj razširi muzejsko zbirko slik v kabinet blejskih upodobitev. Načrtno naj zbira originale in če teh ni mogoče dobi- j ti, vsaj odlične kopije oziroma preslikave in povečave. Kartoteka z vsemi podatki o slikah bi bila dragocen rentgen za pregled blejske preteklosti in sedanjosti in čudovit pripomo- ček za vse bodoče publikacije o Bledu. Torej — brez velikih stroškov: kabinet s kompletno zbirko blejske motivike na slikah! Druga ideja oziroma predlog je spomenik Janezu Puharju, ki je sredi 19. stoletja po- vezal ime Bled s svetovnimi središči znano- sti in kulture, z Dunajem, s Parizom, Lon- donom, New Yorkom. Puharju moramo po- staviti na Bledu zelo vidno spominsko obele- žje. Bled je počastil Prešerna, Riklija, Plem- Ija. Dodati moramo še doprsni kip Puharja. Razen imena pionirja fotografije naj bo vsaj dvojezično napisano, da gre za izumitelja fo- tografije na steklo. Toliko tujcev je vsako leto na Bledu in Bled ne sme pozabiti na svojo lastno veljavo. Fotografija je danes po svetu v kipečem vzponu, našega Puharja omenjajo tujci v svojih reprezentačnih knjigah.52 Zakaj smo Slovenci tako ravnodušno pozabi j ivi? Bled ima zlato priliko za odlično potezo: Tu je naš pionir fotografije, znanstvenik izjem- nega pomena — Janez Puhar! OPOMBE 1. Amand Freiherr v. Schweiger- Lerchenfeld, Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen. Wiem, Pest, Leipzig (brez letnice). — 2. J. V. Valvas-or, Topographia Ducatus Camdoliae mo- dernae, Bögenäperlc 1679, pod Feldes-Bled. — 3. Diapozitive foirmata 6/6 cm mi je dal na ogled dr. Ivan Stopar, ki pripravlja koledarske re- produkcije teh slik v velikem formatu (Kole- dar Cinkarne Celje). Posredoval mi je tudi os- novne podatke o slikah. — 4. Bled (Studio FA J. Anderlič), Bled-Ljubij ana 1982, založilo Ho- telska turistično podjetje Bled. Barvna reproduk- cija freske. — 5. Gl. opombo 4. — 6. Barvni dia- pozitiv te slike mi je dal na ogled dr. Ivan Sto- par. — 7. Slovenski kraji dn naselja v preteklo- sti. Narodna galerija, Ljubljana, 1978. Eazstavni katalog, str. 29. — 8. Anton Karinger, 1829—1870, Narodna galerija, Ljubljana 1984. Razstavni ka- talog, slike Bleda pod št. 15, 19, 31, 32 in 106. — 9. Marko Pernhart, Panorama s Stola (proti Ble- du in Triglavu), Narodna galerija v Ljubljani. — 10. Gl. opombo 7, str. 29, zap. št. 5 in 6. — 11. Tu opisane Karingerjeve upodobitve Bleda so opremljene z vsemi podatki v navedenem kaita- logu (gl. op. 8). — 12. Heinrich Fuchs, Die öster- reichischen Maler des 19. Jahrhunderts. Wien 1973 (G-K, 2). — 13. österreichische National- bibliothek Wien, Bildarchiv. Nr. D 11481 (Bled 1888. olje na platnu. 63 X 90 cm). — Druga slika, Id je v privatni lasti v Ljubljani, je olje na platnu, 52 X 81 cm. — V cit. Bildarchivu se pod št. D 15.492 omenja oljna slika Bleda iz leta 1882, delo Georga Geyerja (f 1912). — 14. Nekaj kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 171 ocen naših planinskih slikarjev, ki so upodab- ljali tudi Bled, najdemo v razpravi Rajka La- zarja, Slovenske planine v risbi in sMki, Planin- ski vestnik 1936, str. 193—228. — 15. Gl. repro- dukcijo Gvajčevega Bleda v razstavnem kata- logu (ap. 7 zgoraj) pc>d št. 3 in podatke k sliki na str. 29. — 16. C. Hasch, Veldes in Krain. Vom Steiermarkischen Kunst-Verein für das Vereins- jahr 1881/82, reprodukcija na formatu 43/55 cm. Narodni muzej v Ljubljani, grafični kabinet, št. 4. —• 17. Anton Hayne, Procesija na Blejski otok, olje na platnu, ok. 56 X 69 cm, pred 1850, Na- rodna galerija v Ljubljani, inv. .št. 45. — Motiv z blejskimi romarji najdemo tudi v grafiki po izvirni skici WoUschlägerja (gl. NationalbibMo- thek Wien, Bildarchiv, št. PCH 19241). — 18. Ma- tija Jama, Modema galerija, Ljubljana 1974, razstavni katalog. — 19. To študijo mi je po- klonil umetnik malo pred svojim odhodom v Belo Krajino, kjer je kmalu kotem umrl. Po- jasnilo, da je nastala slika na Bledu, mi je dal s pasebnim poudarkom. — 20. Ta slika ni last župnišča. Kot slikar je naveden Jos. Slovnik Düsseldorf, 1943, olje na lesu, format okr. 150 X 200 cm. — 21. H. Gosta, Reiseerinnrungen aus Krain, Laibach 1848, str. 142/143 (Lith. u. gedr. b. H. Lampel, Graz). Format litografije 15 X 22 cm. — 22. France Prešeren, II battesimo presso la Savizza — Krst pri Savici, Ljubljana 1972. — 23. Grafični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani, št. 111 in 112. — Gl. tudi razstavni katalog (op. 7 zgoraj), str. 18. — 24. Grafični ka- binet Narodnega muzeja v Ljubljani, št. 116. — 25. Blejsiki kozolec je kot samostojen motiv na- risal Hugo Charlemont, gl. Die Österreich. - ung. Monarchie in Wort und Bild, Kärnten und Krain, Wien 1891, str. 479. — 26. Ta motiv je manjäega formata in zelo podolgovat: 9.5 X 18,5 cm, v tehniki finega jeklöreza (L. Möglich, Graz) in v založbi J. Giontinija iz Ljubljane. Podatki po orig. odtisu, ki je v zasebni lasti. — 27. Mo- tiv je razstavljen v muzeju na Blejskem gradu. Glej tudi: Branko Reisp, Blejski grad, 122. zve- zek zbirke vodnikov Kulturni in naravni spo- meniki Slovenije, Ljubljana 1983. Tu so repro- ducirand številni blejski motivi. — 28. Grafični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani, št. 48 (Heimdl), št. 47 (Springer) in št. 1 (Bayer). — 29. Gl. opombo 7, str. 25. — 30. Gl. cit. delo v opombi 1. V naslovu je navedeno: »Mit 40 Illu- strationen von Ladislaus Benesch«. — 31. Prva opisana Benescheva slika je razstavljena v muze- ju na Blejskem gradu, sicer pa spada Benesche- va zbirka v Narodni muzej v Ljubljani (grafič- ni kabinet). — 32. Gl. cit. delo v opombi 25, str. 257. — 33. Stara Kranjska, izdal in založil Kon- rad Grefe, akad. slikar, besedilo P. pl. Radics. Na Dunaju in v Ljubljani 1901. Zvezek 10, list_ 37. — 34. B. Jakac, Bled, orig. odtis št. 49/50, 24 X 32,3 cm, 1954. Zasebna last. — 35. Österrei- ichische Akademie der Wissenschaften, Wien. — Arhiv akademije, št. 18/1851. — 36. Mirko Kam- bič, Prvi ljubljanski fotografi (1839—1870), Kro- nika 29, 1981, str. 105. — Krach je prišel iz Ce- lovca v Ljubljano meseca marca 1850, torej bi bil lahko na Bledu že spomladi 1850. — 37. Vod- ja arhiva Avstrijske akademije znanosti na Du- naju, dr. Klaus Wundsam, mi je šel julija 1984 zelo na roko pri iskanju podatkov o Puharju, ni pa mogel zaslediti nobene slike. Zelo verjetno je takratni tajnik dr. Schrötter vrnil slike Pu- harju, čeprav o tem ni i>oročila. Ohranjen pa je podatek, da je Puhar prejel avtorsk honorar 6 goldinarjev za tiskano objavo poročila o foto- grafiranju na steklo (1851). — 38. Gl. opombo 35. — 39. Dom in svet 1893, str. 144 si., 240 si., 382 si. — Gl. tudi SBL II, Ljubljana 1933—1952 (Ja- nez Puhar; prof. Brane omenja ohranjene Pu- harjeve blejske motive). — 40. Fototeka Narod- nega muzeja v Ljubljani, zbirka družinskih al- bumov. — 41. Mapo izvirnih fotografij hrani Narodni muzej v Ljubljani. — 42. Podatek na hrbtni strani nekega portreta: »Photographische Anstalt von J. A. Thalberg — Veldes Lees (Ober- krain)«. — 43. Mirko Kambič, Požar na Bledu leta 1908. Kronika 24, 1976, str. 188—189 (kratki biografski podatki o B. L.). — 44. J. Žirovnik, Vintgar. Celje 1930, str. 26—27. — 45. Fr. Kimo- vec. Bled nekdaj in sedaj. Ljubljana 1908. — 46. S. Schneider- B. Imendörffer, Mein österredch- mein Heimat, Band 1, Wien 1914, str. 480/481. — 47. I. razstava društva Klub slov. amater-foto- grafov, Ljubljana 1911, razstavni katalog. — 48. II. Concorso internazionale, Como 1965, razstavni katalog str. 10, 11 in 18 (ob tem je prejel M. Kambič tudi zlato medaljo za zimski motiv iz Bohinja). — 49. Mirko Kambič, Marko Pernhart in fotografske reprodukcije njegovih slik v 19. stoletju. Zbornik za umetnostno zgodovino, nova vrsta XIV—XV, 1978—1979, str. 257—261. Tu je omenjen tudi Goldenstein. — 50. Večjo zbirko razglednic z motivi Bleda ima fototeka oz. gra- fični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani, razen tega pa tudi NUK, Studijska knjižnica Mirana Jarca v NOvem mestu, pa tudi zasebniki. — 51. Ivan Vavpotič, Poglavje o slovenski umet- nosti. Veda, 1913, 3. letnik (Gorica 1913), str. 291. — 52. V najnovejšem času je Puhar častno in dovolj obširno omenjen v: — Helmut Gemsheim, Geschichte der Photographie — die erste hun- dert Jahren. — Propyläen Kunst Geschichte, Sonderband IUI. Frankfurt, Berlin, Wien 1983. — Geschichte der Fotografie in Österreich, I.— II. Bad Ischl 1983 (obširen katalog k razstavi, ki je potovala po Avstriji (npr. avg.—sep. 1984 v Celovcu).