TEDNIK Ptuj, 21. decembra 2000, letnik LIIF, št. 51 - CENA 150 SIT TA TEDEN/TA TEDEN Vesel božii! Veseliti se moramo vsakega dne, ki ga preživimo, toliko bolj mesecev in let. Veselje in prazničnost zadnjega tedna v letu sta logičen zaključek celoletnega trpljenja, dela, sreče in veselja. "Vesel božič!" piše na milijonih voščilnic, ki jih težke poštne torbe te dni dostavljajo po domovih. Kako nesrečni bi bili, ko k nam na božično in novoletno okrašenem koščku papirja ne bi priromala vsaj ena misel in dobra želja nekoga, ki nas ima rad, nam pokloni hvaležnost ali vsaj vljudno pozornost. Verni ali neverni, bogati ali revni, srečni ali nesrečni čutimo te dni posebno toplino. Toplina, domačnost, prijaznost in skri- vnostnost večera pred božičem je nekaj posebnega. Le popol- noma prazen, brezdušen človek ne čuti, da je v zraku nekaj velikega. Da se zato zbere družina, se obiščejo "pozabljeni" sorodniki in pozabijo stare zamere. Poskrbimo tudi za zuna- nji blišč praznika, zato po domovih zadišijo smreke, zasvetijo lučke. Materialni potrebi zadostimo z darili pod jelko, iz kuhi- nje zadišijo domače dobrote... Korenine praznika so globoke in njegov pomen presega vsa druga zgodovinska in politična dogajanja. Danes je božič tudi državni praznik, zaradi splošnega prazrurvanja pa nekoliko izgublja svojo prvotnost, skrivnostnost in intimnost. Zadnja leta mu manjka tudi del vremenske romantike: s snegom oblo- ženo drevje, ledene sveče, gaz v globokem snegu, božiček na saneh. V bistvu pa ostaja božič praznik rojstva. Rojstvo je samo po sebi velik dogodek. Če se rodi odrešenik, navaden smrtnik ali novo obdobje sonca. Korenine praznika so namreč prav tam, v soncu, ki pomeni življenje. Konec je teme in že kmalu po novem letu bomo zaznali večjo dolžino dneva. Tokrat že v novem stoletju in tre- tjem tisočletju. \^ ^ <£^'^ Vesel božič! (] Ustvarjalci kulturnega društva v Veliki Nedelji so letos pripravili gledališki spektakel Jezusovo življenje. (Več na strani 1 0.) Foto: Ema Žalar 2 Četrtek, 21. decembra 2000 - TEDNIK AKTUALNO PESTRA PODOBA RAZVOJA PODEŽEUA Sodbo SI vsakdo piše sam (nadaljevanje) Zavedati se je treba, da se države članice EU prostovoljno odločajo o izboru prioritet iz v prejšnjem sestavku opisane široke palete ukrepov za razvoj podeželja, ki so financirani iz različnih skladov. S podpisom različnih finančnih memorandu- mov se morajo zavezati k njiho- vemu natančnemu večletnemu načrtovanju, korektnemu izvaja- nju, strogemu nadzoru nad iz- vajanjem in ne nazadnje tudi k lastnemu sofinanciranju, pri čemer morajo svoj del sredstev zagotoviti tudi nosilci projektov, to so ljudje s podeželja ali tamkaj- šnje lokalne skupnosti. Od tod torej izvirajo velike razlike med različno uspešnostjo držav članic na področju spodbujanja razvo- ja podeželskih območij, kjer lah- ko morda kot najsvetlejša zgleda navedemo primera Avstrije in Irske. OB POGLEDU NAPREJ TRDNO NA ZEMUI Ne velja se slepiti, da bo pro- ces priključevanja, še bolj pa sam vstop v Evropsko unijo nekak- šna čarobna paličica, ki bo čez noč potegnila slovensko podežel- je iz razvojnega zaostajanja. Prav tako ni na mestu pretiran pesi- mizem, da bo v taistem procesu naše podeželje propadlo. Dejstvo je, da bo EU cenila naše pode- želje (in temu primerno vlagala vanj) samo toliko, kolikor ga bomo znali cenili sami in zmogli vanj tudi organizirano vlagati. Dokaz za to je program razvoja podeželja v okviru predpristop- ne pomoči Sapard, o katerem je bilo kljub relativno skromni da- režljivosti Unije pri nas že ve- liko zapisanega. Kljub temu je treba v Sapardu videti predv- sem svojevrsten pritisk Bruslja na uvajanje pravnega reda Uni- je. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), ki se poraja od začetka letošnjega leta, je prva evropsko primerljiva in- stitucija, ki so jo s tem prignali do sorazmerno hitrega organi- ziranja. Temu v prid govorita uspešno potrjen program razvo- ja podeželja, ki ga je Komisija ocenila za najboljšega v razredu desetih upravičenk do predpri- stopne pomoči. Po informacijah AKTRP ima sedaj vse niti v ro- kah Bruselj, saj morata domači akreditaciji slediti še bruseljska in podpis dveh memorandumov, sedemletnega in enoletnega. To naj bi se zgodilo v drugi polovi- ci novembra in bi potem lahko še letos objavili razpis, v kate- rem se bo sledilo dvema prio- ritetama: izboljšavi proizvodnih in tržnih struktur v kmetijstvu in živilskopredelovalni industri- ji ter gospodarski diverzifikaciji podeželja in izboljšavi podežel- ske infrastrukture še v tem letu. Program Sapard bo torej tudi ce- losten preskus naše implemen- tacijske sposobnosti za področje razvoja podeželja, kot ga trenut- no izvaja Evropska unija. Uroš Korbar, Kmečki glas (Vir: Evrobilten, št. 23, novem- ber 2000) JAVNI RAZPISI Naziv: Javni razpis za izbor svetovalcev za svetovanje v okviru programa pospeševanja podjetništva v sistem svetova- nja na podlagi napotnic - "vav- čerski sistem" Razpisnik: Pospeševalni cen- ter za malo gospodarstvo Rok prijave: Prve prijave mo- rajo biti poslane do 18. decem- bra 2000 do 14. ure, naslednja odpiranja prijav pa bodo tretji ponedeljek v marcu, juniju, sep- tembru in decembru 2001. Predmet: Predmet razpisa je izbor svetovalcev za različna po- dročja podjetniškega svetovanja v okviru programa pospeševanja podjetništva v sistemu sveto- vanja na podlagi napotnic - "vavčerski sistem", ki bodo v ob- dobju 2001-2003 izvajali sveto- valno delo za podjetnike, ki bodo vključeni v sistem podjetniškega svetovanja na podlagi napotnic - "vavčerski sistem". Pogoji prijave: Izbor svetoval- cev bo potekal v dveh korakih: 1. ugotavljanje usposobljenos- ti kandidata 2. preskus strokovnega znanja Vir: ULRS št. 108/2000 z dne 24.11.2000; stran 10512; Ob - 39304 Dokumentacija: Razpisna do- kumentacija je na voljo na PCMG oziroma na spletni strani http://www.pcmg.si. Kontaktna oseba: Daša Rako- vec, tel.: 01 58 91 884. Naziv: Razpis študijskih po- moči za subvencioniranje šolni- ne za izredni študij v študijskem letu 2000/2001 Razpisnik: Ministrstvo za šo! stvo in šport Rok prijave: Prijavo je pot- rebno poslati do 31. decembra 2000. Predmet: Razpis se objavlja za subvencioniranje šolnin za izre- dni študij strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki so za- posleni v javnem zavodu s pod- ročja vzgoje in izobraževanja ter so vpisani v študijske programe. Višina sredstev: 40.000.000 SIT Pogoji prijave: Na razpis se lahko prijavijo strokovni dela- vci, ki so zaposleni v javnem zavodu s področja vzgoje in izob- raževanja in so vpisani v 3. ali 4. letnik izrednega študija univer- zitetnih študijskih programov iz matematike, računalništva, fizi- ke, tehnike, nemškega jezika, angleškega jezika ter bibliote- karstva in jim šolnina za isti študijski program ni subvencio- nirana iz drugih javnih sredstev. Subvencija na posameznega prejemnika študijske pomoči je 210.000 SIT Vir UL RS št. 108/2000 z dne 24.11.2000; Stran 10512; Št. 605-0018/2000; Ob - 39559; Dokumentacija: Dodatne in- formacije so na razpolago na Mi- nistrstvu za šolstvo in šport. SLOvemja Doma v Evropi. GORNJA RADGONA / OCENA SEJEMSKEGA LETA 2000 Pomurski sef em isce mesto v Evropi Dogajanje v Gornji Radgoni, mestu ob Muri, od koder iz- haja znana penina, ki se bo v mnogih kozarcih penila tudi ob prehodu v novo leto, stoletje in tisočletje, je zaz- namovano z aktivnim sejemskih dogajanjem. Najbolj znan je kmetijsko-živilski sejem, ob njem pa sejem embalaže Inpak, sejem gradbeništa Megra in jesenski sejem Sadje. Pomurski sejem že nekaj let vodi tudi projekt slovenske vinske kraljice ter organizira vrsto drugih prireditev. Janez Erjavec, direktor Po- murskega sejma, takole ocenjuje uspešnost leta 2000: "V letu 2000 smo v Pomur- skem sejmu organizirali tri se- jemske prireditve, ob tem pa smo imeli še 34 projektov na različ- nih področjih, od vinske kralji- ce do raznih ocenjevanj. Ocena letošnjega leta je ugodna, recimo prav dobra. Po vsebini in kvali- teti prireditev bi lahko bila od- lična, vendar nam gospodarska situacija v državi in v tem delu Evrope kaže, da bomo morali na- rediti na področju razvoja, obis- kovalcev in infrastrukture korak naprej ali nekatere stvari spreme- niti. Premik na bolje bo potreb- no narediti na področju plačilne nediscipline in zmanjšati neka- tere stroške, da bi lahko v nasle- dnjih letih naredili korak naprej v posodobitvi infrastrukture in sejemskih programov." Na vprašanje, ali lahko od nove slovenske vlade pričaku- jemo odločne ukrepe na po- dročju plačilne discipline in ustvarjanja ugodnejših pogojev gospodarjenja, Janez Erjavec odgovarja: "Za gospodarstveni- ke je pomembno dvoje: upanje, da bo res bolje, drugič pa, da imamo vlado, od katere lahko pričakujemo, da bo štiri leta gra- dila stabilno politiko in da bo suvereno postavila svoje cilje, ki jim bo gospodarstvo sledilo in obenem vlado opozarjalo, kaj bi morala še storiti za gospodars- tvo." Pred nami je leto 2001, novo tisočletje. S kakšnimi občutki vstopate v to leto, kaj konkret- nega se bo dogajalo na vašem področju? "V naslednje tisočletje vstopa- mo z obstoječimi in v prvi fazi ne načrtujemo novih, obsežnejših projektov. Želimo, da obstoječi program Pomurskega sejma še izpopolnimo, dogradimo in ne- katere prireditve naredimo ko- mercialno učinkovitejše. Imamo namreč nekaj projektov, ki so komercialno uspešni, nekaj pa je takih, ki pomenijo naložbo za prihodnost. Slednji morajo prej ali slej prinašati začeti tudi ko- mercialne učinke. V letu 2001 in v naslednjih letih upamo, da nam bo uspelo sejemišče poso- dobiti, ga z infrastrukturo pribli- žati nivoju evropskih sejmišč, saj imamo le tako možnosti preži- veti v skupnem evropskem pro- storu. Cilj Gornje Ragone kot organizatorja sejemskih priredi- tev je, da postane središče tovrs- tnih sejemskih dogajanj v krogu 250 do 300 kilometrov." Namen sejmov je vplivati na gospodarsko dogajanje, obe- nem pa imajo množične prire- ditve močan vpliv tudi na svojo neposredno okolico. V kakšni slogi sta mesto Gornja Radgo- na in Pomurski sejem? "Na tem področju bomo mora- li v naslednjem obdobju narediti korak naprej. Sejem je že prera- sel okvire mesta in občine in s tem tudi mestno in okoliško in- frastrukturo. Če ne bosta mesto in okolica svoje razvojne strate- gije usmerila tudi v prilagajanje sejemskim dogodkom, potem se sejmu piše dokaj slabo. Sejem namreč ne more živeti brez so- delovanja okolice in tu je velika naloga tako na nas, organizator- jih, kot na občini in njeni po- litike, regijski in ne nazadnje tudi državni politiki. Nesmisel- no bi bilo, da bi vse velike sejem- ske prireditve organizirali samo v velikih centrih, temveč je prav, da se tudi veliki dogodki odvija- jo na robu države, kjer leži Gor- nja Radgona." Pomurski sejem je pred leti pristopil k projektu vinske kra- ljice, zadnja leta pa projekt tudi vodite. Ste torej ugotovili, da je projekt koristen tako za sloven- sko vinarstvo kot za sejemsko gospodarsko družbo, kakršna je Pomurski sejem? "S projektom vinske kraljice smo se srečali pred petimi leti kot generalni pokrovitelji. V za- četku nismo prav vedeli, kaj to pomeni, smo pa ocenili, da sodi k našim že ustaljenim projek- tom na temo vina. Če bi v projek- tu zasledovali samo komercialne učinke, potem bi morali priz- nati, da ja za nas nezanimiv. Na Pomurskem sejmu imamo nekaj projektov, v katerih išče- mo promocijske učinke in nam pomagajo pri realizaciji drugih prireditev. Imamo kmetijsko- živilski sejem, ki je priložnost za kmetijstvo in tudi vinogradniš- tvo, imamo največje ocenjevan- je vina v državi, številne druge projekte, kot je slikarska kolo- nija na temo vinogradi na obeh bregovih Mure, in še bi lahko našteval. Vinska kraljica je ne- kak zaključek kroga projektov, ki jih skupaj imenujemo zgodba o vinu." J. Bračič Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma v Gornji Radgoni KIDRIČEVO / EKOLOŠKI OTOKI SO ZAŽIVELI Zevesim mmtuue i odoadki v občini Kidričevo so pred nekaj časa bili postavljeni eko- loški otoki za zbiranje raznih vrst odpadkov. Na začetku je bilo nekaj skeptičnih mišljenj, vendar sedaj ti mali, a opazni mini zbiralni centri dobivajo vedno večji pomen, saj vedno več ljudi zavestno ravna z od- padki. Tekst infoto: Danilo Klajnšek Eden od ekoloških otokov v Apačah na Dravskem polju ILIRIKA - BORZNOPOSIliDNISKA HISA/ TEDENSKI KOMENTAR Naiveija rast SKB banlie Na Ljubljanski borzi se nadaljuje zmerno op- timistično vzdušje. Potem ko je prejšnji teden Slovenski borzni indeks prebil mejo 1740 točk, je v začetku tedna zopet padel pod to mejo, v zadnjih dveh dneh tedna pa poskočil za od- stotek in teden končal pri 1758,16 točkah. In- deks pooblaščenih investicijskih družb po več kot dveh mesecih rasti malce stagnira, v zadnjih dveh dneh pa je vendarle pridobil slabe pol od- stotka in v petek končal pri 1483,6 točkah. Na uradnem trgu je največjo rast zabeležila delnica SKB banke, ki je narasla na 3000 tolar- jev za delnico oziroma za dobrih 13 odstotkov. Rast je posledica ponovno obujenih govoric o prevzemu, ki naj bi se po vzdušju med borzniki skoraj zagotovo zgodil konec januarja. Ime stra- teškega partnerja je zaenkrat še skrivnost, do takrat pa bo delnica te banke podvržena špe- kuliranju. Zopet sta narasli delnici Leka in Krke, precej pa je pridobil tudi Istrabenz, verjetno za- radi vedno večje verjetnosti uspešne prodaje Si.Mobila. Za skoraj dva odstotka so naraste tudi delnice Pivovarne Laško in enotni tečaj je po enem mesecu zopet nad 4000 tolarji. Kolinska je za 720 mio SIT od Slovenijavina kupila blagovne znamke Cockta. Jupi in Fresh. 550 milijonov je stala blagovna znamka, med- tem ko ostalo odpade na opremo in znanje. Kupljene pijače bo začela Kolinska tržiti že pri- hodnji mesec, polniti pa jih bo začela aprila. Slovenijavino bo kupnino porabil za poplačilo obveznosti iz prisilne poravnave in za tekoče poslovanje ter so bo v prihodnosti povsem os- redotočil na vina. Pivovarna Union je zmagala v tekmi za nakup 12-odstotnega deleža Sarajevske pivovarne in je zanj plačala štiri milijone mark. Podjetje se je tudi obvezalo, da bo v posodobitev proizvodnje vložila še tri milijone mark, dodatno pa bo bo- sanska pivovarna dobila še licence za Uniono- ve pivo premium, lager pivo in multivitaminske sokove. V letu 1998 je pivovarna s 398 zapo- slenimi proizvedla 450 tisoč hektolitrov pijače, v lanskem pa okoli 700 tisoč hektolitrov. Četrta največja slovenska banka Abanka in trikrat manjša primorska banka Vipa sta podpi- sali pismo o nameri za združitev. Nova banka bi imela 6-odstotni tržni delež in bi postala tretja največja banka na trgu. Skupna bilančna vsota bi znašala 231 mrd SIT. Na izvenborznem trgu se je največ trgovalo z delnicami pooblaščenih investicijskih družb. Izjemno zanimanje je bilo predvsem za delnice Nikinih skladov. Tako je Nika 1 narastel kar za 44 odstotkov na skoraj 45 tolarjev, a nato do konca tedna padel na 35 tolarjev. Sklad Nika 2 pa je do petka pridobil skoraj 40 odstotkov. Tudi v teh dveh skladih se je očitno razplamtel boj za kontrolni delež. Rast se je konec tedna zopet okrepita, tako da vzdušje ostaja pozitivno in se pričakuje nadaljnja rast. Miha Pogačar TEDKiK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela. ki ga je ustanovi! Okrajni odbor OF Ruj leta 1948. izdaja RADIO-TEDNiK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmlgoc (v.d. odgovornega urednika), Jože Bračič, IVIajda Goznik, Vtki Klemenčič ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko RIbarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohortč (gratično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412 Celoletna naročnina 7.800 to- larjev, za tujino 15.600 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998. št 89. Nenaročenih fotografij in rokopi- sov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko RIbarič Strani na Internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednik@amis.net nabi ral n ik® radio-tednik. si TEDNIK • Četrtek, 21. decembra 2000 3 POROČAMO, KOMENTIRAMO UUBUANA / PREDSEDNIK KUČAN ODLIKOVAL GD PTUJ Za skupno dobro storili več frof drugi Predsednik države Milan Kučan je ob 130-letnici odiiltoval prostovoljno gasilsko društvo Ptuj s častnim znakom svo- bode. Odlikovanja je njim in drugim odlikovancem izročil na posebni slovesnosti v četrtek, 14. decembra, v veliki dvo- rani predsedniške palače v Ljubljani. Predsednik Milan Kučan je s srebrnim častnim znakom svo- bode ob 100-letnici odlikoval Zavod za gluhe in naglušne v Ljubljani za strokovno in or- ganizacijsko delo z gluhimi in naglušnimi ter govorno mote- nimi otroci. S častnim znakom svobode pa je odlikoval Nado Čuček Majcen za organizacijsko in strokovno delo na področju knižničarstva in arhivarstva v Sloveniji, dr. Izidorja Hafnerja za zasluge pri uvajanju raču- nalništva in logike v šolstvu, Centralno tehniško knjižnico v Ljubljani ob 50-letnici delova- nja za pomemben prispevek k razvoju knjižničarstva in infor- macijske dejavnosti, Zvezo in- ženirjev in tehnikov Slovenije ob 90-letnici za strokovno in družbeno koristno delo ter ob 130-letnici humanega delovan- ja prostovoljni gasilski društvi Ljubljana mesto in Ptuj. Podelitev odlikovanja je pred- lagala Republiška uprava za za- ščito in reševanje, predlog pa je podprla komisija predsedni- ka republike za odlikovanja. V imenu 68 članov prostovoljne- ga gasilskega društva Ptuj je odlikovanje iz rok predsednika Milana Kučana sprejel predse- dniku GD Ptuj Martin Vrban- čič. Predsednik Kučan je vsem dobitnikom državnih odliko- vanj iskreno čestital in ob tem med drugim dejal: "Spoj med civilno družbo in državo še ved- no ni dovolj čvrsto vpet, čeprav je razvoj ves čas vplival na po- vezavo med njima. Vi ste vsak na svojem področju prispevali k boljši kvaliteti življenja v Slo- veniji. Za naše skupno dobro ste storili več, kot so storili dru- gi, za kar smo vam vsi hvaležni. Ko smo se pred 10 leti odločili za samostojno Slovenijo, nam ni šlo le za državo kar tako, am- pak za državo, ki bo zagotavljala boljšo kvaliteto življenja, boljšo socialno varnost in lepšo sku- pno bodočnost. Vi ste k temu pripomogli največ, zato dovoli- te, da v imenu državljanov vam in vsem pripadnikom vaših or- ganov in društev iskreno česti- tam." V delegaciji GD Ptuj so se podelitve odlikovanja poleg predsednika Martina Vrbanči- ča udeležili še poveljnik društva Rudi Topolovec, podpredsednik Tonček Rakuš in kronist Štefan Čanačič. Podelitve odlikovanja so se udeležili tudi direktor Up- rave za obrambo Ptuj Stanko Meglic, podžupan mestne ob- čine Ptuj Milan Čuček, pred- sednik Gasilske zveze mestne Predsednik Kučan seje odzval povabilu Ptujčanov in se za spomin fotografiral s predstavniki GD Ptuj in ptujske delegacije (desno) ter predstavnild GD Ljubljana mesto občine Ptuj Franci Vogrinec in poveljnik zveze Janez Liponik ter vodja oddelka za splošne za- deve in svetovalec župana MO Ptuj mag. Janez Mere. Po slovesnosti je predsednik Kučan za vse udeležence v prostorih predsedniške palače pripravil krajši sprejem. To pri- ložnost so člani ptujske delega- cije izkoristili tudi za to, da so predsedniku izročili spominsko darilo - ptujskega kurenta in se mu zahvalili za to, da je opa- zil razliko in prvič v 130-letni zgodovini humanega delovanj odlikoval GD Ptuj z državnim odlikovanjem. Odlikovanje je priznanje vsem nekdanjim in sedanjim članom prostovoljnega gasilskega druš- tva Ptuj, kaj^ti to je največ, kar so si "zaslužili" za vseh tri tisoč in nekaj sto humanih akcij v svoji 130-letni zgodovini. Od- likovanje vsaj moralno odtehta številne neprespane noči, na tisoče prevoženih kilometrov, vsak njihov boj z ognjem v pri- peki, dežju in blatu, številne prevoze vode ob suši in onesna- ženju, reševanja ob poplavah, v prometnih nesrečah in drugje. M. Ozniec Predsednik Slovenije Milan Kučan izroča predsedniku GD Ptuj Martinu Vrbančiču častni znak svobode OSVITIITIV BOŽIČNEGA DilVISA Na Mestnem trgu na Ptuju bo jutri ob 17. uri prireditev ob osvetlitvi božičnega drevesa. Vorganizaciji mestne občine Ptuj bo v ptujskem gledališču 26. decembra ob 1 9.30 uri osrednja proslava ob dnevu samos- tojnosti. Slavnostni govornik bo župan mestne občine Ptuj Miro- slav Luci, koncertni program je pripravil ptujski pihalni orkester. NOVE DOZE CEPIVA PROTI GRIPI z ptujske enote Zavoda za zdravstveno varstvo so sporočili, da so prejeli novo pošiljko cepiva proti gripi. Cepijo se lahko vsi, ki to želijo, naročeni in nenaročeni. Proti pnevmokokni pljučnici za zdaj cepijo samo naročene, sprejemajo pa naročila za ce- pljenje po novem letu. POHftOC ZA PRIBIVAUi iOtfECi TiAtfMiiA [prevoznik Anton Medved iz Pleterij je v ponedeljek odpeljal I konvoj pomoči (oblačila in obutev) za razseljene prebivalce Novega Travnika, Čisto mesto pa je dodalo še kovinske zaboj- nike za odpadke. Oblačila in obutev so zbrali v okviru letošnje akcije Tekstil - usnje 2000. Iz centra akcije so tudi sppročili, da do novega leta več ne bodo delali. Qotem ko sta strokovni svet in svet Pokrajinskega muzeja Ptuj I podprla kandidaturo Aleša Ariha, profesorja geografije in zgodovine, diplomiranega geografa, za novega direktorja po- krajinskega muzeja, ga v imenovanje svetoma občin Ptuj in Ormož predlagata tudi komisiji za kadrovska vprašanja, volitve in imenovanja obeh občin, ki sta se o tem odločili na skupni seji v začetku tedna v Ormožu. Občinska sveta bosta o tem odlo- čala v petek, 22. decembra. ¥IŠIi PilMiJI PROSTOVgUNEGAIAVAitOVAiJA Spn/im januarjem 2001 se bodo povišale premije prostovo- ljnega zdravstvenega zavarovanja. Premije bodo višje za 9,2 odstotka, kar v povprečju pomeni 274 višjo mesečno premijo. Za vse tiste zavarovance, ki so se odločili za preoblikovanje za- varovanj za doplačila, pa bodo zneski povišanja nižji, so spo- ročili iz Vzajemne zdravstvene zavarovalnice. TA KONIC TEDNA NA PTUJSKI TV v »»» u-i..i»«»w»»«... II 1 1 „«»m>:m.,mm^........................ . Lis«« Četrtek: V filmskem kotičku ob 21. uri bo no sporedu risanka "Božični angel". Vsoboto ob 21. uri in nedeljo ob 10. uri: Po risanki "Božični večer mole Ane" bodo na spoedu domače viže, poljudna oddaja "Kdko biti zdrav in zmagovati" in oddaja o svetovnem motu športu. MG GOVORI SE... ... DA hodo ljudje v novem tisočletju pametnejši, saj je nji- hoz'a bolezen sedaj prešla na govedo. ... DA se je gneča za karne- valsko dvorano tokrat začela že tri mesece pred fašenkom. V vrsti pa ne stojijo obiskovalci, temveč organizatorji - vsak s svojo malho. ... DA so bili ksihti, ki so tr- dili, da se ptujsko fašenkovan- ,t izplača, skriti pod masko pretvarjanja. ... DA je novi časopis obudil staro pesem: Prlek priša, Pr- lek ša... ... DA je bilo leto 2000 za markovske upokojence uspeš- no. Pričakujejo pa še uspeš- nejše leto 2001, ko se jim bo pridružil sam župan. ... DA 5^ ni bilo nič slišati o bolezni norih bikov, zato po- trošniki preverjajo tudi spol mesa. ... DA k sedaj aktualnim ja- slim ne kaže privezati norih krav, ampak pametne osle. VIDI SE... ... DA je predsednik države ptujskim gasilcem izročil viso- ko državno odlikovanje, poleg tega pa še tisočtolarsko "plake- to" Franceta Prešerna... OD JOD m mm sv. roma/Novoletna minufka Učenci in delavci osnovne šole Tomaž pri Ormožu vabijo jutri ob 11.10 uri na petkovo novoletno minutko, da si v pros- torih šole izrečejo novoletno voščilo. Ob tej priložnosti bodo izročili tudi skromne denarne prispevke otrokom osnovne šole Stanka Vraza, družini Kelenc ter učenkama Doroteji in Jasmini Pravdič. Denar so zbrali tako, da so se učenci v ve- liki večini odpovedali svojim novoletnim darilom, (vki) ORMOŽ/Obisk dedka Mraza Otroci iz občine Ormož si v okviru Veselega decembra, ki ga pripravlja Zveza prijateljev mladine, lahko ogledajo pred- stavo Pridni otroci gledališča Potujoči škrat. Skupaj s pred- stavo bo potoval tudi dedek Mraz, ki bo obdaroval otroke, rojene med 1.3.1994 in 1. 1. 1999. Danes ob 16. uri bo ob- daritev na Kogu, ob 18. uri pa pri Miklavžu. Jutri ob 16. bo dedek Mraz najprej v Veliki Nedelji, nato pa ob 18. uri še v Podgorcih. V soboto ob 9. uri bo pri Sv Tomažu, ob 11. uri v Ivanjkovcih, ob 13.30 uri v Središči ob Dravi, ob 16. in 18. uri pa v Ormožu, (vki) 4 Četrtek, 21. decembra 2000 - TEDNIK KULTURA. IZOBRAŽEVANJE PTUJ / OSNOVNA SOLA MLADIKA V MEDNARODNEM PROJEKTU COMENIUS Evropske šole se spoznavajo... Sredi julija so se na ptujslii osnovni šoli Mladilia razve- selili obvestila za programe ElI: njihov predlog projekta z naslovom Mirno sožitje Evrope se začenja na naši šoli (Li- ving together peacefully in Europe starts at our o\vn scho- ol) je bil sprejet in potrjen. To pomeni, da ta šola sodeluje v evropskem izobraževalnem projektu v okviru programa COMENIUS. Takole nam je o tem poveda- la Kristina Vuzem, koordina- torka projekta na OŠ Mladika: "Od 1. do 5. novembra sva se z ravnateljico naše šole Sonjo Purgaj udeležili srečanja ude- ležencev projekta Comenius, ki je potekalo na osnovni šoli Ra- fal Nou v Palmi de Mallorci. Poleg Spancev, ki so nas go- stili, so bili prisotni še drugi predstavniki partnerskih šol iz Nemčije, Finske, Madžarske, Estonije, Italije in Poljske. Vsa- ka šola je predstavila svojo šolo in šolski sistem svoje države. Dogovorili smo se o tem, kako bomo sodelovali in komuni- cirali med sabo, kako bo po- tekal projekt in kako ga bomo predstavili. Zraven posredo- vanja dela učencev ene šole drugi šoli pa je izrednega po- mena tudi mednarodna izme- njava učiteljev partnerskih šol. Našo šolo bo predstavila učite- ljica glasbe konec maja prihod- njega leta na Finskem, k nam pa bodo predvidoma prišli iz Nemčije in Madžarske. Učenci bodo pri izvajanju projekta pridobivali nova zna- nja z različnih predmetnih po- dročjih, bogatili znanje tujih jezikov, dobili novega dopisne- ga prijatelja -nekateri učenci iz petega razreda že navezujejo stike z vrstniki na Finskem -, spoznavali prijatelje iz zelo drugačnih dežel, pisma in na- loge pisali z računalnikom in jih odpošiljali po Internetu. S svojim delom si bomo pri- zadevali uresničevati mirno so- žitje, strpnost, sprejemanje in spoštovanje sebe in drugih ter drugačnih," je sklenila Kristi- na Vuzem z OŠ MLadika. Ur Pa še spomin na srečanje udeležencev projekta Comenius: (od leve) ravnateljica OS Mladika Sonja Purgaj in ravnatelj osnov- ne šole v Palmi de Mallorci Jaume Parets z dvema učiteljicama SLOVENSKA BISTRICA / ENAJSTA STALNA RAZSTAVA "PETROLEJKE SKOZI CAS" M stmrimi ccisi v Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica so v bistriškem gradu ob že desetih drugih zbirkah v predbožičnem času, ob izteku leta, postavili novo, enajsto stalno zbirko, ki govo- ri o razvoju petrolejk skozi čas. Snovalci razstave ji skupaj z zbirateljem Francem Pajtlerjem dajejo poseben pomen. Gre za zbirko, ki je med obstoječimi prav gotovo najintim- nejša, človeški duši najbolj približana, vzbujajoč stare spo- mine na čase, ki smo jih še mi sami živeli in preživeli. V prelepem okolju okroglega grajskega stolpa z zanimivim le- senim stropom (ta izvira še iz časa pred 1623. letom) se v soju prikrite svetlobe svetlika nad 70 primerkov najrazličnejših petro- lejk, od tistih najstarejših, oljenk imenovanih (prva je iz Ptuja iz časa med 2. in 3. stoletjem, dru- ga pa s Pohorja, datirana v zače- tek 19. stoletja) do teh, ki so si "pomagale" že z električno žarni- co. Tako je v 23 zaprtih in osvet- ljenih vitrinah iztrgano času in pozabi izvrstno premično gradi- vo in samostojno ter pregledno dokumentira čas, ki ga je živel človek v odnosu do svetlobe in luči. Sploh pa je svetloba več- pomenska vrednota, in ji ne gre odrekati osrednje vloge v člove- škem razvoju, zalo se bo na raz- stavi marsikomu utrnila misel o lučeh, ki nas popeljejo skozi življenje, še posebej v tem mra- kobnem predbožičnem decem- brskem času. Kot je povedal zbiratelj Franc Pajtler, o njem smo že pisali, saj je ravno on "zakrivil" preneka- lero sedaj stalno razstavo v bis- triškem gradu (od molitvenikov do fosilov ter še nekaj drugih), je petrolejka ob drugih svetilih skozi stoletja zagledala "luč sve- ta" šele pred sto petdesetimi leti. Prelomnica na področju razsvet- ljave je nastala namreč 1850. leta, ko so v Ameriki odkrili velike zaloge nafte. Pet let poz- neje je naftni strokovnjak pro- fesor Benjamin Siliman mlajši skonstruiral novo vrsto petrolej- ke, revolucionarne za tisti čas. V Evropo pridejo petrolejke okoli 1860. leta in nedolgo zatem so se z izdelavo steklenih pet- rolejk spoprijeli tudi pohorski in kozjanski glažutarji. Tako so petrolejke počasi in vztrajno iz- podrivale čelesnike (trske), sve- če, laterne in steklene oljenke na ripsovo olje. Na podeželju je imelo vse več ljudi prenosne pet- rolejke ali pa take, ki so jih obe- sili na steno. Ponekod so visele tudi s stropa in imele na vrhu senčnik, ki je svetlobo razpršil po prostoru. Če se povrnemo k zgodovini petrolejke, moramo omeniti, da so jih veliko izdelali prav v pohorskih in drugih štajerskih glažutah. V pohorskih glažutah (Gornja glažuta pod Arehom) so izdelovali zahtevne petrolejke za meščamske sloje, za podeželsko prebivalstvo pa bolj navadne. Na našem podeželju se je ohra- nilo še veliko prenosnih petro- lejk "šturmance" imenovanih, ki so bile nadvse uporabno pode- želsko svetilo tudi še v času elek- trike. Pri pripravi obstoječe razstave so Francu Pajtlerju ter Stanetu Gradišniku, ravnatelju Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, pomagali številni strokovnjaki, tako iz Kanade, ZDA, pa tudi Martin Hittaler iz avstrijskega Barnbacha ter seveda številni do- mačini iz bližnjih in oddaljenih krajev, kjer je Franc Pajtler posa- mezne primerke dobil. Strokov- no pomoč pri postavitvi razstave mu je nudil tudi Jože Rataj, vi- šji kustos Pokrajinskega muzeja Celje. Odprtje razstave "Petrolejke skozi čas" sodi v predbožični in prednovoletni čas, zato so pri Zavodu za kulturo Slovenska Bi- strica poskrbeli za primerne iz- vajalce kulturnega programa. To je bil Rok Weber trio iz Ljublja- ne, ki je obiskovalcem v viteški dvorani pred odprtjem pričaral lep in nepozaben glasbeni večer. Vida Topolovec Petrolejka (kobaltno steklo, medenina, sredina 20. stolet- ja) v stalni zbirki »Petrolejke skozi čas« v bistriškem gradu PTUJ / PRVAKI Z OŠ OLGE MEGLIC Gosfife/fI in tekmovaki November je učencem osno- vnih šol ponudil vrsto regij- skih in državnih tekmovanj, na katerih so pomerili svoje znanje, spretnosti in srečo. Društvo diabetikov Slovenije je v sodelovanju z območnim društvom iz Ptuja in OŠ Olge Meglic pripravilo državno pr- venstvo v znanju o sladkorni bolezni. Ta šola je bila tudi gos- titeljica regijskim tekmovalcem v znanju iz računalniškega pro- gramiranja. Tekmovalci gostite- ljev so se dobro odrezali, saj so Andreja Emeršič, Vesna Foršne- rič in Jan Emeršič odnesli zlata priznanja z državnega tekmova- nja. Domen Stropnik in Luka Majcen pa sta se kot prva uvrsti- la na državno prvenstvo v raču- nalniškem programiranju. Na Olgi Meglic pa so dobili še tri državne prvake: Tamara Kolarič in Jan Emeršič sta dr- žavna prvaka v logiki v kategori- ji učencev petih oziroma osmih razredov, že prekaljena športnica Mina Markovič pa se je z osvoje- nim prvim mestom vrnila z dr- žavnega prvenstva v športnem plezanju. Mnoga tekmovanja, ki so ponujena učencem, omogočajo vsem, ki želijo preveriti znanje, spretnosti in srečo, vrsto prilož- nosti. Učenci se izkažejo v zvrsti. ki jim je blizu in ni predpisana z učnim načrtom. Tako z uspehi ali neuspehi s pomočjo men- torjev kalijo svojo samozavest, premagujejo ovire, pokažejo svo- je sposobnosti in znanje, krepi- jo samospoštovanje in pozitiven odnos do vrstnikov. Alenka Zenunovič Uspešnemu delu v šoli dodajajo nekateri učenci tudi uspehe iz- ven rednega pouka: Vesna, Andreja, Jan, Mina, Tamara, Luka in Domen FILMSKI KOTIČEK Predstavljajte si življenje brez daljinca, brez kapučina in avtomobilov. Ali bi takšno poma- njkanje sploh lahko prenesli? Gotovo ne — vse ima svoje meje, posebej sodobni človek. Vasica nekje v Himalaji. Ljudje živijo od pro- daje soli, ki jo z jaki tovorijo daleč v dolino. Nekega dne s take poti prinesejo mrtvega poglavarja. Njegov oče Tinle obtoži Karmo, najverjetnejšega naslednika poglavarja, da je zagrešil umor Vasica se razdeli na dva dela; starejše vodi izkušen, a star Tinle, mlajše pa močan in uporen Karma. Zgodbo pa popol- noma drugače doživlja Tinlejev vnuk Pasang, edini pravi naslednik nekdanjega poglavarja. Himalaja ni vedno povezana z ambicioznimi plezalci, ki so željni njenega vrha, in še bolj ambicioznimi smučarji, ki se spuščajo po nje- nih strminah. Na strehi sveta bivajo tudi ljudje, katerih samo življenje je bolj zanimivo od pod- vigov nekih alpinistov, pa vendar ne pridejo na naslovnice časopisov. Njihovo umirjeno biva- nje v sožitju z gorami je občudovanja vredno, pohvalno pa je tudi, kako je režiserju uspelo na platno prenesti življenjsko filozofijo teh lju- di. In v kakšnih razmerah je potekalo sneman- je? Predstavljajte si tovorjenje nekaj ton težke opreme na višino pet tisoč metrov, devetme- sečno snemanje in bivanje na Himalaji, pogoji dela nihajo od plus štirideset stopinj podnevi do minus petindvajset stopinj Celzija ponoči, k temu sodijo nenadni snežni viharji in nene- hno pešačenje. Ali se je trud izplačal? Preso- dite sami, toda prepričana sem, da boste film priporočali tudi svojim prijateljem. Torej ste se odločili, da svojega življenja ni- kakor ne bi zamenjali z načinom življenja ne- kih Himalajcev, Toda zakaj ste tako prepričani, da bi oni zamenjali z vami? Nataša Žuran TEDNIKOVA KNJIGARNICA Sreim Sreča prebiva v kakšni prijazni vasi (v Šenčurju, v Šentjurju, na Matajurju), včasih) počiva na gozdnati jasi ali se skriva med prihodnjin^ii časi; pazi, zdaj zdaj lahko predte šine in te za roko prime! Sreča stanuje za prvim ovinkom, za sedmim vogalom, pod zvezdnim utrinkom, pod trinajstim kamnom; pazi, ko kamen sreče odstraniš, da se po nesreči ne raniš! Sreča kroži okrog po stezicah svoj krog za krogom, morda pa stoji na tankih nožicah pravkar pred tvojim domom. Da ti postane družica. ne reci ji zbogom, a pazi, če vsega te hoče: tudi od sreče se joče! Tone Pavček: Majhen dober dan. Novo mesto; 1992 Sreče , blagodejnega miru, dobrih In lepih be« sed iz bližnjih ust (In tis- tih daljnih) in iz knjig ta pravih vam želim, dra* gl bralci Tednikove knji- garnice. In ne pozabite: vrata odprite te prazni- čne dni, da sreča pred vašimi durmi zaman ne stoji! Liljana Klemenčič TEDNIK - Četrtek, 21. decembra 2000 KULTURA, aOBKAZCVANJE ORMOŽ / ODDELEK VRTCA ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI Nit več v osmni domov Že drugi mesec deluje v sklopu vzgojnovarstvenega zavoda Ormož oddelek za predšolske otroke s posebnimi potreba- mi. Ustanovitelj je občina, ki tudi pokrije večji del stroš- kov oskrbnine. Za pet malčkov, ki oddelek obiskujejo, seje končala socialna izolacija, zanje pa skrbita defektologinja in pomočnica vzgojiteljice. Ravnateljica vrtca Marjeta Meško nam je povedala, da so se radi odzvali pobudi staršev. Priprave na odprtje oddelka so trajale celo leto, že od lanskega oktobra, saj je bilo potrebno marsikaj postoriti. Speljali so postopek za odprtje, se dogovo- rili z ustanoviteljem in financer- jem - občino Ormož ter poiskali ustrezen prostor. V umivalnici vrtca so opravili nekatere pre- delave in poiskali ustrezno op- remo učilnice. V letu 2000 je imela občina rezervirana sreds- tva za dodatne potrebe vrtca, ki so se tokrat porabila za ta od- delek. Občina je sprejela tudi ceno, ki je višja kot v drugih od- delkih, saj je lahko v oddelku po normativih, ki so določeni, naenkrat samo šest otrok, če so motnje težje, pa celo samo štirje. Cena na otroka je 143.000 tolar- jev, vendar levji delež prispeva občina, staršem pa se oskrbnina obračuna v skladu s cenikom za 3 do 5 let stare otroke v drugih oddelkih vrtca. TILEN, SAMANTA, MATEJ, NIKA IN EVA To so imena malčkov s pose- bnimi potrebami, ki imajo od prvega novembra možnost obi- skovati "vrtec" tako kot vsi dru- gi otroci. Eni imajo lažje, drugi večje težave. Trije so popolno- ma od odrasle osebe odvisni in nepokretni, dva pa imata manj- še motnje v razvoju. Z njimi se ukvarjata profesorica defektolo- gije Lidija Marin in pomočni- ca vzgojiteljice Valerija Vnuk. Obe so zaposlili za potrebe no- vega oddelka vrtca. Lidija Ma- rin je pred tem delala tri leta na OŠ Stanka Vraza. Za delo v vrt- cu se je odločila, ker si je zelo želela delati s predšolskimi ot- roki s posebnimi potrebami. Po- vedala nam je, da je pri delu z najmlajšimi potrebna večja in- terdisciplinarnost, to pa je za- gotovljeno s strokovnim timom. Nova praktična znanja si pri- dobiva z vsakodnevnimi izku- šnjami, teoretična pa v okviru podiplomskega študija. Program dela z otroki s posebnimi pot- rebami se bistveno razlikuje od programa dela v drugih oddel- kih vrtca. Je izrazito individu- alno naravnan, v prvi fazi pa je pomembno, da se otroka do- bro spozna, da se opravi analiza, na osnovi katere nato strokovni tim svetuje smernice za pripra- vo individualnega programa za slehernega otroka. V ormoškem vrtcu ga sestavljajo defektolo- ginja (vodja oddelka), klinični psiholog, zdravnik pediater, fizi- oterapevtka, logopedinja, social- na delavka in ravnateljica vrtca. Program za letos je že izdelan, defektologinja pa konstantno so- deluje predvsem z zdravnico pe- diatrinjo in s fizioterapevtko. Pomembno pa je tudi stalno sodelovanje defektologinje in pomočnice. Poudarek pri delu je na raz- vijanju motorike, fine motorike, slušnega zaznavanja, pozornosti in govora. Pri tem je zelo po- membna uporaba vseh čutil, preko katerih se razvijajo tisti potenciali, ki jih imajo otroci. Pomagajo si z uporabo različnih didaktičnih igrač in predmetov. Otroci se radi igrajo s posebni- mi terapevtskimi žogami, valji ter drugimi igračami, tako pač kot vsi drugi otroci. Z eno iz- med deklic poteka tudi indivi- dualno delo na računalniku. Posebni oddelek lahko obis- kujejo otroci od 1. do 7. leta sta- rosti. Če so motnje pri otroku manjše, lahko otroci nato obi- skujejo redno osnovno šolo ali šolo s prilagojenim programom, pri hujših motnjah pa bodo ver- jetno otroci lahko ostali tudi dalj časa v posebnem oddelku vrtca. Defektologinja Lidija Marin nam je povedala, da so starši otrok zadovoljni, saj so bili do sedaj z njimi doma zelo obreme- njeni, osamljeni ter izolirani od okolja. Tudi otroci radi obisku- jejo vrtec, nekateri celo nočejo domov, starši pa radi poklepeta- jo, ko pridejo ponje. Nekoč soci- alno izolirani otroci so končno prišli v stik z vrstniki in omogo- čena jim je normalna socializa- cija - vključevanje v okolje. Dva otroka iz oddelka, ki imata ma- njše težave, sta za eno uro ali več na dan vključena v delo dru- gih oddelkov, kjer so ju otroci lepo sprejeli ter se radi igrajo z njima. Glavni pomen odprtja oddelka pa vidi defektologinja Lidija Marin v možnosti teh otrok, da so vključeni v vzgojno-izobraževalni program ustrezne ustanove, ki ga ti "božji otroci", kot jih nekateri imenu- jejo, potrebujejo veliko bolj kot tisti, za katere znajo tudi starši sami poskrbeti. Majda Fridl Profesorica defektologije Lidija Marin skrbi za strokovni pro- gram dela, kije pripravljen za vsakega otroka posebej Eva s pomočjo pomočnice vzgojiteljice Valerije Vnuk prav rada riše po šipi. Foto: Majda Fridl LJUBUANA/ FUNDACIJA lURIKA POMAGA DIJAKOM IN ŠTUDENTOM Podelili prve šiiri šllpentHJe Fundacija ILIRIKA Je v skladu z namenom svoje ustano- vitve v novembru, slabo leto po ustanontvi ter registraciji, podelila štiri štipend^e, s katerimi bo pomagala otrokom, ki so osiroteli oz. bili zapuščeni od staršev ter živijo v rej- niških družinah. Štipendije so podelili trem perspektivnim srednješolcem ter enemu študentu: Matiji Ficku, ki obisku- je I. letnik Strojne tehnične šole v Ljubljani, Heleni Pokri- vač, ki obiskuje 2. letnik Srednje kemijske šol v Ljubljani, Lci Sobočan, ki obiskuje I, letnik Tehnične gimnazije v Ljubljani, in Tomažu Povšinu, ki obiskuje 1. letnik Visoke šole za turizem v Portorožu. V fundaciji je uspelo v ra- zmeroma kratkem času ak- tivnega poslovanja zbrati sredstva, ki zadostujejo vsaj za enoletno štipendiranje izbra- nih mladostnikov. Na žalost pa so se v letu poslovanja sreča- li tudi z velikim neposluhom širše javnosti v smislu pomoči dobrodelnim ustanovam, kot je Ilirika. Nezanimanje in ne- pripravljenost javnosti, name- niti vsaj simbolična sredstva uresničitvi namena fundacije, ki ga je med drugim potrdilo tudi ministrstvo za šolstvo in šport RS, lahko kaj kmalu pri- pelje to ustanovo v položaj, ko ne bo imela zadosti sredstev za redno pomoč že izbranim štipendistom. ORMOŽ / NOVICA IZ OSNOVNE SOLE Podpisana efco iistina že peto leto osnovna šola Ormož sodeluje v mednarodnem^ projektu Eko šola kot način življenja. V tem času sta pro-^ jekt vodili dve mentorici - ledino je zorala Brigita Brajko- vič, zadnje leto pa ga uspešno razvija Nataša Herga. i V minulih letih so se zvrstile številne dejavnosti, med kateri- mi je bila zelo odmevna razisko- valna naloga Vpliv potrošniške miselnosti na povečanje koli- čin odpadkov, ki je bila na tek- movanju ocenjena kot najboljša v državi. Med redne aktivnosti šolarjev sodijo zbiranje odpad- nega papirja, skrb za čebelnjak, ribnik, kotiček za živali in ras- tline v atriju šole. Varstvu okol- ja so namenili projektne dneve, vključevali so se v različne akci- je in kvize. Osnovna šola Ormož je v kraju vzor pretanjeno na- črtovane notranjosti in zunanje ureditve, kar je lahko v ponos zaposlenim in učencem. Zato so se letos prijavili tudi na nate- čaj za najlepše urejeno okolico šole. Številne aktivnosti, ki so v učencih vzpodbujale in privzga- jale lep odnos in skrb za zdravo in čisto okolje, so minuli petek pripeljale do podpisa eko lis- tine, s katero so potrdili svoje dejavnosti in prizadevanja k le- pšemu in prijaznejšemu okolju šole in kraja. Eko listino so podpisali župan Vili Trofenik, predsednik krajevne skupnosti Anton Šalamon, ravnatelj šole mag. Bojan Burgar, predsednik lovskega društva Stanko Fran- gež, Ivan Sever, član eko sveta, ter nacionalna koordinatorka za eko šole Sonja Oršič. vki Ob svečanem podpisu eko listine so učenci pripravili krajši program, kije govoril o vodi IVANJKOVCI / USTVARJALNE DELAVNICE OSNOVNO- ŠOLCEV Veseli deiember IVa osnovni šoli v Ivanjkovcih so ustvarjanje prazničnega vzdušja pričeli že v začetku decembra, ko so imeli ustvar- jalne delavnice. Projekt je pripravila Kristina Podgorelec, strokovna delavka šole, ki se je zanj odločila že tako zgodaj decembra, da lahko otroci naučeno preizkusijo tudi doma s starši še pred prazniki._____________^ Otroci so ustvarjali v 15 sku- pinah pod vodstvom mentorjev. Kot mentorji so delovali učitelji in tudi precej staršev, saj so delo v nekaj skupinah vodili starši, v vsaki skupini pa je sodeloval vsaj eden od staršev. Otroci so se preizkušali v izdelovanju jaslic. čestitk, najrazličnejših okraskov za dom in praznično mizo, pekli so pecivo, pletli korobače za te- pežni dan, vezli praznične mo- tive, slikali na svilo in steklo, izdelovali adventne venčke in ikebane ter najrazličnejša daril- ca, s katerimi lahko preseneti- mo najbližje. Pri svojem delu so si prizadevali predvsem za kvali- teto, ne kvantiteto. Učencem so želeli pokazati, kako lahko kori- stno in kreativno izrabijo prosti čas in kako prijetno je druženje s starši ob delu, saj je večno po- manjkanje časa le izgovor, zaradi katerega so družine vedno manj skupaj. Za delo so potrebovali precej materiala, ki so jim ga prijazno odstopili pri Papirnici Posrednik Ormož, Papirnici državne založ- be Ljutomer ter Cvetličarni Iris, pomagali pa so jim tudi pri NKB Maribor - šolski hranilnici. Ob zaključku projekta so pripravili prijeten program, v katerem so obudili spomine na dolge zim- ske večere, kakršne so preživljali v teh krajih nekoč. V sodelova- nju krajanov in skupine učencev šole je nastal prijeten program, popestrili pa so ga pevci pevske- ga zbora iz Ivanjkovcev. vki Potem ko so se zabavali z ustvarjanjem izdelkov, so jih otroci tudi zelo uspešno prodali PTUJ / KNJIGA V VRTCU Poznate projelit ffn/fgobvbe? V vrtcu Mačice otroci sode- lujejo v projektu Knjigogu- be, čeprav so stari samo od 1 do 3 let. Všeč so jim skri- vnosti, ki jih spoznavajo v knjigah iz zbirke "Malčko- va pobarvanka". Da bi si lažje predstavljali vsebino pravljice, so jim vzgojitelji- ce zaigrale lutkovno pred- stavo "Zelo lačna gosenica". "Obiščite nas in videli boste, kako veselo si krajšamo čas, ko smo v vrtcu," so povedale delav- ke kolektiva vrtca Mačice. Ur 6 Četrtek, 21. decembra 2000 - TEDNIK ZANIMIVOSTI BOZIC - KRŠČANSKI IN DRUŽINSKI PRAZNIK Besede o sreii^ zdravju in veselju Božič se nam približuje s hitrimi koraki. Zdi se, da priha- jata vsako leto prej. Menda k temu nekaj pripomore tudi okraševanje, saj naši kraji kmalu po andrejevem (30. no- vember) dobijo praznično podobo. Prav tako nas vabijo številne reklame k nakupu božičnih in novoletnih daril. Kljub vsej današnji komercia- lizaciji božičnih praznikov pa v teh dneh počnemo marsikaj, kar ima svoje korenine v davni pre- teklosti, ko je bil človek veliko bolj povezan z naravo in njenimi ciklusi. Zima se je pričela 20. de- cembra in vsi stari narodi so naj- krajši dan v letu (zimski solsticij) slavili z ognjem, ki je simbolizi- ral sonce in upanje na njegovo vrnitev Rimljani so 25. decem- bra slavili dies natalis soliš invic- ti - čas rojstva nepremagljivega sonca. Značaj upadanja smrti in novega rojstva ob koncu starega in v začetku novega ciklusa je na- vzoč v vseh svetovnih kulturah. Zelja po svetlobi in toploti ra- vno v času zimskega kresa po- jasnjuje, zakaj je bil dan Kristu- sovega rojstva postavljen prav na 25. december. Dan, ko se je rodil Jezus, prinašalec svetlobe in to- pline vere, se je zdel dober nado- mestek za ta poganski praznik. Natančen datum Jezusovega rojstva sicer ni znan, ker v tis- tem času niso zapisovali rojstnih podatkov. Kljub temu pa lahko teologi danes z veliko verjetnos- tjo trdijo, da je bil rojen pozimi, saj so Rimljani popisovanje pre- bivalstva, v času katerega naj bi se rodil Jezus, postavili v zimski čas, ko na polju ni bilo več dela. Tako se po štirih adventnih ne- deljah na božični večer zazdi, kot da je posijala luč v mrakobnost zimskih dni in spet se je rodilo upanje, s katerim bo človek lažje in lepše zaživel. Na ta praznik se pripravljamo že ves decem- ber. Vrata okrasimo z adventnim venčkom za dobrodošlico prija- teljem, ki nas obiščejo. V vazo postavimo veje, ki smo jih od- rezali na praznik sv. Barbare ali Lucije; razcvetele se bodo do bo- žiča. Na barbarino ali lucijino posejemo v plitve posode žito, da vzkali in ozeleni do božiča. Ta zeleni okras ponavadi postavimo k jaslicam. Žito puste ponekod rasti do sv. Treh kraljev, najpo- gosteje pa do svečnice. Na Šta- jerskem so ga včasih okrasili še s pisanimi umetnimi (papirnati- mi) cvetlicami, ki so jih zatikali med žitne bilke. Ko žito zraste previsoko, ga postrižejo. Ljudje danes ne sprašujejo po smislu te šege, drže se je iz nava- de, pa tudi zato ker jim je mlado zelenje v hiši všeč. Pa vendarle tu in tam še verujejo, da bo letina prihodnje leto obilnejša, če žito vsejejo za božič. Malokdo ve, da je imela ta šega obredni pomen že pred tisočletji, ko so v zim- skem času z zelenjem kljubovali otrplosti in smrti. Čar zelenja naj bi zadrževal ginevajoče življenje narave. Predbožični čas je tudi srečni čas otroškega pričakovanja, ki mu ni konca ne kraja, saj se pre- senečenja z darili vrstijo od Bar- bare, Miklavža, Lucije do božiča. Vzdušje pričakovanja v družini se začne že na začetku decembra, ko se pripravi družinski posvet, kako praznovati letošnji božič. Nadvse pomembno je, da si za vse opravke vzamemo dovolj časa, pa tudi zase in svoje najbližje. Več kot še tako drago darilo je vreden lep spomin, ki ga bodo naši otro- ci in domači nosili v srcu vse živ- ljenje - spomin na topel, prijazen, z ljubeznijo prežet praznik, ka- kršnega bodo poskušali čez leta tudi oni pripraviti svojim otro- kom in domačim. ZAČETKI PRAZNOVANJA BOŽIČA Misel o praznovanju Kristuso- vega rojstva se v Cerkvi ni zlah- ka uveljavila, saj so mnogi v tem videli pogansko šego. Z zaplete- nimi računi so poskušali dogna- ti prvi dan Kristusovega rojstva, pri čemer so prihajali do zelo različnih datumov Nazadnje so se vendarle sporazumeli, da se je Kristus rodil v noči s 24. na 25. december. Ta čas se je ujemal s poganskim praznikom rojstva sonca, ki so ga praznovali 25. de- cembra. Ker so zimski kres ena- ko veselo praznovali tako pogani kot kristjani, se je Cerkev odloči- la za ta dan in tako je veseli dogo- dek Kristusovega rojstva prekril poganski spomin mladega sonca. Mlada krščanska cerkev je upa- la, da bo z novim praznikom pregnala šumne poganske obho- de rimskih saturnalij (od 17. do 23. decembra) in januarskih ko- led (1. januar) ter tako premagala čaščenje boga Mitra. Težko bi rekli, kdaj natančno se je uveljavil praznik Kristuso- vega rojstva, je pa znano, da je papež Liberij 360. leta sezidal v Rimu kapelo božjega rojstva, ki je od 9. stoletja dalje znana kot bazilika Santa Maria Maggiore. Božič je bil dolgo časa praz- nik, ki so ga obhajali le v cerkvi in ljudje so jih slavnostno kra- sili z zelenjem, v bogoslužje pa so vpletali božične prizore, iz ka- terih so pozneje nastale božične igre. Moralo je miniti kar nekaj stoletij, da se je praznovanje Kri- stusovega rojstva premaknilo iz cerkve. V 14. stoletju je zaživelo v ženskih samostanih, barok in protireformacija pa sta božični praznik približala družini. BOŽIČNO^ OKRAŠEVANJE Iz čarodejne moči zimzelenega rastlinja se je razvilo krašenje "hi- šnega svetišča" ali "bogecovega kota". Enako kot nekoč ga tudi danes ozaljšajo s smrečjem, brš- Ijanom, omelo, božjim drevcem ali zimzelenom. V Slovenskih go- ricah srečujemo v "bogecovem kotu" poleg že omenjenega zele- nja še mah in papirnato okrasje (vence, pentlje). Marsikje visi iz- pod stropa "svetu duh", ki ga pred- stavlja ptič. Posebno lep okras so krone ali lestenci iz slame, pa- pirja ter rdeča jabolka ( Miklavž pri Ormožu, Sv Ana v Sloven- skih Goricah, Sv Jurij ob Ščavni- ci, ljutomerska okolica. Središče). Okrasitev je bila pač opravljena glede na spretnost domačih: če so bili manj spretni, so bogkov kot okrasili samo z zelenjem. Podobno je bilo v Halozah (Zavrč, Cirkulane, Žetale), kjer pa so radi prekrivali z zelenjem vso izbo in jo ozaljšali še s papir- natim okrasjem. Radi so naredi- li tudi papirnate verige, košarice in pentljice, iz slame ter raz- novrstnega zelenja pa lustre, ki so imeli v sredini hišnega duha (Cirkulane, Žetale). Pastirji so na paši duha v obliki ptice spret- no sestavljali iz prirezanih trščic. "Duh" je moral viseti pod stro- pom na dolgi vrvici, ki so jo z drugim koncem pritrdili na vra- ta. Ko so se ta odprla, je priplaval "duh" nad mizo v kotu, ko so se zaprla, pa se je ponovno vzdignil pod strop v kotu. Na Ptujskem polju so okrasje izdelovala dekleta v adventnih večerih, ko so se zbirala zdaj pri eni, drugič pri drugi hiši. Tudi tu so poznali "duha" - goloba, ki se je spuščal in dvigal nad mizo. Božično okrasje so imeno- vali "paradiž" ali "nebo" (Lovrenc na Dravskem polju, Moškanjci, sv Urban) Tudi v pohorskem in podpo- horskem svetu ni bilo božiča brez "paradiža". Bogecov kot so krasili z jelkinimi vejicami, bršljanom, papirnatimi venci in kitami, rde- čimi jabolki, smrečje pa so zatika- li tudi za table (podobe svetnikov) in tramove. Ni pa manjkal duh v obliki ptice, privezan na vrvici, da se je spuščal in dvigal. Včasih kakšna hiša ni imela duha. Tam so se pač znašli tako, da so obesi- li rdeče jabolko in vanjo zasadili peresa domačih kokoši. BOŽIČNO DREVO Danes si božiča ne moremo za- misliti brez okrašene smrečice, to je božičnega drevesa, ovešene- ga z okraski in z gorečimi sveči- cami, ki jih v sedanjem času vse bol) zamen)U)e)o z električnimi žarnicami. Vendar je nekoč ve- ljalo okrašeno božično drevo za "nemško" šego, ki so jo v naša mesta prinesli nemški priseljen- ci. Okrašeno božično drevo so postavljali nasajeno v leseni križ. Prva poročila o okrašenem dre- vesu so se v Evropi pojavila v 17. stoletju. Pri nas na kmetih pa je ostala ta navada neznana, ker jo je nadomeščala starejša neokra- šena smrečica, ki je po večjem delu Slovenije morala o božiču viseti v bogecovem kotu. Pa ne samo tam. V Zavrču so nekoč o božiču na primer postavljali neo- krašeno smrečico tudi na plot ali pa jo zasadili k studencu "v za- hvalo za vodo". Najpogostejša je bila viseča smrečica v hišnem kotu, ki pa je bila redko okrašena. Viseča smrečica je imela v Slovenskih goricah vrh zgoraj ali spodaj, okrašena pa je bila s trakovi iz pi- sanega papirja, jabolki in orehi. Imenovali so jo "božje drevce" ali pa tudi "betlehem" (Jarenina). V Halozah so poznali visečo "hoj- kico", navadno z vrhom zgoraj in okrašeno s papirnatimi "pantelj- ni", jabolki ter orehi. Viseči betlehem z vrhom spo- daj ali zgoraj je poznalo vse Ptuj- sko polje, bil pa je navešen s papirnatim okrasjem, sadjem in slaščicami. Pohorski svet je poznal maj- hno visečo smrečico v kotu z vr- hom navzdol. Bila je okrašena s papirnatim okrasjem, orehi in ja- bolki, rekli pa so ji "košek". Šega obešene smrečice je kma- lu po drugi svetovni vojni odmrla in nadomestilo jo je okrašeno sto- ječe novoletno drevo, kot so zače- li poimenovati nekdanje božično drevo. V zdajšnjem času pa se sta- ro poimenovanje ponovno vrača. JASLICE Ni bolj romantične in prav- ljične podobe za oči v času bo- žiča, kot so jaslice, ki v neštetih podobah stojijo okrašene po na- ših domovih in cerkvah. So eden najznačilčnejših simbolov praz- novanja Kristusovega rojstva. Tudi razvoj jaslic je bil dol- gotrajen. Najprej sta Kristusovo rojstvo prikazovala cerkveno sli- karstvo in kiparstvo. Najstarejša podoba rojstva na slovenskih tleh je na samostanskem pečatu ne- kdanjega benediktinskega samo- stana v Gornjem Gradu iz 13. stoletja. Od leta 1300 dalje je mo- tiv rojstva pri nas zelo pogost na gotskih freskah. Šele plastič- ne ali reliefne upodobitve rojstva na gotskih krilih oltarjev sO se nekoliko približale bistvu jaslic, vendar to še niso prave jaslice. Najprej se začenjajo pojavljati zibelke s kipcem deteta v žen- skih samostanih kot pripomoček za premišljevanje o Kristusovem rojstvu, kar pa je že ena izmed korenin naših domačih jaslic. Toda zibelka z detetom se vzpo- redno pojavi tudi v božičnih igrah, ki so jih kot dopolnilo slu- žbe bojže igrali že od srednjega veka po cerkvah. V 17. stoletju srečujemo jaslice po vseh cer- kvah. Iz 1762. leta so v Ljublja- ni ohranjene omarične jaslice iz kapucinske cerkve. V 18. stoletju se pojavljajo rokokojske, drobne miniaturne porcelanaste plasti- ke, ki so dale nov zagon pri raz- voju jaslic. Pri nas je janzenizem skušal zatirati jaslice, vendar brez večjega uspeha. Pravi razvoj so jaslice dosegle s svojim vstopom v domove. Slo- venske hišne jaslice iz 19. stoletja so se naslanjale na ljudsko obli- ko kotnih jaslic. Po letu 1900 so se jaslice predvsem v meščanskih hišah pričele umikati božičnemu drevesu in se omejile na tiskane "zložljive" jaslice, ki pa niso ime- le večje umetniške vrednosti. V kmečke domove so jaslice prišle verjetno v 19. stoletju. Tudi v naših glasilih se od 1830 dalje pojavljajo opisi o njihovem izde- lovanju. Slovensko ljudstvo si je ustvarilo svoj tip jaslic. Postavlja- lo jih je na triogelno desko v bo- govem kotu. Naredili so hribček, na vrhu je bilo mesto Betlehem, ob spodnjem robu pa hlevček. Izdelovali so figurice iz lesa, pa tudi ploske figure, izrezane iz pa- pirja. Figurice so tudi odločale, kakšna bo celotna zgradba jaslic. Marsikaj so tudi poslikali. Jas- lice so danes iz bogkovega kota preselili na predalnik ali mizo in predstavljajo pravo pokrajino z raznimi svetlobnimi efekti. ^ Kako pa je v današnjem času? Še vedno krasijo naše domove in cerkve jaslice najrazličnejše izde- lave in materiala, vendar pa je iz leta v leto tudi več "živih" jaslic. Med prvimi so bile tiste v Po- stojnski jami, lansko leto so se potrudili v Studenicah pri Polj- čanah, pa v Gorišnici in še kje. BOŽIČNE JEDI, PESMI IN SVETI VEČER Brez božičnih jedi božič ne bi bil to, kar je. Pri nas jih je izred- no veliko in se med seboj razliku- jejo po pokrajinah, zgodovinskih obdobjih in raznih vplivih. Po- sebno mesto ima pri tem božič- ni kruh, ki ga je treba položiti na mizo in pogrniti z belim prtom. V različnih pokrajinah ga razli- čno imenujejo. Najpogosteje se mu reče poprtnik ali poprtnjak. Druga imena za božični kruh so božičnik, božič, župnik, mižnik, pomižek, stolnik ali močen kruh. Da pa se lahko pripravi božična večerja, je po stari navadi potreb- no v hiši in okoli nje vse počititi. Vsi smo že opazili lučke vsepov- sod po naši deželi. Stara navada je, da za božič vso noč gori luč na mizi, v jaslicah ali pred njimi. V starih časih je bila luč tolažba po- kojnim, ki so si želeli toplote in svetlobe. Zdaj je nezavedni sim- bol luči spomin na-luč sveta, ki je v sveti noči prišla na svet. Da- nes je sveče zamenjala elektrika, ki daje jaslicam še poseben čar. Vse se je umirilo. Sveti večer je. Otroci se ne morejo nagledati jaslic, nekdo od domačih prične peti. Vrstijo se stare božične psemi, ki sodijo med najlepše bisere ljudskega ustvarjanja, do- segajo jih samo še ljubezenske pesmi. Med najbolj priljubljeni- mi je brez dvoma "Sveta noč, bla- žena noč", nastala 1818. leta v avstrijski vasici Oberndorf. Bese- dilo je napisal tamkajšnji župnik Joseph Mohr, uglasbil pa njegov prijatelj Franz Xaver Gruber, uči- telj iz vasi Arnsdorf Pri polnoč- ni maši je Mohr igral kitaro in pel tenor, z basovskim glasom se mu je pridružil še Gruber, pri re- frenu pa cerkveni zbor. In tako se je rodila najlepša božična pesem, ki je 1840. leta prvič prepotovala Atlantik in se tako razširila v vse dežele sveta z rimskokatoliš- ko veroizpovedjo. Dolgo je velja- la za ljudsko. Avtorja sta umrla, še preden sta izvedela za slavo svoje božične pesmi. Nikdar v letu v družini ni tako slovesnega občutja, saj se danes v času večnega hitenja le redko zbe- rejo vsi pod domačo streho. Za božič naj bi prišli vsi, ki so zdoma, domov na obisk. Za kratek čas do- živi družina vsaj trohico nekdan- jega vzdušja, ki ga bodo ponesli naprej, naslednjim pokolenjem. Po večerji pride za otroke naj- bolj pričakovano: mati postavi na mizo sladkarije in vsi radi po- sežejo po njih. Sedijo okoli mize, se sladkajo in pomenkujejo. Tako bodo lažje počakali na polnočni- co. Pred polnočnico pride na vr- sto še božično obdarovanje. To je bilo nekoč skromno (morda ore- hi, lešniki in kaj podobnega), da- nes pa so darila vse bolj bahava. POLNOČNICA Ure pred polnočnico hitro po- tečejo. Manjši otroci zaspijo, malo večji se ne morejo ločiti od televizije, odrasli pa se prip- ravijo, da bodo šli k polnočnici. Nekoč je vsaj eden ostal doma, ostali so se napotili proti cerkvi. Svetili so si baklami, danes z ba- terijami ali pa se peljejo kar z avtomobili. K odhodu jih je opo- minjalo streljanje pri cerkvi, da- nes so to žal petarde. Nekoč so verniki odšli v osvetljeno cerkev, pokanje je prenehalo in pričela se je masna slovesnost. Navadno je vključevala božično igro, ki je prikazovala dogajanje v jaslicah. Oglasile so se lepe božične pes- mi. Organist se je tu in tam izka- zal celo s kakšno novo pesmijo. Po polnočnicah so vsi pohiteli domov, češ, kdor bo prvi doma, bo vse leto zdrav in močan in bo vsako delo opravljal z lahkoto. BOŽIČNI DAN KOT PRAZNIK Božični dan je sveti dan, naj- svetejši v letu. Vsi so ga spo- štovali. Ko so se ljudje zjutraj srečevali, so si segli v roko in si voščili srečne praznike, zdravja in veselja, nihče pa ni stopil čez tuji prag. Tako svet je bil sveti dan, da ljudje niso hodili zdoma, tudi sosed k sosedu ne, samo v cerkev in domov. Kdor je ravnal drugače, bi v hišo prinesel nes- rečo. V Prekmurju in Beli Kra- jini pa je bilo ravno obratno: božičnega gosta imajo v visokih časteh, a priti mora predpoldne, pred kosilom, nato pa je sedel z domačimi k praznični mizi. V zvezi z božičem so se ohrani- la prenekatera verovanja. Če si za božič zaspan, boš zaspan vse leto. Če na sveti večer, ko greš k polnočnici ali od nje, padeš, boš še tisto leto umrl. Tudi vremen- skih pregovorov je nekaj. Ome- nili bomo samo nekatere: "Dež in veter pred božičem jamo ko- plje rad mrličem. Božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje. O božiču zeleno, v veliki noči sneženo. Božični dež vzame rž." Praznovanje božiča je danes v moderni dobi v marsičem druga- čno od prejšnjih časov, predvsem zaradi komercializacije gre bolj za posvetni kot za cerkveni praz- nik, kljub temu pa ima ta še ve- dno najlepši družinski praznik v letu še vedno pridih skrivnostne starožitnosti. Vir: Niko Kuret: Praznično leto Slovencev j Vida Topolovec "Tiste dni je izšet ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bit Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betle- hem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popi- sat z Marijo, svojo zaročenko, kije bila noseča. Ko sta bita tam, so se ji dopolniti dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povita in položila v jasli, ker v preno- čišču zanju ni bito prostora." (Ev. po Luku) Foto: Marija Slodnjak TEDNIK - Četrtek. 21. decembra 2000 7 OD rOD f M TAM LAPORJE / NA OBISKU PRI ŽUPNIKU IN BISTRIŠKEM DEKANU JANEZU OSVALDU V štinintrideselih letih službe kar ena/sf dekretov Na laporskega župnika in dekana bistriške dekanije Jane- za Osvalda sem postala pozorna pred štirimi leti ob bla- goslovitvi mrliške veže na Zgornji Ložnici. Zaradi njegove nekoliko drugačne in mehke izgovarjave sem bila radoved- na, kdo neki je ta duhovnik. Kasneje sem izvedela, da je la- porski župnik in dekan bistriške dekanije, a je dolgih 25 let služboval v raznih krajih Kosova in Makedonije in od tod tisti nekoliko drugačen naglas in mehkoba izgovorjave. V duhovnika je bil posvečen 1966. leta in od takrat je bil z dekreti kar enajstkrat premeš- čen - desetkrat, ko je služboval kot duhovnik na Kosovem in v Makedoniji, enajstič pa, ko je prišel ponovno v Slovenijo. Drugo srečanje je bilo pred nekaj več kot tremi leti, ko je v laporskem Slomškovem domu gostil drugi razred laporske os- novne šole, ki je zaradi pros- torske stiske v tamkajšnji šoli (danes ima kraj lepo in dovolj prostorno šolo) imel pouk v teh prostorih. Ni odveč zapisa- ti, da so se šolarji v Slomško- vem domu kljub oddaljenosti od šole lepo in dobro počutili. Janez Osvald je prostorsko sti- sko šole razumel, dobro pa se je razumel tudi z malimi šolarji in njihovo učiteljico. Tretje srečanje v tem predbo- žičnem času pa je že bilo neko- liko bolj zapleteno, saj ima kot dekan in župnik srednje velike fare, ta šteje okoli 1650 duš, ve- liko opravkov. Že v naprej se je opravičil, da ob sicer dogovor- jeni uri najbrž ne imel časa, ka- sneje pa je na voljo, kljub temu da ga je že čakala večerna maša. Ker je bil lep in sončen popol- dan, je odšel na obisk k duho- vniku, ki v Poljčanah preživlja jesen življenja, in ga popeljal celo na krajši sprehod. Pa tudi sicer v tem predbožičnem in novoletnem času obiskuje bol- ne in ostarele farane. V župnišču, ki se mu že dobro poznajo leta, za temeljito obno- vo pa najbrž ne bo nikoli do- volj denarja, sva kasneje bolj na hitro poklepetala o najnujnej- ših rečeh, ki jih za takšno pisan- je potrebuješ. Tako mimogrede bolj potrdi kot pove, da si je le- tošnje poletje naložil šesti križ, a to ni ravno vidno. Kljub vse- mu pa v njegovi govorici ni samo tisti nekoliko tuji naglas, pridobljen v dolgih letih služ- bovanja na tujem, temveč še ne- kaj drugega, zato ga seveda iz gole radovednosti vprašam, kje so njegove korenine. Pove mi, da je rojen v Gornji Radgoni, Prlek torej in sokrajan prof. dr. Antona Trstenjaka, na kar je po- nosen. O svojem bivanju in delova- nju na Kosovem in v Makedo- niji ni zgovoren, vendar izvem nekatere podrobnosti. Veliko je potoval iz kraja v kraj; imen si nisem mogla zapomniti, pa saj je vseeno, tako ali tako jih pri nas ne poznamo. Rad pa pove, da se Albanci rimskokato- liške veroizpovedi ločijo od tis- tih muslimanske veroizpovedi. Seveda se je moral navaditi na njihov značilni patriarhalni na- čin življenja, vendar kot rad po- udari, ti kraji, kljub temu da jih imamo za revne, to niso. Le lju- dje živijo drugače kot mi. Veliko napredka so v te kraje prinesli številni Albanci, ki so odšli v svet s trebuhom na kruhom. Z denarjem, ki so ga zaslužili v tu- jini, so si zgradili hiše, pa tudi sicer so veliko pripomogli k na- predku domačih krajev in ljudi. Ko ga povprašam po nepisme- nosti, pove, da ta ni tolikšna, kot je v preteklosti o tem govori- la statistika. Mlajši rodovi so že opismenjeni, kljub temu da Al- bancem v prejšnjih časih ni bilo z rožicami postlano, saj so bile albanske šole nezakonite, v do- mačem jeziku so mlade ljudi po- učevali po domovih. Tudi sam se je naučil njihove govorice; to pa ni sedanja albanščina, ki je žal nametana skupaj iz vseh ve- trov in je kombinacija dveh gla- vnih narečij, pač pa njihov stari knjižni jezik, ki ga še vedno go- vorijo ljudje na podeželju in ga je Enver Hodža ukinil. Še vedno je v kontaktu z ljud- mi iz tistih krajev, kjer je preži- vel najlepša leta življenja. Tudi ob lanskoletni vojni je imel ve- dno vse informacije, kaj se je tam dogajalo. Ko ga vprašam po imenih nekaterih Albancev, ki so se pred desetletji preselili kot ekonomski emigranti v Slove- nijo, se jih seveda spomni in celo pove, kje so bile njihove hiše. Na vprašanje, kdaj je odšel iz tistih krajev, odgovori z ne- koliko trpkim glasom: "Pet mi- nut pred dvanajsto." V Slovenijo je prišel po kon- čani naši slovenski vojni 1991. leta in bil z enajstim dekretom imenovan za župnika v Lapor- ju pri Slovenski Bistrici. 1994. leta je zamenjal prejšnjega de- kana, ki je zaradi bolezni prosil za razreššitev tega dela. Čisto ob koncu ga še vprašam, ali je raz- lika med delom, ki ga je kot du- hovnik opravljal na Kosovu, in tem tukaj v Laporju. Nasmehne se in pove: "Seveda je, če si med svojim ljudstvom, je veliko la- žje." Vida Topolovec Laporski župnik Janez Osvald PTUJ, ZAVRC Novf ce IZ dekanijskih Karitas Leto se izteka. Pred nami je novo, ki nam ponuja nove možnosti, nove izzive in nove preizkušnje. Prav gotovo si vsak med nami želi, da bi bilo prihajajoče leto polno sreče, uspehov in veselja. Pa ni vedno tako. Vendar je dobro vedeti, da imaš tudi takrat, ko te življenje preizkuša, ne- koga, ki ti pomaga ... Sodelavci župnijskih Karitas se zato iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste vse leto kakor koli prisluhnili našim težavam, pred- vsem pa ljudem, ki jim je življenje namenilo manj sreče. Iskreno se zahvaljujemo vsem lastnikom, poslovodjem in de- lavcem trgovin in trgovskih podjetij, ki so nam v tednu Karitas pomagali pri zbiranju hrane. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri organizaciji in izvedbi dobrodelnega koncerta Karitas, in tudi vsem Vam, ki ste nam vse leto, posebej pa v tednu Karitas, darovali denarna sredstva in živila. Predstavniki župnijskih Karitas ptujske in završke dekanije so se na rednem srečanju, ki je bilo 12. decembra pri Sv. Doroteji v Dornavi, odločili, da bodo denarna sredstva, zbrana z dobro- delnim koncertom, zbralo se je kar 579.070 tolarjev, razdelili na štiri dele: 100.000,00 tolarjev bodo poslali Škofijski Karitas Ko- per za prizadete v naravni nesreči v Logu pod Mangrtom, pre- ostali denar v višini 470.070,00 sit pa bodo porabili za nakup materiala za gradnjo oz. ureditev stanovanjskih prostorov dru- žin Murko, Jugovec in Voglar. Sporočajo še, da v župnijski Karitas Sv. Trojica v Halozah po- trebujejo invalidski voziček, v Karitas sv. Urban na Destrniku pa zbirajo sredstva za nakup invalidskega vozička za osemletno deklico. Vsem bralcem Tednika želimo sodelavci župnijskih Karitas ptujske in završke dekanije blagoslovljen božič in vse lepo v prihajajočem letu. Darja T. PTUJ / VABILO NA VIKTORINOV VEČER Boiiini koncerf BOŽIČ, 25. DECEMBRA, OB 19. URI V REFEKTORIJU MINORITSKEGA SAMOSTANA "Pastrički iz spanja vstanite no- coj, le hitro na kvišku in pojte z me- noj ..." Božične pesmi, neločljivo povezane z božičem, vedno znova in znova razveseljujejo. Blagozvočne, tudi požvižgava- joč in mrmrajoč jih, naznan- jajo mir in radost, spodbujajo in se otroško veselijo ... Zato Društvo izobražencev Vikto- rina Ptujskega vsako leto ob božiču pripravi koncert, kate- rega osrednja vsebina so boži- čne pesmi. Naš gost letošnjega koncerta je komorni zbor Ema- nuel iz Celja. Zbor je bil ustanovljen leta 1990 na pobudo članov mladin- ske veroučne skupine v župniji sv. Danijela v Celju, vendar je v zadnjem času širše zasnovan. Poleg petja v župnijski cerkvi nastopa in koncertira po vsej Sloveniji, v zamejstvu in Av- striji ter sodeluje na različnih revijah in pevskih festivalih. Snemali so za Radio Ognjišče., spomladi leta 1999 pa za arhiv Radia Slovenija. Leta 1997 so na državnem tekmovanju "Naša pesem" v Mariboru prejeli srebr- no plaketo, jeseni 1998 pa prav tako srebrno plaketo na medna- rodnem tekmovanju "Schubert Chorwettbewerb" na Dunaju. V lanski jubilejni sezoni (10 let) je zbor organiziral zelo odmeven zborovodski seminar "Renesansa in barok", ki ga je vodil svetovno priznani diri- gent Timothy Brown iz Angli- je. Nekateri pevci zbora so tudi člani Evropskega zbora mladih (European Youth Choire). Zbor Emanuel je iz skupine mladih prijateljev prerastel v kvaliteten zbor, ki močno izsto- pa v domačem okolju, je spošto- van v Sloveniji in poznan tudi zunaj meja naše države. Vodi ga Bernarda Klink. Na Akademi- ji za glasbo v Ljubljani je štu- dirala glasbeno pedagogiko in cerkveno glasbo. Po končani diplomi se je zaposlila v Zavo- du sv. Stanislava v Ljubljani, kjer na Škofijski klasični gim- naziji poučuje zborovsko petje, na tamkajšnji glasbeni šoli pa teorijo glasbe. Komorni zbor Emanuel vodi že od začetka, kot pevka in dirigentka pa se izpo- polnjuje na raznih seminarjih doma in v tujini. Mladi gostje iz Celja bodo ob klavirski spremljavi Nadje Vo- dišek predstavili barvit program slovenskih božičnih ljudskih in umetnih pesmi, božične pesmi Gallusa in Bacha ter popularne tradicionalne angleške božične pesmi. Spoštovani prijatelji, prijaz- no vabljeni na Božični koncert v ponedeljek, 25. decembra, ob 19. uri v refektoriju minoritske- ga samostana na Ptuju. Želimo vam miren božič, v novem letu odkritje neodkritega ter uresni- čitev še neuresničenega, Ptuju in nam vsem pa koncertno dvo- rano. Iskreno se zahvaljujemo pokrovitelju koncerta, Krekovi banki, d.d. Maribor. B.Č. ... PA BREZ ZAMERE ... Dml - dam Dame in gospodje, cenjeno bralstvo, prazniki so pred vrati. Če se zaradi kakšnih razlogov do sedaj še niste uspeli spraviti v praznično razpoloženje, potem je skrajni čas, da to storite. In če do sedaj še niste uspeli nakupiti vseh daril, bodisi zato, ker vam je zmanjkalo časa, ali pa zato, ker so vam ta opravila iz katerega- koli razloga nadvse duhamoma in odvečna, je pa zdaj že res skrajni čas, da to storite. Razen če ne mislite za raznimi medvedki in buteljkami noreti v nedeljo zjut- raj po kakšnih hiper- in supermarketih. Ja, tako pač je. Za božič pač kupujemo vsi in kupujemo praktično vse. Kupujem, torej sem. Obdarujem, torej sem. Pa četudi samo en bonbonček. Itak ni pomembno, koliko in kaj daš, pomembno je le to, da daš s srcem, ne? Heh, vse bolj se zdi, da so si tale lepo zveneč moto omislili tisti, ki jim je obdarovanje drugih neznansko težavno in se jim preprosto ne ljubi razmišljati o tem, kakšno darilo bi obdarovanca najbolj razveselilo, ampak preprosto kupijo prvo stvar, ki jim pride pod roke, ter se tako zne- bijo še enega bremena. Eee, vesel božič ti želim, tukaj imaš za božično darilo spodnje gate, ki jih jaz sam sebi ne bi nikoli kupil, in pa pulover z butastim vzorcem, ki ga sam ne bi nikoli oblekel in za katera vem, da jih tudi ti ne boš Jiikoli oblekel, ampak to zdaj niti ni pomembno, glavno je, da ti to bebasto darilo dajem iz srca! Ti pa zaradi mene lahko potem vse skupaj tudi vržeš v smeti, če se ti tako zahoče, jaz sem svojo dol- žnost opravil s tem, da sem ti to darilo dal, saj je itak pomembno samo to, da daš s srcem, ne? In jaz sem ti tiste butaste gate in stupiden pulover dal z neznan- skim srcem in od tebe pričakujem tudi neznansko hva- ležnost. Heh. Torej, četudi se prištevate med tiste, ki jim božič v prvi vrsti pomeni družinski praznik in potemtakem predvsem priložnost za, hm, no, zbliževanje v družini, ali pa spadate med tiste, ki na dogodke med štiriin- dvajsetim ter petindvajsetim decembrom gledate bolj spekulativno metafizično ter religiozno, ali pa na vse skupaj gledate s kakšnega tretjega stališča, kakorkoli že, dejstvo je, da vam ob omembi božiča misel nanese na tak ali drugačen način tudi na darila. Če vam je to všeč ali ne, božič je pač čas, ko vsak po malem pri- čakuje kakšno darilo, po drugi strani si pa beli glavo s tem, kaj za vraga naj kupi vsej tej žlahti, ki od njega pričakuje kakšen dar. In če bi človek sodil po količini pritoževanja ter tarnanja nad izbiranjem daril, potem se zdi, daje pod Alpami doma narod z najmanj domiš- ljije ter posluha za druge (eee, morda je to celo res). Obstaja pa nekdo, ki mu kupovanje ter izbiranje da- ril nikoli ne predstavlja kakšnega posebnega problema (ne, motite se, to ni vaša mama), še več, tipu je pravza- prav to življenjsko poslanstvo. Ja, rečemo lahko, da je za to specializiran. Daje za to šolan. Da je to njegovo področje. Da je to njegov poklic. Darila so moj biznis in biznis cveti. Heh, in če za Prešerna velja, da je ne- sporna slovenska pop zvezda, potem je ta tip globalni megazvezdnik. Tip prileze v vsako hišo - dobesedno. uh. Sani parkira nekje na strehi ter svoje prikupno de- belušasto telo zgnete skozi vaš dimnik ter pod smreko pusti darila. Pod pogojem, da ste bili čez leto pridni ter ubogali mamice in ateje, seveda. Zmeraj ve do številke natančno (no, včasih udari malo mimo) velikost vaših stopal, ve, ali radi nosite žive barve ali ne, natančno pozna vaš glasbeni okus, ve tudi, če ste se čez leto mal- ce zredili in potrebujete potemtakem za številko večje hlače, uh, ve celo to, ali imate rajši pojoči božični ven- ček ali pa se sladokusite nad bugi ribo. Uganili ste, ta dobrodušni vsevednež ni nihče drug kot Božiček. Zdi se, da je Onvell imel pred očmi ravno Božička, heh, oziroma njegov hudobni klon, ko je iskal navdih za svojega vsevednega Velikega brata v 1984. Božiček je megazvezda, glavni v mestu, vseved, dober dečko, ni eden izmed slabih fantov. Pa še darila nosi. Dovolj razlogov torej, da lahko mimo trdimo, da je tip totalen zakon. Ampak, heh, ne boste verjeli, na Ptuju je glavni v mestu nekdo drug. Nekdo, ki za božič Ptujčanom ne da nekih brezveznih daril, ampak nas ima tako rad, da nam za Božič pokloni celo samega Božička, uh! Ja, tudi tokrat imate prav, ta širokogrudnež ni nihče drug kot naša občinska oblast. Tako smo si lahko odšli to da- rilo ogledat prejšnji petek, ko je pred gledališče prispel original Božiček iz Laponske. Se zapakiran. Uh, po- mislite, občinski možje in žene so nam namenili celo ta pravega Božička, unikat, ne pa nekega v smešne rdeče cunje oblečenega pijančka, kakršne poznamo iz ameriških filmov. Eee, so mislili občinski možje, če je to ta pravi Božiček, potem bo prifrčal na svojih saneh po zraku, tako da nam prometa mimo gledališča, ki ga sicer zapremo ob vsaki drugi pasji procesiji, tokrat ni treba zapirati, saj bo tip itak priletel, ne? Če pa bo slu- čajno kakšen avto v tisti gneči povozil kakšnega otro- ka, pa si bodo itak krivi starši sami, bi pač bolj pazili na mulca! Tudi na kakšno malo bolj dvignjeno prizo- rišče ga ne bomo postavili, saj ga bo mularija, če ga že ne bo zaradi množice dežnikov videla na odru, zagoto- vo videla, ko bo prifrčal in odfrčal s svojimi sanmi po zraku. Sicer pa so lahko vsi samo veseli, da sploh kaj organiziramo. Kar je v principu okej. Vendar pa se člo- vek ne more znebiti občutka, da je tudi pri takih stva- reh prisotna daj-dam politika občine. Eee, dali smo vam original Božička, vendar smo vam vzeli original- ni Veseli december, ki ga je v gledališču vsa leta do zdaj na precej višjem nivoju prirejalo Društvo prijateljev mladine, ter ime brez kakršnegakoli soglasja pripopali neki drugi prireditvi, za katero stojimo seveda mi. Eee, dali smo vam božično-novoletni sejem, vendar pa smo vam vzeli veselje do nakupovanja na stojnicah s tem, da namesto božičnih pesmi iz zvočnikov na ves glas ro- lamo tehno. Če se vam zdi, da se občina obnaša kot zgoraj ome- njena žlahta, ki vam kupi darilo samo zato, ker ga pač mora, imate popolnoma prav. Pa vesel božič. Gregor Alič 8 Četrtek, 21. decembra 2000 - TEDNIK M) MASIH KRAJIH PTUJ / POGOVOR S PREDSEDNIKOM UPRAVE IN GENERALNIM DIREKTORJEM PERUTNINE Perutnina bo leta 2005 enlirat veiia Leto 2000 je bilo tudi za Perutnino zelo pestro. Polno načr- tov, pričakovanj, praznično in še ena potrditev uspešnega gospodarjenja. Prineslo je začetek dela v novi, najsodo- bnejši valilnici, zaključek investicije v predelavi, začetek obnove klavnice, 95-letnico podjetja, uspešno soočenje z evropskimi inšpektorji, nove proizvode, med njimi lahki poli, in na koncu še kapitalsko povezovanje prek meja Slo- venije. Dovolj razlogov, da za oceno Perutnininega leta 2000 povprašamo njenega prvega moža, predsednika upra- ve in generalnega direktorja dr. Romana Glaserja. Dr. Glaser: "Zadovoljen sem, da smo skoraj vse svoje načrte izpeljali tako, kot je bilo pred- videno, čeprav je med letom ka- zalo, da bomo imeli nekaj težav. Leto 2000 je bilo za Perutnino in perutninarje izredno težko, saj sta se med drugim občutno podražili koruza in soja kot dve naši strateški surovini. To je naše poslovanje obremenilo z dodatnimi 250 milijoni tolarjev. Omenjene investicije so vodeni projekti, zapisani v naših stra- teških ciljih in viziji, kakšna bo Perutnina v naslednjih petih, šestih letih. Investicije, ki teče- jo že tretje leto zapored, so prav tako močno vplivale na poslo- vanje družbe, saj smo v tem letu ponovno porabili za obnovo po- djetja več kot dve milijardi to- larjev. Na eni strani torej čutim ob izteku leta veliko zadovolj- stvo, na drugi strani pa je spo- znanje, da je bilo leto, ki se izteka, izredno težko." TEDNIK: Zagotovo so bile težave izziv, s katerim ste se us- pešno soočili in kljub vsemu do- segli dobre poslovne rezultate tako v fizičnem obsegu proizvo- dnje kot finančno. Dr. Glaser: "Fizični kazalci letošnje proizvodnje v Perutni- ni so takšni, kot smo jih na- črtovali, in zaradi tega sem še posebej zadovoljen. Proizvod- nja bo ob koncu leta znašala okoli 25 tisoč ton perutninskega mesa in dobrih 11 tisoč ton go- tovih izdelkov. Te številke po- menijo toliko večji uspeh, če upoštevamo, da smo začeli v po- letnih mesecih remont klavni- ce. Da smo v njej zadržali enak nivo proizvodnje, je rezultat iz- rednega napora. Pohvala gre so- delavcem, ki so znali in zmogli vse organizirati tako, da se to ni poznalo ne na kakovosti, ne na obsegu proizvodnje. Ekonomi- ka bo nekoliko slabša, kot smo pričakovali, načrtovali smo na- mreč okoli 650 milijonov tolar- jev dobička, dosegli pa ga bomo okoli 600 milijonov. Glede na velike obremenitve je tak finan- čni uspeh za poslovno leto 2000 dokaj realen." TEDNIK: Za dobro delo in doseganje zastavljenih ciljev so potrebni sposobni in motivirani ljudje. Teh v Perutnini zagoto- vo ne manjka. Dr. Glaser: "Tehnologijo je relativno enostavno kupiti in najsodobnejšo tehniko pripelja- ti v hišo. Vendar se brez moti- viranih, zavednih in strokovno usposobljenih sodelavcev to ne da izvesti. Temu posvečamo v Perutnini precej pozornosti in zato smo prepričani, da imamo veliko dobrih, motivira- nih sodelavcev. Z intenzivnim vlaganjem v izobraževanje in in- formiranje, ki kvalitetno poteka tudi na interni ravni, je mogoče doseči tako stopnjo pripadnosti podjetju, da znajo njegovi ljud- je zelo tenkočutno reagirati na dogajanje v njem. Zgovoren je primer, ko smo demontirali del klavnice in preseljevali del pro- izvodnje. Takrat so naši delavci naredili skoraj nemogoče. Tuji tehniki, ki so spremljali mon- tažo, niso mogli verjeti, da lah- ko v tako kratkem času, na tako dober način to delo opravijo de- lavci, ki ga niso vešči, saj ni nji- hova vsakodnevna naloga." TEDNIK: Okolje, ki sprem- lja dogajanje v Perutnini, je zadovoljno ob njenih dobrih po- slovnih rezultatih. Obenem je zadovoljno, da zadnja lata spo- znava Perutnino tudi kot huma- nitarno in donatorsko podjetje. Dr. Glaser: "Naša filozofija je že nekaj let takšna, da se mak- simalno povezujemo z okoljem, v katerem živimo. Verjamem in prepričan sem, da je to edina prava pot. Veliko število prebi- valcev, ki živijo v Ptuju in oko- lici, je zaposlenih v Perutnini in z njo tako ali drugače po- vezanih. Smo eno večjih po- djetij v tej regiji in menimo, da je medsebojna navezanost koristna. Humanitarna dejanja so priznanje Perutnine svojemu okolju, ker nas razume, podpi- ra in živi z nami. Tudi naša zadnja odločitev, da podpremo obnovo viteške dvorane na ptuj- skem gradu, je posledica med- sebojnega sožitja. Temu izzivu smo se odzvali s še posebnim veseljem, saj je grad simbol me- sta in njegove zgodovine." TEDNIK: Med letom ste de- jali, da v slovenskem perut- ninarstvu ni prave volje za povezovanje, čeprav bi bilo po vašem mnenju to nujno za kva- litetnejši nastop tako doma kot v tujini, predvsem pa v bodoči združeni Evropi. V Pivki, kjer ste že pred leti kupili pomem- ben delež, se menda zadeve že spreminjajo v prid boljšega so- delovanja. Pred dnevi pa ste presenetili z novico, da ste pre- vzeli pomemben, S9,45-odstotm delež v perutninarskem podjet- ju Pipo Čakovec v sosednji Hr- vatski. Dr. Glaser: "Že v svoji viziji smo zapisali, da se bo Perutni- na v prihodnjih letih razvila v mednarodni koncern na podro- čju prehrane. V ognju smo ime- li in še imamo več želez, pred kratkim pa smo zaključili pro- jekt v Čakovcu. Žal v Sloveniji zaenkrat še nismo blizu takega cilja. Med Perutnino in vods- tvom Pivke sicer potekajo ve- dno konkretnejši dogovori in pred kratkim smo na skupščini zamenjali nekatere člane nad- zornega sveta, tako da ima Peru- tnina sedaj polnopravnega člana nadzornega sveta v Pivki. V naslednjih mesecih upamo in pričakujemo, da bo prišlo do in- tenzivnejših razgovorov in da bomo našli obojestransko ustre- zno rešitev. Prepričan sem, da je edini izhod za Perutnino in dru- ga slovenska podjetja v tej pano- gi v povezovanju. Povezovanje je zagotovo boljše, če je med do- mačimi podjetji. Ko bodo prišli tujci - in to bo skorajšnje dej- stvo - bodo majhna slovenska podjetja lahek plen za tuje kon- cerne. V Perutnini si tega ne želimo in upoštevamo stari rek, da se velike ribe med seboj ne jedo, jedo pa male ribe. V času ki ga še imamo, se torej želimo pripraviti na prihod tujega ka- pitala." TEDNIK: Na Hrvaškem je imela Perutnina že doslej svoje prodajno podjetje. Kaj pomeni kapitalski poseg tudi na pod- ročje tamkajšnje perutninarske proizvodnje? Dr. Glaser: "Že od leta 1992 imamo v Zagrebu svojo družbo Perutnina Zagreb, d.d., ki ima funkcijo prodaje naših in neka- terih drugih izdelkov. Doslej je družba dobro poslovala in do- segala okoli 3 milijarde tolarjev prodaje. Prepričani smo bili, da moramo svojo pozicijo na Hr- vaškem še utrditi in iskali smo partnerja, s katerim bi nam to uspelo. Našli smo perutninski sistem, manjši od Perutnine, vendar podobne organizacije. Pipo iz Čakovca. Gre za mlajše, tehnološko in organizacijsko so- dobno podjetje. Odslej bomo blago z našo blagovno znamko na Hrvaškem tudi proizvajali in v naslednjih nekaj letih si obe- tamo intenzivno rast naše pri- sotnosti na tem trgu, zlasti ob dejstvu, da se bodo naši izdelki občutno pocenili na približno raven, kot jo imajo domači hr- vaški proizvajalci. Moram pove- dati, da so bili doslej naši izdelki izredno obremenjeni z zaščita- mi hrvaške države. Za primer- javo podatek, da je bila klobasa Poli, ki je tudi na Hrvaškem zelo priljubljena, v primerjavi s cenami v Sloveniji dražja za 145 odstotkov. Tako smo težko vzdržali pritisk domačih proiz- vajalcev, odslej pa nam bo veli- ko lažje in bomo svojo pozicijo na hrvaškem in še katerem so- sednjem trgu zagotovo okrepi- li." TEDNIK: Posebna zgodba je federacija BiH. Med letom smo že pričakovali prve piščan- ce PP iz obratov Agrokomerca, pa se je nekaj zalomilo. Poleg tega se sedaj slovensko gospo- darstvo na velika vrata vrača v Jugoslavijo. Zagotovo so tudi vaši načrti še naprej vezani na ta območja. Dr. Glaser: "Bili smo prepri- čani, da smo s podpisom pogo- dbe o ustanovitvi nove družbe v BIH prišli do pomembnega proizvodnega podjetja v tej dr- žavi. Žal so nam namero prep- rečili njihovi politični in pravni mehanizmi. Kljub temu še ra- zmišljamo o projektih v tej dr- žavi in v naslednjih mesecih se bomo odločili, kako ukrepati. Nekaj časa bomo verjetno še po- čakali, da se prepričamo, kakšen bo političen razvoj v federaciji BiH, kakšne bodo tamkajšnje možnosti in priložnosti. V biv- ši Jugoslaviji, v Srbiji in Črni gori, imamo prav tako svoje am- bicije. S Črno goro v tem času že sodelujemo, v Srbijo pa so še prepovedani vnosi prehram- benih proizvodov. V naslednjih mesecih pričakujemo bistveno spremembo srbske politike in otoplitev gospodarskih odnosov med državama. Perutnina ima v Beogradu svoje premoženje in upamo, da bo v naslednjem letu mogoče kaj odločilnega naredi- li tudi na tem področju." TEDNIK: Kako v Perutnini gledate na izzive leta 2001? Dr. Glaser: "Na nekaj priho- dnjih let se v Perutnini pripra- vljamo že lep čas. Za novo leto imamo pomembne načrte. Zgo- daj spomladi bomo končali in- vesticijo v obnovo perutninske klavnice, začeli bomo nekatere druge obnove. Načrtujemo tudi gradnjo nove predelave (prede- lave 2), ki naj bi v letu 2002 prinesla novo vrednost Perutni- ne in paleto novih izdelkov ter drugačne možnosti nastopa na domačem in tujih trgih. Priča- kujemo, da bodo na naše po- slovanje pritiskale višje cene strateških surovin, predvsem se bosta znova podražili soja in ko- ruza. Kljub vsemu se bomo mo- rali znajti in intenzivno skrbeti za čim manjše poslovne stroške, iskati priložnosti na trgu in us- tvarjati možnosti za razvoj, ki smo ga zapisali v razvojni stra- tegiji in ki smo ga dolžni lastni- kom, zaposlenim ter svojemu okolju." TEDNIK: Slovenija bo v na- slednjih letih vstopila v Evrop- sko unijo. Perutnina bo čez pet let slavila stoletnico. Kakšna je v vaši predstavi Perutnina ob svoji stoletnici? Dr. Glaser: "Z najožjimi so- delavci imamo kar jasno sliko, kakšna naj bi bila Perutnina čez pet let. Kot sem že dejal, pravo mednarodno podjetje, ki se bo v naslednjih letih razširilo tudi na nekaterih drugih dejavno- stih. Verjamem, da bo Perutni- na leta 2005 enkrat večja, kot je danes, še bolj prepoznavna, s celo nogo v Evropski uniji, torej pravo evropsko podjetje živil- ske stroke v tem delu centralne Evrope. Zelo optimistično gle- dam na prihod Evrope k nam in na nas v Evropi." J. Bračič "Perutnina se bo v prihodnjih letih razvila v mednarodni koncern na področju prehrane." TEDNIK - Četrtek, 21. decembra 2000 9 PO NAŠIH KRAJIH DRUŠTVO UPOKOJENCEV PTUJ l^fiftif delovni uspehi Na razširjeni seji upravnega odbora Društva upoliojencev Ptuj so pregledali delo društva ter njegovih sekcij in komi- sij v letošnjem letu, povezano s tem pa tudi, katere naloge je še treba opraviti ob koncu leta. Glede na to, da se izte- ka 4-letni mandat upravnega odbora in njegovih organov, so na seji namenili največ skrbi pripravi volilnega občnega zbora, ki bo v prvem mesecu novega leta. Izšla je tudi nova številka društvenega glasila Naš sel, ki prinaša celovit pregled dejavno- sti društva kot celota, predvsem pa razvejanosti dela po sekcijah, ki se odraža tudi navzven. Gla- silo bodo prejeli vsi člani druš- tva še v letošnjem letu, za kar bodo skrbeli ulični poverjeni- ki. Glavna gonila sila celotne društvene dejavnosti je pred- sednik Andrej Fekonja, ki ni samo odločen organizator, tem- več tudi pobudnik raznih oblik dela na posameznih področjih. V letonšnjem letu so v druš- tvu še posebno ponosni na uspe- he ribiške sekcije. Moška ekipa se je uvrstila na državno prven- stvo in tam osvojila drugo mes- to, ribičinja Rozika Voglar pa je letos že drugič postala državna prvakinja. Uspešna je bila tudi ekipa strelske sekcije, ki je na med- regijskem tekmovanju osvojila prvo mesto. Mešani pevski zbor iz leta v leto nadaljuje uspešne nastope doma in na gostovan- jih, prav tako skupina ljudskih pevk. Likovna sekcija se s šte- vilnimi razstavami del svojih članov uveljavlja v širšem slo- venskem kulturnem prostoru. Skupno deluje v okviru druš- tva 18 sekcij, ki povezujejo člane raznih ljubiteljskih rekreativno- športnih, izletniških, izobraže- valnih in drugih dejavnosti. Us- pešno delo komisije za socialna vprašanja se odraža predvsem v reševanju socialnih in sta- novanjskih problemov, organi- ziranju pomoči onemoglim in bolnim na domu itd. - vse to v sodelovanju s Centrom za soci- alno delo in Domom upokojen- cev Ptuj. O vsem tem bodo podrobneje govorili na volilnem občnam zboru, ocenili delo in začrtali smernice za delo v novem man- datu. Upamo, vsaj taka je želja vseh, ki danes v društvu delu- jemo, da ga bo še naprej vodil Andrej Fekonja. Vendar bodo o tem člani društva odločali na zboru prihodnje leto, dejavnost v zadnjih dneh letošnjega leta pa je namenjena predvsem dru- žbanim srečanjem in dobrim željam za naprej. Franc Fidetšek DESTRNIK/ SVETNIKI KONČALI LETOŠNJE DELO Sejnine za dobrodelne namene Destrniški občinski svet je konec prejšnjega tedna končal letošnje delo. Svetniki so po sprejemu rebalansa proraču- na sklenili, da bodo o proračunu za leto 2001 razpravljali v začetku novega leta, do takrat pa temeljito pregledali, kam bodo v bodoče vlagali občinski denar. Izvedeli smo, da naj bi, potem ko se investicije na področju komunalne infras- trukture končujejo, več denarja namenjali razvoju gospo- darstva in skrbi za okolje in prostor. Destrniški občinski svet je ko- nec prejšnjega tedna sprejel re- balans letošnjega proračuna, v katerem je za dobrih 9 milijonov tolarjev več prihodkov, kot so jih načrtovali. Svetniki so spre- jeli sklep o začasnem financiran- ju javne porabe, medtem ko naj bi proračun za leto 2001 sprejeli do konca februarja, predvidoma več denarja kot doslej pa nameni- li razvoju gospodarstva in skrbi za okolje in prostor. Svetniki so na zadnji seji razpravljali tudi o nekaterih manjših spremembah in dopolnitvah odloka o nadome- stilu za uporabo stavbnih zem- ljišč in sprejeli sklep o določitvi vrednosti točk za uporabo stav- bnega zemljišča v višini 0,50 tolarjev. Pri pregledu poročila od- bora za kmetijstvo, gospodarstvo in turizem so svetniki govorili o subvencioniranju živinoreje in prašičereje, za kar občina name- nja slaba dva milijona tolarjev sredstev. Potrdili so tudi predsta- vnike v svet javnega zavoda Knji- žnice Ivana Potrča, predlagane na nedavnem kolegiju županov sku- pne občinske uprave, ter se dogo- vorili, da sejnine s svoje zadnje seje namenijo v dobrodelne na- mene, in sicer za nakup tran- sportnega vozička za destrniško osnovno šolo. Za nakup gose- ničarja bosta sredstva prispevala tudi podžupan Branko Zelenko in župan Franc Pukšič. ak OD TOD IN TAM DiSTRNIK / Jutri dobrodelni komert Na Destrniku potekajo še zadnje priprave na jutrišnji dobrodelni božično-novoletni kon- cert, ki so ga naslovili Z roko v roki, s srčkom v srcu v lepši jutri. Sredstva od prodaje vsto- pnic, donatorjev in darovalcev bodo namenje- na nakupu transportnega vozička - goseničarja za invalidno učenko Tamaro Mohorič. Dob- rodelni koncert, na katerem nastopajo skupi- na Hudobni volk s pevko Moni, Ivan Žemljic, Destrniški oktet, duo Olga in Jože, ansambel Krona, plesalci plesne šole Rolly, Karmen Ivančič, godba na pihala prostovoljnega gasil- skega društva Destrnik in destrniški osnovno- šolci, se bo v telovadnici šole Destrnik pričel ob 17.30 uri. Vstopnice po 500 tolarjev so na- prodaj v šolah na Destrniku, v Trnovski vasi in Vitomarcih ter Mercatorjevi trgovini na Destr- niku. ak ORMOŽ/ Seja obiinskega sveta Jutri se bodo na 26. seji občinskega sveta se- stali ormoški svetniki. Na dnevnem redu imajo 15 točk, osrednja pa je gotovo predlog proraču- na za prihodnje leto. Pogovarjali se bodo tudi o osnutku sprememb in dopolnitev statuta ob- čine Ormož ter poslovnika občinskega sveta, o osnutku odloka o zimski službi ter spremenili bodo odlok o priznanjih občine Ormož. Ukvar- jali se bodo tudi s tremi pravilniki: o dodel- jevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini, o dode- ljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini in o merilih in kriterijih za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ormož. Imenovali bodo tudi direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj in člana v svet javnega zavoda Lekarna Ormož. vki JURŠINCI / Jutri o proraiunu 2001 Decembrska seja juršinskega občinskega sve- ta bo jutri, v petek, 22. decembra, ob 18.uri. Svetniki bodo obravnavali predloge za dodeli- tev sredstev po razpisu za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini, ki ga je pripravil juršinski odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružniš- tvo, sprejeli pa naj bi tudi sklep o določitvi vre- dnosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, imenovali inventurno ko- misijo za popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter obveznosti in terjatev. Svet bo jutri obravnaval tudi osnutek proračuna obči- ne za prihodnje leto. ak BENEDIKT / Sprejeli proraiun 2000 Benediški občinski svet je na redni decem- brski seji sredi prejšnjega tedna potrdil reba- lans proračuna za letos in proračun za leto 2001 skupaj s programom razvoja in predno- stnih nalog za prihodnja štiri leta. Benediška občina bo prihodnje leto razpolagala z dobrimi 327 milijoni tolarjev prihodkov. Občina pa naj bi glede na predvideni program v prihodnjih štirih končala gradnjo kanalizacijskega kolek- torja s čistilno napravo, pridobila stavbna ze- mljišča za obrtno in stanovanjsko gradnjo ter pričela gradnjo telovadnice, večnamenske dvo- rane ter dograditev šole in izpeljala še več ma- njših projektov. ak CERKVEN JAK / V sredo zadnja seja sveta Cerkvenjaški svetniki bodo o poslovanju ob- čine v letu 2001 govorili na svoji zadnji seji, ki bo v sredo, 27. decembra. Mnenja so, da mo- rajo v letu 2001 zagotoviti optimalno obrato- vanje čistilne naprave, za kar bo treba zgraditi kanal ob regionalki in izvesti priključke. Med večjimi investicijami ostaja dograditev rekre- ativno športnega centra. Prihodnje leto name- ravajo odkupiti dodatna zemljišča in izdelati projektno dokumentacijo za nujnejše objekte ob obstoječem igrišču ob šoli. Proračun za leto 2001, ki naj bi ga svet potrdil na seji prihod- njo sredo, predvideva tudi ureditev občinskih prostorov, vključno s posodobitvijo kulturnega doma in preselitvijo pošte v pritlične prostore. ak ORMOŽ/ Vpravljiini deželi v Pravljični deželi na dvorišču gadu v Or- možu si otroci lahko vsak dan ogledajo in pre- berejo pravljico Čarobne sani, danes ob 17. uri pa lahko prisluhnejo pravljici Svetlane Maka- rovič Veveriček posebne sorte. Nato bo otroke obiskala pravljičarka Jasna Branka Staman. Ju- tri ob 17. uri bodo otroci na svoj način dali slovo staremu in pozdravili novo leto. V času programa na dvorišču deluje Pravljična Žigro- va slaščičarna. vki LENART / Božiini kulturni maraton v domu kulture v Lenartu bo jutri tradi- cionalni Božični kulturni maraton. Letos se bo predstavilo okoli 400 nastopajočih - pevcev, plesalcev, likovnikov, literatov, ljudskih pev- cev, folkloristov, recitatorjev in rnažoretk. Ma- raton se bo pričel ob 17. uri, pripravljata pa ga Območna izupostava sklada za ljubiteljske kul- turne dejavnosti Lenart in lenarška zveza kul- turnih društev. Vstop na prireditev je prost. ak SEDEM (NEIPOMEMBNIH DNI Preprečevanje samovolje in onemogočanje nepremišljenih (ali celo nevarnih) odločitev bi vsekakor morala biti ena izmed odlik demokratičnih donosov in demokratičnega vladanja. Tudi v Sloveniji. Ne glede na (trenutni) razpored politične (in oblastne) moči morajo za najodgovornej- še v državi obstajati tudi maksi- malno jasna (in stroga) pravila za ravnanje v razmerah in ob primerih, ko gre za odločitev ki lahko usodno vplivajo na ugled in siceršnji položaj države, ko se skratka sklepa o tako ime- novanih strateško pomembnih vprašanjih. Zdaj pa je ljubljan- ski Dnevnik odkril, da je Baju- kova vlada tik pred zaključkom svojega mandata v izjemno čud- nih okoliščinah sprejela skrajno problematične sklepe v zvezi s katastrsko občino Sečovlje, ki leži na spornem območju, na katerem še ni določena državna meja med Slovenijo in Hrvaško. Med drugim je naročila minis- trstvu za notranje zadeve, "da takoj zagotovi stalno prisotnost policije na levem bregu Drago- nje v katastrski občini Sečovlje," kar je po mnenju poznavalcev izjemno kočljiv sklep z vidika odnosov med Slovenijo in Hr- vaško in je celo v nasprotju z mednarodnimi načeli. NEENOTNI BAJUKOVI MINISTRI Sporne sklepe naj bi po pisa- nju Dnevnika predlagal Andrej Umek, prejšnji minister za oko- lje in prostor, nad njimi pa naj bi bil zelo navdušen prejšnji pre- mier Andrej Bajuk. Nekaj minis- trov med njimi še zlasti notranji minister dr. Peter Jambrek, pa tudi zunanji minister Peterle, naj bi sicer sprejetju takšnih skle- pov nasprotovalo, vendar je na koncu obveljala volja predsed- nika vlade. Dnevnik navaja, da se policija, ki bi morala po skle- pu vlade poslati policiste na mejo s Hrvaško, na sklep prep- rosto ni odzvala in gaje ignorira- la ... Eden izmed komentatorjev je zapisal, da do mednarod- nega škandala tako ni prišlo zgolj po zaslugi "treznosti vodil- nih glav v ministrstvu za notra- nje zadeve". Seveda je presenetljivo že to, da se na Dnevnikovo odkritje niso takoj s prepotrebnimi po- jasnili oglasili niti predstavniki prejšnje niti sedanje vlade. Še toliko bolj zato, ker spornih skle- pov očitno še vedno (do časa, ko to pišemo - 19. decembra 2000) ni nihče preklical. Takšno "sprenevedavo" obnašanje za nikogar ne more biti dobro. Seveda pa "primer Sečovlje" alarmantno opozarja na kar ne- kaj resnih vprašanj v zvezi z upravljanjem slovenske države. Predvsem se je zdaj drastično razkrilo, da v državnem vrhu ne- dvomno ne obstaja dovolj va- rovalk (in vnaprejšnjih jasnih pravil) za obnašanje ob kriznih in siceršnjih delikatnih primerih s področja mednarodnih odno- sov ko v bistvu vsaka država teži k doseganju čim večjega notranjega soglasja za posame- zne konkretne akcije. Iz doslej objavljenih informacij pa vidimo, da za problematično policijsko ukrepanje vlada ni dosegla so- glasja niti med seboj, čeprav bi bilo normalno (celo nujno), da bi o takšnih svojih odloči- tvah predhodno obvestila tudi vse relevantne politične dejav- nike v državi, denimo parlament in predsednika države. Še po- sebej vznemirljivo je spozna- nje, da je premier - po infor- macijah v Dnevniku, ki jih ni nihče demantiral - preprosto ig- noriral drugačno mnenje dveh najpomembnejših ministrov - notranjega in policijskega. V marsikateri (ali pa kar v večini) demokratičnih držav je pravza- prav nepojmljivo, da bi vlada na tako lahkomiseln način (in po- vsem avtonomno) sprejemala odločitve, od katerih je v skraj- ni posledici odvisna neposred- na varnost države. Ali glede na vse to ne bi bilo nujno, da bi v Sloveniji nedvoumno določili, v katerih primerih se mora (vsa- kokratna) vlada pred svojim do- končnim ukrepanjem obvezno posvetovati s parlamentom in drugimi pristojnimi v državi, da bi tudi tako preprečili vse mo- rebitne nepremišljene avantu- re, ki očitno niso nemogoče in kar tako samodejno izključene iz slovenske prakse vladanja? NEPREMIŠLJENE POHVALE Komentatorji te dni ne sko- parijo s pohvalami na račun "treznih glaV iz ministrstva za notranje zadeve; še zlasti ge- neralni direktor policije Marko Pogorevc naj bi bil najzaslu- žnejši za preprečevanje vseh negativnih posledic pri med- narodnem ugledu Slovenije in v slovensko-hrvaških odnosih, ker preprosto ni izvajal sklepa vlade. V resnici pa so "trezne glave" iz ministrstva za notranje zadeve in iz policije samo še dodatni dokaz čudnih (in ne- dopustnih) odnosov v vladi in okoli nje. Kaj naj si mislimo o policiji in policijskih voditeljih, ki ne spoštujejo sklepov vlade in samovoljno presojajo, katere od njih bodo "ignorirali"? V kon- kretnem primeru so morda res- da storili "koristno dejanje" za državo in njen ugled, gledano načelno pa takšno njihovo po- četje vodi v razpad funkcionirja sistema, v brisanje jasnih kom- petenčnih ločnic in v skrajnem primeru v nevarno politično ar- bitriranje, v premoč policije nad vsemi. Morda bo kdo dejal, da ne kaže pretiravati in prekomerno dramatizirati. Vendar pa je prav da se vedno znova ve, kakšne so čigave pristojnosti. Drugače se lahko zgodi, da se - ne da bi se tega prav zavedali - znajde- mo v položaju, ko nas bodo s policije, notranjega ali kakšne- ga drugega ministrstva oziroma druge pomembne institucije za- čeli samovoljno in samopašno poučevati, kaj je (edino) prav in kaj narobe. Nekaj elementov takšnega obnašanja je bilo v nedavni preteklosti že zaslediti, ko je denimo slovenski policij- ski direktor avtoritativno preso- jal, da v Sloveniji ni "političnega podzemlja", in tako demantiral oziroma problematiziral politič- ne izjave predsednika republi- ke, čeprav za to ni poklican. KAJ JE "POLITIČNO" Ko zahtevamo odgovorno ob- našanje vlade, se hkrati zavze- mamo tudi za krepitev njenega ugleda in dosledno spoštovan- je njenih odločitev. Prav zaradi tega ne bi smelo ostati samo pri kritičnem preverjanju dosedanje (problematične) prakse vlade, ampak bi morali ustrezno oce- niti (in sankcionirati) ravnanje drugih organov v konkretnem primeru notranjega ministrstva in policije. Seveda je treba pod- preti vse tiste v notranjih zade- vah in policiji (tudi generalnega policijskega direktorja) tedaj, ko se pogumno zavzemajo za ve- čjo profesionalizacijo in neod- visnost organov varovanja in pregona. To pa hkrati pomeni tudi še večje distanciranje nji- hovih vodilnih struktur od vseh tistih dejanj, ki bi jih lahko oce- nili za politična ali celo za pos- kus prevzemanja funkcij drugih organov Glede tega so na Hr- vaškem v zadnjem času deni- mo zelo jasno razmejili "polične" in "strokovne" funkcije v njihovi vojski, ko so kar šest visokih generalov tako rekoč čez noč odstavili in upokojili, ker so se kot vojaki, ki morajo biti po hr- vaški ustavi politično nevtralni, s svojimi izjavami začeli politično pristransko pojavljati v javnosti. V Sloveniji pa aktivni vojaški in policijski voditelji na trenutke - brez kakršnegakoli odziva - na veliko diskutirajo in polemizira- jo o nesmiselnosti vztrajanja pri "depolitizaciji" policijskih in vo- jaških kadrov Nasploh prepogosto prihaja do najrazličnejših nesporazu- mov in napetosti, ko gre za po- samezne kadrovske poteze in rešitve. To se je še posebej dra- stično kazalo ob nastopu Baju- kove vlade in ob njenih številnih (problematičnih) kadrovskih po- tezah in "čistkah". Vsi politični akterji v parlamentu bi morali biti zainteresirani za vzpostavi- tev čim razločnejših (in trajnej- ših) pravil za vodenje kadrovske politike v državnih organih. Ali ne bi bilo normalno (in najbolj neboleče), če bi za vse (nove) vlade veljali enaki principi, na katerih mestih so kadrovske me- njave obvezne, kje pa lahko po- tekajo samo potem, ko so zanje izpolnjeni nekateri pogoji. Jak Koprive 10 četrtek, 21. decembra 2000 - TEDNIK OD TOD IN TAM VELIKA NEDEUA/ GLEDALIŠKI SPEKTAKEL DOMAČIH GLEDAUŠČNIKOV Jezusovo iivlienie v žaru poletja zaradi nesrečnega spleta okoliščin neupra- vičeno prezrt vam pred največjim krščanskim praznikom obujamo spomin na najobsežnejši gledališki podvig v or- moški občini v iztekajočem se letu - Jezusovo življenje, kot so ga prikazali gledališniki velikonedeljskega društva. Kulturno društvo Simona Gregorčiča v Veliki Nedelji je društvo z dolgo in bogato tradi- cijo. Izhajajo iz bralnega društva Mir in so pred leti praznovali stoto obletnico delovanja. Ene- ga svojih največjih uspehov so doživeli s komedijo v prleškem narečju Zadrega za zadregoj, ki so jo odigrali kar 51 krat. To- likšno število ponovitev je velik uspeh celo za profesionalna gle- dališča. Letos pa so že četrto sezono zapored uprizorili gleda- liško igro na prostem. V prete- klih letih so igrali Miklovo Zalo in Celjske grofe na dvorišču gra- du Bori. V svetem letu 2000, ko ves krščanski svet praznuje 2000. obletnico Jezusovega roj- stva, pa so se odločili za gledali- ški spektakel Jezusovo življenje. Delo je nastalo prav za to prilož- nost, besedilo pa je napisal An- ton Žumbar, ki je hkrati odigral tudi glavno vlogo. Zgodba se dogaja v današnjem času. Oče in sin obiščeta svete kraje, in sprehajajoč se po razli- čnih prizoriščih od Jeruzalema in Betlehema do gore Oljke oče sinu pripoveduje zgodbo Jezu- sovega življenja. Pisanje besedi- la je bilo zelo delikatno, saj je zgodba znana in le s težavo bi bilo povedati kaj novega. Zato avtor pravi, da je njihova pred- stava ena od stvari, ki jih je tre- ba gledati s srcem, saj vsega ni moč videti z očmi. V spektaklu je nastopilo okrog 150 igralcev, katerih starostni razpon zajema kar več generacij. Običajno so se kar cele družine vključile v delovanje društva, nekateri kot igralci, drugi pa kot številni pomočniki, ki so skrbe- li za to, da je predstava potekala brezhibno. Velikonedeljčani so namreč navajeni na prave gle- dališke spektakle, v katerih ne manjka najrazličnejših efektov. Znani so po zelo zahtevnih ku- lisah, ki so jih tudi za igro Je- zusovo življenje pripravili sami. Postavili so jih na prostor med cerkvijo, šolo in gradom. Tehni- čno je bila igra zaradi številnih prizorišč podprta z daljinskimi mikrofoni in tehniki so skrbeli, da je trinajst mikrofonov de- lovalo brezhibno. To ni tako preprosto, saj jih je potrebno pravočasno, ko igralec stopi na prizorišče, vključiti, in ko izgi- ne v zakulisju, tudi izključiti. Za prehode iz današnjega časa pri- povedovalcev v zgodbo Jezuso- vega življenja in prehode med različnimi prizorišči so si po- magali s številnimi zvočnimi in svetlobnimi efekti. Z njimi so podpirali dogajanje, za predsta- vo pa so angažirali celo piro- tehnika, ki je med predstavo s pomočjo efektov na nebu pri- čaral zvezdo repatico. Seveda je bilo treba 150 nastopajočih pri- merno obleči in priskrbeti po- trebne rekvizite. Veliko je bilo tudi fizičnega dela - prenašanja kulis, prevozov in podobno. Za masko je kot že leta poprej skr- bel mojster Vinko Tajnšek, fri- zure pa so pripravile spretne Velikonedeljčanke. Kot da to še ne bi bilo dovolj zahtevno, je v predstavi nastopilo tudi 15 kon- jenikov. Efektni nastopi so gotovo po- plačali trud, ki so ga imeli. Da pa bi pričarali pravi božični ve- čer, so si iz Ljubljane izposodili celo osla. Ves ta silni pogon je držal v rokah Lojze Matjašič, ki je tudi tokrat vodil režijo. V pro- jekt so zlili vse znanje in izkuš- nje, ki so jih nabrali z leti. Za svoje in zadovoljstvo gledalcev so žrtvovali na tisoče ur svojega dela. Imeli so silno vero in za- upanje, zato so pred gledalce postavili za amaterske razmere skoraj nedosegljivo. V društvu Simona Gregorčiča je tudi te dni zelo živahno. Prip- ravljajo namreč novo igro, ki jo bodo premierno uprizorili že v januarju 2001. viki klemenčič ivanuša Predstava je zahtevala obsežno pripravo. Pri delu je objektiv fotoaparata ujel maskerja Vinka Tajnška, ki bo iz Andreja Va- upotiča pričaral Poncija Pilata, upravitelja Judeje. Fotografije Ema Žalar Križanje Pripovedovalca večne zgodbe sta oče in sin, ki sta ju upodobila Peter Kirlč in Uroš Meško Zadnja večerja ISCETE SVOJ STli / ISCETE SVOJ STIL Nataša [e za izzive Izzivi so priložnost, meni Nataša Hercog iz Hermanove ulice 3 na Ptuju (Budina), in jih kaže izkoristiti. Stanuje v eni najmanjših ulic na Ptuju, ki ima dve hiši in tri hišne števil- ke. Po izobrazbi je prodajalka in trgovska poslovodkinja, zaposlena v podjetju Tames. Je poročena in ima štiriinpolletnega sina Aleša. Od športov sta ji blizu maraton in jahanje. Z nostalgijo se spominja še prvih tekov ob mejah Slovenije - sodelovala je trikrat. "Kakšno doživetje je bilo teči ponoči po Kočevskem rogu!" Tekla pa je tudi že na newyorškem ma- ratonu. K jahanju je pritegnila tudi moža Roberta, s katerim sta sodelovala tudi v oddaji kanala A "Mladoporočenci". Njena velika želja je nekoč imeti svoje konje in majhen ranč. Oblačila Nataša izbira odvisno od priložnosti. Za akcijo "Iščete svoj stil" se je prijavila med prvimi, dva dni po objavljeni prvi prijavnici maja 1999. Skorajda že ni več verjela, da bo izžrebana, pa se je zgodilo. Nataša je po zaslugi naše ak- cije prvič obiskala kozmetični salon. Kozmetičarka Neda To- kalič je ugotovila, da ima suho in občutljivo kožo. Pred nego, ki jo je izvedla s pomočjo prepa- ratov Thalgo za njen tip kože, ki so jo ustrezno "nahranili" s potrebnimi sestavinami, ji je oblikovala obrvi. Pri negi doma bo skušala čim bolj upoštevati dane nasvete. V frizerskem salonu Stanka ji je lastnica Stanka Peršuh ob- likovala svečano frizuro s spe- njanjem. Ker fotografija v tem primeru pove več kot besedilo, objavljamo fotografijo pričeske od zadaj. Ker so pred vrati praz- nični dnevi z veliko zabav, smo za Natašo, ki ima sicer dolge lase, izbrali svečano pričesko, da bi morda navdihnili še kate- ro od naših bralk, ki ne vedo, kako bi si za ples ali kakšno drugo priložnost omislile malo drugačno pričesko. Za make up je tudi tokrat po- skrbela Nina Škerlak iz frizer- skega salona Stanka. Najprej ji je na obraz nanesla tekoči puder in ga na očeh utrdila s suhim pudrom. Za optično povečanje oči ji je celotno veko začrtala s črnim črtalom. Oči je osenčila s sivim tonom, pri obrveh pa je uporabila svetlo senčilo, da so oči videti večje in bolj sveže. Trepalnice je poudarila s črno maskaro, obrvi je počesala s kr- tačko, ustnice pa začrtala z lila barvo, in jih dodatno osvežila z glosom. V garderobi sleherne ženske naj ne bi manjkala mala večerna obleka. Tokrat so jo strokovnja- ki modnega studia Barbare Pla- več izbrali v prodajalni Ca-leks v centru Ornega v Osojnikovi ulici, kjer ekskluzivno proda- jajo Rašičine pletenine. Svečan videz pleteni obleki daje sre- brni lureks. Zraven je oblekla pleteni plašč bordo barve. Na- taša je tip ženske, ki se ji že za- radi dobre postave podajo vsi stili, med barvami pa ji pris- tojijo močnejše, kot so bordo rdeča, modra, temno zelena in druge. V športnem studiu Olimpic v Jadranski ulici 7 so za Na- tašo izbrali program olimpic. Na njeno željo, in ker ima že tako dobro postavo, bo v okviru izbranega programa predvsem delala pri ohranjanju tonusa in dobre kondicije. Kot je pove- dal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš, so tudi njej podarili mesec dni brezplačne vadbe. MG V vsaki garderobi sodobne ženske naj bi bila mala črna večer- na obleka. Za Natašo smo jo izbrali v prodajalni Ca-teks v cen- tru Ornega na Osojnikovi 3, kjer ekskluzivno prodajajo vedno lepe pletene Rašica. Za bolj svečani videz skrbi srebrni lureks v pletenini, fotografije: Črtomir Goznik Natašina frizura od zadaj ... in pozneje Nataša Hercog prej... TEDNIK - Četrtek, 21. decembra 2000 Hi OD rOD IN TAM CIRKOVCE / PRIREDITEV OSNOVNOŠOLCEV IN ČLANOV KULT DRUŠTVA Od miklavževega do fmeiAa v predpraznične decembrske prireditve so se vključili tudi člani Prosvetnega društva Cirkovce in v sodelovanju s tam- kajšnjo osnovno šolo minulo soboto, 16. decembra, zvečer pred polno dvorano doma krajanov izvedli zanimivo in smeha polno kulturno-zabavno prireditev pod naslovom Od miklavževega do fašenka. Po zamisli domačih scena- ristov je družino Jožefovih v kmečki izbi na odru obiskal Miklavž s hudički, pričarali so veselje ob kmečkih kolinah ali furežu, čarobnost božične- ga večera, ko so se ob zvonje- nju zvonov z baklami v rokah odpravili k polnočnici, veselje in smeh ob tepešnici, prikazali so zimske dogodke ob krušni peči, luščenje fižola in bučnic ter peričkanje, pa pevske pri- gode ob treh kraljih in ob sve- čnici, za konec pa še veselje mask, korantov in ploharjev ob fašenku. Nastopajočim so se s pes- mijo in plesom pridružili otro- ški in mladinski pevski zbor OŠ Cirkovce pod vodstvom Marjana Krajnca, otroška fol- klorna skupina OŠ, ki jo vodi Marija Jurtela, cirkovški tam- buraški orkester pod vodstvom Draga Kleina, folklorna sku- pina, ki jo vodi Vida Brglez, mešani pevski zbor Cirkovce pod vodstvom Danila Jeze ter vesele Polanke, ljudske pevke in pevci. Ob zaključku prireditve se je blizu 150 nastopajočim za pri- jeten večer in več kot 500 obis- kovalcem za bučno spremljanje zahvalil predsednik prosvet- nega društva Cirkovce Janko Celofiga in povedal, da so pri- reditev pripravljali dobra dva meseca in zanjo vse izdelali sami. lako zamisel oziroma scenarij kot režija sta bila v ro- kah domačinov Davorina Uri- ha, Lilijane Brglez, Marjana Krajnca in Mare Urih, za luč je poskrbel Milan Munda, ko- stume pa so si izposodili kar od doma od svojih babic in dedkov. Cirkovčani so pripravili za- res prijeten večer, in kot je bilo slišati po prireditvi, bi bilo škoda, da se ne bi z njo pred- stavili še v katerem drugem kraju. M. Ozmec Jožefove je v izbi na odru najprej obiskal Miklavž s hudički. Družina Jožefovih je ob božični pesmi skupaj okrasila tudi bo- žično drevo. Foto: M. Ozmec Ob kmečki pesmi so zapeli tudi ljudski pevci in pevke. PTUJ Bniiek med malimi bolniki Božiček iz Laponske s spremstvom je obiskal tudi ptujsko bolnišnico. Darila za male bolnike so prispevale Ptujske pekarne in slaščičarne. Tekst: MG Foto: Kosi MOŠKANJCI / LUKARSKI VEČER MLADIH LUKARJEV "Tudi mi se imamo radf Tako je zvenel naslov kulturnega večera, ki so ga konec mi- nulega tedna pripravili mladi lukarji iz Moškanjcev, člani PD Gorišnica. Lukarstvo v Moškanjcih ohranjajo že skoraj 30 let, veliko zaslug in dobre volje pa tej ljubiteljski dejav- nosti daje starejša lukarica Genovefa Vučak, teta Fefa. Vučakova je tudi najboljša učiteljica mladih lukaric v Mo- škanjcih, ki so skupaj že četrto leto in s starejšimi lukaricami veliko nastopajo. Predstavile so se že na Dominkovi domačiji, bile pri snemanju dveh filmov, ki jih je posnel Tinček Ivanuša, srečale so se s filmsko Esmeral- do in vsako leta julija na Do- minkovi pripravijo tržni dan. Čebuli tudi sicer dajejo veliko poudarka; pa ne, da bi jo samo sadili in prodajali, temveč o čebuli dosti prepevajo ter tako ohranjajo ljudske pesmi, ki so povezane s to rastlino. Mladi skrbijo, da lukarstvo v Moškanjcih ne bo zamrlo, nad tem pa je navdušena tudi pred- sednica PD Gorišnica Kristina Antolič, ki se je na prireditvi posebej zahvalila Genovefi Vu- čak in vsem moškanjskim lu- karicam. Mladi kulturniki so tokrat v Moškanjce povabili še mlade tamburaše iz Zagojičev, mlade kopjaše in ljudske godce iz Male vasi in bend mladih muzikantov Orlovska banda iz sosednje občine Markovci. TM Mlade moškanjske lukarice v družbi Genovefe Vučak. Foto: TM DRAKŠL / VESELO DRUŽENJE GODCEV Večer po domače Tudi letos so se kolegi glasbeniki, ki se v tem koncu Slove- nije ukvarjajo z glasbo, srečali na tradicionalnem srečanju muzikantov. Jože Anderlič, eden od organizatorjev, je pove- dal, da so poslali čez 40 vabil, vendar seje letos njihovemu pozivu odzvalo 25 glasbenikov. Srečujejo se že nekaj let, ven- dar se kakšno leto zgodi, da zaradi številnih obveznosti tež- ko uskladijo termine in kakšno srečanje izpade. Med seboj se seveda dobro poznajo, saj so po- večini že kdaj skupaj igrali. Na srečanju so najprej seveda kak- šno urico poklepetali, po večer- ji na turistični kmetiji Ozmec pa so jih že preveč srbeli prsi in pogovorov je bilo konec. V naj- različnejših zasedbah so igrali, dokler jim je bilo prijetno. vki Na veselem druženju se je letos srečalo 25 muzikantov. Foto: Žalar 12: Četrtek. 21. decembra 2000 - TEDNIK OD TOP IN TAM MARKOVCI / SVETNIKI O STAVBNEM ZEMLJIŠČU IN DEŽURNIH PRODAJALNAH Zahvala gasikev in upokoiemev Svetniki občine Markovci so na šesti i/.redni seji minuli petek, 15. decembra, skoraj tri ure razpravljali le od dveh točkah dnevnega reda: osnutku odloka o uporabi stavbne- ga zemljišča ter predlogu sklepa o vrednosti točke za izra- čun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po vmesni prekinitvi seje zaradi uskladitve mnenj so oba dokumenta z bistveno spremenjeno vsebino ob koncu sprejeli. Odlok o nadomestilu za upora- bo stavbnega zemljišča določa vi- šine nadomestila za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče, kaj je stanovanjska in kaj poslovna površina, zavezance plačila nado- mestila ter predvsem merila in višino nadomestila oziroma vre- dnotenja v točkah. Za primer naj navedemo, da bo največji letni znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča veljal dobrih 372 milijonov tolarjev, plačal pa ga bo lastnik jezu hidroelektrarne Srednja Drava II. Lastnik pov- prečne stanovanjske hiše z ma- njšim gospodarskim poslopjem površine 144 kvadratnih metrov pa bo na leto odštel le dobrih 2.800 tolarjev nadomestila. Svet- niki so se strinjali, da je posamez- na točka za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2001 vredna 0,389 tolarja. V pravilniku o merilih in pos- topkih za določitev dežurnih pro- dajaln v občini in o prodaji blaga zunaj prodajaln pa so določena posamezna merila in postopki za obratovalni čas prodajaln ob nedeljah in različnih praznikih. Določeni so tudi vsi pogoji, ki so potrebni za prodajo blaga zu- naj prodajaln na območju občine Markovci. Po končani seji so svetnike in župana Franca Kekca obiskali predstavniki gasilskega povelj- stva Markovci in se jim zahvalili za sodelovanje ter finančno pod- poro gasilcem. V zahvalo so jim izročili novoletna darila. Zalem so se svetniki skupaj z županom P^rancem Kekcem ude- ležili prednovoletnega srečanja s člani upravnega odbora Društva upokojencev Markovci v upoko- jenskih prostorih ter se z njimi zadržali v prijetnem klepetu. Pred- sednik društva upokojencev Janez Majer jih je seznanil z aktivnos- tmi v minulem letu ter povedal, da so v društvenih prostorih ure- dili centralno ogrevanje ter pre- novili stopnišče, ki je bilo še iz časov Franca Jožefa, ko je bila stavba zgrajena, prenovili tudi to- čilno mizo in v celoti prepleskali prostore. Za vse to so porabili do- brih 913.000 tolarjev, v glavnem z dotacijo občine. V letu 2001 bi radi zamenjali lesene pode ter ure- dili še strelovod. Sicer pa kot je bilo slišati v sproščenem pogovo- ru, so markovski upokojenci pre- pričani, da jim bo vse to prihodnje leto veliko lažje postoriti, saj se že veselijo trenutka, ko se jim bo pri- družil župan Franc Kekec. M. Ozmec Za pomoč in sodelovanje seje svetnikom zahvalil Janez Ma- jer, predsednik društva upo- kojencev v Markovcih. Foto: M. Ozmec DORNAVA/ DOBRODELNI KONCERT Doiivetie la lepše prainiine dni v baročni dvorani dornavskega dvorca je v soboto prevlada- la pesem, saj je odbor za njegovo obnovo pripravil božično- novoletni koncert. Stanovalcem dvorca in obisko- valcem so večer polepšali člani skupine Srce, v kateri pojejo dela- vci iz zavoda za duševno in živčno bolne iz Hrastovca, mlada pevka Anita Kralj od Svete Trojice, vo- kalna skupina Mladi veseljaki iz Cirkulan, ki jih vodi Jože Drni- kovič, in varovanci doma dr. Ma- rijana Borštnarja pod vodstvom Jožice Bezjak. Da bi najlepši baročni dvorec ostal pri življenju in da bi našli njegovo novo vsebino, ko se bodo sedanji stanovalci preselili v novi zavod, si prizadevajo tudi v ob- čini Dornava, je poudaril Franc Šegula, župan občine Dornava. Država je sicer začela obnovo, toda v prihodnosti bodo morali naju tudi primerno vsebino gra- du. O tem je govoril Franc Puk- šič, poslanec državnega zbora. Obiskovalci sobotnega koncer- ta so uživali v petju in se sočasno prepričali, da je tudi drugačnost lahko lepa in prijetna ter da se je mnogokrat neupravičeno boji- mo. MS Nastopajoči na božično-novoletnem koncertu MARIBOR / V EUROPARKU SKLENILI DOBRODELNO AKCIJO Doibra /e delati doltn v Europarku v Mariboru so končali dobrodelno akcijo z naslovom Dobro je delati dobro, katere namen je bil poma- gati družini Vuk iz Zgornje Korene, ki šteje devet članov in jo je pestila stiska. Simbolični ček v vrednosti 722.507 tolarjev je družini Vuk prejšnji teden v Europarku izročil direktor Vlado Vedlin. Predaji sta prisostvov.ila podžupan mestne občine Maribor mag. Jože Protner in predstavnica Centra za socialno delo Ružica Petrovič. Dobrodelna akcija je potekala v treh korakih. Prvi korak zbi- ranja denarja za družino Vuk so naredili v soboto, 2. decembra , ko so organizirali dražbo majic s podpisi članov slovenske alp- ske smučarske reprezentance in prodajo torte velikanke, ki jo je pripravila slaščičarna Romansa. Drugi korak so predstavljali ko- vanci, ki so jih v torek, 5. decem- bra, pobrali iz obeh Europarkovih fontan, kamor jih obiskovalci me- čejo za srečo. Kovance so steh- tali - kar 119 kg jih je bilo in za vsak njihov kilogram je Eu- ropark za družino Vuk prispeval 1000 tolarjev. Tretji korak pa so bili sponzorski prispevki Mega- marketa Interspar, Nove KBM, Stiefelk-niga, Humanica in pa- pirnice Leonardo ter prispevki obiskovalcev Europarka. §odelavci, ki so pomagali pri izvedbi akcije, so se odrekli delu svojega honorarja. To sta aranžer- sko podjetje APS Decorations in moderatorka Irena Polak Fištra- vec. Big Bang Mega je brezplačno posodil ozvočenje. Radio City pa je akcijo podprl z medijskimi ob- javami. Ur OD TOD IN TAM KIDRIČEVO 176 milijonov posojila za Talum V sredo, 20. decembra, je bil v veliki dvorani po- krajinskega muzeja na Ptuju slovesen podpis po- godbe o najemu sindiciranega posojila v višini 76 milijonov dolarjev za realizacijo druge faze projek- ta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija med družbo Talum iz Kidričevega in konzorcijem slovenskih bank. Kot je na tiskovni konferencu po slovesnem podpisu povedal predsednik uprave Ta- luma mag. Danilo Toplekm bodo gradnjo nove elektrolize pričeli že prihodnje leto, obsežen pro- jekt modernizacije proizvodnje pa naj bi bil končan v 18 mesecih, s čimer bodo povečali letno proiz- vodnjo primarnega aluminija s sedanjih 100.000 na 155.000 ton. (-0M) PTUJ / Starejši za zašiito pravit Slovenska filantropija je v sodelovanju s centrom za promocijo zdravstva. Zvezo društev upokojen- cev Slovenije ter ob podpori Evropske komisije za demokracijo in človekove pravice v ptujskem hote- lu Mitra v torek, 19. decembra, sklenila dvodnevni seminar z naslovom Starejši za zaščito svojih pra- vic, za večjo kvaliteto življenja. Vodja projekta dr. Mateja Kožuh Novak je povedala, da gre za pro- jekt, ki bo potekal dve leti. V tem času naj bi v Slo- veniji osnovali 80 prostovoljnih skupin s po 5 do 10 člani, v katere se bodo povezovali starejši in se srečevali enkrat tedensko. Tudi starejši imajo zna- nje, pamet in energijo, ki jo je treba bolje izkoristiti. Udeleženci seminarja, na katerem so bili tudi pred- stavniki društva Osmjeh iz Gračanice v BiH, so se srečevali tudi na ustvarjalnih delavnicah. (-OM) KIDRIČEVO/ 400 tisoiakov za Log pod Mangartom Svetniki občine Kidričevo so se na zadnji seji so- glasno odločili, da prispevajo znesek ene sejnine za krajevno skupnost Log pod Mangartom, ki jo je pred kratkim opustošil zemeljski plaz. Poleg sejnine, ki znaša okoli 340.000 tolarjev, so sklenili, da se od- povedo tudi prednovoletni pogostitvi in ves denar nakažejo na opustošeno območje. Kot je povedal kidričevski župan Alojz Šprah. bodo na predlog KS Log pod Mangartom denarno pomoč - okoli 400 ti- sočakov - nakazali Igorju Černuti iz Loga. (-0M) MARKOVCI / Obiskal jih je Božiiek Božiček je obiskal tudi najmlajše z območja obči- ne Markovci. V torek, 19. decembra, se je ob 16. uri s spremljevalci ustavil v gasilskem domu v Sto- jncih, ob 18. uri pa v gasilskem domu v Bukovcih. V sredo, 20. decembra, ob 16. uri pa se je s svojim spremstvom ustavil v vaškem domu v Prvencih in ob 18. uri še v kinodvorani v Markovcih. Njegovi spremljevalci so malčkom zaigrali praznično lutkov- no igrico. Božiček pa jih je osrečil z darilom. (-OM) PODGORCI / DRUŽENJE OB DNEVU STAREJŠIH Pokoinine bodo! Na vsakoletnem srečanju ob dnevu starejših seje v Podgor- cih zbralo 186 upokojencev, ki so ob tej priložnosti izvedli še redni letni občni zbor svojega društva. V krajevni skupnosti je 235 čla- nov društva. Kar 150 krajanov je starejših od 70 let, od tega 47 mo- ških in 103 ženske. Krajanov, sta- rih nad 80 let, je 35 in nad 90 let sedem. Najstarejša krajanka je Julijana Tušak iz Cvetkovcev, najstarejši krajan pa Janez Zamu- da, ki je te dni stopil v stoto leto svojega življenja. Srečanje sta or- ganizirala krajevna skupnost in društvo upokojencev, financira pa ga občina Ormož. V tem mesecu bodo vse krajane, starejše od 80 let, in dste, ki so nepokretni, obiskali in obdarili predstavniki Rdečega križa. Prisrčen kulturni program za svoje stare starše so ob njihovem srečanju pripravili otroci iz vrtca, ki so zapeli nekaj pesmic, nato pa so si s spretnimi odgovori pris- lužili še honorar za svoj nastop. Predsednik društva upokojencev Viktor Ozmec je otroke vprašal, ali vedo kdo je ormoški župan, pa je eden izmed malčkov namesto Vili Trofenik zaklical, da je to Vili Župan. Smehu seveda ni bilo kon- ca, pritegnil pa mu je tudi župan in predsednica združenja društev upokojencev Ormož Ana Luka- ček, ki sta bila tudi med gosti. Predsedniki različnih komisij in odborov so podali poročila, iz katerih je bilo razvidno, da se društvo vzdržuje le s članarino in da so imeli letos okrog 662.000 bruto dohodkov. Kljub temu so za družino Kelenčevih, ki je utr- pela nesrečo zaradi zemeljskega plazu, prispevali skromen denar- ni prispevek. V iztekajočem se letu so organizirali različne izle- te, proslave, piknike, srečujejo pa se tudi v kegljaškem klubu, ki je letos izjemno uspešno nasto- pal na tekmovanjih, saj so osvo- jili več pokalov. Med prioritetne naloge društva sodi privabljanje novih članov. Zbrane je pozdravil tudi župan Vili Trofenik ter starejšim izrazil svoje spoštovanje in spoštovanje do njihovega dela za skupno do- bro. Upokojence je pomiril, da pokojnine bodo, da jim nihče ni- česar ne bo vzel, le način prila- gajanja inflaciji se bo spremenil in zato bodo pokojnine počasne- je rasle. Seznanil jih je z delovan- jem Centra za starejše občane, ki bo od januarja deloval v prosto- rih občine in bo starejše obveščal o vseh dejavnostih v zvezi z no- vim domom starejših, ki ga gra- dijo v Ormožu. vki KIDRIČEVO / OB 200. OBLETNICI PREŠERNOVEGA ROJSTVA Svila, iapii, barve in iskriie v oieh Svila, čopič, barve, iskrice v očeh in smeh so družili člani- ce likovne sekcije delavskega prosvetnega društva Svoboda Kidričevo, ko so se v minulih dneh sestajale ob sredinih in četrtkovih večerih ter ustvarjale v kreativnih delavnicah. Svoja ročno poslikana dela iz svile in keramike so razsta- vile v kidričevski knjižnici. ^ Slovesnosti ob odprtju zanimive razstave se je v petek, 15. decem- bra, zvečer poleg okoli 30 Kid- ričanov udeležil tudi predsednik turističnega društva Boris Urban- čič. Z branjem Prešernovih pes- mi so kulturni dogodek popestrili Mateja in Petra Hadler, na kitari pa ju je spremljal Grega Korošec. Kot je povedala predsednica kidričevske Svobode Majda Vo- dušek, ki je razstavo odprla, so dekleta in žene iz občine Ki- dričevo na svoj način počastile 200. obletnico rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna. Razstavljena dela 20 članic sekcije so na ogled v času obratovanja knjižnice vsak delavnik od 17. do 19. ure. -OM Ob odprtju razstave so mladi prebirali Prešernove pesmi. Foto:: M. Ozmec TEDNIK - Četrtek, 21. decembra 2000 131 PO NAŠIH KRAJIH MLADI IN ALKOHOL / STARŠI, ZBUDITE SE! Na zdravje ob polnoinem valiku! Tematika pa taka! Hoj hej hoj, novo leto je pred vrati! Mi- klavž je svoje oddrsal, čez tri dni bo prifeštal' Božiček in potem čez nadaljnjih teden dni še dedek Mraz! Resda ni snega, pa vendar je vzdušje čedalje bolj podobno gigant- skemu belemu (pre)napihnjenemu balonu, na katerem z velikimi rdečimi flourescentimi črkami piše: Prazniki so pred vrati, ste že kupili božična dreveščka, zavijte darila ... Ti pa kar naprej o alkoholizmu... No, mislim o čezmernem popivanju mladine ... Kaj ti ni že tečno, me je pobaralo že kar nekaj znancev. Tako bi jim odgovorila: Stvar je v tem, da se vsi praznični baloni', pa najsi bodi še tako veliki in pisani, prej ali slej razpočijo. In spet pridejo na vrsto dnevi realnosti, ki so večinoma sivi, pusti, nič kaj vznemirljivi. In take dneve je treba znati (pre)živeti brez kupice alkohola. Miroslav Beric, dr. med. -m specialist psihiater in pedopsihi- ater (psihiater za otroke in mla- dostnike), pa meni: "Najbrž težko ocenimo kot naključje, da se rav- no v decembru pogovarjamo o pi- tju alkohola pri mladih. To je čas, ko tudi sami, recimo odrasli, več- krat in v neki meri - pa če že ne drugače - vsaj ob polnočnem val- čku nazdravimo oziroma globlje pogledamo v kozarec. Problema- tika uporabe in zlorabe alkohola pri mladostnikih je na splošno slabo poznana. Odrasli smo vča- sih naklonjeni pavšalnemu ocen- jevanju le-te, in sicer toliko prej, če gojimo ambivalentnost, pred- sodke in zmotne predstave do tako do uživanja alkohola kot do mladostnikov in njihovega vede- nja nasploh." In prav v tem večkrat tičijo ra- zlogi, da v uživanju alkoholnih pijač pri mladih večkrat ne vi- dimo posnemanja lastnih navad in splošno sprejete oblike soci- alnega vedenja. Nasprotno! Našo pozornost prebudijo le tista opi- janja, ki privedejo do nesreč ali so tudi sicer pretirana in skrajna. "Opijanje pri mladih je veliko- krat neroden poskus oponašanja odraslih, pogojno rečeno je sesta- vni del odraščanja, ki ima sprva funkcijo eksperimentiranja, pre- izkušanja sebe in testiranja mej, kasneje pa se lahko vključi v soci- alno vedenje, značilno za večino odraslih v neki družbi oziroma se pod določenimi pogoji postopo- ma prelevi v odvisnost." Za duševni razvoj v adolescenci je značilna težnja po neodvisnosti in samostojnosti. Ob osamosva- janju gradi mladostnik svoje sa- mospoštovanje. Tudi zato ga še posebej privlačijo vse stvari, ki nosijo v sebi simbolizem odraslo- sti in neodvisnosti.Seveda je med drugim to tudi alkohol. Večina mladih je negotova vase, še pose- bej v družabnih okoliščinah, ko bi se morali dokazati - tukaj pa 'jim pomaga' alkohol, ki ima znane učinke pri odpravljanju notranjih kontrol in večanju občutja zado- voljstva s samim seboj, pomaga pa tudi k boljši komunikativnosti in sproščenosti, skratka - nadomešča (trenutne) primanjkljaje. Mladi, ki poskušajo svojo od- raslo podobo večkrat prikazati s pretiranim opijanjem, prej ali slej spoznajo,da je to le začasna reši- tev oziroma bližnjica, ki je ne gre uporabljati prevečkrat in prepo- gosto. Posebej pa so ogroženi tisti, ki se v svojem dosedanjem razvo- ju niso naučili preložiti izpolnit- ve svojih želja. Ti se bodo tudi v prihodnje zlahka zatekali v začas- no tolažbo, ki jim jo daje alkohol- ni opoj. Miroslav Berič opozarja: "Dodatno neugoden moment za razvoj v problematičnega pivca so večkrat disfunkcionalni in z bole- znijo alkoholne odvisnosti enega ali več članov obremenjeni dru- žinski odnosi. Zadnje čase se vse bolj omenja kombinacija genov, 'odgovornih' za alkoholizem, se- veda ob hkratnem upoštevanju sistema posnemanja identifikacij- skih likov (npr. oče alkoholik). Kompleksnost bolezni odvisnosti v družini in nujno bolni odnosi med njenimi člani večkrat 'uspe- šno pripravijo' teren za različno stopnjo motenosti odraščajočega." V skupinah mladostnikov, kjer se resnost, dejavnost, urejenost, odgovornost jemljejo kot nezaže- lene pomanjkljivosti, se poveliču- jejo površni in nezahtevni odnosi. V takih skupinah alkohol ni več samo obrobni spremljevalec ali, pogojno rečeno, socialno sprejeti del družbenega scenarija, temveč postane njegova poglavitna os. Ko stopi alkohol v prvi plan, ko postane požirek nekaj samo- umnevnega pred vsakim malce večjim naporom, težavo ali pa kar tako, za boljši občutek, je za mladostnika že zdavnaj pregore- la oranžna luč. Ko le-ta ugotovi, da s steklenico alkoholne pijače enostavneje premaga vse, kar mu pride na pot, se v resnici njego- vim mogoče prej malenkostnim težavam zdaj pridružijo še večje: šolska neuspešnost, socialna izo- lacija, zapleti s policijo in z dru- gimi družbenimi institucijami, včasih celo prekrški. Pri najstnikih v uživanju alko- hola med spoloma ni velike ra- zlike. Raziskave so pokazale, da občasno uživa alkoholne pijače več kot 75 % mladostnic in več kot 77% mladostnikov. Pri odras- lih so številke drugačne: razmer- je je štiri proti ena do sedem proti ena v "korist" moških. Med ado- lescentkami ob problematičnem pitju večkrat zaznamo težave ob sprejemanju lastne spolne identi- tete in ambivalentnost ob doživ- ljanju lastne ženskosti, hkrati pa tudi druge posebnosti čustvovan- ja, odzivanja in vedenja. Podobna negotovost v svoji moški vlogi je zaslediti tudi pri problematičnih pivcih moškega spola. Mladostniku je treba privzgo- jiti do alkohola zdrav, stvaren in jasen odnos. Tak, ki ne bo postal mit, simbol ali pa nadomestek za vse, kar se da doseči na bolj smi- seln, manj škodljiv, pa čeprav na- pornejši način. Sanja Švajger Dejavniki tveganja: - pretirano eksirovertirani, a konflikmi in destruktivno naravna- ni mladostniki in dekleta, ambivalentna do svojega spola, oboji nevešči pozitivnega potrjevanja in z drugimi znaki vedenjskih odklonov v smeri osebnostne motenosti. Pijejo v skupini; - pretirano iniroverini, z občutki nesprejeiosti, krivde in nevre- dnosti, v smeri depresivnega doživljanja, ki pravo doživljanje prekrivajo z evforičnim učinkom alkohola, blažijo notranje na- petosti in boleča čustva. Večkrat pijejo tudi sami in tiho. Varovalni dejavniki: • družina, ki omogoča razvoj lastne vrednosti, daje spodbudo in zgled za zdravo samopotrditev in smiselno razreševanje stisk in stresov; - okolje, ki posamezniku prilagojeno spodbuja dejavno in zdravo konstruktivno agresivnost (šport); - mladostnikova sposobnost navezovanja pomembnih čustvenih odnosov, ki izhaja iz ugodnih zgodnjih emocionalnih izkušenj v družini; - omogočanje delovnega družbenega življenja in pripadnosti sku- pini s pozitivnimi vrednotami ob upoštevanju spektra intere- sov in različnosti; - zdrav, stvaren in jasen odnos do alkohola, ki ne postane mit, simbol ali nadomestek za vse, kar se da doseči na bolj smiseln, manj škodljiv, pa čeprav napornejši način. MARKOVCI / OB 200. OBLETNICI PREŠERNA IN SLOMŠKA i Velika Slovema sta imela veliko skupnega Oba velika Slovenca France Prešeren in Anton Martin Slomšek sta v svojem življenju imela veliko skupnega. Ne samo, da sta bila sošolca na liceju, oba sta bila pesnika in oba je prevevala neznanska želja po dvigu slovenske naro- dne zavesti in omike ter želja po večji pripadnosti družini, narodu in družbi, čeprav je bil eden odvetnik, drugi pa du- hovnik in celo škof, je na nedeljskem kulturnem popoldne- vu v poročni dvorani večnamenskega poslovnega prostora v Markovcih ugotovil avtor osrednjega referata o podobnosti in razlikah med Prešernom in Slomškom profesor teologi- je dr. Slavko Krajnc. Zagotovo so bili pobudniki kul- turnega popoldneva, člani odbo- ra za družbene dejavnosti občine Markovci, presenečeni že ob sa- mem pričetku, saj je bil obisk kulturnega dogodka, ki so ga na- menili počastitvi 200. obletnice rojstva dveh. velikih Slovencev, blaženega škofa Antona Martina Slomška in pesnika Franceta Pre- šerna, presenetljivo dober. O bo- gatem življenju in delu obeh velikanov slovenskega naroda je uvodoma govorila predsednica odbora za družbene dejavnosti v občini Markovci Karolina Pičer- ko. O podobnosti in razlikah med obema velikima Slovencema pa je v obsežnem referatu pod sku- pnim naslovom Za vero, dom in rod razmišljal dr. Slavko Krajnc, profesor teologije. Tako Slomšek kot Prešeren sta živela v času velikih pritiskov, raznarodovanja, ponemčevanja, zasmehovanja katoliške vere in , začetkih narodovega prebujanja. Oba sta bila rojena istega leta ■ 1800, Slomšek 26. novembra. Prešeren pa 3. decembra, oba sta bila otroka vernih staršev in obo- ji starši so želeli, da bi sinova postala duhovnika, a se obojim sanje niso uresničile. Prešeren in Slomšek sta bila sošolca na liceju v Ljubljani, kjer sta se pogosto srečevala in tudi i spoprijateljila. Po duši sta bila pesnika, sicer pa eden odvetnik, drugi pa duhovnik in celo škof. Po neizmerni ljubezni do matere Slave pa sta bila po svoje tudi oba politika. Po mnenju dr. Krajnca je namreč Prešernova Zdravljica izrazito politična pesem, pa tudi Slomšek je v svojih pesmih opo- zarjal ljudi na to, koga naj vo- : lijor da jim bo bolje, opozarjal pa je tudi na nevarnost komuniz- ma, ki pomeni organizirano voj- sko zoper Cerkev in naj bi zatiral božje kraljestvo. Čeprav je Prešeren sam zase dejal da je nejeveren, a vendar veren, dr. Krajnc meni, da ga je v njegovih pesmih vedno spre- mljala misel na boga. O njegovi veri naj bi pričali tudi sorodni- ki, predvsem hči Ernestina, ne- čakinja Meta in sestra Lenka. Na smrtni postelji naj bi Prešeren zavrnil vodo in ob tem dejal, da je tudi Kristus na križu zavrnil vodo. O njegovi veri pa naj bi pričale tudi njegove pesmi, pred- vsem Krst pri Savici ter Šmarna gora, v kateri se izpove Mariji in ljubezni do nje. Zaradi vsega tega dr. Krajnc meni, da ne mo- remo govoriti o Prešernu kot o neverniku, ampak o Prešernu, ki je bil nejeveren, a vendar veren. Prešeren in Slomšek sta si, kot zatrjuje dr. Krajnc, prizadevala za izdajo slovenskih ljudskih pesmi, torej slovenske knjige in celo slo- venskega časopisa. Podrobneje pa je dr. Krajnc analiziral Prešerno- vo Zdravljico, ki je nastala leta 1844 in v kateri pesnik zahteva pravico do narodove osamosvojit- ve, zato je pred 10 leti ob dejanski osamosvojitvi Slovenije upravi- čeno postala slovenska himna. Posamezne verze je primerjal s Slomškovimi, saj se oba zavzema- ta za podobne cilje: za materin jezik, za ljubezen do slovenske matere, oba sta zaskrbljena za- radi pomanjkanja materinščine in opozarjata na nevarnost- vdora nemškega jezika in oba v svojih pesmih prebujata v Slovencih na- rodno zavest. Posebej izrazit je Slomškov odnos do vere in do sprave, oba pa sta se zavzemala tudi za reveže, zato je dr. Krajnc sklenil svoje razmišljanje z bese- dami: "Bog nam daj takih Sloven- cev, kot sta Prešeren in Slomšek. Oba sta steber slovenske kulture in naroda!" Za vmesni kulturni utrip so z branjem Prešernovih in Slom- škovih pesmi poskrbeli Alenka, Katja in Tadej iz OŠ Markovci, pridružili pa se jim je še vokalna skupina KOR ter pianist Tomaž Sok in flavtistka Mojca Sok. M. Ozmec O podobnosti in razlikah med Prešernom in Slomškom je ra- zmišljal dr. Slavko Krajnc, profesor teologije, Foto: M. Ozmec CIRKULANE / LJUDSKI PEVCI PREDSTAVILI DRUGO KASETO Prišla bo spet jMmfcirf v soboto, 25. novembra, so ljudski pevci iz Cirkulan vsem ljubiteljem ljudske glasbe pred- stavili že svojo drugo kaseto. Na njej je posnetih dvanajst izbranih pesmi, nekatere med njimi pod- krepljene tudi s frajtonarico. Ka- seta nosi naslov "Prišla bo spet pomlad". Prva njihova kaseta z naslovom "Dober večer bog daj" je hipoma pošla in tako se je ro- dila želja po drugi izdaji. Bogata kulturna prireditev je potekala v večnamenski dvora- ni v Cirkulanah. Pevci Jože Petrovič, Franc Ko- renjak, Tonček Žumbar, Bran- ko Fridauer, Danijel Polajžer in Terezija Petrovič pojejo petglas- no. Posebnost skupine je ženski glas "čez", kar je prava redkost pri tovrstnih skupinah. Član skupi- ne je tudi muzikant Vlado Koren iz Leskovca, ki skupino spremlja s svojo frajtonarico. Vodi jih Jože Petrovič, ustanovitelj skupine. V programu je sodelovala sku- pina tamburašev iz Cirkulan in člana dramske sekcije KPD Fran- cka Kozela Miro Lesjak in Anica Črnivec: v vlogi Hanzeka in Mi- cike sta do solz nasmejala občin- stvo. Pevci delujejo od 1997. leta in^ nastopajo na mnogih kulturnih prireditvah. Druži jih veselje do petja, predvsem pa želja po ohra- nitvi njihovega izročila. Žal pa pevci opažajo, da je med mladimi danes premalo zanimanja za ljud- sko pesem. Še vedno se premalo zavedamo, da ljudske pesmi pri- povedujejo zgodovino prejšnjih rodov, o njihovem načinu življe- nja, navadah in običajih. Za ljud- ske pevce iz Cirkulan so pesmi bogata kulturna vrednota, ki jo z odprtim srcem želijo posredovati vsem ljubiteljem ljudske glasbe. Tatya Maroh KIDRIČEVO / MEDOBMOCNO SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV Na svidenje junija Minulo soboto smo v Kidričevem lahko prisluhnili petim pi- halnim orkestrom, ki so nastopili na medobmočnem srečanju v organizaciji Območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ptuj in v sodelovanju z občino Kidričevo. Vodje pihalnih orkestrov (od leve) Štefan Garkov, Slavko Pet- ek, Jernej Senegačnik in Igor Alatič z županom Alojzom Špra- hom in vodjo SLKD Ptuj Nevenko Gerl. Foto: Langerholc Po uvodnem nagovoru pove- zovalke programa Nataše Vodu- šek in župana občine Kidričevo Alojza Špraha so nastopili Slo- venskogoriški pihalni orkester iz Lenarta pod vodstvom Igorja Alatiča, KUD gasilske godbe na pihala Sp. Polskava pod vodstvom Jerneja Senegačnika, pihalni orkester Ormož pod vod- stvom Slavka Petka, pihalni or- kester TALUM Kidričevo pod vodstvom Štefana Garkova in pihalni orkester Ptuj pod vods- tvom Štefana Petka. V progra- mu, ki so ga orkestri (z izjemo pihalnega orkestra iz Lenart) predstavili tokrat, je prevladoval zabavni stil, ki je sicer značilen za repertoar big bandov. Po mnen- ju strokovnega spremljevalca Er- vina Hartmana iz Maribora se v pihalnih orkestrih pojavlja pro- blem pihal (flavt in klarinetov), saj jih je v zasedbah vedno manj. Kljub temu so vsi bili orkestri dobro pripravljeni na srečanje. Ob koncu sta predstavnikom pihalnih orkestrov podelila pri- znanja in spominska darila Ne- venka Gerl, vodja Območne izpostave SLKD Ptuj, in župan občine Kidričevo Alojz Šprah. Naslednje medobmočno sreča- nje pihalnih orkestrov bo junija 2001 na Sp. Polskavi v organi- zaciji Območne izpostave SLKD Slov Bistrica. Mateja Lešnik 14! Četrtek. 21. decembra 2000 - TEDNIK PO MilŠfff KHAJIH MALEK/ PRIPRAVILI DEGUSTACIJO ORMOŠKIH VIN Trendovska vina z dušo Pred kakšnimi dvajsetimi leti ni bilo prav nobenega dvoma o tem, kje v Sloveniji pridelajo najboljša vina. Ljutomersko-ormoške gorice skoraj niso imele omembe vredne konkurence. Danes je med vinogradniki tega obmo- čja slišati vedno hujše tožbe, da je vino vse težje prodati, če pa že, pa po zelo slabi ceni. Vinogradniki drugih regij namreč v minulih letih niso počivali na lovorikah, ampak so se presneto potrudili in odlično organizirali. K temu je svoje dodala še muhavost modnega okusa in zato je skrajni čas, da se prieškemu vinu vrne njegov ugled, ki so ga v letih krize negovali le redki. Da bi se Ijutomersko-ormoška vina spet predstavila v najboljši luči in pokazala v vsem svojem bogastvu, je bila organizirana de- gustacija izbranih vin Jeruzalem 2000. Udeležili so se je predsta- vniki potencialnih kupcev - gos- tinci in trgovci ter predstavniki vinarjev. Degustacijo je organizi- rala Sandra Bohinec, vodil pa Ro- bert Gorjak. Predstavilo se je pet vinskih hiš, ki so v presojo po- nudile skupno petindvajset svo- jih najboljših in najzanimivejših vin. KLUB ŠIPON Klub šipon je predstavljalo pet pridelovalcev: Marija in Franc Lah, Franc Lukman, Kmetija Ja- nežič, Milan Hlebec in Franček Puklavec. Klub šipon je blagovna znamka, pod katero pridelujejo in prodajajo najboljše šipone, pride- lanE po strogih klubskih pravi- lih. Med drugim pravila določajo čas trgatve in donos na trs, kar naj bi bistveno pripomoglo k boljši kvaliteti. Na ta način poskušajo šiponu povrniti sloves odličnega vina, saj ga je pred časom popol- noma izgubil. Za članstvo v klu- bu se je potegovalo preko dvajset pridelovalcev in le pet jih je za- dostilo vsem strogim kriterijem. Zaradi njihovega prizadevanja se sedaj zgodi tudi že to, da ob pre- stižnih sprejemih in slovesnos- tih lahko postrežejo s šiponom, nad katerim nihče ne more vi- hati nosu. Kot je povedala Zlata Cvetko, so posamezni prideloval- ci poznali, pridelovali in uspeš- no prodali kvaliteten šipon tudi v preteklosti, vendar je večina leti- ne končala v masovni produkciji, ki je sorti naredila skoraj nepop- ravljivo škodo. Člani Kluba šipon so si zadali za nalogo, da nam vr- nejo užitek šipona. JERUZALEM- ORMOŽ VYS, d.d. Nekoč alfa in ornega slovenske- ga vinarstva zadnja leta potiho doživlja krizo identitete. Samo- zadosten in zazrt predvsem vase je ormoški vinski gigant ostal ve- lik le še po količini, cenovno pa je svoja vina velikokrat prodajal pod ceno. Podobno se je zgodilo tudi letos. Tudi na degustaciji je bilo slišati, da se "delajo" vina, ki so pod sposobnostmi kleti in so namenjena nekaterim manj zah- tevnim trgom. Očitno gre za ne- srečen splet različnih okoliščin, ki so pripeljale do sivine, ki pa jo klet redno popestri z nekaj vi- sokokakovostnimi vini, ki tudi v svetovnem merilu nekaj pomeni- jo. V tej vinski hiši se je v zad- njem času nabralo toliko mladih strokovnjakov, ki imajo v genih kompozicijo ormoškega vina, in ob toliko znanja, energije in zag- nanosti, ki se ji bo z leti pridru- žila še izkušnja, se za prihodnost in tudi imidž Jeruzalema Ormož VVS ni bati. Še vedno ga bomo neizbrisno povezovali z odlični- mi vini. Pokušali smo penino Je- ruzalem 1999, chardonnay 1999, renski rizling 1999 in sauvignon 1997. VINOGRADNIŠTVO KRAJNC Vinogradništvo Krajnc, ki de- luje v Lahoncih, širši javnosti še ni prav dobro poznano. To je vo- dja degustacije pripisal mirni in zadržani naravi vinarja Milana Krajnca, ki skupaj z ženo Majdo skrbi za 3 hektarje vinograda. Je eden redkih vinogradnikov v re- giji, ki ima raje manj sladkorja v vinu kot več, poznavalci pa pravi- jo, da tudi kadar pripravlja sladko vino, je to vino s stilom. Njegov stil suhih in sladkih vin primer- jajo z alzaškimi, s katerimi so si v nekaterih karakteristikah po- dobne in bodo menda prej ali slej predmet posnemanja v re- giji. Pridelujejo šipon, renski in laški rizling, kerner, sauvignon, sivi pinot, chardonnay, modri pi- not, radgonsko ranino in rizva- nec. Krajnčeva vina obdaja še čar neraziskanega in skrivnost, ki vabi, da jo razkrijemo. VINO KUPLJEN Vina Kupljen so odsev markan- tnosti njihovega kreatorja. Jože Kupljen je bil eden prvih zase- bnih vinarjev pri nas. Ni se podrejal zakonom regije in je začel s številnimi novostmi, ki so jih domačini spremljali z ra- hlim nezaupanje. Robert Gorjak ga je označil celo za pionirja Ljutomersko-ormoških goric, saj je v regijo vpeljal suha vina, mo- dri pinot in barike. Na to vpliva njegova odprtost za novosti, pa tudi življenje v tujini, kjer se sre- čuje in sledi različnim vzorom. Trto ima zasajeno na 13,5 hek- tarja površin. Drugačnost izraža- jo že poimenovanja njegovih vin. Med drugim so ponudili sauvi- gnon challenger 1999, renski ri- zling classic 1998 in sivi pinot discoverer 1999. KOGL Zgodovina vinogradov na po- sestvu Kogl sega v daljno leto 1542. Po stoletjih je te griče do- bil v roke Franci Cvetko in bil iz njih sposoben iztisniti najbolj- še. Povprečni letni pridelek vino- gradništva Kogl je okrog 19.500 litrov vina na 16.000 trsih. V sor- tni sestav na Koglu sodijo šipon, chardonnay, renski in laški riz- ling, kerner, muškat otonel, ru- meni muškat in sauvignon. V letu 1998 so prvič obrodili tudi vino- gradi sort sivi pinot in dišeči tra- minec, v letošnjem letu pa tudi modri pipot, auxerrios in scheu- rebe in poskusna količina syraha. Vodja degustacije je kot poseb- nosti kleti Kogl označil "mlada, sveža, sortno značilna ter predi- katna, visokokvalitetna vina, kot so: pozne trgatve, izbori, jagodni izbori, suhi jagodni izbori, lede- na vina, kakor tudi tipizirana in barikirana predikatna vina". Za konec so ponudili še vina za meditacijo. Kakšna je njihova skrivnost, najbrž ni treba pose- bej opisovati - čist in popoln uži- tek. Degustacija Jeruzalem 2000 je potrdila, da imamo poleg vin, s katerimi se lahko naš kraj ponaša, tudi rojaka, ki jih njim enakovre- dno zna tudi predstaviti. Degu- stacija z Robertom Gorjakom je svojevrsten užitek, in četudi ne pokusite nobenega vzorca, vam bo vsak vzorec približal tako, da razkrije delček njegove skrivnos- ti. viki klemenčič ivanuša PTUJ / VRATA ODPRL MJ MEDIA SHOP Novi podietnili iz Svite V poslovnem centru Drava na Osojnikovi 9 na Ptuju (nad Abanko v prvem nadstropju) je 15. decembra odprla vrata nova trgovina MJ Media Shop samostojnega podjetnika Marka Jurenca. Mladi podjetnik se je rodil in živel v Švici, kjer si je prido- bil izobrazbo poslovnega tehni- ka. Želel pa si je delati še nekaj drugega, spoznati druge ljudi in kulturo, zato se je vrnil v domo- vino. Upa, da si bo med kupci pridobil zaupanje in da se bodo radi vračali. Raznolika in kvali- tetna ponudba je tista, ki vabi. V trgovini MJ Media Shop so na- prodaj televizorji, radijski apara- ti, hi-fi naprave, videorekorderji, mobiteli, kasete, filmi in še veli- ko drugih tehničnih izdelkov, ki so danes nepogrešljivi v vsakem domu in ki odpirajo okno v svet. MG Marko Jurenec pričakuje, da bodo kupci v njegovo trgovino radi prihajali. Foto: MG PTUJ / FOTO TONE ODPRL TUDI KAVARNICO Menehna skrb za kakovasf Samostojni podjetnik Anton Žižek iz Lenarta z dejavnos- tjo foto in videostoritev na terenu, s foto storitvami v stu- diu, uokvirjanjanjem predmetov in trgovino v okviru firme "Foto Tone", je prvi in za zdaj edini fotograf na Sloven- skem, ki se ponaša s certifikatom kakovosti ISO 9002. Kot poudarja nosilec dejavnosti, je stalna skrb za kakovost os- novni temelj dela firme "Foto Tone". Od letošnjega leta ima atelje tudi na Ptuju, od 8. decembra pa so ob njem za stranke odprli tudi kavarnico Viktorin, kjer ob kavi- ci in različnih pijačah postrežejo tudi s torticami. V sestavi pod- jetja "Foto Tone" je trenutno pet lokalov, ki zaposlujejo že 25 stro- kovno usposobljenih delavcev, ti pa se nenehno izpopolnjujejo z novitetami v foto in videostroki. Širitev na Ptuj so narekovale po- slovne potrebe, vedno več novih strank, ki iščejo kakovostne sto- ritve s tega področja. MG Z odprtja kavarnice Viktorin. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / VABILO NA PREDAVANJE ARNEJA HODALICA V BougainviHmiem duhu Francoski kapitan Louis-Antoine Bougainville je bil prvi Francoz, ki je v letih od 1766 do 1769 obplul svet. Njegova fregata z imenom La Boudeuse, dolga 40 metrov, je bila oborožena s 26 topovi, na njej pa je bilo 210 mornarjev. Prvič v zgodovini velikih pomorskih odkritij je BougainVil- le s seboj vzel tudi nekaj znanstvenikov in piscev, ki so ra- ziskovali in beležili vse, kar se je zgodilo na triletni plovbi okoli sveta. Francoska ekspedicija "L'esprit de Bougainville" (V Bougainvil- lovem duhu) je skoraj dve leti delno sledila poti velikega po- morščaka, predvsem pa so se n^e- ni udeleženci skušali čim bolj približati nemirnem u razisko- valnemu duhu, ki je zaznamoval pot tega slavnega francoskega ka- pitana. Trideset metrov dolga "La Boudeuse", replika vojne džunke iz 18. stoletja, je ladja s tremi jam- bori, motorjem z 220 konjskimi močmi in posadko, ki je v pov- prečju štela 15 ljudi, v kateri so bili mornarji, znanstveniki in te- renskimi delavci. Skoraj dve leti je plula med otočji jugovzhodne Azije in številni udeleženci so opravili pet večjih ekspedicij, v katerih so spojili etnologijo, spe- leologijo, vulkanologijo, potap- ljanje, geografijo in geologijo. Džunka je v tem času služila znan- stvenikom kot logistična podpo- ra pri raziskavah v krajih, ki bi bili drugače popolnoma nedosto- pni. Za uradnega fotografa odprave je bil izbran Arne Hodalič, eden bolj znanih fotografov na svetu, ki je na jadrnici preživel skupno osem mesecev in se udeležil vseh petih odprav. Potovanje seveda ni potekalo brez resnih ali zabavnih zapletov, za katere smo menili, da jih je najbolje slišati kar od udeleženca raziskovalne ekspedi- cije. Klub ptujskih študentov je zato gospoda Hodaliča povabil, da Ptujčanom s predavanjem in izjemnimi slikami predstavi svoje dogodivščine na ladji ter življen- je, kulturo in naravne znameni- tosti držav jugovzhodne Azije. Potopisno predavanje Arneja Hodaliča z naslovom Jugovzhod- na Azija (Indija, Indonezija, Nova Gvineja, Java) bo v petek, 22. de- cembra, ob 19. uri v gledališki kleti na Ptuju. Cena predavanja je 500 SIT, za študente, člane Kluba ptujskih študentov, pa 300 SIT. VUZMETINCI / PRED DOKONČNO SANACIJO VRTINE Bolda našli kai uparabnega? v krajevni skupnosti Kog vsekakor upajo, da bodo na vrti- ni v Vuzmetincih, ki so ji pred dokončno sanacijo "dali" še eno možnost, da pokaže, kaj se skriva v globini, našli vsaj primerno vodo za kakšno termalno kopališče. Predsednik krajevne skupnos- ti Zdravko Hlebec je povedal, da so vrtin v teh krajih vajeni, saj so tod iskali nafto in zemeljski plin že pred drugo svetovno voj- no. V okolici je kar šest vrtin. Sistematično raziskovanje so pri- čeli leta 1953, vendar nikoli niso prišli globlje kot do 1000 metrov. Predstavniki lendavske Nafte, ki izvaja dela, so kogovske svetni- ke na seji krajevnega sveta sezna- nili s potekom dela. Z moderno opremo je Nafta te dni z vrtalnimi napravami že v globini 1800 me- trov. Vrtanje je tehnološko zelo zahtevno, saj so naleteli na zelo trde in zbite plasti zemlje. Ob vr- tanju ves čas (vsakega pol metra) potekajo najrazličnejše raziskave Zemljine, podatki pa bodo prišli prav tudi drugim strokovnim slu- žbam. Vrtali naj bi do globine 2300 metrov. Kaj bodo našli, zaenkrat še ne vedo. Na globini 1000 me- trov naj bi bili menda že naleteli na plin. Toda tudi če bodo našli plin in nafto, ki ju pričakujejo, pa je vprašanje, ali bodo zaloge plina ali nafte dovolj velike, da bi bilo izkoriščanje ekonomsko upravi- čeno. vki Vrtina v Vuzmetincih Vsakega pol metra opravijo analizo zemljine 24 Četrtek, 21. decembra 2000 - TEDNIK NAS¥ETI Kuharski nasveti Poii€e Brez potic si prihajajočiii prazniliov zagotovo ne znamo predstavljati, saj so najbolj tipično kvašeno pecivo, ki ga pripravljamo najpogosteje v času božiča. Včasih so božič- no mizo krasile potice, ki so jih nadevali z rožičevim, ne- katere pa tudi že orehovim nadevom. Sestavine kvašenega testa za pripravo potic se do danes niso veliko spremenile, le testo odišavimo z različnimo dišavami, s katerimi ga de- lamo še bolj aromatičnega in okusnega. Dobro kvašeno testo za potice pripravimo iz gladke moke, ki jo presejemo in segrejemo na sobno tempereturo. Posebej ali v moko pristavimo kvas; če hočemo, da bo hitreje vzhajal, dodamo žličko moke in sladkorja. Dodamo ru- menjake, ki so za barvo in veziv- no sredstvo, sladkor in vanilijev sladkor. Testo zagnetemo s po- močjo mlačnega mleka, in ko že dobimo grobo pripravljeno testo, dodamo staljeno maslo, margari- no ali olje. Nekateri margarino stalijo v vročem mleku, vendar je boljše, da jo stalile posebej, saj včasih ne porabimo vsega mleka in zato tudi ne prilijemo vsega masla ali margarine. Maščoba, ki jo damo v testo, le-tega rahlja in mu daje boljši okus. V kvašeno te- sto je na pol kilograma dovolj, če dodamo 2 rumenjaka. Lahko jih damo tudi več, vendar je zaradi tega testo težje, dlje časa vzhaja in ga počasneje pečemo. V kvašeno testo za potice naj- pogostje ne dajemo beljakov, če pa jih dodamo, so v testu večje zračne luknjice. Rum ali domače žganje dodamo, ko smo pripravi- li že grobo testo. Testo je pododat- ku ruma in domačega žganja bolj aromatično in pri peki ga ta doda- tek prav tako rahlja. Dodamo lah- ko tudi naribano nepoškropljeno limonino lupino ali manjšo koli- čino limoninega soka. Kvašeno testo za potice gnete- mo tako dolgo, da je elastično, mehko ter se ne prijema na roke in stene posode. Vedno je boljše, da je nekoliko bolj mehko kot čvrsto, saj je potica po peki lahko preveč suha. Najpogostejša tem- peratura za peko potic je 200 do 220°C, pri pečicah z močnimi grel- ci lahko temperaturo spustimo še za 10 do 20 stopinj C. Čas pečenja je odvisen od debeline potice in debeline nadeva. Povprečno poti- ce pečemo eno uro in 30 minut, če pripravljamo klasično potico. Da je potica pečena, lahko preverimo z lesenim nabodalcem in termo- metrom za peko testa. Za dobro potico so pomembni nadevi. Danes najpogosteje prip- ravljamom orehov, makov, lešni- kov in mandljev nadev. Nadev ne sme biti presladek in mora biti dovolj sočen. Vsi nadevi iz lupina- stega sadja, to je lešnikov, orehov ali mandljev, dovoljujejo, da jim lahko dodamo mlete sladke dro- btine različnih piškotov ali celo krušne drobtine; zaradi tega so nadevi manj težki in prv tako dobimo rahlejšo potico. Dodamo sladkor in sladke drobtine ter na- dev poparimo z vrelim mlekom, dodamo še rum, rozine, in ko se ohladi, dodamo še trdi sneg belja- kov. Beljak damo v nadev zato, da se med peko prav tako rahlja in dviguje kot samo kvašeno testo. Najenostavneje naredimo testo za potice iz pol kilograma gladke moke, dodamo 4 dekagrame vzha- janega kvasa, 2 žlici sladkorja, 2 rumenjaka, vanilijev sladkor in prilivamo po potrebi mlačno mle- ko. Mleka potrebujemo 2 do 3 de- cilitra. Ko dobimo grobo testo, dodamo še 6 žlic staljenega masla ali margarine, lahko tudi olja, 1 žlico ruma in zagnetemo gladko kvašeno testo. Dovolj zagneteno testo damo počivat tako dolgo, da naraste vsaj enkrat več, kot ga je bilo prvotno. Nato testo razvalja- mo. Razvaljamo ga lahko bolj na tanko, takrat dobimo močno pisa- no potico, ali bolj na debelo, ko je tudi debelina nadeva debelejša in potica na koncu ni tako pisa- na. Pri zavijanju potice moramo biti na začetku zelo pazljivi, da jo zavijemo čim bolj na trdno. Zavi- lo polico damo v dobro pomaščen pekač in jo ponovno vzhajamo, tako da je dobimo tudi v pekaču enkrat več, kol je je bilo prvotno. Pred peko testo večkrat prebo- demo, premažemo z beljakom ali mlekom in pečemo v pečici pri prej omenjeni temperaturi. Vsi, ki si vedno znova priprav- ljale čim bolj različne jedi in ima- te radi tudi drugačne potice, si lahko pripravite polico s čokolad- nim nadevom ali potico iz ajdove moke, ki jo premažemo s sladko smetano, poiresemo z mletimi orehi in od začimb dodamo še sladkor in cimet. Nada Pignar, profesorica kuharstva Bize^ska aJdmB potica i Testo: 30 dag ajdove moke, 30 dag pšenične moke, 0,5 1 sla- nega kropa, 5 dag sladkorja, 5 i dag masla, 2 dag kvasa, 5 žlic | mleka, 2 žlici pšenične moke, 2 | žlici sladkorja. Nadev: 50 dag skute, 1 dl ki- J sle smetane, 10 dag sladkorja, I : sneg 2 beljakov, 2 rumenjaka, 5-10 dag rozin, 10 dag orehov, cimet. Pristavimo kvas. Ajdovo i moko poparimo z vrelo vodo, I I v kateri smo stopili maslo in s I sladkor. Dobro premešamo in I počakamo, da se ohladi. Nato j dodamo kvas in pšenično mo ko ; Zagnetemo gladko testo in ga i damo vzhajat. Nadev: skuto pretlačimo, do- I damo rumenjake, sladkor in ci- met ter trdi sneg beljakov. Vzhajano testo razvaljamo za I prst na debelo, premažemo z i nadevom, po njem potresemo | rozine in mlete orehe. Poiim zavijemo in damo v pomaščen model ponovno vzhajat. Peče- mo pri 200^C 70 minut. Rozine lahko zamenjamo z grozdnimi | jagodami. PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJE- MO DUŠEVNO ZDRAVJE - 309. NAD. Duševno zdravje otrok in mladostnikov - 21, nad. Zasnova dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov pri možnosti nastajanja psihosocialnih motenj - 10. nad. Kako obvladujemo stresorje in kronično neugodne okoliščine - 2. nad. Lahko tudi navedemo primer o zmogljivosti obvladovanja skrajno neugodnih okoliščin, in to ugotovitve Banagea o uličnih otrocih v Manili (Filipini), ki ostajajo psihosocialno zdravi. Avtor je ugotovil, da večina uličnih otrok, ki živijo v skrajno neugodnih okoliščinah življenja, ostaja psihosocialno zdravih. Značilno za zdrave je, da: - imajo življenjsko usmeritev, - znajo učinkovito poskrbeti zase in obvladova- ti težave, - imajo mnoge veščine, potrebne za preživetje^ (na primer kako lagali), - imajo dobro razvite socialne veščine, - se prilagajajo na situacijo s strategijo distanci- ranja, - imajo sposobnosti vodenja, - si znajo tudi na ulici najti hobije, možnosti za sproščanje, - realistično ocenjuje svoje okolje, - imajo dobro samokontrolo in možnost samoupravljanja, - so altruistični in imajo dobro empatijo, - imajo moralni čut, - verujejo v nekaj oziroma so religiozni, - imajo dobre intelektualne zmogljivosti, - imajo lahek temperament in veliko humorja, - so kritični in prepoznavajo lastne napake iz preteklosti, - znajo dobro shajati z drugimi. Naslednjič pa nadaljujemo temo o odpornosti in sposobnosti obvladovanja stresov. Krvodajalci: 28. novembra: Dejan Doki, Orešje 15, Milan Lah, Jadran- ska 17, Ruj, Jože Jančec, Kraigherjeva 14, Kidričevo, Ivan Biianovič, Selška cesta 11, Ruj, Marjan VrabI, Zg. Hajdina 36, Stanko Soršak, Lovrenc na Dravskem polju 5, Dragica Perhač, Placar 14, Davorin Lubej, Trniče 43, Karlo šuligoj, Apače 59/A, Janez Bukovič, Ul. 5. preko- morske 9, Ptuj, Zvonko Kolednik, Ul 25. maja 3, Ruj, An- ton Vidovič, Lovrenc na Dravskem polju 7, Vlado Belšak, Vareja 28/A, Danilo Lendero, Apače 104, Sašo Živkovič, Mestni Vrt) 45, Janez Selinšek, Stogovct 5/A, Damijan Metličar, Slovenja vas 74, Štefan Ros, Ulica Borisa Kraig- herja 14, Kidričevo, Ivan Strelec, Zg. Hajdina 78, Janez Vogrinec, Pobrežje 140/A, Emil Kirbiš, Njiverce 29, Mar- ko Planinšek, Osojnikova 21, Ruj, Bojan Brence, Green- nviška 10/A, Maribor, Anton Zajko, Pobrežje 86/A, Alojz Zoreč, Minoritski trg 4, Ruj, Petar Markotič, Kajuhova 1, Ruj, Dragoslav Rudolf, Lackova 3, Kidričevo, Franc Krajnc, Dornava 13/A, Miran Predikaka. Lovrenc na Drav- skem polju 6, Renata Plohi, Stojnci 57/A, Leon Hrovat, Dragonja vas 25, Franc Marušič, Zg. Velovlek 22. 30. novembra: Franc Jus, Žetale 23, Branko Lupša, Go- čova 58, Lttijana Temon, Šardinje 24, Darko Sklepič, Miklavž pri Ormožu 36, Nataša Horvat, Vrtnarska 14, Ormož, Ksenija Kosi, Pršetinci 18, Marica Merkuš, l-an- cova vas 78, Stanislav Zavec, Turniška 26, Ruj, Branko Zaje, Čučkova ulica 11, Kidričevo, Emil Munda, Strnišče 27, Dušan Hazabent, Lovrenc na Dravskem polju 8, Mi- ran Krajnc, Koračice 30, Bogdan Kores, Medvedce 14, Al- bin Avguštin, Lovrenc na Dravskem polju 6, Alojz Magdič, Pršetinci 33, Alojz Janžekovič, Strelci 5, Igor Peteiinšek, Lancova vas 14/A, Boštjan Lešnik, Prvenci 29, Jože Hor- vat, Poljska cesta 18, Oplotnica, Branko Forstnerič, Tržeč 14, Anton Žuran, Gradišča 143, Jože Muzek, Muretincf 57, Franc Kolar, Lešje 1/A, Daniel Vaupotič, Kajuhova 11, Kidričevo, Jožef Karneža, Doklece 26/A, Vido Kavarič, Prerad 50/A, Milena Rižnan Formin 31/A, Jožica Peršoh, Sp. Jablane 42/B, Silvo Zaje, Zg. Pristava 21, Bojan Ci- merlajt, Tomaž 16, Stanko Janžekovič, Prerad 40, Miran Ritonja, Vintarovci 10, Roman Meško, Mezgovct 56/A, Jože Kostanjevec, Draženci 26,/A, Vlado Zajko, Nadole 13, Janko Vindiš, Ptujska Gora 3, Leon Zoreč, Gregorči- čev dr. 13, Ruj, Frančtšča Zajšek, B. Kraigherja 22, Kidri- čevo, Edvard Pušnik, Zg. Hajdina 45, Marjetka Draškovič, Strnišče 25/A, Vekosiav Cestnik, Zg. Hajdina 98, Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/0, Janko Cimerman, Šardinje 54/A, Stane Trstenjak, Ulica B. Kraigherja 18, Kidričevo, Drago Smoltnger, Golobova 8, Ruj, Janez Vogrinec, Sobetinci 36/A, Franc Turnšek, Apače 140, Marjan Saklešek, Potr- čeva 42, Ruj, Janez Fajfarič, Gorišnica 35, Silvo Klajnšek, Lovrenc na Dravskem polju 5, Stanko Pal, Draženska ce- sta 19, Ruj, Vikica Vinkter, Slape 9, Roman Pal, Zg. Haj- dina 149, Sebastjan Matjašič, Juršinci 13, Daniel Jeza, Vlahovičeva 3, Kidričevo, Martin Turk, Kraigherjeva 20, Kidričevo, Stanislav Rižnar, Formin 32/A, Miroslav Dobič, Mihovce 24, Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu, Da- niel Roškar, Gorišnica 146, Janez Zamuda, Racerovci 14, Darinka Lupša, Gočova 68, Slavko Arklinič, Markov- ci 67/F, Boris Kurbus, Prepolje 42, Anton Vučina, Grajena 26, Danilo Beranič, Reterje 31/A. STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO fofovoltoiini solorni sistemi Nadaljevanje iz prejšnje številke Solarni moduli (sestavljeni iz serijsko vezanih sončni celic) pre- tvarjajo sončno energijo neposre- dno v enosmerni električni lok. Sončni žarki padajo na površino sončnih celic. Na takšen način se sevalna primarna energija son- ca pretvarja v sekundarno visoko kvalitetno električno energijo. Preobrazba je direktna, brez vme- sne preobrazbe v toplotno in me- hansko energijo. Zaradi delovanja sončnih žarkov na kristalno mre- žo izbrane snovi se sprosti elek- trični naboj. Pri sevanju zadevajo svetlobni kvanti - fotoni čelno ploščo polprevodnika in se pri tem absorbirajo. Zaradi tega se sprostijo elektronski pari, ki pa ostanejo zaradi notranjega elek- tričnega polja ločeni in s tem pov- zročajo električno napetost. Število uporabljenih solarnih modulov je odvisno od energet- skih zahtev uporabnika in od razpoložljive sončne energije (sve- tlobe). Akumulator shranjuje energijo, ko so jo proizvedli so- larni moduli, za čas, ko sončno sevanje ne zadošča za potrebe delovanje sistema. Porabniki so električne naprave, ki delujejo v solarnem sistemu in se uporab- ljajo v povezavi z razsmernikom (pretvornikom), ki pretvarja eno- smerno napetost akumulatorja v izmenično. Z njegovo pomočjo lahko uporabljamo običajne elek- trične naprave, ki delujejo na om- režno napetost. Regulator povezuje solarne mo- dule, akumulator pa porabnike, kot je prikazano na sliki št.2, obenem pa tudi ščiti akumulator pred prenapolnjenjem in preveli- kim izpraznjenjem. Zaradi nizkih napetostih tečejo v solarnih siste- mih veliko večji tokovi kot v obi- čajnih 220 V instalacijah. 3. GLAVNE KOMPONENTE FOTOVOLTAIČNEGA SOLARNEGA SISTEMA 3.1. Solarni moduli Solarni modul je sestavljen iz sončnih celic, kjer s serijsko ve- zavo posameznih celic v dobimo višje napetosti (vsaka silicijeva ce- lica proizvede pri dobri osvetlitvi 0,4 V enosmerne napetosti). Znanih je več vrst sončnih celic. Celice, kjer sta čelna in osnovna plošča iz istega polprevodniškega materiala, npr. silicija, so homo- gene sončne celice. Poznane so še heterogene in kovinske sončne celice, kjer je čelna plošča iz tanke kovine, npr. Si/Al. Glede na kristalno strukturo delimo solarne celice na monokri- stalne, polikristalne in amorfne. V praksi se najpogosteje uporab- ljajo celice iz monokrisialnega si- licija (črne monokristalne), ki so glede izdelave precej drage, izko- ristek pa znaša 15 do 18 %. Poli- kristalne modre celice iz silicija so cenejše in imajo izkoristek med 12 in 14 %. Amorfne silicijeve ce- lice so najcenejše, imajo pa izko- ristek 5 do 8 %. Amorfni silicij zelo dobro absorbira sončno seva- nje, debelina plasti na steklu je le nekaj milimetrov, kar tankoplas- tne celice temno rjave barve zelo poceni. Na električne karakteristike so- larnega modula vpliva število so- larnih celic v modulu. Vsaka celica pri dobri osvetlitvi proizvede pri- bližno 0,4 V enosmerne napeto- sti. Tako potrebujemo za sistem z 12 V svinčenim akumulatorjem napetost polnjenja 13 V. Če se akumulator popolnoma sprazni, je potrebna napetost polnjenja približno 16 V, ker moramo še kompenzirati padce napetosti v in- stalaciji. Akumulator napolnimo z najmanj 33 zaporedno vezanimi solarnimi celicami, če uporabimo monokristalne. V primeru upo- rabe amorfnih solarnih celic po- trebujemo za napolnitev 12 V akumulatorja najmanj 25 celic. Električne karakteristike solar- nega modula so odvisne od: - površine solarnih celic, saj je električni tok odvisen od veliko- sti površine celic, - tehnologije izdelave celic (mo- nokristalne proizvajajo večji lok kot polikristalne, amorfne pa po- lovico manj kol monokristalne), - toplotne moči sončnega seva- nja (z večanjem intenzitete sonč- nega sevanja se veča tudi izhodni električni tok), - temperature modula (da ohra- nimo solarne celice hladne, mo- ramo pri montaži zagotoviti cirkulacijo zraka okoli modulov, zato proizvajalci podajajo karak- teristike modulov pri temperaturi 25 ali tudi 28 stopinj C), - valovne dolžine sončnega se- vanja (pri siliciju znaša 1,15 mm). Sevanje z večjo valovno dolžino od mejne povzroča le segrevanje solarne celice, pri manjših valo- vnih dolžinah od mejne pa se pojavlja višek fotonov, ki prav tako povzroča segrevanje celice, ne pa proizvodnje električnega toka. Zgornja meja pretvorbe son- čnega sevanja s silicijevimi celica- mi je približno 23 %. Z uporabo večslojnih celic je možno doseči izkoristek pretvorbe že preko 30 %, to pa je zaenkrat doseženo le v raziskovalnih laboratorijih, - oblike celic, ki naj bo takšna, da je vpliv delnega zasenčenja majhen. Nadaljevanje prihodnjič Bojan Grobovšek, univ. dipl. ing. str. TEDNIK - Četrtek, 21. decembra 2000 29 ZA KRATEK CAS Hladi dopisniki v plavalnem tečaju PLAVALNI TEČAJ Učenci 2. razreda so opravili plavalni tečaj. In kaj so o tem na- pisali: Mamici sem povedala, da je bilo na plavanju lepo. Monika Brodnjak Z Alenom sva sedela pod vodo. Simon Brodnjak Mamici sem rekel, da mi je bilo v plavalnem tečaju lepo. Tirni Petek Katarina se je bala vode, pa sem se ji smejal. Michel Kos Mamici sem pokazal priznan- je od plavalnega tečaja. Žiga Bezjak Meni je bilo v plavalnem teča- ju lepo. Žan Gojkovič Zelo sem vesel, ker sem pre- plaval bežen in osvojil bronaste- ga delfinčka. Peter Pernat Ko je Žan padel v vodo, sem se smejala. Katarina Skrbinšek V plavalnem tečaju mi je rekel vaditelj: Ne igraj se z menoj. Tadej Kocpek Naučila sem se iskati ključ pod vodo. Tadeja Tumpej Mamica je rekla, da je lepo, da sem dobila bronastega delfin- čka. Sanijela Ferš Ko je Žan plaval, mi je bilo zelo smešno. Srečen sem, da sem osvojil bronastega delfinčka. Tomi Stumberger, drugošolci s Hajdine PRED DECEMBRSKIMI PRAZNIKI želim si, da bi vsi revni in la- čni imeli hrano in lepo življen- je, da ne bi bilo vojnih grozot po svetu. V novem letu si želim veliko zdravja,veselja in da bi končal osnovno šolo brez popravnih iz- pitov. V novem letu si želim, da bi bili vsi srečni, da ne bi nihče na svetu trpel lakote, da ne bi bilo vojn in da bi po vsem svetu za- vladal mir. Želim si, da bi imel boljši od- nos do nekaterih predmetov in učiteljev. Da bi bolj spoštovali sami sebe in druge. Želim si, da bi bili vsi zdravi in srečni,da na svetu ne bi bilo naravnih katastrof in da bi se vsem ljudem tega sveta uresniči- le skrite želje. V naslednjem letu si želim, da bi prenehale vse vojne in da bi imeli vsi otroci hrano in topel dom.Želim si tudi, da bi bili vsi srečni in veseli ter se imeli radi. Želja po miru, spoštovanju, ra- zumevanju in smehu je veliko močnejša kot želje po material- nih dobrinah. Pred nami je najlepši mesec december. Skoraj bomo stopili v leto 2001. V novem letu si naj- bolj želim, da bi otroci vsega sveta imeli streho nad glavo, ob- lačila in kaj za pod zob. Želim si, da bi bile vse druži- ne po svetu srečne in da bi se ljudje imeli radi in skupaj pre- živeli čudovite praznike, ki so pred nami. Bliža se čas praznikov. Čas ve- selja in radosti. Čas, ko bomo najbližjim pošiljali voščilnice z najboljšimi željami in jih razve- selili s kakšnim darilcem. Tudi jaz si želim mnogo stvari: od li- čil do majic, hlač ter podobne šare. Predvsem pa želim, da bi bolni ozdraveli, da bi brezdomci našli topla stanovanja, da bi lač- ni dobili hrano ter da bi po svetu zavladal mir. Si predstavljate svet, poln čudovitih stvari, prijaznih ljudi, nasmejanih otrok? Božič, novo leto ... Sami čudo- viti prazniki. Vedno več lučk in okraskov lahko opazimo v izlož- bah, na hišah ... Vse je prav sanj- sko in ni lepšega kot sedeti ob toplem radiatorju ter pustiti po- gledu, da odjadra v zasneženo pokrajino. Želim si, da bi vsi, ki nimajo toplega doma, staršev in niso veseli, začutili božično veselje. Želim si še, da bi v prihodnjem letu bilo vse lepo in prav. Želim potovati v vesolje, razis- kati in narediti boljši svet. Rada bi odkrila zdravila, s katerimi bi lahko ozdravila neozdravljive bolezni. Rada bi pomagala lju- dem, jih razveselila, jim nudila stvari, ki bi jih potrebovali. Želim si boljši svet! Želim, da bi se tisti ljudje, ki jih je ujel plaz, čim prej vrnili v svoje domove. Kol majhna deklica sem si želela plišastega medvedka, veli- ko hišo za punčke, z leti sem za- čela spoznavali, da bistvo vseh teh praznikov ni v darilih. Želim si, da bi moja sreča bila večna. To si želim zase in tudi za druge. Želim, da se vsem uresničijo nji- hove želje, tudi tiste, ki so skrite na dnu vseh naših src. To so le naše želje, zato ne vem, ali se bodo uresničile. Osnovnošolci OŠ Videm ČLOVEK ČLOVEKU PRI- JATEU prijateljstvo. Kaj je to? Je to mogoče kakšen predmet, ki si ga lahko kupimo v trgovini? Ne. To je nekaj zelo dragocenega, nekaj, brez česar človek ne more živeti. Prijatelja si pridobimo z odkri- tostjo, dobrim srcem in zaupan- jem v sočloveka. V prijateljstvu najdemo veselje, srečo, mir, ra- dost, pogum, zadovoljstvo... Pri- jatelji si med seboj pomagajo, si želijo samo dobro, se ne prepi- rajo med seboj zaradi malenkos- ti, skupaj iščejo in najdejo pot iz večjih ali manjših težav, se ne za- postavljajo in si delijo štiripere- sno deteljico. Vsak od nas si želi prijatelja, ki mu lahko vse zau- pa. Pravega prijatelja je težko naj- ti. Poznam pregovor, ki pravi: "Prijatelja spoznaš v nesreči." Mislim, da ta dogovor popolno- ma drži. Veliko je takih ljudi, ki so z nekom prijatelji samo zara- di koristi. Ko pa tudi ta prijatelj potrebuje njihovo pomoč, ti lju- dje kar naenkrat izginejo. To se- veda niso pravi prijatelji. Včasih tudi slišim pregovor, ki se glasi: "Povej mi, s kom se dru- žiš, pa ti povem, kakšen si." O tem pregovoru sem veliko raz- mišljala in ugotovila, da drži kot pribito. Ljudje, ki so po srcu do- bri in znajo srečo deliti z drugi- mi, bodo imeli veliko prijateljev. Drugi, ki pa tega ne počnejo in gledajo, da bodo imeli samo oni korist od nečesa, nimajo pra- vih prijateljev. Seveda potem, ko vidiš, s kom se nekdo druži, lah- ko presodiš, kakšen je po srcu. Prijateljstvo včasih razpade za- radi denarja in slave. Ljudje, ki postanejo slavni ali pa kar čez noč obogatijo, se začnejo nositi kot pavi. Mislijo si, da takrat pomenijo nekaj več, in ob tem pozabijo na svoje prijatelje. Na začetku jim je še lepo, saj imajo veliko denarja in vsega, a čez ne- kaj časa ugotovijo, da jim vendar- le nekaj manjka. To so prijatelji. A kaj, ko je takrat za takšno spo- znanje že prepozno. Takrat so prijatelji že odšli. Ti ljudje si po- tem s težavo poiščejo nove prija- telje. Med dvema, ki sta bila prijate- lja že v šolskih klopeh in ki sta si popolnoma vse zaupala in si med seboj pomagala, se kasneje lahko razvije prava ljubezen. Ta ljubezen ponavadi traja zelo dol- go ali pa celo večno. Ljubezen, ki je nastala iz dolgoletnega pri- jateljstva, tudi kasneje temelji na osnovah pravega prijateljstva. Mislim,, da si pravega prijate- lja želi vsak človek. Tisti, ki jih imamo, smo lahko srečni. Ne- kateri pa prijateljev nimajo in so zelo nesrečni. Nekaj pa si ve- lja zapomniti: Če imaš prijatelja, vse drugo pride samo od sebe! Jasna Tominc, 8. a, OŠ Kidričevo POTOVALA SEM NA SONČNEM ŽARKU Nekega dne je žarek prišel v mojo sobo. Na žarku je bilo pi- semce. Notri je pisalo: "Draga, pridi z menoj!" Z žarkom sva potovala nad morjem v Ameriko. Pravzaprav sva potovala po celem svetu. V Ameriki sem videla: leve, kroko- dile, kače, košute, geoparde. Tam sem videla tudi Martinino hišo. Nje ni bilo doma. Z žarkom sva si podrobneje ogledala Sloveni- jo. Je majhna država. Ima plani- ne, ravnine in morje. Stemnilo se je. Žarek je potoval do mo- jega doma in naenkrat izginil. Bila sem utrujena. Starši so me spraševali, kje sem bila. Poveda- la sem, da sem potovala z žar- kom po celem svetu. Vstopila sem v sobo in takoj zaspala. Tanja Kos, 4. r., OŠ Trnovska vas MOJA BABICA Moji babici je ime Marija. Imam jo zelo rada. Vsako jutro me zbudi i mi pripravi zajtrk. Z babico se veliko pogovarjava. Radi skupaj kuhava. Zvečer gre- va skupaj spat. Tanja Ropič, 2. b, OŠ Videm LUJZEK Dober den vsoki den! Ko vam pišem toto pismo, na kolendori piše nedela, 17. decembra leta dva taužnt. Lepo sunce sije in še nič po zimi ne diši. Na vrhi Pohorja so se po dugem cajti pokazale bele odeje, po dolinah pa je še vse zeleno, kak da hi bili na pragi pomlodi. Vidi se, ke je bilo letošjo leto narobe obr- njeno. Na našem Suhem bregi cvete forzicija, poletni mak kože svoj rdeči cvet, gruška cvete, močke se gunijo in še bi vam lehko našteva stvari, ki niso značilne za toti letni cajt. Tudi rezoči vinske trte so že v gori- cah in frizirajo trseke in vinski letnik 2001. Moren vam pove- dati, da je letošji vinček pravi kindermaher. Ko sma šla s sose- dom Južom ovi den najpret v mojo, potli pa še jegovo vinsko klet, smo na kunci čista trda vun prišla. Un je meja trda kolena, jaz pa trdo glavo, vse drugo pa je mehko bilo. Tudi to je narobe, saj provijo, da človik po vini mehka kolena dobi in da voda Žene mlinček, vino pa klinček. Tak je pač, če je človik brez dnara in hlač. Moren vam povedati en stori in za marsikoga tudi mladi vic: Pogovarjali sta se dve človeški ritešnici. Saj vena vete, za keri del telesa gre. Prva predloga drugi: "Kaj če bi se midvi ože- nili in se še boj zbližali?" Pa ji drugi del odgovori: "Veš, kole- gica, to se ne bi dobro obneslo, saj se ob vsokem dreki razdvo- jimo in ločimaP' Drogi brolci, ne zamerite mi totega malo boj humomega vložka, priznati pa morate, da je v njem dosti življenjske res- nice, ki bi jo lehko tudi na boj kulturni način povedali in napi- sali, te pa pač ne bi več domoča in ljudska bila. Gremo dale. Zaj pa sen pozoba, kaj sen vam še misla povedati. Aha, že vem, bližata se božič in novo leto. Doba sen Že več ponudb, da bi bija živi osel pri jaslicah. Vsem se lepo zahvaluvlem za prisrčno ponu- dbo in priporočam, da prošjo naslovite na našo vlodo, parla- ment in vodje političnih strank. Te pa srečno do drugega tjedna. Veseli, zdrav in miren božič vam vošim. Vaš LUJZEK INFO - glasbene navite! Info - glasbene novice so že nekaj let vaš glasbeni vo- dnik skozi novo glasbo, ki je tudi primerno ocenjena s šol- skimi ocenami od ena do pet. TOP 100 ALBUMOV 1. THE GREATEST HITS — WHITNEY HOUSTON 2. ALL THAT YOU CAN T LEAVE BEHIND — U2 3. 1. — THE BEATLES 4. SING WHEN YOU _RE VVINNING — ROBBIE VVILLIAMS 5. THE GREATEST HITS — TEXAS 6. CRUSH — BON JOVI 7. MUSIC — MADONNA 8. IN BLUE — THE CORRS 9. OOPS! _ I DID IT AGAIN - BRITNEV SPEARS 10. GREATEST HITS — LENNY KRAVITZ 11. BLACK & BLUE — BACKSTREET BOVS, 12. STANDING ON THE SHOULDERS ON GIANTS — OASIS, 13. RONAN — RONAN KEATING, 14. TP — 2.com -R. KELLY, 15. NO STRINGS ATTACHED ~ N-SYNC, 16. BORN TO DO IT — CRAIG DAVID, 17. BEST OF BLUR — BLUR, 18. SAILLING TO PHILADELPHIA — MARK KNOPFLER, 19. THE HEAT — TONI BRAXTON, 20. COAST TO COAST — WESTLIFE, 21. LOVERS ROČK — SADE, 22. THE MARSHAL MATHERS LP — EMINEM, 23. THE PLATINUM ALBUM — VENGABOYS, 24. WHITE LADDER — DAVID GRAY 25. SOUND LOADED — RICKY MARTIN, 26. THE VVHOLE STORY — HIS GREATEST HITS — CLIFF RICHARD, 27. MAD SEASONS — MATCHBOX 20, 28. BUZZ — STEPS, 29. IT'S ONLY LOVE — SIMPLY RED, 30. FOREVER — SPICE GIRLS, 31. THE BEST OF UB40 1980 — 2000 — UB40, 32. PARACHUTES — COLDPLAY 33. LIGHT YEARS — KYLIE MINOGUE, 34. TELLING STORIES — TRACY CHAPMAN, 35. SAINTS & SINNERS — ALL SAINTS, 36. HOW TO WIN YOUR LOVE — BEST OF — ENGELBERT HUMPERDINC, 37. ALONE WITH EVERYBODY — RICHARD ASHCROFT 38. ONE NIGHT ONLY — LIVE — ELTON JOHN, 39. A DAY VVITHOUT RAIN — ENYA, 40. VVARNING — GRE- EN DAY 41. PAINTED IT RED — BEAUTIFUL SOUTH, 42. STI- LELIBERO — EROS RAMAZZOTTI, 43. 7 — S CLUB 7, 44. NATHAN MICHAEL SHAVVN WANYA — BOYZ II MEN, 45. IN- SIDE JOB — DON HENLEY 46. ONKA'S BIG TONKA — TO- PLOADER, 47. VVISHING — MARTINE McCUTCHEON, 48. GREATEST HITS — PAUL VVELLER, 49. SILVER & GOLD — NEIL YOUNG, 50. RIDING WITH THE KING — ERIC CLAP- TON & BB KING, 51. RETURN TO SATURN — NO DOUBT 52. FAMILIAR TO MILLIONS — LIVE — OASIS, 53. MINOR EARTH MAJOR SKY — A — HA, 54. THE NEXT BEST THING — SOUNDTRACK, 55. LIVING IN THE PRESENT FUTURE — EAGLE EYE CHERRY 56. COYOTE UGLY — SOUNDTRACK, 57. KID A — RADIOHEAD, 58. HEAR ME CRY — SONIOUE, 59. BINAURAL — PEARL JAM, 60. CHOCOLATE STARFISH AND THE HOT DOG FLAVOURED — LIMP BIZKIT 61. THIS TIME AROUND — HANSON, 62. CONSPIRACY OF ONE — OFFSPRING, 63. CANT TAKE ME HOME — PINK, 64. RAZORBLADE ROMANCE — HIM, 65. SLAVE TO LOVE — BRYAN FERRY 66. AOUARIUS — AGUA, 67. YOU WIN AGA- IN — VAN MORRISON & LINDA GAIL LEWIS, 68. THE ECLE- FTIC — WYCLEF JEAN, 69. FAITH & COURAGE — SINEAD 0'CONNOR, 70. HALFWAY BETVVEEN THE GUTTER AND THE STARŠ — FATBOY SLIM, 71. STIFF UPPER LIP —AC / DC, 72. MACHINE / THE MACHINES OF GOD — SMASHING PUMPKINS, 73. RENAISSANCE — LIONEL RICHIE, 74. MY NAME IS JOE — JOE, 75. THE BEST OF THE DOORS — THE DOORS, 76. FRAGMENTS OF FREEDOM — MORCHEEBA, 77. MISSION IMPOSSIBLE 2 — SOUNDTRACK, 78. GOLD — SPANDAU BALLET 79. GOAT — LL COOL J, 80. BREACH- THE WALLFLOWERS, 81. HITS -BABYFACE, 82. THINGS TO MAKE & DO — MOLOKO, 83. LATEST GREATEST STRAI- TEST HITS — GEORGE STRAITT 84. SWEET KISSES — JESSICA SIMPSON, 85. INVINCIBLE SUMMER — KD LANG, 86. THE BEST OF JIM! HENDRIX — JIMI HENDRIX, 87. RE- VELATION — 98 DEGREES, 88. LONELY GRILL — LONES- TAR, 89. SOLO — FREDDIE MERCURY 90. NOT THAT KIND — ANASTACIA, 91. KING OF THE BEACH — CHRIS REA, 92. LAMOUR TO TOUJOURS — GIGI D'AGOSTINO, 93. MA- ROON — BARENAKED LADIES, 94. GREATEST HITS — TIM McGRAW, 95. ENCORE UNE FOlS — THE HITS — SASH!, 96. CARRIBEAN SOUL — GLORIA ESTEFAN, 97. IN STEREO — BOOMFUNK MCs, 98. THE DYNASTY ROC LA FAMILIA 2000 — JAY — Z, 99. THE VOlCE — RUSSELL WATSON, 100. HELEIOCENTRIC - PAUL VVELLER David Breznik 34 Četrtek, 21. decembra 2000 - TEDNIK MALI NOGOMET Prepriiliivo Poetovio Milu Ptujska športna dvorana Center je že znano prizorišče igranja končnice tekmovanja za slovenski revialni pokal v nogometu, KMN Poetovio Mila pa priznan organizator. Letos je bil finale nekoliko prej, vendar pa - resnici na ljubo - ni privabil toliko gledalcev kot lanski. Dvorana je bila dobro napolnjena predvsem v popoldanskem času in na finalnih srečai^ih. V domačem taboru in pred- vsem med domačimi navijači je bilo čutiti majhno napetost ob priložnosti, da naslov za leto 2000 ostane doma. Vodilni člo- vek ptujskega malega nogome- ta Fredi Kmetec, ki je bil tokrat na klopi Poetovio Mile, je vse preračunal, da ga ne bi nič pre- senetilo. V ekipi tokrat ni bilo Vladimirja Kokola in Milana Emeršiča, pa tudi Emila Ster- bala ne, vendar je bila ekipa z Nastjo Čehom, Damjanom Gaj- serjem, Francem Fridlom, Si- monom Šešlarjem in drugimi korak pred drugimi. Svojo pre- moč so Ptujčani dokazovali naj- prej v predtekmovalni skupini, potem pa še v finalu, ko so pra- ktično pometli s svojimi nas- protniki, zato je pokal za prvo mesto "moral" ostati na Ptuju. O zmagovalcu so odločale ma- lenkosti, ki pa so se na koncu izkazale kot prevelika ovira za vse druge. Nastja Čeh je bil poglavje zase. Brez dobrih soi- gralcev pa seveda ne bi šlo. Zad- nja tekma med Poetoviom Milo in Branikom Luvinom Talci je bila nakvalitetnejša, vendar je bilo na začetku opaziti preveč nervoze, ki sploh ni bila potre- bna. Ko pa so nogometaši po- zabili na vse to, je bila igra na zelo visokem nivoju. Lepe po- teze so prisilile gledalce, da so morali večkrat zaploskati. Moj- stri pač ostajajo mojstri. Po 15., finalnem turnirju za slovenski revialni pokal je to- rej vse jasno in upamo lahko le, da bo to tekmovanje dobilo še več pristašev tudi iz zahod- nega dela Slovenije; zaenkrat v tem tekmovanje kaže na domi- nacijo malonogometašev iz se- verovzhodne Slovenije. Rezultati predtekmovanja - SKUPINA A: Kozminci - Go- stišče Pri Antonu 0:2, Luvin Branik Talci - Kozminci 7:0, Gostišče Pri Antonu - Branik Luvin Talci 2:3. Vrstni red: Bra- nik Luvin Talci 6, Gostišče Pri Antonu 3, Kozminci O točk. Skupina B: Remos Vitomar- ci - Brezno Wink 2:3, Bakara Zlatarstvo Grabušnik - Remos Vitomarci 1:1 /2:3 po strelja- nju kazenskih strelov/. Brezno Wink - Bakara Zlatarstvo Gra- bušnik 1:4 Vrstni red: Bakara Zlatarstvo Grabušnik, Brezno Wink in Remos Vitomarci 3 to- čke. Skupina C: Lotus - Križevci 1:0, Poetovio Mila - Lotus 9:0, Križevci - Poetovio Mila 1:7. Vrstni red: Poetovio Mila 6, Lotus 3, Križevci O točk. Rezultati finala: Luvin Bra- nik Talci - Bakara Zlatarstvo Grabušnik 2:1, Poetovio Mila - Bakara Zlatarstvo Grabušnik 7:2, Poetovio Mila - Luvin Bra- nik Talci 5:2. Vrstni red: 1. Po- etovio Mila, 2. Luvin Branik Talci, 3. Bakara Zlatarstvo Gra- bušnik, 4. Gostišče Pri Anto- nu, 5. Brezno Wink, 6. Lotus, 7. Remos Vitomarci, 8. Križev- ci, 9. Kozminci. Najboljši igralec turnirja je bil Nastja Čeh, obenem z 10 za- detki tudi najboljši strelec, naj- boljši vratar Aljoša Kirsanov /Luvin Branik Talci/. Peterka turnirja: Kirsanov, Daljevič in L. Pekez - vsi Luvin Branik Talci, N. Čeh in Šešlar - oba Po- etovio Mila. Vsa srečanja finalnega turnir- ja so vodili sodniki: Boris Gra- bar, Gorazd Kodrič in Marjan Burina. Danilo Klajnšek Poetovio Mila je nastopil v postavi: Kornik, FridI, Gajser, Vesenjak, A. in N. Čeh, Šešlar, Klin- ger, T. Emeršič. Trener: Fredi Kmetec. Foto: Kosi Nastja Čeh, najboljši igralec in strelec turnirja. Foto: Kosi KIDRIČEVO Silvestrski tek športno društvo Kidriče- vo bo 31. decembra ob 2 L uri organizator 2. silvestr- skega teka v Kidričeverm. Prijaviti se je možno 15 mi- nul pred pričetkom teka, ki bo dolg 1,6 kilometra. Prvi trije v obeh konkurencah bodo nagrajeni s pokali in praktičnimi nagradami. Danilo Klajnšek SAH Hitnpoteini furnir v SpuMji Tudi letos je med člani šahov- ske sekcije Spuhlja vsako prvo soboto v mesecu potekal hitro- potezni turnir, ki so ga zaključi- li v decembru. Najboljši so bili: 1. Mirko Kuhar - 118 točk, 2. Karel Robnik - 103 točke, 3. Franjo Lazar - 82 točk, 4. Franc Pičerko - 76 točk, 5. Stanko To- plak, 57 točk, 6. Milan Kolarič - 57 točk itd. Turnirja se je ude- leževalo 12 šahistov, članov ŠS Spuhlja. Vabilo na turnir Šahisti iz Spuhlje vabijo vse ljubitelje šahovske igre, da se udeležijo tradicionalnega tur- nirja, ki bo 26. decembra ob 9. uri v gostišču "Pri Majdi" v Spu- hlji in ga pripravljajo v spomin na preminula člana ŠS Spuhlja Milana Šeruga in Nandeta Su- pančiča. Za prve tri so pripra- vljeni pokali. Igrajo lahko vsi šahisti, ne glede na kategorijo. F.Pičerko MALI NOGOMET 2. LIGA - VZHOD Rezultati IL kroga: Draža vas - Oplotnica 5:6, Leskovec - Križevci 6:2, Mak Gola - Marco Polo 3:6, Vitomarci - Dobovec 8:10, Pušenci - Dolane 8:7, Slovenske gorice - Napoli Pernica prekinje- no pri 0:1. Vrstni red: Napoli 27, Dobovec 26, Marco Polo 22, Oplotnica 17, Slovenske gorice 16, Draža vas 15, Vitomarci 14, Leskovec 12, Mak Gola 10, Pu- šenci 9, Križevci 7, Dolane 7. ZIMSKA LIGA ORMOŽ L LIGA Rezultati 2. kroga: Vičanci - Joker Ivanjkovci 5:5, RTV Kupčič - Smoki Fištravec 7:4, Gostišče Grivec - Mladost Miklavž 1:7, Holermuos - Pu- šenci 3:3, Gostišče Grivec - Vičanci 2:4, Belcont - Mladost Miklavž 3:6. Vrstni red: Mladost Miklavž 9, Holermuos 4, Vičanci 4, Makoter Cven 3, RTV Kupčič 3, Nova Slovenija 3, Pušenci 1, Joker Ivanjkovci 1, Smoki Fištravec O, Belcont O, Gostišče Grivec 0. 2. LIGA Rezultati 2. kroga: Cvetkovci - Kog 2:4, Pod- gorci - Pušenci vet. 3:5, Mladost Miklavž II - Za- dnja šansa 7:2, TSO Ormož - Vičanci ml. 1:4, Borec - Trsničarstvo Ziher 3:5, Podgorci - Cvet- kovci 5:8, Kog - Trsničarstvo Žiher 2:4, Avtopre- vozništvo Novak - Litmerk 2:4. Vrstni red: Trs. Žiher 9, Mladost II 6, Pušenci vet. 4, Kog 4, Vičanci 3, Litmerk 3, Cvetkovci 3, Podgorci 3, Zadnja šansa 3, Borec O, Avtop. No- vak O, TSO Ormož 0. Uroš Krstič LIGA MNZ PTUJ Skupina A - 3. krog: Mačjo Juršinci - ŠD Jur- šinci 4:1, Draženci - Studio Real 1:5, Avtoli- čarstvo Kac Julija - ŠD Kozminci neodigrano, ŠD Rim - Pizzeria bar 29 4:0, Avtoelektričarstvo Bračič - Gostišče pri Antonu 9:1. 1. AVTOELEKTR, BRAČIČ 3 2 0 1 13:3 6 2. MACHO JURŠINCI 3 2 0 1 12:5 6 3. STUDIO REAL 3 2 0 1 12:6 6 4. ŠDRIM 3 2 0 1 7:5 6 5. ŠD JURŠINCI 3 2 0 1 7:8 6 6. AVTOLIČA. KAC-JULIJA 2 110 5:1 4 7. PIZZERIA BAR 29 3 1 0 2 8:10 3 8. DRAŽENCI 3 1 0 2 6:14 3 9. GOSTIŠČE PRI ANTONU 3 O 1 .2 4:13 1 10.KOZMINCI-ŠEGA 2 0 0 2 1:10 O ONL GORIŠNICA Rezultati 5. kroga: Kokot - Gostišče pri Tonetu 7:4, Forum - Žiher 5:4, AS Prednost - Tenzor 7:0, Kaass Auto - Hidus 0:1. 1. KOKOT 5 4 1 0 23:13 13 2. HIDUS 5 4 1 0 21:11 13 3. AŠ PREDNOST 5 4 0 1 28:15 12 4. GOSTIŠČE PRI TONETU 5 2 1 2 18:20 7 5. KAASAUTO 5 113 16:13 4 6. FORUM 5 113 17:31 4 7. ŽIHER 5 1 0 4 16:24 3 8. TENZOR 5 0 1 4 5:17 1 Danilo Klajnšek OBČINSKA LIGA VIDEM Rezultati 2. kroga (17. decembra): NK Videm ml. - ŠD Lancova vas 4:3, NK Tržeč kad. - Štur- movec 1:8, ŠD Majski vrh - KMN Majolka 1:13, NK Videm čl. - NK Leskovec čl. 7:2, ŠD Pobre- žje - ŠD Zg. Pristava 7:2, NK Leskovec ml. - NK Tržeč čl. 3:0. 1. KMN Majolka 2 2 0 0 19:3 6 2. ŠD Pobrežje 2 2 0 0 12:5 6 3. NK Leskovec mladina 2 2 0 0 8:2 6 4. Šturmovec 2 1 O 1 10:6 3 5. ŠD Lancova vas 2 10 1 8:6 3 6. NK Videm člani 2 10 1 9:8 3 7. NK Videm mladina 2 10 1 6:8 3 8. ŠD Zg. Pristava 2 10 1 7:10 3 9. ŠD Majski vrh 2 10 1 4:13 3 10. NK Tržeč člani 2 0 0 2 0:6 O 11. NK Leskovec člani 2 0 0 2 5:12 O 12. NK Tržeč kadeti 2 0 0 2 4:13 O Darko LAH MALI NOGOMET / MEDOBČINSKA ŠOLSKA LIGA v medobčinski šolski ligi malega nogometa so končali te- kmovanje, za katerga se je prijavilo šestnajst ekip osnov- nih šol, dejansko pa jih je tekmovalo štirinajst. Športni zavod in osnovna šola Mladika, ki je bila izvajalec tekmo- vanja, sta se potrudila, enako tudi organizatorji turnirjev V Vidmu, Gorišnici, Zavrču in Ptuju. Odigranih je bilo 112 tekem, doseženih 540 zadetkov, kar daje visoko povprečje 4,8 zadetka po tekmi. Vse to pa je bilo doseženo v 29 igral- nih dnevih. Liga je potekala letos prvič in je omogočila vsem udeležencem, da dobijo realno predstavo o eki- pah, saj je znano, da turnirski sistem tega ne omogoča. Na po- dročno prvenstvo so se uvrstile prve tri ekipe. Mogoče so na zaključku tek- movanja, ki je potekal v Gorišni- ci, manjkali gledalci, pa mogoče trenerji iz klubov, pa mogoče še kdo. Za to pa organizator ni kriv, saj so se potrudili, da so se mladi nogometaši zelo dobro počutili in imeli možnost poka- zati svoje nogometno znanje. Rezultati 15. kroga: Mladika - Hajdina 2:0, Grajena - Olga Meglic 1:7, Breg - Ljudski vrt 0:13, Gorišnica - Juršinci 5:2, Kidričevo - Videm 2:5, Marko- vci - Gorišnica 6:1, Podlehnik - Dornava 1:3, Juršinci - Zavrč Cirkulane 3:1. Najboljši strelci: 49 zadet- kov: Mario Serdinšek, Ljudski vrt, 48 zadetkov: Doris Kelenc, Markovci, 31 zadetkov: Matic Marinič, Ljudski vrt, 19 zadet- kov: Marko Drevenšek in Ma- tjaž Rozman, oba Hajdina, 18 zadetkov: Luka Gajšek, Podle- hnik, 17 zadetkov: Simon Vin- cek, Gorišnica, itd. Tekst in foto: Danilo Klajnšek 1. MLADIKA 15 13 1 1 65:16 40 2. LJUDSKI VA 15 13 O 2 69:19 39 4. MARKOVCI 15 12 1 2 95:31 37 5. GORIŠNICA 15 11 O 4 49:24 33 6. HAJDINA 15 10 O 5 61:28 30 7. OLGA MEGLIC 15 8 1 6 60:44 25 8. VIDEM 15 8 O 7 51:53 24 9. PODLEHNIK 15 6 1 8 62:43 19 10. KIDRIČEVO 15 6 1 8 50:47 19 11. JURŠINCI 15 5 1 9 48:56 16 12. BREG 15 5 1 9 34:65 16 13. GRAJENA 15 3 1 11 21:96 10 14. CIRKULANE-ZAVRČ 15 2 O 13 23:113 6 15. CIRKOVCE O 0 0 15 0:75 O 16. MAJŠPERK O O O 15 0:75 O OŠ Mladika Mario Serdinšek, najboljši strelec prvenstva ROKOMET 1. A SRL MOŠKI Rezultati 10. kroga: Velika Nedelja - Trimo Tre- bnje 29:27 /14:14/, Pivka Perutninarstvo - Inles Riko 23:26 /10:13/, Dobova - Slovan 27:27/13:15/, Avtomikolič Rudar - Prevent 31:26 /14:12/, Celje pivovarna Laško - Termo 35:24 /20:8/, Mobitel Prule 67 - Gorenje 26:19 /12:9/. 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 10 9 1 O 348:221 19 2. PREVENT 10 8 1 1 287:238 17 3. MOBITEL PRULE 67 10 7 2 1 295:238 16 4. GORENJE 10 7 1 2 278:238 15 5. AVTOMIKOLIČ RUDAR 10 6 2 2 277:274 14 6. VELIKA NEDELJA 10 6 O 4 245:256 12 7. TRIMO TREBNJE 10 3 2 5 253:260 8 8. SLOVAN 10 3 2 5 259:297 8 9. TERMO 10 2 3 5 255:283 7 10. DOBOVA 10 O 3 7 251:286 3 11. INLES RIKO 10 1 O 9 227:290 2 12. PIVKA PERUTNINARSTVO 10 O 1 9 244:331 1 VELIKA NEDELJA - TRIMO TRE- BNJE 29:27/14:14/ VELIKA NEDELJA: Belšak 7, Trofenik 2, Cvetko 4, Potočnjak, Marčen, Bezjak 12, Šoštarič, Planine 3, Kokol, Belec, Poje 1, Okreša, Podpe- čan, Mesarec. Rokometaši Velike Nedelje ostajajo še naprej najprijetnejše presenečenje v prvi A slovenski ro- kometni ligi za moške. Tokrat so v svoji športni dvorani gostili ekipo Trima iz Trebnjega in na za- dovoljstvo polne športne dvorane uspeli zmagati še šestič v prvem delu prvenstva, česar niso priča- kovali niti največji optimisti. Ekipa iz Trebnjega ima kvalitetno igralsko zasedbo in zmage proti njim vnaprej ni mogoče napovedovati. V prvem polčasu so oboji igrali soliden rokomet. Domači rokometaši so do 18. minute vodili z zadet- kom prednosti, Trebanjci pa so vedno uspeli izenačiti. Glavni "krivec" za takšen rezultat je bil domači vratar Dušan Podpečan, ki je gostujoče rokometaše z od- ličnimi obrambami spravljal v obup. Vendar pa so gostje kljub temu v 23. minuti povedli s tre- mi zadetki in kazalo je, da je to prelomni trenutek na sre- čanju, ki bi lahko odločil o zmagovalcu. Da do tega ni pri- šlo, sta poskrbela Aleš Belšak in Robi Bezjak; slednji je izena- čil v predzadnji sekundi prvega polčasa. V drugem polčasu sta bila igra in rezultat ize- načena vse do 45. minute, nato pa so si roko- metaši Velike Nedelje uspeli priigrati prednost sedmih zadetkov. Razlog tako visokega vodstva so bili dobra igra v obrambi, odlične obrambe vratarja Podpečana in neulovljivi Robi Bezjak, pa seveda tudi slabša igra gostov v napadu. Zadnjih pet minut domačinom ni več uspelo doseči zadet- ka, vendar so imeli dovolj veliko prednost in na koncu zasluženo zmagali ter razveselili števillne privržence. 2. SRL - VZHOD Rezultati 10. kroga: Drava - ŠRD Maribor 26:21, Atom Krško - Fužinar 29:25, Arcont Rad- gona - Razkrižje 42:20. 1.ARCONTRADGONA 10 9 O 1 18 2. FUŽINAR 10 6 1 3 13 3. DRAVA 10 6 1 3 13 4. ATOM KRŠKO 10 6 O 4 12 5. ŠRD MARIBOR 10 1 O 9 2 6. RAZKRIŽJE 10 1 0 9 2 DRAVA - MARIBOR 26:21 (10:9) Drava: Ladič, Džekič, Majcen 5, Ostre 7, Berlič 3, Kac 5, Predikaka in Selinšek 6 (3) Močno zdesetkana ekipa domačinov ni dajala upanja za uspeh, saj je moral med igralce tudi stalni vratar Berlič. Po prikazani igri v prvem delu so gostje bili malenkost boljši, zamislimo pa se lahko, da ima Maribor tako nekvalitetno ekipo, saj je bil nekoč ob Celju najmočnejši tako z ženskim kot moškim rokometom. V nadaljevanju se je takšna igra nadaljevala vse do 49 mi- nute, ko je mladim Ptujčanom uspelo pridobiti prednost treh zadetkov in vodstvo še pove- čati. Gostje nikakor niso znali zaustaviti Ostrca in Majcna, ki sta bila nezgrešljiva ob pomoči vseh drugih. Žal tudi s to zma- go Ptujčanom ni uspelo, da bi se uvrstili v višje tekmovanje, saj so tretji in sta se v višje tek- movanje uvrstili ekipi Fužinar- ja z Raven in Gornje Radgone. Pričakujemo, da bo novo vod- stvo RD Drave, ki je izvoljeno bilo pretekli teden, pričelo na- črtno vzgajati svoje igralce, saj je do tekmovanja dovolj časa. (anc) Danilo Klajnšek TVener Velike Nedelje Vili Tro- fenik je zadovoljen z igro svo- jih varovancev 80 LET NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE Pmnanii 5. G/nžor/u m B. Giabariit Pred nekaj dnevi je v Lju- bljani potekala slovesnost ob 80-obletnici NZ Slovenije, na kateri so bili tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, predsednik svetovne nogometne organizacije FIFA Sepp Blatter in drugi visoki gostje. Ob tej priložnosti so podelili priznanja in dobila sta jih tudi Stanko Glažar, predse- dnik Medobčinske nogomet- ne zveze Ptuj, in Boris Grabar za delo v organih MNZ Ptuj in NZ Slovenije. Danilo Klajnšek Stanko Glažar. Foto: Langerholc Boris Grabar. Foto: DK . STRELSTVO Turnir samostojnosti v počastitev praznika dneva samostojnosti, organizira Strelski klub Ptuj 23. iti 24. decem- bra ob 9. uri na strelišču v športni dvorani Mladika veliko državno strelsko tekmovanje z zračno puško in pištolo. Pokrovitelja tekmova- nja sta občini Hajdina in Markovci, generalni sponzor pa Tenzor Ptuj. Tekmovanje bo potekalo v soboto s standar- dno zračno puško, v nedeljo pa s standardno zračno pištolo. Tekmovalci bodo nastopali v encj^tni članski konkurenci. Najboljšim trem ekipam bodo podelili poka- le, članom ekip in najboljšim trem posamezni- kom pa bodo podeljene medalje. Prvim šestim posameznikom bodo podeljene tudi praktične nagrade. Strelski klub Ptuj pa organizira tudi šesti Turnir samostojnosti. Zanj je že prijavljenih 23 ekip in triinosemdeset posameznikov. Vodja tekmovanja bo predsednik Strelskega kluba Ptuj Franc Simonič, častni gost pa edini ptuj- ski olimpijec leta 2000 Srečko Majcenovič. SI Madinti Ptuja v frefjfi ligi v Kranju je v nedeljo potekal četrti krog dr- žavne mladinske lige v streljanju z zračno pi- štolo. Strelski klub Ptuj v sestavi Sebastijan Milnar, Simon Fras in Simon Gonc si je s 1043 krogi priboril pokal za tretje mesto. Po- samezno je bil Sebastjan Molnar s 351 krogi šesti, Simon Fras s 350 kr. sedmi in Simon Gonc s 342 krogi deveti. Mlajši mladinec Boš- tjan Fras je bil s 337 krogi šesti. SI ODBOJKA / 1. A LIGA ŽENSKE Elektrologistika - Kemiplas Koper 0:3 Elektrologistika: Matalnova, Mohorkova, Jan- žekovičeva, Ivanovičeva, Črešnarjeva, Fiš- travčeva, Horvatova, Ornikova, Jadadičeva, Vindiševa. V zaostalem srečanju 1. A DOL za ženske so odbojkarice ptujske Elektrologistike gostile eki- po Kemiplas iz Kopra. Iluzorno bi bilo pričako- vati, da bi domačinke presenetile po kakovosti drugo ekipo v Sloveniji. Vseeno pa se je v doma- či ekipi marsikaj spremenilo, kar bi lahko bilo pozitivno za nadaljevanje prvenstva. V klubu so se razšli z Regino Terbuc, ki je veliko prispevala k vzponu ptujske ženske odbojke, vendar zad- nje čase ni bila niti bleda senca igralke, ki naj bi bila ena izmed nosilk igre. Ponovno se je pojavi- la Janja Vindiš. Vse to je pozitivno delovalo na srečanju proti ekipi iz Kopra. Izredno borbena in požrtvovalna igra ter dokaj solidna tehnična igra so bili razlogi, da so se gostje za svojo že načrtovano zmago morale zelo močno potruditi. Na koncu so jo sicer dosegle, vendar pa veliko težje, kot so pričakovale. Ptujčankam je manjka- lo nekaj malega, vendar proti tako dobri ekipi, kot je Kemiplas Koper, nič ni ostalo nekazno- vano. Prikazana igra vliva optimizem pred na- daljevanjem prvenstva. Nič še ni izgubljenega v borbi za obstanek. Rezultati nizov: 22:25,19:25, 21:25. Danilo Kltijnšek KOŠARKA - REKREACIJSKA LIGA j PtapdmCoraše breiimase v petem krogu lige so bili doseženi bolj ali manj pričakovani re-i zultati. Ekipa Veteranov je doma izgubila z ekipo Majšperka, v der- > biju trenutno najslabših dveh ekip je slavila ekipa Neman, tako da ekipa Ptujske Gore še vedno ni okusila slasti zmage. Ekipa Cirkovc j je prepričljivo premagala nerazpoložene bike, Talum pa je preprič-: Ijivo slavil na gostovanju v Kidričevem. Ekipi Oračev in Starš tek-' me nista odigrali (tekma bo v naslednjem krogu). Rezultati: Neman - Šd Ptujska Gora 84:67, Veterani - Šd Maj-^ šperk 83:97, Šd Kidričevo - Talum 59:82, Šd Cirkovce - KPŠ Breg^ Bulls 98:61, KK Starše - Orači neodigrano ' 1.ŠD CIRKOVCE 5 4 ^ +6^ 9 2. ŠD MAJŠPERK 5 4 1 +47 9 3. ORAČI 4 4 O +94 8 4. KK STARŠE 4 4 O +87 8 5. VETERANI 5 3 2 + 9 8 6. TALUM 5 2 3 +29 7 7. ŠD KIDRIČEVO 5 1 4 - 36 6 8. KPŠ BREG BULLS 5 1 4 - 72 6 9. NEMAN 5 1 " 4 - 92 6 10. ŠD PTUJSKA GORA 5 O 5 -127 5 Lestvica najboljših strelcev - dani koši: 1. Izudin Kanlič (Vetera- ni) 120 košev, 2. Branko Novak (Majšperk) 116 košev, 3. Edi Hoj- nik (Kidričevo) 114 košev, 4. Zlatko Marčič (Veterani) 113 košev, 5. Jože Kolarič (Cirkovce) 102 koša. Lestvica najboljših strelcev - povprečje na tekmo: 1. Jože Kola- rič (Cirkovce) 34 košev, 2. Izudin Kanlič (Veterani) 24 košev, 3. Edi Hojnik (Kidričevo) 23 košev, 4. Zlatko Marčič (Veterani) 23 košev, 5. Branko Novak (Majšperk) 23 košev. Radko Hojak ROKOMET Drava dobila novo vodstvo Rokometašem ptujske Drave se letos ni uspelo uvrstiti v 1. B slovensko rokometno ligo, saj niso bili uspešni v kvalifikaci- jah, čeprav so potihoma računa- li, da bi se to lahko dogodilo. Po okrepitvah in novem trener- ju so pričakovali, da bodo brez težav osvojili eno izmed prvih dveh mest v 2. SRL- vzhod ter se uvrstili v enotno drugo ligo in iz nje potem poizkušali do- seči želeni cilj. Žal se tudi to ni zgodilo. Ponovno so ostali sami, zraven tega pa so se nji- hove igralske vrste redčile in na koncu je bilo vse skupaj že pred katastrofo. Še dobro, da se je pr- venstvo končalo. Na Ptuju, kjer naj bi imel ro- komet domovinsko pravico, je bilo vse po starem: obljub veli- ko, pomoči od nikoder. Brez nič ni pa ni nič. Vse je ostalo na ra- menih peščice ljudi. V četrtek zvečer so imeli volilno skupšči- no in ob tej priložnosti pregle- dali opravljeno delo. Vodstvu kluba, ki ga je vodil kot vršilec dolžnosti predsednika Janko Kac in ki je ohranilo klub pri življenju, so namenili priznan- je. Vse skupaj pa je bilo videti bolj žalostno. Za skupščino so razposlali več kot osemdeset po- vabil, vendar je bil odziv zelo slab - samo peščica se jih je odz- vala, pa še to tisti, ki so skorajda vedno zraven in z žalostjo gle- dajo na dogajanje v rokometu. Od mestne občine Ptuj ni bilo nikogar, kot da jim je vseeno, samo predsednik Športnega za- voda Ptuj Stanko Glažar. Ven- dar on ne odtehta vseh drugih, ki jim ne bi smelo biti vseeno za usodo nekoč trofejnega klu- ba, kluba, za katerega so s pono- som trdili, da je ptujski. Preveč vprašanj, da bi sploh upali zas- taviti enega pravega, kaj šele, da bi dobili odgovor. Kje so zdaj številni rokometaši, ki jim ni vseeno za usodo ptujskega mo- škega rokometa? Veliko govori- ti in ničesar storiti - to je očitno njihov moto. Kljub vsemu pa ni vse tako črno. RK Drava je dobil no- vega predsednika, Milivoja Le- vaniča, ki bo poizkušal zbrati ekipo, da bi rokometašem poiz- kušala nuditi kar največ. On je eden redkih starejših nogome- tašev, ki ni pustil Drave na cedi- lu. Upamo, da ne bo zopet ostal sam oziroma s peščico sodelav- cev. Danilo Klajnšek KEGLJANJE Prvi pwaz Drave V 7. krogu 1. lige OKZ Maribor so kegljači ptujske Drave na ke- gljišču v ptujskem hotelu nepričakovano visoko izgubili z Impo- lom iz Slovenske Bistrice z 1:6 /4892:5029/. V domači vrsti se je poznala odsotnost poškodovanega Alojza Šeruge. Ptujčani so dvo- boj pričeli slabo, saj sta Arnuš in Ivančič izgubila, potem pa je šlo vse navzdol. Edino zmago za Dravo je dosegel Sušanj. Posamični izidi Drave: Ivančič 827, Arnuš 831, Sušanj 847, Ha- ladeja 766, Vranješ 792, Čuš 829. Danilo Klajnšek Ivančič in Arnuš, kegljača Drave TEDNIK - Četrtek, 21. decembra 2000 37 OBVESTILA, PISMA BRALCEV PREJELI SMO Škodljivo ravnanje Zveze borcev Ptuj (Tednik, 7. decembra 2000) Prav z iskreno željo, da ne bi pred javnostjo pral umazanca perila g. Cepla, sem mu sredi no- vembra pisal osebno pismo v daljni WaibUngen. In kaj sem mu pisal? "Spoštovani gospod Kari (Drago) Cepi, prav vesel sem bil Vašega pisma z dne 11. novembra 2000. Med prebiranjem pa sem se spraševal, ali res pozabite stavek, ki ste ga predhodno pre- brali. Seveda vključno z mojima dvema prilo- gama, ki sem ju poslal. Opravičujem se za variacije Vašega priimka. Da sem to počel, je vzrok Vaš prispevek v Te- dniku, objavljen 24.8.2000 (fotokopijo iz časo- pisa sem Vam priložil). G. Cepi, tudi tokrat mi pripisujete naslov "Kdo so izničevalci NOB". Ne, naslov prispevka ni zrasel na mojem zel- niku, pač pa na Vašem! Kar pobrskajte po Te- dniku in svojem spominu, kajti "narod naš dokaze hrani"! Črno na belem. V zadnjem Tedniku meni in bralcem posta- vljate kar devet vprašanj, na katera sem vam javno že odgovoril. Se več! Napačen je Vaš za- ključek, da sem predstavnik ZZB. Pa tudi še bi bil, me ne bi bilo sram! Ne, odločno to zani- kam (to sem vam tudi že osebno zapisal), kot tudi to, da nisem član nobene politične opcije. Dosledno se držim znamenitega izreka Eraz- ma Rotterdamskega, ki je pred več kot 500 leti razmišljal nekako takole: "Humanist je lahko le nestrankarsko opredeljen - svoboden človek. V katerikoli stranki si, si podrejen strankar- skim veljakom." Žal mi je, g. Cepi, da niste razumeli mojih prispevkov v Tedniku in tudi v osebnem pis- mu, ki sem ga po vseh moralnih normah mo- ral napisati kot odgovor na Vašega. Ze takrat sem Vam napisal, vključno s prilogami, da Vas ničesar ne obtožujem. Le vpraševal sem Vas! Je morda to narobe? Ali je morda prepoveda- no izvedeti direktno od prizadetega nekaj več kot pa iz vsebine pisem s podpisi, ki mi jih pi- šejo Vaši dobri znanci? Je morda to narobe? Bi moral o Vaših dejanjih nekoč vprašati nekoga mimo Vas? Zaupati v Vaše trditve manj kot v trditve tretjega? Zakaj v Tednik niste zapisali, da obsojam vsa vojna hudodelstva, ne glede na to, kdo jih je storil? Kaj so bili vzroki in kaj posledice, pa je tako jasno! Če se bova slučajno ali načrtno srečala, Vam bom ta pisma pokazal, oprostite, le fotokopije, kajti originale je potrebno skrbno hraniti, tudi zaradi Vaših groženj pred evropskim sodiš- čem! Srečanje sem Vam nekoč že ponudil, v Va- šem osebnem pismu pa ste se opravičevali, da si iz ptujskih toplic niste upali zaradi vro- čine. Veste, v Vašem primeru bi se poleg zuna- nje temperature nelagodno počutil tudi zaradi notranje! Tako kot Vi imam pravico izoblikovati si mnenje o sogovorniku, pa četudi na daljavo. Če ste pozorno prebrali moj govor v Mostju v Slovenskih goricah, ne na Goričkem (le od kod Vam poznavanje zemljepisa), mi etiket, kot mi jih lepite, nikoU ne bi namenili. G. Kari (Drago) Cepi j, poznate morda Petra Plotza ali ilegalca Miloša? Če ju, napišite bral- cem Tednika še ta del zgodovine. Pismo pa po- šljite tudi ptujskemu županu, ZZB NOV in v ptujske Terme, kamor ste me zatožili tako, kot so včasih tožarili nekateri posameznike partij- skim sekretarjem. Se morda ponavlja :^godovi- na, ki jo tako sovražite? Bralce Tednika bi rad opozoril na tisti del mojega govora v Mostju, ko sem dejal: "Ve, borke in borci, ste Slovenijo osvobodili, mi, veterani vojne za Slovenijo, pa obranili." Ob tem se ponosno pokazal spomin- sko značko, listina o njej pa ima podpis Janeza Janše. Spomin marsikomu peša, toda v Tedniku sem zapisal: "Ko sem poklical v Terme Ptuj o njihovem gostu (g. Ceplu), so mi vljudno od- govorili, da o svojih gostih ne dajejo podatkov. Tudi prav. Z g. Ceplom sem se namreč želel srečati, se pogovoriti ... Želel sem ga popeljati na ptujski grad, mu pokazati oddelek muzeja NOB. To še zlasti zato, ker g. Cepi trdi, da par- tizanov na Ptujskem leta 1942 ni bilo. Žal od- delka že več kot deset let ni. Upamo lahko, da bodo z obnovo bivše ptujske zapore napolnili tudi z vsebino odporništva na Ptujskem, ki jo tako vneto negira gospod iz Wainblingena." Stanko Lepej PREJELI SMO Letos asfalt, kmalu še nova šola (V odgovor ravnatelju g. S kurje- nemu in g. Pukšiču na njuna član- ka v prejšnjih št. Tednika) Moram sicer priznati, da mi ni čisto jasno, zakaj ste se oglasi- li Vi, g. Skurjeni, saj lahko tisti, ki prebere vprašanje in odgo- vor v celoti, brez težav dojame, da se v kontekstu vse nanaša na novogradnjo OŠ v naši občini. To sem na občinskem prazniku tudi omenil. Vzroka za Vaš članek sta lah- ko samo dva: prvi, da spadate med tiste, ki v celotnem Tedni- ku preberejo dva stavka in ju že razumejo kot napad na njih, in drugi, da če hočete biti rav- natelj na Destrniku, pač morate plesati tako, kot igra g. Pukšič. G. Skurjeni, pišete namreč, kot da smo pri Sv. Andražu do nedavnega živeli v kameni dobi in da ste Vi tisti, ki ste nas v zadnjem trenutku rešili in nam "odprli nebo". Ko trdite, da ste dvignili kva- liteto pouka do zavidljivih vi- šin, bi Vas rad opozoril, da ste skrajno krivični do g. Vurcerja in vseh drugih učiteljev, ki učijo v vitomarški šoli in v OŠ Mla- dika. V preteklih dveh letih je namreč v tej "kameni dobi" - po Vaše - OŠ končalo kar sedem odličnjakov, ki se lahko pohva- lijo z odličnim uspehom v vseh razredih — seveda brez Vaše strokovnosti. Pri naštevanju "svojih" do- sežkov v Vitomarcih ste pozabi- li povedati ogromno bistvenih dejstev, ki Vaše trditve obrnejo na glavo. Naštel jih bom samo nekaj. Pravite, da ste kupili fotoko- pirni stroj. Naj Vas popravim: fotokopirni stroj je v bivši obči- ni šel v odpis, pa ste ga pač pre- selili v vitomarško šolo - zanje je že dober! Pri urejanju šolskih prevozov je župan bivše občine g. Pukšič slučajno pozabil na KS Sv. An- draž, zato je na žalost morala šolske prevoze KS s Certusom urediti sama. Tega torej v nobe- nem primeru niste urejali Vi, g. ravnatelj. Zagotovili in uredili naj bi tudi varstvo vozačev ter ostali nadstandard. Spet Vas moram popraviti: zagotavlja in plačuje ga občina Sv. Andraž. Vi ste ga mogoče samo organizirali, sicer pa je to Vaše delo, g. ravnatelj. Pravite tudi, da nisem odob- ril računalništva oz. širitve nad- standarda. Tako se je odločil občinski svet zaradi varčevanja za gradnjo šole. Na tej seji ste bili prisotni tudi Vi. Tisto, kar si težko zapomnite, si drugič raje zapišite, g. Skurjeni. Na koncu Vam bom postavil vprašanje, g. Skurjeni. Zakaj ste odpustili našo občanko, ki je poučevala na naši šoli, in zapo- slili nekoga z Destrnika? Odgo- voril bom namesto Vas: ker je tako hotel g. Pukšič! G, Skurjeni, naj bo dovolj. Vašo stisko sicer razumem, ven- dar je pač tako, da se na dveh stolih slabo sedi. ★** Spoštovanja vredni poslanec g. Pukšič. V nadaljevanju bom zelo pazil, da ne uporabim bese- de "županček", saj bi to gotovo do skrajnosti prizadelo Vaš "ve- liki" ego. Strinjam se z Vami, da ste v preteklosti izpeljali kar nekaj velikih projektov, na žalost ob- čanov Sv. Andraža pa tudi ob- čanov Trnovske vasi pa se je večina velikih stvari dogajala samo na Destrniku. Točno tako, kot ste na zboru krajanov v Vi- tomarcih sami izjavili: "Dober gospodar si najprej uredi svoje dvorišče." Za dvorišče pri Sv. Andražu in v Trnovski vasi pa je na Vašo "srečo" in seveda na nesrečo nas drugih zmanjkalo drobtinic z Vaše mize. Upam, da se še spomnite časa pred tremi leti, ko ste nas na silo, proti naši volji, odtrgali od OŠ Mladika in nas (kakor tudi Trnovsko vas) priključili k Destrniku. Spomnite se zbora krajanov oz. staršev, ki so Vas, cenjeni poslanec, skoraj odnesli iz doma krajanov v Vitomarcih. Tam ste med drugim prisegli, da naši otroci niso vključeni v gradnjo šole na Destrniku — čista laž! Na ministrstvu pra- vijo drugače. Skrajno neokusno je, da župan, povrhu pa še po- slanec, svojim občanom laže v obraz. O reševanju socialnega polo- žaja nekoga bi bilo veliko bolj- še, da ste Vi, gospod poslanec, tiho kot grob. Kot predsednik parlamentarne komisije ste si v preteklem mandatu "prislužili" lepe miljone. Kaj pa rezultati Vašega predsedovanja? Saj niso pomembni, a ne? Če smo že pri poštenju, bi Vas prosil, g. Pukšič, da nam poja- snite, kako to, da je 700.000,oo SIT, ki so bili od Nizkih Gra- denj Ptuj namenjeni za sponzor-: stvo KUD Vitomarci, "pristalo" na žiro računu KS Desternik. Dokaze za to imamo na naši ob- čini. Če se vrnemo na ŠOLSTVO, glavno jabolko spora. Vam, pre- častiti gospod poslanec, še en- krat sporočam: kam bodo naši otroci hodili v šolo, naj Vas ne skrbi, dejstvo namreč je, da to ne bo Destrnik. Pa ne zaradi moje volje, ampak zato, ker je takšna volja staršev oz. obča- nov. S tem, kdaj in kako bomo mi zgradili šolo, si Vi ne razbijajte glave, saj takšnega "dobrotnika z Destrnika", kot ste Vi, spošto- vani poslanec g. Pukšič, pri Sv. Andražu ne potrebujemo. Franci Krepša, univ. dipl. ing. str. PTUJ / NOVI ZOISOVI ŠTIPENDISTI V svet z znanlem Slavnostni govornik no prvi javni podelitvi novih Zoisovih štipendij je bil predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser. Foto: Črtomir Goznik V Narodnem domu na Ptuju je bila prejšnji četrtek prva javna podelitev plaket novim Zoisovim štipendistom. Čeprav je sistem Zoisovih štipendij že uveljavljen, je bila ta prireditev na Ptuju prvič, pripravljavci pa so prepričani, da bo postala ene od oblik dobre prakse. Pri pripravi ptujske prireditve sta se še posebej potrudila Vanja Veleč in Miran Murko, ki sta ob vseh nalogah odgovorna za delo s Zoiso- vimi štipendisti. Zoisove štipendije imajo v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Letos so jih podelili petnajstič. 10.300 starim prejemnikom so letos dodali še 1200 novih. Le- tno da država 1,5 milijarde to- larjev za štipendiranje mladih. Pet generacij je medtem že kon- čalo univerzitetni študij. Zoi- sovi štipendisti so se uveljavili v vrhovih stroke na področju umetnosti, gospodarstva, zna- nosti in politike. Po podatkih svetovne banke za obnovo in razvoj predstavlja znanje 64 odstotkov vsega sve- tovnega bogastva, le manjši del, 19 odstotkov, ga je v surovinah in preostanek v kapitalu. Glede na to imamo vse možnosti, da sodelujemo v ustvarjanju in uži- vanju tega bogastva skoraj brez omejitev - pogoj je le razvijanje znanja, je med drugim na slo- vesni podelitvi plaket novim 72 Zoisovim štipendistom, di- jakom in študentom z območja delovanja ptujske Območne slu- žbe Zavoda za zaposlovanje povedal njen direktor Žarko Markovič. Prva javna podelitev Zoisovih štipendij je tudi pos- kus narediti korak k jasnejši za- vesti, da je tudi domače okolje mesto vrhunske ustvarjalnosti in dosežkov. Zoisove plakete sta novim šti- pendistom podelila Žarko Mar- kovič in Jože Glazer, generalni direktor Zavoda Republike Slo- venije za zaposlovanje, ki jim je ob tej priložnosti zaželel us- pešen študij, prav tako jim je spodbudne besede namenil sla- vnostni govornik, predsednik uprave in generalni direktor Pe- rutnine Ptuj Roman Glaser, ki je leta 1997 prejel nagrado za iz- jemne gospodarske in podjetni- ške dosežke, najvišje priznanje Gospodarske zbornice Sloveni- je. Poudaril je, da so največjega pomena za vsako okolje izobraženi ljudje, ne pa koli- čina materialnih dobrin. Mo- žgani predstavljajo največjo vrednost nove ekonomije oziro- ma globalizacije. V kulturnem programu so na- stopili Zoisovi štipendisti: glas- bena skupina Hudobni volk, ki je predstavila svoj videospot, harmonikar Borut Zagoranski, citrarka Maja Frangež, Marija- na Korotaj, ki je prebrala dve svoji pesmi, eno iz zbirke, ki jo je objavila že leta 1994, in drugo, novejšo, ki je še brez imena, ne- kaj svojih del pa je razstavil tudi akademski slikar Tomaž Plaveč. MG Na podelitvi sta zbrane nagovorila tudi direktor Zavoda za za- poslovanje Jože Glazer (drugi z leve) in območne službe Ptuj Žarko Markovič (na desni) V kulturnem programu je sodelovala Maja Frangež, študentka medicine, ki vodi tudi ormoški tamburaški orkester Kulturni križemkražem SLOVENSKA BISTRICA * Na Trgu svobode bo danes (v četrtek) ob 16. url prireditev Božično-novoletno voščilo z obi- skom dedka Mraza. Nastopil bo Nori decembrski orkester z Igor- jem Somrakom in prijatelji. ORMOŽ * Danes ob 19. uri pri- pravljajo učenci osnovne šole Ormož v domu kulture koncert, katerega izkupiček bodo name- nili za svojo valeto. POLJČANE * V župni cerkvi sv. Križa bo v petek, 22. decembra, ob 18. uri božični koncert. HAJDINA * Jutri, 22. decembra, bo ob 18. uri v cerkvi sv Martina božično-novoletni večer tria Luwigana s pevko Norino Rado- van in mladimi domačimi izvajal- ci. PTUJ * Klub ptujskih študentov vabi v petek, 22. decembra, ob 19. uri v gledališko klet na preda- vanje fotografa Arneja Hodaliča o triletni ekspediciji po sledeh fran- coskega pomorščaka Bougain- villa. GORiŠNICA * PD Ruda Sever in občinska komisija za kulturo bo- sta v soboto od 9. do 13. ure pri- pravila ure pravljic na Dominkovi domačiji. Pripovedovali jih bosta Francka Vajda in Bernarda Ko- lar. LOVRENC NA DRAVSKEM PO- LJU * V dvorani v Lovrencu bo v soboto, 23. decembra, ob 16. uri božično-novoletni koncert. Nas- topile bodo domače pevke in pe- vci, osnovnošolci in kot gostje pa pevski zbor iz Taluma Kidriče- vo in tamburaši iz Cirkovc. PTUJ * Klub ptujskih študentov pripravlja predbožični koncert, ki bo v soboto ob 19. uri v cerkvi sv. Jurija. Nastopili bodo: Ptujski nonet, Jana Kovačec - sopran, oktet iz Dornave, trio flavt: Asja Gravf, Simona Vake in Klavdija Feguš. SLOVENSKA BISTRICA * V vi- teški dvorani gradu bo v soboto, 23. decembra, ob 19. uri prosla- va v počastitev dneva samostoj- nosti. STUDENICE * 24. decembra ob 22. uri se bodo v samostanu predstavili domačini z živimi ja- slicami. Ponovitvi bosta 25. de- cembra ob 17. in 26. decembra ob 14. uri. PTUJ * 25. decembra ob 19. uri bo v refektoriju minoritskega sa- mostana Božični Viktorinov ve- čer. Nastopil bo komorni zbor Emanuel iz Celja pod vodstvom Bernarde King. PODLEHNIK * Kulturno društvo prireja božično-novoletni kon- cert, ki bo v torek, 26. decem- bra, ob 14.30 v krajevni dvorani. Sodelovali bodo člani KD Pod- lehnik - pihalni orkester, moški pevski sekstet ter pianistka Mar- tina Turk. PRAGERSKO * 26. decembra ob 17. uri bo v domu kulture božično-novoletni koncert in obisk Božička. GORIŠNICA * Na Dominkovi domačiji bodo v torek, 26. de- cembra, ob 18. uri uprizorili Žive jaslice v režiji Lojzeta Matjašiča. Ob 19. uri bo v cerkvi sv Marje- te nastop domačega mešanega pevskega zbora, ki je v goste po- vabil moški nonet Certus iz Mari- bora. PTUJ * V gledališču bosta v to- rek, 26. decembra, ob 19.30 uri koncert in proslava ob prazniku dneva samostojnosti. SKORBA * Kulturno društvo pri- pravlja v sredo, 27. decembra, ob 18. uri v domu krajanov božično-novoletni koncert, na ka- terem bodo nastopili pihalni or- kester Talum pod taktirko Štefana Garkova, plesni par Monika in Marko, moški pevski zbor iz Maj- šperka pod vodstvom Stanka Ve- dlina, pevec Uroš Sagadin in pevka Ula Šegula, ljudske pevke in pevci ter ljudski oktet. CIRKOVCE * Domače prosvetno društvo bo zaradi velikega zani- manja v torek, 26. decembra, ob 19. uri ponovilo prireditev Od mi- klavževega do fašenka, ki so jo premierno predstavili v soboto, 16. decembra. Sodelujejo člani društva in osnovnošolci cirkov- ške šole. PTUJ * V gledališču bodo v sre- do, 27., četrtek, 28., in petek, 29. decembra, na sporedu domače komedije Triko, Marjetka, str. 89 in Svobodno razmerje. Vse pred- stave bodo ob 19.30 uri. ČRNA KRONIKA PRETEPENEGA V BOLNIŠNICO 16. decembra ob 18.40 uri so bili policisti iz Splošne bol- nišnice Ptuj obveščeni, da je bil sprejet na zdravljenje F.K., star 48 let, iz Rjavcev, občina Vitomarci, ki je bil hudo po- škodovano po glavi in je bil v komi. Z zbiranjem obvestil so kriminalisti ugotovili, da je 15. decembra okoli 12.00 ure v stanovanjski hiši v Novincih, občina Sveti Andraž, F.K. pre- tepel J.C, star 45 let, iz Gomil- cev, občina Vitomarci. Zoper osumljenega J.C. bo podana kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. POŽAR ZARADI VENČNA 17. decembra okoli 16. ure je izbruhnil požar v dnevni sobi stanovanjske hiše v Moč- ni, last J.V. S.V., stara 68 let, je prižgala svečo na adventnem venčku, ga položila na polico regala ob TV sprejemniku in odšla iz hiše. V tem času je pričel goreti regal, ogenj je nato uničil še del stropa in par- ket, poškodovan je TV spre- jemnik, zgorelo pa je tudi več knji^. Ogenj so pogasili gasil- ci. Skoda znaša po nestroko- vni oceni 400.000 SIT Z AVTOMOBILOM V PEŠCA 18. decembra ob 6.40 uri se je na Mariborski cesti na Ptuju zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobi- la F.D., star 23 let, iz Vidma pri Ptuju vozil v smeri Ptuja. Na Mariborski cesti je pred seboj zagledal dve osebi, ki sta pre- čkali cesto od leve proti des- ni. Z vozilom ni mogel ustaviti in je trčil v pešca Z.J., stare- ga 43 let, iz Maribora. Pešec je bil zaradi poškodb prepel- jan v bolnišnico Ptuj, na vozilu pa je nastala manjša škoda. Kulturni križemkražem SLOVENSKA BISTRICA * V domu kulture bo 30. decembra ob 10. in 13. uri na sporedu lut- kovna igrica Janko in Metka. PTUJ * V osnovni šoli Mladika so v torek odprli razstavo ptuj- ske slikarke in likovne pedagogi- nje Rozine Šebetič. KINO PTUJ * Ta teden so na sporedu Dobre mrhe, prihodnji teden pa Grinch. Predstave so ob 18. in 20. uri. RODILH SO - CESTI LA- MO: Helena Lelonja, Za- bovci 92, Markovci - dečka; Suzana Mlakar, Kraigher- jeva 27, Ptuj - deklico; Mar- tina jerenko, Zlatoličje 94, Starše - Danielo; Suzana Vertič, Bukovci 20, Marko- vci - Anjo; Marta Škrinjar, Savci 73, Sv. Tomaž - de- klico; Albina Sevšek, Ul. B. Kraigherja 7, Kidričevo - Tinkaro; Albina Bedrač, Zamušani 39, Gorišnica - dvojčka-dečka; Marija Je- len, Tržeč 20/b, Videm - Tomaža; Ana Zajšek, Sta- nošina 23/a, Podlehnik - Evo; Irena Sarič, Ul. 25. maja 10, Ptuj - Marka; Brigita Lipič, Lukavci 30, Križevci pri Ljutomeru- Saša; Marjana Janežič, Vin- ski Vrh 4, Miklavž pri Or- možu - Matevža; Lidija Strelec, Nova vas 33, Mar- kovci - Nika; Antonija Kirič, Vičanci 53, Ormož - dečka; Slavica Škrinjar, Turški Vrh 14, Zavrč - Ines; Helga Mihelač, Volkmerje- va 5, Ptuj - Evo; Dragica Belec, Lešnica 43, Ormož - Aleša. UMRLI SO: Marija Krajnc, rojena Kolednik, Gruškovec 23/c, rojena 1923, umrla 8. decembra 2000; Marta Neubauer, Kungota pri Ptuju 55, roje- na 1930, umrla 8. decembra 2000; Marija Kajzer, Pre- žihova ul. 17, Ptuj, rojena 1925, umrla 9. decembra 2000; Martin Arnuš, Veliki Okič 13, rojen 1964, umrl 10. decembra 2000; Ana Kelc, rojena Potočnik, Pri- stava 10/b, rojena 1909, umrla 10. decembra 2000; Marija Vidovič, rojena Kri- žan, Toplakova ul. 5, Ptuj, rojena 1925, umrla 9. de- cembra 2000; Johana Le- šnik, rojena Horvat, Nova vas pri Ptuju 58, Ptuj, roje- na 1915, umrla 11. decem- bra 2000; Janez Kiseljak, Gerečja vas 107, rojen 1927, umrla 12. decembra 2000; Branko Jakopec, Abramiče- va ul. 9/a, Ptuj, rojena 1938, Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se lahko pone- kod zadrži večji del dneva. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -7, v krajih s snežno odejo do -12, na Primorskem okoli 3, najvišje dne- vne malo pod O, na Primorskem do 9 stopinj C. Obeti v petek in soboto bo rm Primor- skem in v gorah jasno, drugod pa se bo večji del dneva zadrževala nizka oblačnost. Na Primorskem bo še pi- hala zmerna burja.