Idiaja razen nedelj in pratnlkov
===== vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6, 1. midstr., ===== Učiteljska tiskarna.
Kokopisi se ne vračajo, nefranldrana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za list so poštnine proste. ==
Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po posti z dostavljanje*;? na dom za celo leto K 30*—, za pv leta K 15'—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Štev. 39,
V Ljubljani, sobota dne 16. februarja 1918.
Leto 11.
Ofenziva avstrijskih industrialcev.
Dunajska »Arbeiter-Zeitung« prinaša, del spisa — ostali del je zapadel cenzuri — ki ga je bila poslala osrednja zveza avstrijskih industrialcev po stavki ministrskemu predsedniku.
Spis se grl asi:	»Na Dunaju, 21. januarja.
Vaša ekscelenca! Podpisane industrijske zveze bi smatrale za veliko zamudo dolžnosti, če ne bi poročale o vtisku prepadenosti, ki so ga bili napravili dogodki zadnjih, dni na industrijo.
Na mesto reda je stopil nered, na mesto državne oblasti pa vladanje majhne politične stranke, opirajoče se na strokovne organizacije, ki obsega približno le eno desetino industrijskega delavstva in komaj eno stotino avstrijskega prebivalstva, kil pa je kljub temu tako prevzetna, da hoče govoriti v 'imenu vsega ljudstva. Ostalo prebivalstvo je stalo več dni pod diktatom te stranke, ki ima zapisano na svojem praporu prevrat in brezzakonitost. (Cenzura.) Kar se tiče zahtev stavkajočih, v kolikor niso političnega značaja, poročajo »Obvestila delavcem« v 2. številki od 20. januarja 1918, da je vlada 'pritrdila, da se razveljavi militarizacija obratov in vejnodajatveni zakon. Ker o uspehu pogajanj med delavstvom in vlado doslej še ni izdala vlada nobenega oficielnega poročila, je navezana industrija edinole na ta »Obvestila«. Ca odgovarja ta vest dejstvom, tedaj odpade z razveljavljenjem! voijnodajatvenega zakona oni Predpogoj, pod katerim so se bile uvedle svoj čas. pritožbene komisije, ki so prinesle s svojim Postopanjem in svojimi razsodbami velik nemir v obrate. Zato lehko zahteva industrija z vso odločnostjo, da se razveljavi hkraitu z vojno dajat venim zakonom tudi odredba o pritožbenih komisijah in da zopet postanejo' pri) sporih iz delavskega razmerja pristojna obrtna in redna sodišča«.	'	.
Ta spis avstrijskih profitarjev je; značilen dokument za besnost i&koriščevatcev nad možatim siastopoan avstrijskega delavstva^ V tern, da-se hoče osvoboditi delavstvo! suženjskih spon vojnodajatvenega zakona, vidijo že upor, brezzakonitno stanje, anarhijo. Pritožbene ko-inisije, ki so v kratkem! času svojega 'obstoja, poravnale neznaten del krivic, ki jih je moralo prenašati delavstvo tri leta, so razvnele njihovo obrambo brezmejnih profitov do sknajnosrti. Upamo, da najpravi »majhna stranka«, o kate-rej govore tako prezirljivo, še marsikatero bridko uro tem prevzetnim gospodom*
V Zagrebu.
'	II.
Zagreb ima precej pestro politično življenje. Sedaj je kr. vlada, ki ji je na čelu b a n, nekak podkralj. Dolga leta je Hrvatska ječala pod vladami madžaronov. Sedaj vladajo oni, ki so bili v mladih letih hudi nasprotniki mad-jaronstva. Kdor se spominja dobe pred 25—30 leti — pod vilado grofa Kuena Hedervaryja je bito vse javno življenje stisnjeno, da se ml bilo moči gibati. Glasovite so bile volitve v salbtr. »Piši _ Žunkovič na povelje činovnika so se pisali glasovi, dokler ni bila vladinemu kandidatu večina zagotovljena. Mladi, navdušeni hr-vatski vseučiiiščnuiki so se z znanim dejanjem pokazali za nepomirljive nasprotnike madža-ronstva. delegirali, izključaili so jih iz hrvatske univerze. Poljak, Radič, Heiml, Bentič, Lorko-vič itd. to so imena od ornih dnij. Izdali so kot svoj (jrgan »Hrvatsko Misel« in. »Narodno Misel« za n j ima »Novo Dobo« in potem »Glas«. Temeljna misel teh revij je bila ‘poleg boja proti madžaranstvu ujediinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Slovenci An)ton Dermota, Kunšič, dr. Lončar, Žmavc itd. so se pridružili delu hrvatsko-srbske omladine 'in .pridno so-tr uda vali v teh listih. Srednješolska mladina pa je živela celo življenje »Nove Nade« — tudi pod praponjeim ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov ...
Lepi so bili ti časi. Kovali so se načrti: Kakšna naj bo svobodna domovina.
Leta so minula. Iz dečkov in mladeničev so postali možje. Mnogo se 'jih je zbralo okrog »Hrvattskega pokreta« 'iti stopilo v politično areno. Pri volitvah so nekdanji idealni študentje postali narodni zastopniki-poslane i v saboru in danes stoje kot stebri hrvatsko- slavonske vlade poleg svojega bana. Im njih program mladih lot?
Stari dr. Fr. Potočnjak je odšel za svojim programom, njegovi prijatelji nekdanjih dnij tvorijo hrvatsko-srbsko koalicijo, ki vlada...
Živimo v veliki dobi — mogoče se tak čas res vsako stoletje enkrat pokaže, da preis-kusi zrelost, 'in v tej dobi so na krmilu hrvatske kraljevine oni, ki so toliko obetali in od katerih se je toliko nadejalo... —
Časopisov izdajajo v Zagrebu vse polno. Službeni uradni list so »Narodne iNovtae«, glasilo koalicije je »Riječ«, potem je tudi stari »Obzor«, ne sicer več taik kot ob časih starega Derenčina, Mazzure in Pasariča, ali še dosti razširjen dnevnik, frankovska »Hrvatska«, katoliške »Novine«, »Hrvatska Država« in »Glas Slovenaca, Hrvata i. Srba«. Zjutraj izhajata »Jutami List« im »'Novosti'«.
Hrvatska socialna demokracija je pred vojno izdajala' svoj dnevnik »Slobodna riječ«
— vojni dogodki so hudo pirizadejali delavski stranki, še danes se ni konstituirala. Pač pa. je uredila svoj akcijski odbor, ki je pred 6—7 meseci začel zidajati tednik »Slaboda«, ki so ga predstavniki narodne vlade, za katero so odgovorni omenjeni možje: od Lorkoviča gori in doli — kmalu ustavili1, na kar .je začel izhajati pod istim uredništvom tednik »Pravda«. V akcijskem odboru so sodrugi Korač Vitomir — znani bojevnik za pravice delavskega naroda in svoj eča sni saborski poslanec za Sid — Batt Stjepan, Brudnjak, Turkovič itd. — Med člani akcijskega odbora ni moža, ki je pred vojno stal v prvih vrstah hrvatske socialne demokracije. J u r a j D e m e t r o v; i č hodi sedaj svojo pot. Izdaja zaniimav revijalni tednik »Hrvatska Njiva« ta zdi se, da pojde za bratom Evgenom' Demetrovičem, 'ki je pred 10 leti še stal v prvih vrstah hrvatske socialne demokracije in je pri nas v Ljubljani na VII. našem strankinem zboru .navdušeno govoril:
»V socialni demokraciji vidimo rešitev ne de proletariijata, ampak vseh potlačenih avstro-ogrskih 'narodov.« Da —kje so oni časi in .kje je oni Evgen Demetrovič. Sedati še Juraj! Neprijetno me je v zadnji ILrvatski Njivi« dimila trditev, ki naj bo njemu — opravičilo, 'da hodi po svoji poti! Pa, koliko let je temu, ko. smo videli v naših vrstah, celo v Ljubljani, Ancela
— in kje je sedaj....
Hrvatska soc. demokracija ima velike naloge v narodu. Delo .njeno je na političnem, strokovnem in gospodarskem polju. Politično šolati hrvatski proletarijat je še težje delo nego pri nas z ozirom na zborovalno svobodo in veliko korupcijo, ki vlada dandanes prav tako; kot pred leti. Strokovno organizacijo predstavlja sedaj: »Obči radnički savez«. Organizatorji hrv. delavstva brata Bukšega, Bentol in drugi so odšli pred 3V2, leti v vojno. Bertol se ne vrne več — in drugi? Kako bi jih sedaj' krvavo potreboval proletarijat Hrvatske in Slavonije.
— Na gospodarskem polju vidimo početke konzumnega gibanja. V Zagrebu deluje konzumna zadruga »Napred«, ki ima v Iliči lepo prodajalno in doli v Vrabčah otvarja .drugo-. Sodr. Delič, Cimermančič, Turkovič imajo dovolj posla, da tudi tu pokažejo delavstvu potrebnih uspehov. Ni lahko delo to v taki deželi kot je bratska Hnvatska, ko se iz praznih osebnosti j pozabi na bistvo, cilj in ‘namen...
Tiska se v Zagrebu prav veliko. Časopisov je vse polno, vsaki dan kaj pride novega — vsak boljši Hrvat misli, da je on, poklican, da preekrene svet. In res: kar je novo, to 'najde pristašev, in navdušenih pristašev! Za. .par mesecev je seve zopet kaj novega.
V hudi eri* mažaronstva je bila hrvatska kultura v »V d en c u«. To je bila krasna revija. Vesel je bil. Odkar ni »Vienca« več — koliko revij — koliko smoter — kdo jim ve imena?
Knjig izhaja prav mnogo. Poleg »Matice Hrvatske« in »Dražbe sv. Hiijeroniima« je vse .polno knjižnic, ki se imenujejo »Moderna«, »Humoristična«, »prosvjetna« itd. — Vseučilišče se sedaj izpopolni še z medicinsko fakulteto, tako, da bo popolno. Doslej so morali dijaki posečati po največ avstrijska! vseučilišča, če so hoteli biti zdravniki.
Hodil sem po Zagrebu in se spominjal na nekdanje dni. Mogel bi biti naš Zagreb, le preroditi bi se moral — preroditi iz mesta, uradnikov in sanjačev v mesto zavednih in samozavestnih državljanov. Upajmo, da se to zgodi...
Neveselega srca smo se odpeljali v temni noči na Zidanmost, kjer smo občudovali potrpežljivost hrvatsko-slovenskega naroda .in občutili .»prijetnost« sedanjih dnij... V.
Politični pregled.
= Mir z Ukrajino. Dunajska »Zeit« prinaša od poučene strani daljše razmotrivanje o zadnjih pogajanjih v Brestu Litovskem. Iz tega člartka posnemamo sledeče: Mir z Ukrajino je bil tudi zato priporočljiv, ker se odpre z njim pot v naj večjo žitno zakladnico Evrope. Toda ta mir se je napravil lehko le z nacionalnimi koncesijami Ukrajincem v hotoski pokrajini.. Da smo ugodilli tam željam Ukrajincev, k temu nas je privedlo to, da smo priznali kot eno izmed naših vodilnih načel, da se v tem ozemlju uporabi pravica samoodločevanja narodov. V holmski pokrajini je prebivalstvo mešamo 'in večina je ukrajinska. Natančna določitev mej med Poljsko in Ukrajino! je .pa pridržana posebni komisiji!, v kateri bodo imeli vpliv tudi Poljaki. Za ceno 'koncesij v holmskem okraju smo prišli torej do miru z Ukrajino. Ukrajina nam pa da zato do 31. julija ves prebitek žita. Komisija, M se sestane že prihodnje dni v Kijevu, bo ugotovila zaloge žita. Pri miru z Ukrajino gre tudi za to, da jeti priskočimo v vojaškem oziru na pomoč, da zavarujemo najvažnejša križišča pred vpadom boljševiških čet. Torej bomo skupno z Ukrajino lorganizirali vojaško obrambno službo, m kjer ne bode zadostoval njen aparat, 'bomo pritegnili svoja tehnična sredstva in sredstva moči. Z Rusijo smo pravzaprav še v vojnem stanju. Ker smo pa sklenili z Rusijo premirje, je .posledica enostranske izjave Rusije glede končanja vojne®* stanja, da traja pre-
Mi gotovo nimamo nobenega 'povoda, da bi odpovedali premirje. Spričo ruskih razmer bi bila pa zelo težka .napaka, če bi se hoteli vezati za vso bodočnost. Priporočljivo je torej, da sprejemamo od Rusije same ustvarjeni položaj in da odpovemo premirje v onemi itrenotku, kadar bi to zahtevalo postopanje Rusije. Vendar upamo, da ne pride do (tega. Ruski delegatje so sami poudarjali, da niso pretrgani z njihovim od-potovanjem medsebojni stiki. Brezžična brzojavna zveza ostane še nadalje in v naši petro-graški komisiji so začetki, da se izgrade konzularna zastopstva in urede -druga važna vprašanja. Kakršne so sedanje .razmere v Rusiji, ima ta država danes popolnoma drugačen interes, nego da ohrani le položaj golega premirja. Silna beda postavlja vlado pred silni problem .ljudske prehrane. Ruska vlada se bo morala začasno odreči vsem drugim, načrtom in bo prisiljena, da vzpostavi zvezo z zapadom. Skoraj gotovo je, da pridemo kmalu v mirovno razmerje.
= Praški »Narodni llsty« so ustavljeni za štirinajst -dni. Baje zato, ker so bili objavili cesarjev manifest na drugi strani. — Ta povod se nam zdi zelo malo verjeten.
= Za ohranitev parlamenta. Med voditelji slovanskih in nemških strank so se zadnje dni vršili na Dunaju razgovori o parlamentarnem! položaju. Splošno se je baje povdarjala potreba, da se ohrani parlament tako v interesu slovanskih kakor tudi nemških strank. Upati je baje, da se v tem oziru 'med parlamentarnimi strankami doseže sporazum.
= Trajno premirje. Iz Stockholma poročajo: Kamenev zavrača besedo »sklep miru«. Gre le za trajno premirje. Nismo mogli prisiliti Nemčije, je dejal Kamenev, da bi bila sprejela naše pogoje o zasedenih vzhodnoroorskih pokrajinah. ker ne razpolagamo z nikakšnimi vojaškimi argumenti. Ničesar nismo podpisali, mi imamo svobodne roke za splošni mirovni kongres.	1	.
= Kaj ukrenejo boljše v iki proti Ukrajini? »Kotaische Volkszeltung« prinaša od svojega berlinskega dopisnika 'sledeče poročilo: »Sklep boljševikov ima za Nemčijo, zlasti pa za Avstr o-Ogrsko, izredno nevaren pomen. Došla so že določena poročila, da premikajo boljševiki že čete, da nastopijo z masami proti Ukrajini. Vojni pohod Trockega z razpoložljivimi ruskimi četami proti Ukrajini bi bila največja nevarnost za mlado državno tvorbo. Na merodajnih mestih nočejo, 'da 'bi; jih pripravil Trockij m* ta način ob sadove miru z Ukrajino. Zato ni izključeno, da so biili sprejeti na sestanku v velikem glavnem stanu pomembni sklepi 'in da bosta Nemčija ta Avstro-Ogrska morali pričeti takoj zopet z operacijami na velikoruskii fronti, da preprečita zmago boljševikov nad kijevsko vlado. Brez dvoma je, da premirje ne obstoja več. S Trockega izjavo o koncu vojne so razveljavljeni dogovori glede premirja, tako da imamo na vse strani svobodne roke«.
= Ločitev cerkve od držav« na Ruskem je za klerikalne liste jako neprijetna stvar. V Rusiji imajo nad 50.000 pravoslavnih duhovnikov in nad 60.000 redovnikov in redovnic. Ljubljanski »Domoljub« se zgraža nad (tem' činom ruske vlade, pa ne z verskega stališča, marveč le za to, ker hoče Rusija, da si iti ljudje sami služijo kruh, ali pa naj jih vzdržujejo tisti, ki jih potrebujejo. Dokler je ruska vlada potrebovala duhovništvo za to, da je vladala, z .njim množice ljudstva, je bila cerkev za državo potrebna, sedanja Vlada pa hoče vladati z ljudstvom, zato ji tudi ni treba več plačevati duhovščine in redovništva v ta .namen. Ljudska vlada ne potrebuje več posredovalcev in meše-tarjev, ker hoče vladati ž ljudstvom samim.
= Potvorjeni dokumenti. Berlinska »Vor-warts« piše:	»Petit Parisien« priobčuje celo
vrsto takozvamih dokumento/, ki naj dokažejo, da so podkupljeni boJjševiki s posredovanjem nemške socialne demokracije, z nemškim denarjem. Dve tod iteh brzojavk, ki so najbrže sfa-bricirane vse v Parizu, se glasita: 2. dokument Berlin, 25. avgusta 1917. »Vomvartsemu« dopisniku Olbergu: Želja, ki jo izrekajte, sklicujoč se na Vašo kor espondenco z Maksim Gorki-jem, odgovarja popolnoma 'Strankinim tatenci-jam. Soglasujoč z osebnostmi Vam dajemo na razpolago po iNiabanken Fiirstenberg 150.000 mark in Vas prosimo, da poročate » ViorwSrtsu«, kaj piše Gorkega časopis v zmislu gibanja. Z bratskim pozdravom Scheidemamn. — 5. dokument Berlin 14. julija 1917 Moru v Stockholmu. S posredovanjem S. Rouchwergerja pošiljamo na Vaš naslov 180.000 mark. Od tega zneska bo izročil inženir Siteinberg 140.000 mark Ljeninu, ko pojde na Finsko. Ostali znesek je za Vašo uporabo- za propagando proti Angliji in Franciji. Sporočamo Vam, da smo Vaša na nas naslovljena pisma od Maligtnaca in Stioklova. Razpravljali bomo o njih. Podpisal Parvus. — K tem dokumentom izjavljata' sodruga Soheidemann in Parvus, da so ti »dokumenti« čiste izmišljotine. »Vorvvžirts* sam 'izjavlja, da sploh ne eksistira »Vorvvairtsov« dopisnik Olberg in da sodrug Olberg nikdar ni dobil naročila, 'označenega v potvorjeni brzojavki, in ga tudi ni nikdar izvršil. Končno, je pa tudi znano, da je nemška vlada že dlje. časa nezadovoljna z boljševiki. Ce bi bili dobivali boljševikji od, nemške vlade denar, tedaj bi ne bili v Brestu Litovskem tako odporni.
— Protest Vlaamcev proti nemški »samostojnosti« Vlamske. »Baseler Nachrichtm« poročajo: Izvršilni odbor vlamsko-bedgidske zveze, kaiterej pripada 6000 Vlamcev, prebivajočih sedaj na Holandskem, je sprejel soglasno sledeči sklep: Proklamacija politične samostojnosti Vlamske po itakozvarnem »Vlamskem svetu« nalaga vsem Vlamcem, ki iebko svobodno govore, da odločno obsodijo to postopanje kot . napad proti pravu samoodločevanja Vlamcev. Politiko »vlaimskega sveta« določujejo napori nemških vojaških funkcionarjev in aneksioni-stov, >da 'izvedejo svoje jerobske namene s pomočjo sklepov takozvamih narodnih svetov. Dejstvo, da je uvedel politiko »Vlaimskega sveta« aneksionist Bissing, da jo v njegovem duhu nadaljuje sedanja nemška vlada in jo krepko pospešuje Tirpitzeva stranka, nas mora napotiti, da to politiko brezpogojno obsodimo. Nikdar ni pooblastilo viamsko ljudstvo »Vlam-skega sveta«, da naj deluje v njegovem .imenu. Ta svet ni drugega, nego privesek politike one sile, ki ima zasedeno zemljo. Ker je svobodno izražanje v zasedenem ozemlju zatirano, 'je taka aroganca zatajitev prava samoooločevanja narodov. Sicer je pa ta politika taka, da le podaljšuje vojno, kajti nedvoumna .izjava od nemške strani, da se obnovi neodvisnost Belgije, j® predpogoj za obnovitev miru. Zato odklanjajo Vlamoi ita napad na njihovo svobodo, čast in bodočnost s splošnim ogorčenjem, kakor tudi odklanjajo kakršnokoli nepristno obnovitev njihovih pravic, ki bi se končala z njihovim trajnim podjarmljenjem. Kajti zavedajo se, da v popolnoma .neodvisni Belgiji lažje dosežejo ene odredbe, ki so potrebne za obramibo neoviranih življenskih pogojev vlaimskega naroda.
= Anglija In Franclja. »Daily Nevvs« pišejo povodom izjave premierministra Lioyda George je z vidno pobitostjo zapustil dvorano. Takoj pričetkom seje je zavladal občutek, da se poraja neka kriza. Ta zadeva se mora temeljito pojasniti. Zbornica se je končno zavedla težke odgovornosti, ki jo zadene, in hoče slišati, čegavim rokam je poverjena osoda angleške armade in je-li sta Haig on Robertson postala podložna francoskemu vrhovnemu poveljstvu. Tu ne sme. biti nobenega izbegavanja, če gre za stvari ogromnega pomena. Stvar parlamenta je, naj se zgodi karkoli, jasno poka-•zatt da se Anglija vlada iz Westmdnstra, a ne iz Versaillesa.
= Semzackmelna angleška afera. .V angleški zbornici je minister Bonar iLaw naznanil, da se na podlagi zakona o deželni obrambi' takoj prične postopanje proti polkovniku Reping-tonu zaradi nekega članka o vojaških zadevah, objavljenega v »Moming Post«. Kakor se. iz Haaga brzojavi ja, je znani vojaški kritik polkovnik Repington are tovarn, ker je. objavil baje tajne sklepe versailleske konference vojnega sveta. Aretacija ije v, Londonu povzročila veliko senzacijo.
= Položaj Rumunije. Vojaški knitik pariškega »Matina« piše, da se je vojaški pritisek Mackensenov proti Rumuniji že pričel, vsletd česar da postaja položaj ntmunske armade 'kritičen, ker je od vseh strani obkoljena od odkritih in prikritih sovražnikov. Kakor isti list nadalje javlja, so poslaniki entente v Jašu v pon-deljek rumunsko vlado opozorili na daleko-sežne posledice eventuelnega odpada od skupne politike. »Moming Post« poroča, da je privatni' brziojavni promeit med Anglijo in Rumu-nijo ustavljen.
= h italijanskega parlamenta. V italijanski zbornici je na predvčerajšnji seji poslanec Tura ti (socialist) izjavil, da polaga njegova stranka veliko važnost na to, da se parlamentarna razprava o vladni izjavi izvrši mimo ta dostojno. Poslanec Pe vione (pristas Somni-iiave skupine) je raz.pravljai v, obširnem govoru o vojnopolitičnem položaju »ter izjavil, da je italijanska javnost nezadostno poučena ta da je vsled tega umestno, da v parlamentu prečita besedilo londonske pogodbe z 'dne 26. aprila 1915, s katerim se je uredilo postopanje Italije. Z ozirom na ta dogovor zamere Italija zavrniti očitek imperializma, če je Italija zahtevala Tirolsko (to Brennerja, Istro brez Reke, Dalmacijo južno do Trogirja, potem da to ne pomenja imperializma in aneksionizma, marveč le obrambo italijanske narodnosti in varnosti. Revizija in korektura ententinega načrtta, kakor je razvidna 'iz VVilsonovega ta lioyd Georgetie-vega govora, da je torej potrebna, ta umestna. Ker pa vsebina in ton teh govorov z ozirom na Avstro-Ogrsko nista primerna, zahteva močna struja v Italiji, da Italija stopi na čelo gibanja avstrijskih zatiranih narodnosti za razrušenje monarhije. Preuredba Avstro-Ogrske, vsled ravnopravnosti ta 'osvoboditve njenih narodov, bi mogla zadovoljiti Italijane ta Cehe iter bi prepričala entento. Bistveno pa je, da se taka preuredba ne prepusti kot notranja zadeva Avstro-Ogrski, marveč se mora določiti na konferenci držav kot siku pni interes entente. Poslanec T o-s c a n e i i i je v imenu parlamentarne zveze naglašal, da zveza ne stremi po absurdnem posebnem miru ,'marveč polaga važnost na sporazum z zavezniki. Organizirati se mora skrajni odpor, da se odvrne sovražna invazija In da se doseže narodna enotnost. Poslanec C i r i a« ni (zveza narodne obrambe) izjavlja, da je za-dovolitev posebnih ciljev vsakega posameznega naroda potrebni predpogoj za dosego itraj-
nega miru. Sonninovo stališče, da stremljenje Italije ne meri na razcepljanje Avstro-Ggrskc, je potrebno spapoiln.i t v e, kajti Italija je že po svoji tradiciji prisiljena, da zatiranim narodom pripoimore do osvoboditve. Za Italijo je popolnem nesprejemljivo, da bi Avstro-Ogrska izišla iz vojne nedotaknjena, ali pa celo povečana. Italija ne mara po sovražniku zasedenega ozemlja pridobiti zopet potom mirovne pogodbe, 'kakor leta 1866., marveč se hoče za svoje cilje boriti do zmagovitega ikonca. — Debata se v prihodnji seji nadaljuje.
Dnevne beležke.
— Vsi v Ljubljani bivajoči begunci z Goriškega in Gradiščanskega se opozarjajo, da naj natančno prečrtajo razglase na javnih deskali, kjer so označeni vsi kraji, v katere se smejo povrniti, kakor tudi druge tozadevne potrebne okolnosti.
— Uradne ure za stranke pri deželni vladi in deželnemu šolskemu svetu so od 15. februarja dalje zopet vsak delavnik od 10. do 12. dopoldne. Pri komisijah za vzdrževalnim) so uradne ure za stranke vsako sredo in soboto od 8. zjutraj do 12. dopoldne.
— Slovenski klavirski virtuoz Anton Trost priredi v nedeljo 17. februarja točno pol osmih zvečer v veliki dvorani hotela »Union« s sodelovanjem svoje soproge prvi samostojni koncert. Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici 54 in na večer koncerta pri blagajni.
— Trnovski župnik v Ljubljani, g. Ivan Vrhovnik, je stopil v pokoj. Naslednik mu bo baje pisatelj g. Fr. Finžgar.
— Pri železniški nezgodi v Žihpolju pet mrtvih! V sredo 13. februarja se je zgodila na postaji Žihpolje težka železniška nezgoda. Od Maribora prihajajoči tovorni vlak št. 465 je zadel na tovorni vlak štev. 476, ki so ga na žihpoljski postaji pravkar premikali. Sprevodnik Franc Heu-berger iz Celovca, ki je bil na vlaku št. 476 in in štirje vojaki, ki so spremljali prazne sanitetne vozove vlaka št. 465 so bili mrtvi. Sreča je bila, da je bil sanitetni vlak prazen, ker drugače bi bila nesreča še večja; zdrobilo se je namreč 8 voz sanitetnega vlaka popolnoma. Materielna škoda je precej velika. Sprevodnik Heuberger zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke.
— Električna železniška zveza Ogrske z Radgono na štajerskem. Neki ogrski sindikat, pri katerem so udeležene tudi nemške banke, hoče napraviti z izrabljanjem vodne sile Mure električno železniško zvezo Muraszambot - Kbr-mend - Alsolendo - Radgona. Od Radgone bi dobila Ogrska neposredno zvezo z Gradcem in Mariborom. Obe vladi sta že izdali koncesije.
— Mednarodna zveza tržaških in primorskih časnikarjev v Trstu priredi v kratkem veliko umetniško prireditev v prid društvenemu in podpornemu skladu. Društvo ima svoje prostore v Excelsor Palast hotelu in so na razpolago dru-štvenikom od 2. popoldne do 9. zvečer.
. —- Strašna nesreča. Iz Bosanskega Broda poročajo: Dne 9. t. im. se je tamkaj dogodila strašna nesreča, ki je 'zahtevala dvoje človeških življenj. V skladišču za karbid je nastala eksplozija. Skladišče je podrto, dva delavca pa sta našla moglo smrt: enega ije raztrgalo na kosce, drugemu pa je odtrgalo glavo.
— Okiic mednarodnega odbora »Rdečega križa* v Ženevi se obrača na vse vojskujoče se države s prošnjo, naj ne uporabljajo v vojni zastrupljenih plinov. Sklicuje se na haške dogovore, ki pravijo: »Zlasti je prepovedana poraba strupa in zastrupljenega orožja" in »uporabljati orožje, naboje in snovi, ki povzročajo nepotrebne bolečine/ Oklic opisuje potem strašno trpljenje onih, ki so omamljeni od strupenih plinov.
— Zakladi živil v Budimpešti. Budimpeš-tanska policija je napravila razio po budimpeš-tanskih skladiščih in je dobila okolo 300 vagonov skritih živil. Našli so najrazličnejše sedaj že redke stvari: neka igralka je imela skritih 5 bal macedonskega tobaka, rieka restavraterka 80 bal prave zrnske kave itd.
— Železniška nesreča. Na kolodvoru v Rušah se je 14. t. m. ob desetih zvečer pripetila težka nesreča. Nek tovorni vlak je zavozil v slučajno prazen vojaški vlak. Štiri osebe so mrtve, štiri težko ranjene, večje število oseb pa je lahko ranjenih. Od težko ranjenih so štirje pozneje umrli; četrtega, nadsprevodnika LSschnigga so prepeljali v mariborsko bolnico. Več železniških vozov je razbitih.
Kaj naj revidiramo?
Iz Celovca nam piše sodrug:
Res je, da se .časi.spreminjajo1 in nekateri spdrugi meniijo, da tyi se moral spremeniti tudi sistem naših organizacij. Mladina je na strankarskem zboru omenila, da maramo revidirati naše stališče napram Dunaju, s tem je hotela reči: zahtevajmo od Dunaja več avtonomije, več samostojnosti. Tudi jaz sem za. večjo avtonomijo, toda le tam, kjer hi več prostosti in več avtonomije prineslo dobre uspehe in še boljše sadove. Nisem pa za avtonomijo, kii bi imela za posledice katastrofična In ponesrečena plačilna gibanja, ki pomeni ne razvoj in vtrje-vainje organizacije, marveč razdor im nezaupanje. Sem za ‘revizijo, , ampak najprej
revidirajmo, koliko organizacij imamo še in koliko jih je vojna uničila. Razni prijatelji mi poročajo o žalostnem stanju in da marsikje organizacije obstojajo le še po imenu. Tu bi bilo po mojem mnenju najvažnejša ter najpotrebnejša revizija, ki bi jo rnoraiLii izvesti. Mar ne vidi mladina, da je razen posameznih organizacij, ki še obstojajo ob velikem požrtvovamju posameznih sodrugov, bilo vse podrto', ostale so le razvaline, na katere zidajo nova poslopja, t. j. ustanavljajo popoliDoma nove organizacije. V čem naj torej revidiramo naše stališče z Dunajem? 't eorija je pač lepa reč; ali če ni tu tudi dejanja, aktivnega dela, teorija ako je izrečena ostane beseda, če pa je pisana, ostane na papirju!
Prišel -je že čas, ko se z delom na organi-, zatciričnem polju .lahko prične, da se do konca vojne nekaj izvrši ter da se vpliv orgnizaoije zopet uveljavi pri delodajalcih, ki danes po-seono neusmiljeno izkoriščajo delavstvo. Jaz sam seim priča takega krutega izkoriščanja. In kdo je danes po treh letih in pol vojne delavec? Neizkušena mladina in že bolj ostareli možje! Krepko in zdravo delavstvo je torej daleč od svoje organizacije in srce mu 'krvavi, ker ne more vršiti svoje dolžnosti tam, kjer bi bilo potrebno.
Mi ne smemo slediti češkemu delavstvu, ki se je z vso vnemo zapledlo v zgrešen politični boj in si s tem samo ugonobilo možnost boja za pridobitev boljših ekonomičnih in gospodarskih odnošajev.
Mladina želi, da bi kraje vne skupine raznih strokovnih organizacij vživale več slobode, ker smatra vodstvo centralnih zvez na Dunaju za nekake tirane; ali v resnici .ni tako. Poudarjati je potrebno, da so po večini strokovne organizacije na našem jugu mlade, zaradi tega tudi neizkušene. Voditi strokovne organizacije ni najlajši posel na svetu. Za vstvanitev močne organizacije je treba delati in žrtvovati, in jo tudi močno vzdržati, se potrebuje bistrega talita in še večjega požrtvovanja, posebno pa treba paziti pri plačilnih bojih, zakaj prav ti kaj lahko povzročijo razpad organizacije. Razpad močne organizacije pomeni večkrat zgubo petih do šestih let časa in dela. Pomeni pa tudi, da so delavci dotične stroke neusmiljeno izročeni milosti in nemilosti izkoriščevanju svojih delodajalcev. Obenem pa tak ‘pogrešek škodljivo učinkuje na socialnodemokratično politično stranko ter vse na razrednem beju sloneče inštitucije. Revizija ki jo želi mladina, pride na dnevn-i red tedaj, ko bo za to ugoden čas.	V.	K.
Vojna.
Dunaj 15. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. — Šef generalnega štaba.
Berlin 15. februarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: V posameznih odsekih artilerijsko delovanje. Oddelek nekega pomorskega polka je pri izvidnem sunku proti belgijski bojni črti dovedel 30 ujetnikov, med terci 2 častnika, V gornji Alzaciji živahnejše bojno delovanje. Se-verozapadno Reimsa izvidno delovanje sovražnika. V pokrajini Prunay in južnovzhodno Tahure artiljerijski boji. Tekom meseca januarja je izgubil sovražnik na nemški fronti 26 pri veznih balonov in 151 letal; 67 jih je padlo tostran naših črt na tla. Mi smo izgubili 68 letal in 4 privezne balone. — Z ostalih bojišč nič novega. — Von Ludendorff.
Zadnje vesti.
Zadnji dve seji v Litovskem. Brestu.
Dunaj, 14. februarja. (Kor. ur.) Zadnji dve seji nemško-avstrijsko-ogrske-ruske komisije za ureditev teritorialnih vprašanj sta potekli sledeče:
Na seji 9. februarja je ugotovil državni tajnik K ti h 1 m a n n, da se nii doseglo znatno približanje obojestranskih stališč 'kljub podrobni debati. Ne pričakuje uspehov, če tudi bi se nadaljevala razprava na temelju, 'ki sta ga zavzeli obe stranka. Ce kljub temu spravlja danes še enkrat ves problem na razgovor, stori to z namenom, ako bi se vendar še našla kakšna pot za spoirazumljenje. Minister za zunanje zadeve grof C z er mi,n je izvajal: 2e več tednov se bavim-o z neplodnim razpravljanjem o tern, kako naj se ocenijo različne teritorialne Izpre-membe na ruski zapadni meji. Predlaga, naj ostane to vprašanje odprto in maj se le ugotovi, če bi udejstvovanje teh izprememb bilo res zapreka za poit do miru ali ine. '1' no e k ti j je odgovoril, da je uporaba načela pravice samoodlo-čevamja narodov, kakršno hočejo izvesti centralne države, z ruskega stališča' emakopo-membna z odklonitvijo tega načela. Zato je postala razprava :na temelju tega načela brezupna. Kar se tiče vprašanja novih ruskih za-padirah mej, predlaganih od nasprotne stranke, tedaj je treba nameravano novo mejo presoditi s stališča vojaških i-n strategičnih ozirov; to pa mora prepuščati vojaškim sosvetovalcem delegacije. Nastala je pa sedal nova težava vsled stališča četverozveze napram Ukrajini.
j Ukrajinska ljudska republika je priznana od četverozveze, kakor je izvedel, so celo zastopniki četverozveze s pooblaščenci kijevske rade podpisali mirovno pogodbo, v katerej je baje tudi uravnana meja. ukrajinskega ozemlja. Govornik protestira v podrobnih izvajanuih proti temu postopanju četverozveze. Med drugim je opomnil, da mora zbuditi tako postopanje dvome, če hočejo priti centralne države do spotrazumijenja z vlado federativne Rusije. Zato izjavlja ,da podpisana pogodba s kijevsko rado nima nobene veljave ne za ukrajinsko ljudstvo, ne za vlado vse Rusije.
Z ozirom na opombe Trockega, naj se prepusti obravnava o ureditvi ruske zapadne meje vojaškim strokovnjakom, predlaga K ii h 1-m a n n, naj se izroči vprašanje o ureditvi meje pododseku. Napravil se je poizkus, da bi se našla za Poljsko, Kursko in Litvinsko ona meja, ki najboljše odgovarja zgodovinski obinejitvi in etnograf tonemu položaju. Glede na gotova na-tuigavanja predgovornikova, kakor ua bi imele centralne države pri ureditvi teh imej kakršnekoli načrte.z oziram na Rusijo, spominja državni tajnik gospoda Trockega le na trajni temelj nemške politike, ki je oostojaia v gojitvi dobrin in prijateljskih odnošajev z .vzhodnim sosedom ao trenutka, ko so vsilili dogodki, ruski delegaciji znana morda še boljše kakor nemški, nemškemu ljudstvu boj z Rusijo. Nemška politika bo stremela po dobrih odnošajih tudi z novo organizirano Rusijo in se ne bo vmešavala v njene notranje razmere, kakor hitro se konča vojna povoljno. Glede postopanja centralnih držav napram Ukrajini pripomni državni tajnik, da more soditi edinole četvero-zveza o tem, ‘katere države naj pripozna in kar tere ne. Na vprašanje Trockega glede mej južno od Litovskega Bresta, odgovarja K ti h 1-m a n n, da se je poizkušalo najti med etnogra-fičnim ljudskim; zastopstvom in med zgodovinsko nastalimi mejami razumno srednjo pot. T r o c k d j izrazi sogiašanje, da se sestane vojaško tehnična komisija, ki naj premotiti mejo južno od Litovskega Bresta. Državni' tajnik Kuhi m a n n poudarja, .da hoče predlagati novo formulacijo, ki bi morda lehko tvorila drugi člen mirovne pogodbe. V zvezi s tem ponovi, da ne prihaja v poštev tak mirovni sklep, ki' ne zagotovi izpraznitve zveznega ozemlja čet pe-trog,raške vlade. Glede večkrat načetega Alandskega vprašanja .izjavlja, da mora prinesti mirovni sklep iNiemčiji najmanj one pravice, ki jih je uživala Nemčija glasom pogodb ob izbruhu vojne. Gospod Trocki j je odgovoril, da bo 'odpoklicala Rusija svoje čete iz Turčije prav tako, kakor' jih je bila že odpoklicala iz Perzije. Kar se tiče vprašanj Alandskih otokov, tedaj mu ni povsem jasno, o katerem minimumu pravic, da je govoril državni tajnik. Državni tajnik K ii h 1 m a n n je odgovoril, da je oni minimumi ta, da se ti otoki v najširšem zmislu nevtralizirajo ob udeležbi narodov ob Vzhodnem morju.
10. februarja ije imela podkomisija dve seji, na katerih so govorili predvsem vojaški strokovnjaki. Do sporazuma ni prišlo.
10. februarja je bila seja narodne komisije. Kuhi man n1 je takoj ob začetku, seje pričel razgovor o nfckem povelju; po poročilu iz Petrograda je objavilo rusko vrhovno poveljstvo1 to povelje, da se razširi med nemškimi vojaki in poveljstvo naroča ruskim vojakom; naj pregovore nemške vojake za nastop proti njihovim sovražnikom, 'generalom in častnikom. 'I' ročki j je izjavil, da ne ve ničesar o takem, povelju.
Državni tajnik K u h 1 m a n n vpraša predsednika ruske delegacije, ako morda lehko sporoči še kaj takega, kar bi pripoimoglio k povolj-ni rešitvi. Gospod Trocki j je izvajal, da je njegova delegacija mnenja, da je prišla po dolgih razpravah odločilna ura. (Nestrpno pričakujejo narodi uspeh mirovnih pogajanj. Govoril je nato proti imperializmu in izjavil, da se noče Rusija nič več udeleževati vojne. Noče prelivati krvi svojih vojakov v interesu ene stranke proti drugi. Zato vzame Rusija svojo armado in svoj narod 'iz vojne. Rusija se ne vojskuje več in to sporoča vsem narodom i*n vladam. Izdaja povelje za popolno demobilizacijo vseh armad, ki stoje sedaj nasproti armadam Nemčije, Avstro-Ogrske, Bolgarije «in Turčije. Njegova vlada pa odklanja sankcijo nemško-av-strijsko-ogirskih pogojev. Rusija, izstopa iz vojne, a .ne podpiše mirovne pogodbe. Nato' je sledila po vsebina že znana izjava o koncu vojnega stanja 'in demobilizaciji vseh čet.
K ti h .1 im a.n n je odgovoril:	Če analizira
sedanji poVožaj, tedaj je četverozveza v vojnem stanju z rusko vlado. Vojna podjetja pa so ustavljena vsled pogodbe o premirju, a oži ve sama od sebe, če odpade ta pogodba. Če ga ne vara njegov spomin, tedaj označuje pogodba o premirju .kot svoj pravi namen sklep miru. Če se torej ne s|dene mir in izgine s tem edini namen i premirja, tedaj cžive po preteku roka zopet vojna podjetja. Dejstvo, da ena od obeh strank demobilizira svoje armade, ne izpremeni na tem nič, ne dejansko ne pravno. Znak, da obstoji tninoviTo stanje, so mednarodni odnošaiji, kakor je to- običajno med državami, dalje obstoj pravnih, in trgovinskih odnošajev. Prosi
predsednika ruske delegacije, naj pove svoje: mnenje o tem, ako pove ruska vlada razen tega, da je končano vojno stanje tudi še -to, kje da potekajo meje ruske države. To je potreben predpogoj za obnovitev diplomatičniih, konzularnih, pravnih in trgovinskih odnošajev. Pove naj tudi; če je pripravljena vlada ljudskih komisarjev, da obnovi pravne in trgovinske odnašajo v enakem obsegu, kakor bi nastal vsled kcnca vojnega stanja. Ta vprašanja so- važna za presojo vprašanja, če živi četverozveza z Rusijo v vojni- .ali miru.
Gospod Trocki j je izjavil, da nima 'temu, kar je bil povedal, še kaj pristaviti. K ii h 1--m a n n je nato predlagal za prihodnji dan plenarno sejo, na kateri razleže zavezniki svoje stališče napram najnovejšim sporočilom .ruske delegacije. Trocki j je 'odgovoril, da je izčrpala njegova delegacija vsa pooblastila, ki jih je bila dobila. Potrebno se jej zdi, da se vime v Petrograd. Vsa sporočila zavezniških delegacij bo presojala odslej vlada federativne ruske republike -in odgovarjala nanje. Na vprašanje Kuhlmannovo po katerej poti, naj se -izvrši to- izmenjavanje misli, je odgovoril T r o c k i j, da je imela ruska delegacija iz Litovskega Bresta direktno brzojavno zvezo s Petrogradom. Preden so se pričela pogajanja za premirje, se je bila izvršila izmenjava misiii po brezžičnem brzojavu in razen tega so v Petrogradu zastopstva zveznih držav, ki lehko občujejo s svojimi vladami. 'Po tej poti se 'lehko vzpostavi zveza. — Nato je bila seja zaključena.
Ruska demobilizacija.
Berlin 15. februarja. Ruski vrhovni poveljnik zapadne in južnozapadne fronte je dne 11. t. m. potom brezžičnega brzojava odredil: 1. Demobilizacija armade se naj naglo izvrši, pri čemer se inora ohraniti red in mir. Današnje stanje naših železnic zahteva, da se jih armada čim manj poslužuje. 2. V svrho izvršitve demobilizacije naj se pri oddelkih čet ustanove posebni organi z odbori in sovjeti na čelu. Potrebno je, da se v obsežni meri pritegnejo plačane moči, na kar sem opozoril že v nekem prejšnjem ukazu. 3. Vzporedno z demobilizacijo naj se vrši organizacija	»rudeče	garde".	Več	agitacije, več političnega	dela v	tej smeri 1 4.	Odbori, sovjeti in
upravni	organi	morajo	do	zadnjega trenotka
ostati na svojih	rnestih.	Tovariši! Izvršitev teh
pogojev nam bo omogočila, da posledice vojne končnoveljavno likvidiramo ter pridemo k zdravi obliki obrambe ljudstva, dežele in revolucije proti sovražniku.
Vojno stanje med centralnimi državami in Rusijo ?
Berlin 15. februarja. Glede stališča, ki ga zavzemajo v Berlinu glede premirja z Rusijo, poroča »Berliner Tagblatt" sledeče: Premirje se je svojedobno sklenilo izrecno v ta namen, da se doseže mir. Ker se ta svrha ni dosegla, stopi \ vojno stanje avtomatično zopet v veljavo, Čim poteče predpisani rok. Na tem tudi enostranska ruska demobilizacija ne more ničesar preme niti.
Avstro-Ogrska na strani ruske protirevolucije.
Dunaj, 15. februarja. Kakor se iz Berlina poroča, so posvetovanja v nemškem, glavnem stanu ugotovila, da enostranska izjava petro -graške vlade, da je vojno stanje končano, 'nikakor ne omejuje svobode nemškega vojaškega delovanja. Od poučene strani je korespondenčni urad izvedel, da se ta ves tdoslej oficielno se ne potrjuje. Ce pa se ta vest ob istimi in če bi se Nemčija odločila, zopet pričeti z vojaškimi; operacijami, bi to na stališče Avstro-Ogrske v tem vprašanju prav nič ne uplivalo. O 'tem vlada polno sporazumljenje med zavezniki. (To poročilo je ometi tako, da je zadeva z Nemčijo že popolnoma dognana, in da bi avstro-ogrske čete pomagale, zatreti revolucijo, »ker bi centralne države ne mogle dopustiti, da bi prijateljska država ukrajinska bila,ovirana v svojem razvoju«. Opazka uredništva.)
Aprovizacija.
Goveje meso na rumene izkaznice B št 901 do konca dobe stranke v ponedeljek, 18. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: Od pol 2. do 2. št. 901 do 1100,od 2. do pol 3. št. 1101 do 1300, od pol 3. do 3. št. 1301 do 1500, od 3. do pol 4. št. 1501 do 1700, od pol 4. do 4. št. 1701 do konca. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 .in 4 osebe tri' četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in ,8oseb 1 'in četrt kg, več -oseb 1 tin pol kg. Kilogram stane 2 kroni.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e te j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
En ali dva
- čevljarska pomočnika -
se takoj sprejmeta za noro delo. Za hrano je preskrbljeno.
Josip Prešern, čevlj. mojster, Sp. Šiška št. 82 (Ljubljana).
— DelnISka glavnica —-K 10,000.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
,bss V LJUBLJANI. ——=
=sss Poslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije, sas
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju.
Reiarvnl I on d I okroglo it 1,500.000.
Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — aprovlzaeijske kredite —-