Stev. 28. Y Mariboru 12. julija 1888. Tečaj XXII. List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek in velja a poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za eelo leto S gld,. za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina ae pošilja uprarnlatru v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobž se v tiskarni In pri g. Novak-n na velikem trgu po 5 kr. Bokoplsi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Narodni praznik. čast, komur čast! Človek časti sam sebe, ako ne krati tistim časti, od katerih dobiva dobrote. Ali tudi celo ljudstvo časti le sebe, če slavi svoje velike može, ter se spominja njih slavnih del. Ljudstvo, ki ne spolnjuje te svoje dolžnosti, ni vredno, da bi imelo velicih mož v svojih vrstah. Odkar se slov. ljudstvo zaveda svoje krvi, spominja se rado tudi onih mož, ki so ga vzbudili iz spanja ter so mu vdihnili novo življenje. V njih vrsti pa stojita na prvem mestu Solunska brata, sv. Ciril in Metod. Lepo je torej, da se nju praznik, dne 5. julija, obhaja na slov. tleh čedalje z večjo slovesnostjo. Slov. ljudstvo ima od tega dvojni dobiček, kajti vtr-juje se v zavesti svoje krvi in kršč. vere. Letos so bile te slovesnosti že pri nas goste in vseskozi lepe. Poročil imamo o njih iz večih strani: iz Murskega polja, iz Slov. goric, s Pohorja iz Savinjske doline i. t. n. Ni nam mogoče, da priobčimo vse. za to pa postavimo le-sem samo eno — poročilo iznad Boča. Glasi se tako le: „Naših prednikov vrlih častiti spomin je živelj narodnega duha", pišejo rajni Slomšek. Predvečer goda sv. Cirila in Metoda nas je prepričal, da ta živelj v Slovencih vrlo klije Kakor gotovo drugod, gorelo je tudi po Boči in daleč okrog njima na čast lepo število kresov. Z možnarji pozdravljali so slovenski fantje drug drugega in ko smo gledali v kvišku švi gajoči plamen, zrli smo v duhu tudi k bratom svetim ter prosili : „Svetita z nebes nam, v6 svetili, Da bi poti prave ne zgrešili!" Tako je prav! Kakor so naši pradedje od njih veselo vzprejeli uk sv. vere, tako tudi mi veselo vzprejmimo lepo šego, s kresi in strelom na predvečer njima h godu pokazati svojo uda-nost. Nič ne dene, če se nam tu in tam zgodi, kakor njima, ki sta bila od sebičnih sovražnikov preganjana. Pri sv. Križi, postavim, je letos občinski predstojnik znanega Vihinga dobro posnel. Okoli 12 kresov je po župniji gorelo, iz stolpa župnijske cerlave pa se je svfettlil križ, sestavljen iz mno-gobrojnih lučic in praven na holmcu pokali so možnarji. Občinstva med njim veliko gostov, je občudovalo lepo^zsvitljavo. To pa je seveda nekatere možiče n£/Slatini, ki imajo posel med ljudstvom sovraštvo do vere in Slovanov trositi. hudo skelelo. Niso se mogli premagovati, da ne bi poslali samega obč. predstojnika — žal, da se jim je le ta udal — morit „živelj narodnega duha". Kakor lisjak, od ognja preplašen, prilomasti črez koruzno njivo nad fante, ki so streljali in kurili. Ali oni ga lepo podučijo, da je prišel v drugo občino, kjer nima nič zapovedovati. Dobro namerovan naskok je toraj čisto spodletel, čeravno si slatenski obči predstojnik dozdeva moč, kakor kaki strahovit turški paša Nekdaj so bili janičarji, poturčeni kristjani, najhujši sovražniki, proti katerim so morali naši očetje braniti dom in vero. Sedaj so potujčeni sini slovenskih mater najhujši nasprotniki vernemu slovenskemu ljudstvu. Turški strah je zginil. Upati smemo, da bodo tudi le-ti strahovi zginili. Sv. brata Ciril in Metod poslana sta od papeža zopet med Slovence. Njijin spomin in zgled polnil jih bo z narodnim duhom in z vero narodnost družeči, se ne bodo več klanjali tujim malikom. Mi si ne moremo kaj, da ne pritegnemo v tem popolnem dopisniku. Slov. ljudstvo ni več za to, da se klanja ljudem, ki so sami v kleščah naših nasprotnikov, pa hočejo zato še slov. ljudstvo obdržati v enacih kleščah. Ne, slov. ljudstvo sme na dan, sme pokazati, da je vredno tacih mož, kakor sta bila sv. brata. Odslej in za naprej ostane pa dne 5. julija za slov. ljudstvo — narodni praznik. Slovesnost v spomin 40Ietnega vladanja Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. (Konec.) Po končanem govoru zapela je šolska mladež in zbrano ljudstvo cesarsko pesem sč spremljevanjem godbe; pokali pa so tudi možnarji, da je bilo kaj. Za tem posadili smo v spomin te svečanosti v vže pripravljeni jami dve lipi ter pridejali vsakej napis: „Cesarjevo drevo 1848—1888." Na to so se izigrala tri sadna drevesa, tudi cesarjeva drevesa imenovana. Vseh trikrat devetdeset številk se je poprodalo; nekatere pa še po dvakrat, kajti častiti gospodje A. Nagy, župan Mariborski, L. Kofler, veleposestnik tukaj, J. Trampuš, župnik, M. Vodopiuc, trgovec tukaj, i. dr. so kupljene številke dali nazaj, da so se zopet prodale. Posebno le-tem se imamo zahvaliti, da je ostalo čistega doneska imenovanja vredna vsotica, za katero se bo nakupilo knjig za šolarsko knjižnico. Izigrana drevesa pa so dobili: dva šolarja in en viničar. Sedaj smo hoteli med šolsko mladež razdeliti žemlje, pa blagorodni gospod A. Nagy so nam mignili, da naj peljemo otroke pred njihov hram, ki stoji tik cerkve. To se je takoj zgodilo. Ko smo se pred hišo postavili, priko-tala sta dva viničarja iz veže sodček starine, viničarice pa so prinesle tri jerbase jabelk. Vsak otrok dobil je eno zemljo, z jabelki in piti, kolikor mu je koža držala. Sodček dolgo ni hotel vsahniti; še stari goltovi so se dovolj zamočili. Po tem krepilu stopila je na vzvišeni prostor ena šolarica ter se je dobrotnikom takole zahvalila: „Častiti gospodje in gospe, ljubi stariši in učitelji! — Vi ste nam danes veliko, veliko veselje pripravili. S čem Vam hočemo mi Vaš trud poplačati ? Mladi in nezmožni smo še; druzega Vam storiti ne moremo, nego da Vam podamo tri rožice v spomin in sicer rožico belo, katera Vas naj spominja na našo nedolžnost, udanost in zvestobo, rožico modro, katera Vas naj spominja na našo pobožnost in ponižnost, in rožico rudečo, katera Vas naj zagotavlja naše ljubezni in trdnega naprejvzetja, da se hočemo vedno po Vaših naukih ravnati. Podamo pa Vam vse tri rožice v šopku, kateri Vas naj spominja na hvaležne učenke in sinove slovenske!" Tej zahvali sledila je druga, katero je izrekel v imenu šolske mladeži Fran Pevec, učenec II. razreda. Obljubil je vedno se ravnati po slovenskem geslu, ki se glasi: „Vse za vero, dom, cesarja in narod!" — Za tem so zapeli šolarji pesem „Po b r a t i m i j a". Zadnji je stopil na govorniški oder gosp. Fran Zabavnik, načelnik kraj. šolskega sveta, da je zaključil oficijelno slovesnost. Govoril pa je tako-le: „Dandanes priznava vže vsak človek veliko važnost šol; vsak ve, da v sedanjem času ne more nikdo brez naobrazbe shajati. Tudi izmed naših faranov je vže večina, hvala Bogu, toliko prebujenih. Zalibože, ni pa nam mogoče storiti za šolo toliko, kolikor duh časa zahteva. Imamo pa bla-godušne podpiratelje, ki nam v potrebah pomorejo. To smo danes vsi videli. Le-tem dobrotnikom, kakor tudi vsem prijateljem šole izrekam jaz tukaj v imenu kraj. šol. sveta in učeče se mladine najprisrčnejšo zahvalo ter Vas prosim, farani, zakličimo njim enoglasno: „Bog jih živi in nam ohrani njihovo naklonjenost še mnoga leta!" Fran Plešan. Gospodarske stvari. Peronospora viticula ali „strupena rosa". Poleg trtne uši je gotovo najnevarnejša strupena rosa našim goricam. Že lansko leto se je pri nas na spodnjem Štajarskem skoraj po vseh pokrajinah pokazala ter je provzročila, da je bilo lansko vino kislo, dasiravno je bilo vreme sicer ugodno trti. In temu se ni čuditi, kajti že meseca avgusta je jelo listje odpadati in zbog tega ni moglo grozdje prizoreti. Zategadelj vas tukaj opozorjamo, da preti le ta bolezen letos znova; že sedaj se nahajajo sivo-zamazane gljivice na spodnji strani peres; zadnja so že po večih krajih rumena in se začno sušiti. Tedaj je nevarnost velika in treba resno misliti tej bolezni nasprotovati. Zategadelj priporočamo tukaj do sedaj najbolje sredstvo, t. j. bakreni vitrijol in apneno tekočino. Ta zmes se pa, kakor piše „Kmet." takole pripravi: Za vsak hektoliter zmesi, ki jo imamo napraviti, denemo tri kilogr. bakrenega vitrijola v redko tkano cunjico ali vrečico, njo je potreba potem z vrvico zvezati; na to vza memo čeber ali drugo leseno posodo, v kateri naj bo 50 litrov vode, na robu pa zabit žrebelj, na katerega obesimo za vrvico omenjeno vrečico tako, da bode samo do srede pod vodo. V 12. urah se razstopi ves vitrijol; zato zadostuje, da opravimo to delo zvečer, da bo vitri-jolova razstopljina o pravem času pripravljena. Zmehčajmo l'/2 klgr. živega apna ali pa 33/4 klgr. enako 2V2 litra ngašenega apna v drugih 50 litrih vode. Tako narejeni belež (apneno tekočino) vlijemo skozi sito, le-to naj bo za spoznanje gostejše od luknjic pri žvepljalnici v vitrijolovo raztopljino; to pa mešamo s palico tako dolgo, dokler postane vsa zmes enako-barvena. S to tako pripravljeno tekočino se morajo vsaj dvakrat v letu in sicer prvič hitro, ko trte odcvetejo in pa drugič v meseci avgustu dobro poškropiti. Za ta posel je konstruiral posebne brizgalke g. Scbmid, inženir v Ziirich u. Taka brizgalka stane od 27 gld. naprej in se dobivajo v administraciji lista „Weinlaube" v Klosterneu-burgu pri Dunaji. Brizgalke so jako ročne, tako da lebko oral goric jeden delavec na dan z njo poškropi. Kako se pa s to brizgalko ima ravnati, dobi se na tanko popisano pri zgoraj imenovanem uredništvu. Tako brizgalko naj si toraj več kmetov skupaj naroči, ker drugi stroški pri tem delu niso preveliki, ter stane to delo, tekočina in vse skupaj komaj 5—6 gld. zaoral goric. Hasek je pa zelo velik, ker s tem se trte zdrave ohranijo in grozdje lepo dazori do cela. b. Razglas. Vsled sklepa glavnega zborovanja od dne 26. maja t. 1. bode se južnošt. hmeljarsko društvo udeležilo mejnarodne razstave hmelja in hmeljarskega orodja v Furstenfeldu. Razstava bode trajala od dne 20.—24. sept. t. 1. Oni udi hmelj, društva, koji mislijo svoj hmelj ali svoje hmeljarsko orodje pri tej priliki razstaviti, naj se najkasneje do dne 20. jul. t. 1. pri podpisanem načelništvu oglase. Razstaviti se sme le lastno pridelani hmelj; posamezni vzori morajo vsaj do 2 kgr. tehtati. Hmelj in hmeljarsko orodje, koje se naj razstavi, mora se do dne 10. sept. t. 1. franko vposlati podpisanem načelništvu; povedati je tudi treba, ali naj se hmelj po razstavi dotio-nemu hmeljarju na lastne stroške vrne, ali pa, če ga odboru razstave prepusti. Za razstavo hmelja in orodja se nič ne plačuje. Da bode zavitek (embalaža) hmelja enolična, bode hmelj, društvo preskrbelo vreče iz jute z zeleno-belimi progami, ter jih hoče hmeljarjem po lastni ceni prepustiti. Za društveno načelništvo: Dr. Bergmann. Anton Petriček, načelnikov namestnik. tajnik. Sejinovi. Dne 13. julija v Ločah. Dne 16. julija v Dobji, v Kostrivnici in v Zdolah. Dne 17. julija pri sv. Ani v slov. gor., na Muti in pri sv. Filipu pri Kozjem. Dne 16. julija v Ime-nem za ščetinjad. Dopisi. Iz Letuša. (Slavljenje 401etniceNj. veličanstva presv. cesarja.) Ob bregu bistre Savinje, župnije Braslovške, stoji jako prijazna cerkvica na nizkem holmcu,raz katerega je mikaven razgled po široki Savinjski dolini, na bližnje Paške gorice in daljno Po- horje. Ta cerkev je podružnica sv. Janeza Krst-nika v Letuši, in ta kraj si je „Sav. učit. društvo" izbralo, da obhaja slovesno 40.letnico našega milega presv. cesarja. Ob 10. uri bila je slovesna peta sv. meša, katero so blagovolili služiti obče čislani Braslovški preč. g. dekan z asistenco dveh duhovnikov. Pri cerkveni službi božji peli so učitelji imenovanega društva (koji so razven dveh vsi došli) kaj ginljivo. Po sv. meši odpela se je tudi zahvalna pesem v proslavo in prošnjo za blagor Njih veličanstva. Cerkvene slovesnosti udeležilo se je mnogo pobožnega ljudstva. Po sv. meši podali so se udje „Sav. učit. društva" in došli odličnjaki v zalo olepšane prostore Puncarjeve gostilne, kjer se je vršilo takoj društveno zborovanje. Po prijaznem pozdravu g. predsednika Vidica imel je g. Reich, Gomilski nadučitelj, slavnostni govor, v katerem je povdarjal izredno lepe, blage lastnosti Njih veličanstva, dobrotljivega vladarja in skrbnega očeta vseh avstrijskih narodov, zlasti pa podpiratelja šolstva in učiteljev. Tudi pri obedu vršile so se izključljivo umestne napitnice na presvetlega vladarja in njegovo cesarsko rodbino. Popoludne počastilo je društvo več veljavnih gospodov iz Braslovč in Mozirja učiteljsko društvo s svojim pohodom. V prijateljskih razgovorih in lepem petji trajala je potem prosta zabava do poznega popoludneva, in vsi udeleženci razšli so se v prijetnem prepričanji, da so ta dan na dostojen način proslavili štiridesetletuico presvitlega cesarja, ter tako pokazali, kako zvesto ljubijo in čislajo Slovenci svojega vitežkega vladarja Franca Jožefa I. Od sv. Lovrenca na k. ž. (Slaba ves t.) Kdor hoče sam sebe prekriti, ta pač mora druge črniti. V prejšnjih časih je slovel trg sv. Lovrenca daleč po mestih, trgih in vaseh zarad svojega bogastva in imetja. Sedanji čas slovi tudi trg, toda zavoljo slabih činov, kateri se berö v časopisih. Šentlovrenčki pisar ima bolezen vsako poročilo in še tako nedolžno z neresnicami okinčati, veliko več neresnic pa še piše, ako gre za njegove nasprotnike. Na binkoštni ponedeljek je imelo akd. društvo „Triglav" iz Gradca s si. Mariborško čitalnico izlet k sv. Lovrencu. Vsak miren in resnicoljuben človek je bil vesel prihoda mladih gospodov, saj so prinesli v naš kraj marsikateri goldinar in zraven tega so tudi sami izobraženi, učeni mla-denči, ter jih je tedaj človek lahko vesel. Veselje prihoda je naznanjal strel, da je vse donelo. Ali kedaj bo naše tržane pamet srečala? Štirje „windischerji" iz trga, ki hočejo biti tudi Nemci (nemškega rodu so le štiri gospe) napeli so vse moči, naj visokošolcem in sploh Slovencem pripravijo sitnobo. Pri prihodu v trg so bili dijaki s pesmijo, ki je celo v naši državi prepovedana, z „Wacht am Rhein" vzprejeti. V večer so se zbirali na povelje kovači iz tovorne za srpe, hlapci, nekateri rokodelci in med njimi so bili štirje, ki se jim bojda pravi, da so gospodi, večinoma v obleki gasilnega društva. Kaj pa so delali ? Kovač A pripoveduje, da so jih napojili, z govori tako hujskali na Slovence, da so jim žile migljale, med tem so imeli svojo stražo. B pravi: Mi smo čakali dijake za sv. Miklavžem, naša želja je bila, le enega dijaka „nagajžljati". C: Mi bi morali pred oknom s petjem dražiti dijake in jih na cesto dobiti, pa so nam žandarji zabranili. D: Morali bi se k dijakom v oštarijo podati in tam škandal napraviti, tam pa je bil krčmar mož. Dalje pripoveduje E: Trgovec V. se je strašno trudil, pa se mu ni kaj posrečilo. F: Nek gosDod nas je pokregal, da nimamo srčnosti. G: Gospod B. me je hotel zavoljo streljanja požreti. — Tako postopanje je bilo teh četirih gospodov s svojimi pomagači, ter se ga sedaj menda sramujejo, kajti v M. Z. so samo za to. da sebe prekrijejo, z neresnicami visokošolce črnili. Postopanje teh mož (?) se tudi ne strinja z drugimi tržani, ter so le ti pripravili občinskemu odboru že neko šobo, odbor je zgubil svoje veljavo pri višji gosposki, celi trg pa dobro ime. Le tako naprej! Čembolj vi divjate, tembolj se budi zavest Slovencev. Ako potreba, postrežemo tudi z imeni te gospode in kovačev. Iz spodnje Savinjske doline.(Naše napredovanje.) [Konec] Ni pa dosti, da smo tukaj dali veliko brco nemčurstvu; osnovali smo si še podružnico sv. Cirila in Metoda. In s kakim veseljem se pristopili vrli možje k tej družbi. Ko smo imeli osnovalni zbor, že je bil: edenustonovnik, 40 letnih in 14 podpornih udov in zdaj se še veduo in vedno oglašajo, mar ni li to lepo? Prav tako. vrli Veliko Pi-reščani; le vsi brez izjeme pristopite k tej lepi domači zadružbi in pokažite celemu svetu, da se zaveste, da ste še vedno vrli kristjani in zvesti Slovenci ter nečete biti podlaga tujčevi peti. In kakor vi možje in žene, tako tudi vi vrli fantje in dekleta; pokažite svetu, da nečete biti sužnji na domačih tleh, da hočete biti prosti, vrli, pošteni kristjani in Slovenci. Pri osnovalnem zborovanju podružnice Velika Pi-rešca bili so v začasno načelstvo izvoljeni ti le gospodje: Jernej; Voh, župnik v Šmart-nem v Rožni dolini, je načelnik; Martin Rotnik, občinski svetovalec in kmet. namestnik; Ivan Kač, občinski pisar tajnik; J. Klemenčič, učitelj v Galiciji, namestnik; Martin Podpečan, župan, blagajnik; Martin Lednik, občinski svetovalec in kmet, namestnik. Zborovanje vršilo se je v najlepšem redu pri navzočnosti velike množice ljudstva. Počastili so nas tudi vrli Zalčani; med njimi omenim gg. Hausenbihlerja in Ernest Sirca. Prav žal, da je bilo deževno vreme. Gotovo bi bili tudi narodnjaki iz Celja prišli; pa pridejo gotovo na prvi občni zbor, kateri bode v kratkem in na nj vabim vse narodnjake iz srca. Savinjski. Iz Št. Lorenca na Kor. žel. (Obč. be-rič.) Dne 2. julija doživeli smo tukaj veliko in grozno pasjo morijo. Od nekod se je prite-pel stekel pes, ki se je potem nekaj časa po trgu klatil ter se z drugimi psi tepel in gri-zel. Komisija, ki je vsled tega semkaj prišla, je toraj ukazala, da se morajo vsi ti psi ugonobiti. Po naših mislih bi se bil moral ta ukaz bolj na tihem brez vsakega nepotrebnega hrupa izvršiti. Toda znani vitez, tokrat resnično žalostne uloge je reč drugače obrnil ter jo je na veliki zvon obesil. Ko je popisal vse sumljive pse, potem je ves dan po trgu trobil in oznanjeval, da se bode krvava sodba, ki je to nesrečno pasjo paro zadela, zvečer ob 7. v Ratajevem lesu brez vse milosti izvršila. Ker je tak dogodek jako redek in toraj tudi toliko imenit-nejši, misli žlahtni vitez, zato je oblastno ukazoval tudi nekaterim občin odbornikom, da so pri tem pasjem klanju navzoči. Ves trg je bil seveda po koncu in prav težko so pričakovali večera. Ko se pa začne bližati napovedana ura, hiti vse na dotično mesto, kjer so baje čez dvajset psov postreljali in pobili. Med gledalci je bilo zlasti mnogo otrok, ki so se pri tem tako mikavnem prizoru gotovo tudi na svojem srcu požlahtnili ter se navdušili za lepa in plemenita dejanja v svojem prihodnjem življenji. Ta dogodek je pač vreden, da se uvrsti med druge znamenitosti, vsled katerih je tukajšnji trg v poslednjih letih tako močno zaslovel. Politični ogled. Avstrijske dežele. Kedar se snide drž. zbor, najbrž sredi meseca oktobra, predloži mu vlada nov načrt vojaške postave. Vsled te se število vojakov ne določi na 800.000 mož, novincev pa bode treba vsako leto — 10 000 več, kakor doslej. To bode novo, težko breme, pa ga je menda potrebno. — Ministerstvo ne dovoli neki železnici, da prepeljuje rusko žito v Švico po nižji ceni, kakor pa domače. Taka cena bila pa bi za našo žito tudi v resnici velika škoda. — Višja sodnija na Dunaji je potrdila obsodbo Jurija vit. Scbonererja. Kaj sedaj? — V Fiirsten-feldu, na nemškem Stajarji blizu Ogerske meje, pripravlja se krajna razstava gospodarskih pridelkov. — Za Velikovski okraj, čegar dež. poslanec je bil pok. Andrej Einspieler, bode volitev poslanca dne 14. avgusta. Slov. volilci se že pripravljajo, da si izvolijo zvestih volilnih mož. — Praznik sv. Cirila in Metoda so tudi koroški Slovenci obhajali prejšnjo večer s kresovi, v jutru pa s slovesno sv. mašo. Podružnicam sv. Cirila in Metoda gre v tem prva čast! — Drž. šola za lesno obrt, za umetno vezenje in čipkarijo se odpre v Ljubljani, kakor se pravi, že te jeseni. — Letos se izpušča manj smodek v podobi dima na Kranjskem v zrak. Doslej že bojda za 200.880 manj, kakor lani v istem času. Ne bo na škodo ljudem. — Vse je podoba, da bode cesarjeva slovesnost v Logatci velika, prava ljudska veselica. — Odbor za zidanje „Narodnega doma" v Ljubljani ima že nad 70.000 gld. denarja, pa ga je se ve, da še premalo za „Narodni dom11 vseh Slovencev. — Podpore za kmetijstvo dobi Primorje od c. kr. vlade v letu 2400 gld. — Trtna uš se nahaja že tudi blizu Trsta, v Skorkolji. — V četrtek, dne 5. julija je imel otroško zabavišče v Trstu lep praznik in so slov. gospé ondi sploh vrle matere otrok, ki živ0 v tem zabavišči. — Slov. čitalnica v Pulji stoji na trdnih nogah in praznjuje javno 401etnico svitlega cesarja. Dan še ni določen. — Šolski zakon, ki ga je hrv. sabor vsprejel, malo, da ne na povelje madjarske vlade, bije v lice pravicam hrv. kraljevine ter mora potlej vsak hrv. učitelj znati „blagoglasno" madjarščino. Ogerska vlada je déla slovaškega učitelja v Kleniči iz službe, češ, da ščuje zoper madjarsko vlado. Ubogo slovaško ljudstvo! — Iz Galicije ne sme nihče k slovesnosti pravoslavne cerkve v Kijevu ter ne dobi nihče popotnega lista tje. No preveč bi jih pač ne sililo v dalnje rusko mesto. Vnanje države. Pismo sv. očeta „o prostosti" ni po godu liberalcem in to lehko, take prostosti ne pozna sv. cerkev, kakor jo čejo liberalci. — Čudna, je nova kazenska postava Italijanov. Kdor ubije koga, zapre se najdalje na 20 let, kdor pa tirja, naj se izroči sv. očetu oblast v Rimu, njega zapró kar na celo življenje. — Minister Crispi potuje k malu v Friedrichs-ruhe k Bismarcku in pravi, da so te njegove poti krive nove razmere. Katere neki "? — V francoskem mestu Marseille živi veliko italijanskih delalcev in so sedaj že na potu domačim. Le-ti bi najrajši pognali nadležne Italijane čez mejo, toda to ne gre kar tako brez vsega. — Francoska vlada pripravlja načrt postave, vsled katere bode koj čvetero novih dač. Kakor se kaže, potrebuje tudi francoska vlada zmirom več denarja. — General Boulanger je zopet govoril pri veliki pojedini v Rennesu ter je povdarjal, da dela samo v prid republike. Težko, če je resnica. — Vodja irskih poslancev, Parnell, je izrekel, da on in njegovi tovariši ne odobravajo umorov, ki se godé na Irskem in torej ne vsprejmó tacih očitanj. — V Belgiji so liberalci jako poparjeni, ker pri volitvah niso zmagali. — Nemški cesar, Viljem II., poda se v prihodnjem tednu v Petrograd ter ostane ondi nekaj dni pri ruskem carji. — Knez Bismarck je v svojem letovišči, v Friedrichsruhe in zatrjuje, da ostane do konca na strani mladega cesarja — to je, da ostane zdaj še le prav drž. kancelar. — V onem delu Poljske dežele, ki je pod prusko vlado, je sedaj že 160.000 oralov v rokah nemških posestnikov. Kakor je znano, kupuje taka posestva posebno, državno društvo. — Zadnje dni sta bila dva ruska princa v Varšavi, glavnem mestu Poljskem, ki živi pod rusko vlado. Hodilo jima je za to, da bi si pridobila srca poljskih prebivalcev. — Bolgarski major Popov dobi prejšnjo čast in službo. Princ Koburški ne zaupa več svojim ministrom ali kje dobi tacih, na katere bi se lehko zanesel? — Srbski kralj Milan hoče, da se razdere njegov zakon s kraljico Natalijo, ta pa noče v to privoliti. Tudi prestolonaslednika ne prepusti kralju, ona prebiva v Wiesbadenu na Nemškem. Iz tega pride lehko huda nevihta. — Turčija nima denarja nikoli, najmanj pa takrat, kedar je treba, da plača Rusom vojskino odškodnino. To lehko vemo, da ji ne hodi tako plačilo prav. — V Algeriji, v Afriki, še požrešnih kobilic ni konec, nekateri kraji so čisto goli vsled kobilic. — Zulujski zamorci so se spuntali zoper anglijsko vlado. Zastonj, le - ta jih k malu užene in potem bode gorje še le huje. Za poduk in kratek čas. Zlatomešnik sv. oče Leon XIII. in slov. rimski romarji. (Dalje ) Doma pri obedu drug drugemu nismo mogli dopovedati, kar je vsak izmed nas danes videl in občutil. Zdaj prejme gospod tovariš kupico, polno sladke laške kapljice, povzame besedo ter pravi: Danes teče preveseli den našega življenja. Mi smo danes videli namestnika Kristusovega na zemlji, ki ima ključe nebeškega kraljestva, mi smo danes klečali na grobu sv. Petra, prvaka apostolov, mi smo danes blagoslov sv. očeta prejeli. Toliko sreče, toliko veselja ne morem spraviti v svoje srce, moram mu dati sapo, ter odpreti usta in reči: To je den, katerega je Bog napravili Hvala Bogu za ta den ! Vi pa preljubi tovarši — romarji — živio! Ko bi vi, dragi bralci, vendar bili slišali, kako lepo so potem naše kupice zvonile in pele, kakor bi se z nami veselile 1 Prva napitnica me je podregnila, da nisem mogel tiho djati. Tedaj pa vstanem in rečem : Hvala vam, častiti gospod, za navdušeno napitnico; toda ob enem vas moram pokarati in ovaditi, da ste mi besedo vzeli raz jezika. Na srečo vendar si nalijem drugo kupico, in na dnu, prav na dnu ove kupice najdem drugo besedo, in tedaj vas nočem dalje tožiti. Draga gospoda, presrečni romarji 1 Mnogo bi jih rado videlo, kar smo mi gledali, a niso videli. Naši domači, naši prijatelji, kako nas danes doma blagrujejo, kako nam zavidajo našo srečo. Jaz slišim semkaj v Rim, kako se naši Slovenci doma pri obedu pogovarjajo: naši romarji so že v Rimu, zdaj so že videli sv. očeta Ako se tedaj naši ljubi doma nas spominjajo, bi li lepo bilo, ako bi mi v Rimu na nje pozabili? Njih ljubezen nas je na božji poti sprevajala in njihova molitev je storila, da smo srečiio hodili in veseli v Rim dospeli. Molitvo jim bodemo z molitvijo povrnili. Svojo ljubezen pa jim hočemo s tem pokazati, da se tukaj v večnem mestu naših staršev, bratov, sester, prijateljev, ovčic — spominjamo ter jim po slovenski navadi na zdravje napijemo: Živili! Na to eno zapojemo. Kaj mislite katero ? smo pač zapeli: Kol'kor kapljic — tol'ko let! Gremo gledat mamertinske ječe, v kateri sta nekdaj sv. Peter in Pavel zdihovala? Pa gremo! Nad ječo je pozidana cerkva sv. Jožefa. Po stopnjicah prideš v spodnjo kapelico, posvečeno sv. Petru. Pod njo ste v zemlji dve ječi druga vrh druge. Ozke stopnjice držijo v prvo ječo; prednji romarji so nam svetili. Sred tote temnice je luknja, skoz katero so jetnike spuščali v mokro spodnjo ječo. Pripovedujejo, da je sirov jetničarsv. Petra tako silno pognal v. toto ječo, da je z glavo na pečino naletel. Se zdaj kažejo podobo obraza sv. Petra na zidu, ki se je čudežno vtisnila pečini. Poljubljali smo tukaj steber, na katerega sta bila priklenjena sv. apostola, in molili smo pred kamenitim altarčkom, na katerem je neki stal sv. Pavel, ko je jetničarja Procesa in Martini-jana in okoli 40 še drugih vjetih tovarišev v krščanski veri podučeval. Sv. Janez Zlatoust primerja sv. Pavla glasni trobenti, kar je svetovni apostol v resnici tudi bil, ker njegov apostolski glas je odmeval po celem svetu in se je razlegal celo sem do slovenskih krajev. Še v starosti ni pojemal njegov glas, ampak ravno pred smrtjo še ta trobenta v mamertinski ječi tako zadoni, da je pretresel jetnike in oba jetničarja, da so za sv. krst prosili. Toda odkod v globoki ječi dobiti vode? Ljubi Bog zdaj stori čudež, in kmalu slišijo iz pečine šumljati studenec, v katerem so bili vsi krščeni. Studenec še zdaj veselo br-bra. Kdo popiše občutke, kateri se romarju tukaj vsiljajo! Vendar sem bil vesel, ko sem zopet prosti zrak dihal. (Dalje prih) Smešnica 28. Nek trgovec vpraša slov. kmeta, kako se pravi slovenski, če človek nima žeje. Kmet ugiblje ali prave besede ne najde, nazadnje pa vpraša trgovca, kaj pa se reče nemški? „Pri nas", reče trgovec, „take besede ni treba, kajti pri nas ni človek nikoli brez žeje". Razne stvari. (Cesarjev dar.) Svitli cesar je daroval občini Prevorje 250 gld., da si popravi šolsko poslopje. (V p o k o j e n j e.) G. A. Pesarič, svetovalec c. kr. okr. sodnije v Celji, stopi v pokoj. Bil je doslej semtertje tudi predsednik pri porotnih sodbab. (Občni zbor.) Zadruga slov. posojilnic ima v nedeljo dne 29. julija občni zbor na Ptuji. Vrši se zborovanje ob 11. dopoludne v „Narodnem domu". (Poletna veselica.) C. kr. okr. glavar v Ljutomeru je na čelu odbora, ki namerava poletno veselico napraviti v Ljutomeru. Doslej te veselice ne dopušča vedni dež, in nam je žal, ne za to, ker ne more priti veselica, ampak za to, ker se g okr. glavar ne more prepričati, da v Ljutomerskem okraji ni — Nemcev. Na njegovo nemško vabilo prišlo bi pač le pičlo ljudi na veselico. (Nov časnik.) V kat. tiskarni v Ljubljani izhaja poslej „Domoljub" in v Narodni tiskarni „Obrtnik", vsak po dvekrat na mesec. Prvi stane na leto 80 kr., drugi pa 3 gld. (S k u š n j e.) Na c. kr. višji gimnaziji v Marbr. je bila zrelostna skušnja zadnje dni v preteklem tednu. Izmed 15 osmošolcev so jo prestali z odliko P. Gregorc, J. Kardinar, K. Lukeschitz, O. Muhmler in J. Zolgar, sedmero drugih srečno, dva imata pa poskušnjo po dveh mesecih vsak iz enega predmeta in eden je padel iz dveh predmetov in more skušnjo ponavljati še le čez leto dni. (Nevihta.) Dne 27. junija je prihrula nevihta že ob 7. v jutru čez Lehno na Pohorji. Pri P. Peitlerju, tamošnjem veleposestniku, spravljali so ravno seno na podstrešje, kar vdari med ljudi strela ter šine skozi nje doli v hlev. Tu ubije kravo, ljudje pa so, hvala Bogu, še s samim strahom odleteli. Na poslopji je strelovod pa ni va-nj vdarilo. (Za slovensko šolo.) Zoper ponemče-vanje slov. šol storile so nadalje potrebne sklepe in vložile dotične vloge pri dež. šolskem sovetu, oziroma pri naučnem ministerstvu občine trg Podsreda in Gorjane v Kozjanskem okraju; potem Velika Pirešica glede dveh šol (v Galiciji in gornji Ponkvi). Tako je prav! Slava zavednim narodnim občinam! (Z Dobrne) se nam piše, da je velč. g. dekan Gajšek, dne 9. julija v krogu duhovnikov tamošnje dekanovine slavil štiridesetletnico duhovniške službe. — Ob enem z imenovancem so dne 6. julija 1848 mešniki postali čč. gg.: Crnoša, sedanji župnik v Pišecah, Kalin, do-služeni župnik Rajhenburgski, Lesjak, župnik Kostrivniški, Naprudnik, duhovnik v pokoji, Rotnik, bivši župnik pri sv. Marjeti blizo Laš- kega, Toporišič, žnpnik pri sv. Lovrenciju ob Dravi, Zehelj, župnik Mozirski. Zakrament sv. reda so jim podelili blagega spomina škof Slomšek. Istega leta dne 21. junija je duhovnik postal tudi č. g. Milošic, župnik pri sv. Benediktu v Slov. gor. (Strela) je v nedeljo okoli poltretje ure zjutraj vdarila v hišo, na posebnem hribčeku prebivajoeega kmeta Zupergarja pri Galiciji blizo Celja; zgorelo je tudi gospodarsko poslopje in kovačnica. (Dijaška kuhinja v Mariboru.) Marija Dirnbock je po naročilu blagega rodoljuba, gospoda zdravnika doktorja Feliksa Ferka, dijaški kuhinji Mariborski odštela 5 fl. 10 kr.. kot njemu namenjeno plačilo za zdravljenje rajnega č. g. Antona Druzoviča, č. g. Fr. He-ber, stolni kap. 2 fl., vlč. g. žup. J. Kr. dva žaklja moke; g. J. Koprivnik, vadniški učitelj 2 fl., vlč. g. stolni dekan 3 fl., vlč. župnik L. 8 fl. 40 kr. (Na Dobrno) je do 8. t. m. prišlo 497 topliiarjev. Med njimi biva 931etni gosp. general pl. Valenrič. Starček je še zdrav na duhu in telesu. Minolo soboto obiskal je našega dopisnika. Veliko prošnje bilo je treba, predno so stariši slovenske korenine sinu dovolili ob leči vojaško suknjo. Ta mu je pa priskrbela plemstvo. Tudi njegova dva sina sta generala in od svetlega cesarja z visokimi redovi odlikovana. (Posojilnica v Mariboru) je imela v prvem polletji leta 1888 skupaj denarnega prometa 428.929 fl. 24 kr., stanje posojil 1. jul. 1888 400.304 fl. 56 kr., stanje hranilnih vlog pri druzih zavodih 44.759 fl. 58 kr., stanje glavnih in opravnih deležev 35.350 fl., stanje hranilnih vlog 380.366 fl. 52 kr., stanje rezervnega fonda 15,674 fl. 81 kr. Iz teh številk zna si vsaki lehko posneti, kako dobro ta zavod napreduje in kako visoko se je društveno, oziroma upravno premoženje tega zavoda v teku malih let povzdignilo. (Dukovske spremembe.) C. g. Jože Pečnik, kaplan v Gornjem gradu, pride za III. kaplana v Celje. Č. g. Fr. Nendel, kaplan v Grižah, gre za kaplana v Šentilj v slov. goricah. Nastavljeni so pa za kaplane čč. gg.: Jož. Atteneder v Vidmu, A. Arzenšek v Gornjem gradu in J. Krančič v Grižah. Loterijne številke: V Gradcu 7. julija 1888: 15, 44, 1, 45, 70 Na Dunaju „ , 61, 70, 84, 90, 5 • »/v 'm • t' » bo gospodinja ali knharica z dobrimi spričevali. Več povč Jožefa Hamnier, Fabriksgasse 14, v Mariboru. Št. 335. Razpis natečaja. Služba učiteljice za ročna dela na četiri-razrednici v Šoštanji s Topolšico z remune-racijo 170 gld. Učiteljska služba na enorazrednici v Ple-šivcu, III. plač. razreda (tudi provizorično). Postavno instruirane prošnje (ad 2) z dokazom sposobnosti za poduk v kat. vero-nauku naj se vložijo postavnim potom do 5. avgusta t. 1. pri šolskih svetih (I. v Šoštanju, 2. v Ška lah.) Znanje slovenskega jezika je neobhodno pri obojni službi potrebno. Okrajni šolski svet v Šoštanji, dne 30. junija 1888. 12 IVacelnik. Naznanilo. V ponedeljek, dne 16. julija, ob dveh popoldne, se bode travnik, nekdaj spadajoč k Po-žarnikovi puši v Traguči na Pesnici, prostovoljno prodal. Travnik meri 4 orale 591 sežnj. in se bo celi, ali pa na 4 dele razdeljen, tistemu pi-odal, kateri bode največ za njega obljubil. Kupnina se bo po pogodbi izplačevala. V Mariboru, dne 10. julija 1888. Dr. F11*. Radey, c. k. notar. želi kupiti ali v najem vzeti kovačiio. Več povč uprav- 1-3 Nekdo ništvo „Slov. Gosp." V krasni Savinjski dolini se da v najem ali tudi proda lepa hiša, mali hlev lepi vrt s sadnim drevjem in brajdo, vse zidano in v dobrem stanu, 2x/2 ure od Celja, samo 5 minut od farne cerkve in od velike ceste tako tudi od poštne in telegrafične postaje. Prav lično je za kakega duhovnika v pokoji ali vojaškega častnika (oficirja), vse v lepem redu, zdravi kraj, lepi prosti vrt od vseh strani, tako tudi drugo poslopje; je tudi za vsako drugo barantijo ali krčmo pripravljeno. Več pove uredništvo „Slov. Gosp." 1-3 Na prodni je nova zidana hiša z dvema sobama, kuhinjo in kletjo. Za veliko cesto, 10 minot od železniške postaje, 15 minot od farne cerkve, sodi posebno za vsakega rokodelca in penzijonista. Cena je 1200 gld. in se pod roko proda pri Andreji Stojami, v Št. J ur j i na j. ž. Vabilo 2-3 k občnemu zboru ormoške posojilnice, ki se odredi na nedeljo dne 22. julija 1888 ob 3. uri popoludne v čitalnični dvorani v Ormoži, ker dne 29. junija 1888 ni bilo potrebno število društvenikov, se po § 33 zadružnih pravil odredi novo zborovanje s poprej oznanjenim sledečim T >iievniiii redom: 1. Poročilo predstojnikovo o delovanji v preteklem letu ter predlaganje končnega računa in bilance za leto 1887. 2. Poročilo nadzorništva o pregledovanji računov in bilance. 3. Predlog predstojništva in nadzorništva, naj se čisti dobiček izroči zadružnemu premoženju. 4. Mogoči predlogi. Ormož, dne 12. junija 1888. Ivan Vertnik, Dr. J. Geršak, tajnik. predsednik. Naj se naročijo po posti z dopisnico ali s pismom telo ln kerv čistilne posladkorjene glasovite Marijaceljske krogljice. Iz najimenitnejših zelišč Izdelane Marijaceljske krogljice dokazale so že pri mnogih boleznih tisočkrat čuilovitno svojo moč. Vsaki dan dobimo zahvalna pisma od ljudi, kateri so le po Ma-rijaceljskih krogljicah ozdraveli, zato bi biti morale v vsakem hramn, ker ostanejo vedno sveže in ker so posladkorjene. Posebno zdravilo so pri ' e-prebavljivosti, zabasanju, žolču, rnnienici, pomanjkanju slasti pri jedi, zlezenici, jeternici, hemero-idah, tvorstvu, bolu v hrbtu, mrz-Varstvena marka. lici, zaslineuju. ženskih boleznih in na koži, omotici, zgagi, tvorili, glavobolu, glistah, debelosti. Naredijo dobro krv in tek. Cena: 1 škatlja s 40 kroglami stane 4o kr. En svitek s 3 škatljicami, 120 komadičev, le i gld. (5 svit-kov le 4 gld.) s podukom kako se rabijo. Svarilo: Te izvrstno Marijaceljske krogljice se le z varstveno znamko prav in po pošti dobijo, le pod naslovom : Löwen-Apotheke in Wien, "VIII. .Tosefstäclterstrasso 30« D^C" Tudi se dobiva v tej lekarni in po pošti pri pro-tinu in revmatizmu gotovo delujoči protinski duh, steklenica ä 80 kr., kakor tudi za kašelj, pljučne in prsne bolezni glasovit terpotečki sok z apno-železom, steklenica ä 1 gld. fO kr. 045" Ta imenitna zdravila razpošiljajo se vsaki dan po vsej Avstriji. 4—50 Prosi »c za natančen naslor : Ime, kraj, zadnjo pošto ln deželo. pvoilaj je moje posestvo 91/2 oralov zemlje, njiv in travnikov v lepi legi, veliko sadnega drevja, gospodarsko poslopje in orodje. Več pove Jurij Orešnik v Št. Jurji pod Taborom hštv. 30, pošta Vranska. 3-3 Albert Fiebiger, kotlar v Koroških ulicah hštv. 5, v Mariboru, poprej Essler, priporoča zalogo svojo izdelanih kotlov za žganje in pranje v vsaki velikosti, vzpre-jemlje popravila ter jih izvršuje hitro in in po ceni. 3-6 Radenska slatina je edina mineralna voda svetu, katera ima toliko litija v sebi, zato se rabi posebno proti protinu, žolčjl in me-,^. hurji bolezni. Vsled obilja ogljikove^^¿A kisline in natra se priporoča tudi O^V" pri želodčni holezni, hemeroji-^7 \ dah in nahodih. RadenskeV^^^^vv , železne kopelji zaLo^^VIS^ • blednico in žen- »ANV„¿>y ske bolezni, * V ,