Sedanje srenjske zadeve v pravi luči. Gletle aa piitožbe, ki se od vseh strani zarad javae aevaraosti slišijo, hotela je vlada povzvedeti maeaje okrajaib zastopov ia od ajih sprejeti nasvete, kako bi se javaa aevaraost v prihodaje odpraviti dala. Okrajai zastop v Ljatomeruje aa to odgovoril tako resaičao ia previdao, da mislimo vsem sloveaskim občiaara vstreči, ako odgovor razglasimo. Glasi setako-le: Da jp, samouprava draga rec, to že zdaj zelo občutimo; pa mi re ugovarjamo samoupravi le iz gledališča stroškov, ki so ž ajo združeai, še maaj pa hočemo povsod aad aeboj varuba imeti; samoaprave tudi ae merimo zgolj po lepib beaedah ia nazorib, ampak merodajevao aamje takaj le djaasko življeaje ia aatorai zakoa, da se aiti človeku samemu, aiti kaki združbi več Ijudi ne sme aakladati, aiti od ajih tirjati več, kakor to ajibove moči storiti morejo. Zaaao je, da niti clovek sam za se aiti združba več ljudi — občiaa itd. Be more vsega ia povsod eaakomerao z laataiaii močmi doseči, ker bi sicer ae bilo potreba Bobeae vekše združbe kakorsae so: okiajae, deželae in državae oblasti; brez potrebe bi tudi aikoli Be bilo do tega prišlo, da bi se osaovali okraji, dežele ib države. Ako pa vrbovaa državaa cblast svoje podložje v občiastva ima, ia svojo moč le iz obČiastra — iz ajegovih posebaih aioči dobiva, ai aaaio prav, temuč tudi ravao za obstaaek aajvišje moči ia oblasti aeobbodao potrebao, da se maajše posebae moči ia ajib orgaai podpirajo, ia da se jim tam, kjer so same po sebi preslabe, tudi od zdataise stiaai aa pomoč piiteče. Ne da se tedaj za stalao trditi, niti aikoli Ba taako določiti: Tnkaj je nieja, čez katero Bajvisja oblast ae bi smela svoje nde bianiti, ajim koristiti i. t. d., posebao pa tamkaj ia takrat ae, ko občiaa tega storiti ae more ali aoče! — Mar to 8amo občiao zadeva, ako je družiaa ali so posli slabi, ako se javae reči poškodujejo, ako se daje potuha po krčmah ia zakotaih prostorib, ako se Ijadje goljufajo pri meri ia vagi, ako se moralaost (pošteBost) javao kazi in skruai, ako ge človeškemu zdravju ia življeaju vsakovratne Bevaraosti aa pot stavljajo i. t. d. ? Tukaj ai samo eaa občiaa iateresirana, aaipak občiastvo splob, ktero pa braaiti ia podpirati je gotovo tudi državae oblasti dolžflost. Kar se tiče občiaskega delokroga, je sploh za aačelo izieCeao, da v podrofije tega delokroga spada vse, kar se med raejaaii obfiae ia ?. ajeaimi močmi izpeljati da. Mi piiterjujemo teaiu aačelu, ter ravao iz Bjega izvajamo, da je zdaj občiaam po deželi maogo takib refii aaložeaih, ki jib občiae same ob sebi izpeljati ae aiorejo. Postavimo, v prenesenem delokrogn aemarsikaj občiaam aalaga, kar ajib aioči presega ; ko je pa aaložeai posel Drez vspeba ostal, poanja se jim zopet od c. kr. glavarstev poaioč, kar je atrasaa aBomalija (aeredaost), kajti — če moram kako delo veadar sam opraviti, zakaj ga drugemu naročati? — Ravao tako se godi pri opravilib, ki spadajo po obstoječib postavah ia dozdaajib Bazorih v domači ali lastai delokrog občiae, kakor je lokalaa policija i. t. d. Občiaski ž>ipaB je zvrševalec postave, postave se pa morajo, ako bočemo da se red ia mir obraai, spolaovati. Župaa iz proatega ljudstva izvoljea aeaia potrebnega zaaaja, da postave uaie, — večkrat Be zaa aiti brati aiti pisati; oa aema niti ae more imeti potrebnega časa, da vse to spolauje, kar ae mn nalaga, ia kar obSiaski piid od ajega terja. Vsak dober gospodar ima pri svojem gospodarstvu obilno opravila; ravao dobri ia pošteai gospodarji pa iraajo aajveč zaupaaja pii p o š teai b sreajčaaib. Ce toiaj dobiega gospodarja za župaaa volijo, mora izvojieaec zaaemarjati ali svoja lastaa opravila pri gospodarstvu, ali pa občiaske dolžaosti, največkrat posledaje, a to aa škodo občiae; slab gospodar za župaaa izvoljea pa zaaeaiarja, kakor vemo iz obilaih ?kušeaj, oboje. Peflzioaistov, kapitalistov ia drugib labkoživaikov pa aavadao občiae po deželi aemajo, ae bi jim pa taisti tudi dosta pomagali. ker ae zastopijo, kako da prosto ljudstvo živi; Be pozaajo pa tudi ajegovib težav ia potreb, zatorej tudi ljudstvo do ajib zaupaaja aeaia. Vsake reči aa svetu mora se človek učiti, le župau postane lahko brez vsakih priprav. Pa kaj stori potem takošen, da priličao rečemo, iz aičesa stoijeai župaa? Celo aič! Pušča reči v aeaiar, kakor pridejo; bilo bi ravao tako tudi brez njega aič slabeje; in podpisaai bil je sain priča, ko so se gospodaiji ia volilci pomeakovali ia pričkali, ali bi ae bilo tudi prav ia dobro, ko bi obciaskega pastirja eakiac za župaaa postavili, češ, da bi oia ravao tako lahko žnpaaoval, kakor vsak drugi gospodar, ia imel bi še pri tem dvojao plačo pa razmerao aajveč časa! Kdo pa pri vsem tem trpi? Občiastvo, ki aema pravega zagovomika ia zastopaika, potem pa tudi postava sama, ktera se na taki aačia diskreditira. To ve vsak, da župaaje, kakoršai so zdaj, v resaiei ae morejo aič izpeljati, a veadar se jim zmiraj več ia več aaklada! Kar smo Bavedli, se skoro povsod po kmetih aabaja, a malo je županov, ki bi svojemu poslu kos bili, ki bi pozaali svoje dolžuosti, ter imeli tadi voljo jib spolaovati. Skoro vsak mora sredi pota obstati, ker do koaca svojih aamer aobedea ae dospeje, ker je Bja moč sama preslaba, maajka aiu k temu potrebaib sredstev ia dostojaega autoriteta ali veljave. To hočemo zopet s fakti dokazati. Neki župaa, podpisaaemu osebao zaaa, ki ima za svoje aiesto tudi potrebae vedaosti ia dovelj seguraosii, vpelje proti nekemu zatožeaemu viacarja, ki je svojega gospodarja pred pogojeaim časom zapustil, kazeasko obravaavo. Pokliče se obtožeaec aa odgovor ia tudi dva občinska svetovalca, kot prisedaika županova. Od posledaih dveb pride edea aekoliko pozaeje, ia ko v bišo atopi, vvže klobuk ob tia, buta z aogo po ajib ia obi-BJea proti župaau kriči: dr k mu bodete storiii —. Vi bodete se osr .... itd., — potem pa odide. Ta mož je bil izvoljea za občiflskega svetovalca ia vsled tega po postavi pozvaa, nad drugimi občaai sodbe izrekati, pa kaka spaka je bil! — Zatožeaec ia sodaiki morali so se pred dovrškom raziti. — 0 drugem županu pa nam je zaaao, da je aekega posla pravilao obsodil aa 24 ur zapora. Obsojeaec pride za Bekaj časa k župaau, da kazea aastopi; zaajoč pa, da župaa zapora aema, poroga se mu aaljivo, češ, da ga aaj le v sviajski hlcv zapre, ali ma pa oa (obsojeaec) s sekanjem drv kazeB odsluži. Župaa spozaavši iz aova svojo aenioč, odpravi obsojeaca ia še mu posebao aaroči, da aaj sledajemu pove, da je kazea prestal; a oa — župaa — se je v pribodaje varoval razsodbe delati, ktere izpeljati Be more, ia ljudstm biti v posmeh. Nauk iz tega pa želirao, aaj si visoka vlada sama povzame. — Nekteri mislijo, da bode obstoječa pogoBska postava (Schabgesetz) ia med letom večkrat izpe- ljaai ogledai obbodi (Streifuag) po sreajab potepube, leaulie, razposajeace, hudodelaike i. t. d. kar aa eukrat v kozji rog iii;..ali; tndi ta ae bo. Taki izaiečki človeške družbe tudi doaia, kamor so jih zapodili, ae storijo dobro. Po me-stih, odkoder take malovredaeže pregaujajo, imajo več sredstev iijib ustrahovati, kakor pa doaia v kaki siromaški viacarski občiai. V mestn si je labko. ako je borel, še kaj prislužil, doaia je |ia uavezaa na krajo, rop i. t. d., ako boče po stari aavadi naprej živeti. Te vrste ljudje, potem lazuzdana mladež, blapčoai ia pijaaci daa deaešnji po kmetih ljudstvo tako nadlegujejo ia strahujejo, da si ai Človek ne po aoSi, ne po daevi več varen pred Bjimi s svojim življeajem ia imetjem. To odviaiti je pa županova moč sama preslaba; župaa moia z drugimi vied lepo molčati, ako boče mir pred BJimi imeti. (Koaec prih.)