Posamezna številka 6 vinarjev. SM. 161. Izven Ljubljane 8 vin. V LjUDlIODl, V SMt, 17. jOlijfl 1912. Leto n == Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . K 2B-— za pol leta „ . „ 13--za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo celoletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: ijZs celo leto naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ , „ 6-— za en meseo „ , „ 2 — V uprail prajenan mesečno K 1-70 i Inseratt:; Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 * za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat ■ * . . u 10 „ za večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. =Izhaja:: vsak dan, lzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. ari popoldne. Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi ullot štev. 6. "5ta Avstr. poštne bran. račon št. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 183. Današnja številka obsega 6 strani Razmere v Mili. Veliki vezir Said-paša in minister Za zunanje zadeve Assim-bej sta predvčerajšnjim v turškem parlamentu zunanji in notranji politični položaj os-manskega cesarstva z najlepšimi barvami naslikala. V resnici pa vlada taka zmeda, da menda še vlada ne ve, pri čem da je. V Albaniji divja vstaja, oblasti so brez moči, precejšen del vojaštva v Makedoniji se punta in teži za državnim preobratom, Enver-beja, ki se v Tripolisu tako hrabro bori proti Lahom, dolže, da hoče obnoviti arabski kalifat, grško prebivalstvo na egejskih otokih, ki so jih Italijani zasedli, pa se smatra za popolnoma osvobojeno od turškega jarma. Z lastno močjo se j Turčija ne vzdržuje, ampak se ima za- i hvaliti le velesilam, da ne razpade, ker bi njen razkroj povzročil svetovno vojsko. Revolucijo v Turčiji je podobno kakor na Kitajskem, v Portugalu in Mexiki izvedla armada. Danes množice rcvolucije nc naredč, edini faktor, ki je za to sposoben, je armada, ki razpolaga z modernim orožjem, proti kateremu največja masa nič ne opravi. Zato jc vojaštvo v državah, koder ni načelo, da se politika v armado ne zanaša, strogo izvedeno, obstoječemu redu vedno večalimanj nevarno. V tem oziru je n. pr. usoda Francije, Španije, Belgije in celo Rusije takorekoč od armade odvisna; enako v Turčiji, koder je vrhtega med častniki v primeri z drugimi stanovi največ inteligence. Revolucije v Turčiji je bil največ kriv Abdul Hamid, pa ne toliko zato, ker je dal Armence poklali in dal vsakemu, ki mu ni bil všeč, glavo odrezati, marveč večjidel zaraditega, ker je armado zanemarjal in ji ni niti mezde redno izplačeval. Na Kitajskem so mandžu-jici na svojem dvoru milijone zapravljali, vojak pa jc stradal, dokler se ni naveličal in pognal dinastijo k vragu. Da ni bila armada v Turčiji za revolucijo pripravljena, bi mladoturški »komite za edinost in napredek« nc bil ničesar opravil. Tudi danes sloni moč tega komiteja le na generalih in nekaterih civilnih politikih pa na par višjih svečenikih. Velik del armade pa s komitejem nič več ne simpatizira, ampak sc nagiblje k takozvani »liberalni uniji«. Mladoturki so osmanski centrali- sti, ki nočejo pripoznati provincam nobene posebne ustave in uprave, hočejo edinstveni državni jezik, povsod enake konfesionalne in šolske zakone v zmi-slu evropskega svobodomiselstva. Nasprotno pa ima unija avtonomistično federališki program, zahteva samoupravo provinc in ozir na njihove posebne kulturne in religiozne razmere in narodnostno razliko. Na dnu tega političnega boja pa tiči sovraštvo ne-katernikov do male klike, ki sedi v Carigradu pri polnih vladnih jaslih in ima parlament v oblasti, mozlimsko ljudstvo samo se ne briga nc za centralizem nc za federalizem, krščanske province pa teže za tem, da se, iznebe turškega gospodstva, ki zna pobirati le davke, za kulturni in gospodarski napredek se pa nc zmeni. Sultan sam jc danes igrača v rokah komiteja.. Morebiti se izvrši zopet državen preobrat, morebiti ga mladoturki udu-šijo, naj se zgodi karkoli, Turčija veliko prenese. Dokler se velevlasfi ne zjedinijo, kakor bi turško pleme iz Evrope pognal nazaj v Azijo, bo v Turčiji gnjilo počasi naprej. Kdo se pri tem ne spomni na velikega diplomata Ene j a Silvija Piccolominija, papeža Pi-ja II., ki je sredi 15. stoletja napravil načrt, kakor ga ni ne pred ne za njim nobeden zasnoval večjega, kako bi se krščanske velesile združile, da osman-sko carstvo v prid kulturnemu in političnemu razvoju Evrope uničijo. (Pastor, Geschichte der Piipste, II.) Že takrat se ni dalo nič doseči, ker so krščanske države — Benetke, Francija, Španska, nemški cesar, Anglija, različni laški knezi — druga drugi Balkan zavidale; danes nismo niti enega koraka naprej napravili. XXX Abdul Hamid. Rimski lisli poročajo, da se potrjuje poročilo o zaroti, ki je nameravala osvoboditi prejšnjega sultana Abdul Hamida, ki so ga zato prepeljali iz vile Aladin v Anatolijo. V zaroto so bili zapleteni tudi častniki v Solunu. Uradno tega poročila sicer še niso potrdili, a dobavitelji že dva dni ne pošiljajo nobenih potrebščin v vilo Aladin. Nezadovoljnost v armadi in boji v Albaniji. V Carigradu se nahaja 370 častnikov, ki so prišli v mesto, ne da bi imeli dopust. Iz Odrina v tabor pri Kadem-koju pozvanih 8 bataljonov noče odri- nili v Albanijo. Iz Anatolijo jc došlo šc šest bataljonov, med katerimi sta dva namenjena v Albanijo. Albanska poslanca Šalim in Sureja sta obvestila velikega vezirja, da se bije pri Prištini že dva dni krvav boj. Mesto je v nevarnosti, da je vstaši osvoje. O bojih pri Prištini se šc poroča: Prebivalci Prištine so sc pridružili vstašem in plenijo javna poslopja in orožarne. S Ko-vega so odposlali vojake, ki so po dvanajsturnem boju pregnali vstaše. Akcija proti vladi je vedno ostrejša. Vsak dan prihajajo hodže in agitatorji, ki hujskajo prebivalstvo. Agitatorji hvalijo prejšnjega sultana Abdul Hamida in priporočajo, da naj sc pomore člani mladolurškega odbora. Boji v Prištini so Albance še bolj razburili. Prebivalci Gilianija se tudi nameravajo pridružiti vstaji. Vlada namerava vstajo s silo zadušiti. Pomen Minajsftesa leinep ledna za ovslrijsKo letalstvo. Letalni teden, ki se je vršil od 23. do 30. junija na novem letališču v As-pernu, po zaključku prve mednarodne letalstvene razstave na Dunaju, jc postavil avstrijsko aviatiko na mah na ono odlično mesto, na katero že davno spada. Avstrijski letalci na avstrijskih aeroplanih so se merili z najboljšimi aviatiki vseh narodov, ki so bili prihiteli k tej letalni prireditvi v tako velikem številu kakor šc nikoli k nobeni, in odrezali so tako častno, da so jih celo Francozi, ti mojstri letalstva občudovali. Kakor jc pred stoletjem pri Aspernu nadkrilil avstrijski orel francoskega, tako je nadkrilil zadnjič avstrijski letalec na avstrijskem letalu Francoza Garrosa, kralja visočinskih poletov. Ni jo dežele, ki bi bila žrtvovala za aviatiko tako malo denarja in človeških žrtev kakor Avstrija in baš Avstriji je bilo usojeno, da je priredila letalni meeting, ki je bil, po sodbi mednarodnih letalcev, dosedaj najbolj uspešen. Ta letalni teden je samobsebi svetovni rekord: svetovni rekord v malem številu nezgod, svetovni rekord v poprečnih uspehih letalcev in svetovni rekord v visočini. Nadporoč-nik B 1 a s c h k e je dosegel na svojem Lohner-Daimlerjevem »streličnem letalu svetovni rekord za absolutno viso-čino s poletom do 4360 m, kar odgovarja visočini Mont Blanca. Ta rekord jc tem večjega pomena, ker je letel Blaschke s p a s a ž i r j e m. Odvzel je prvenstvo navzočemu Garrosu, ki je imel doslej rekord s 3920 m, toda brez pasažirja. Poleg tega svetovnega rekorda je dosegel Blaschke tudi svetovni rekord v visočinskem poletu z dvema pasažirjema. Garros je dosegel svetovni rekord v dvigalni hitrosti s poletom do 1000 m visočine v 4 minutah 56 sekundah in Niču por t v hitrosti poleta s pasažirjem. Letalci so bili vsi zadovoljni z uspehi; celo Francoz Ehr-raann in Belgijec de Roy, ki sta prvi dan ponesrečila, sta dobila vsled na-biro prvi 3300 K, drugi 1000 K. Večino nagrad so odnesli seveda Francozi, ker jih jo bilo tudi največ. Avstrijski konstrukterji letal so šli od nekdaj svojo pot, dočim so vsi drugi posnemali Francoze. Ta letalni teden jc pokazal vpričo mednarodnega občinstva, da so avstrijski aeroplani popolnoma kos francoskim' in da jih ccln nadkriljujejo. Trgovinski minister pl. Roessler utegne imeti s svojo trditvijo, da postanejo naši aeroplani še dobri eksportni artikel, prav. Avstrija bi si na ta način pridobila novo gospodarsko polje, kakor ga ima Francija s svojo letalno-tehnično industrijo. O pomenu dobro razvitega vojnega letalstva za zunanji ugled države pa danes pač ni treba več govoriti, ko vidimo strastno tekmovanje velesil v tem oziru. Dunaj je bil — kakor izvaja baron Economo, predsednik avstrijskega Aerokluba — tekom letalnega tedna središče aviatiko v Evropi in ugled Avstrije v letalnem oziru se je tako dvignil, tla so podarili na kongresu mednarodne zrakoplovne zveze »Fčde-ration Aeronautique Internationale«, ki se je vršil te dni pod predsedstvom princa Rolanda Bonaparte na Dunaju, c. kr. avstrijskemu Aeroklubu mesta vicepredsednika te zveze, ki združuje zrakoplovce celega sveta. PANAMSKA POSTAVA V AMERI-KANSKEM SENATU. Amerikanski senat se ni oziral na ugovor angleške vlade in je pričel razpravljati o postavi, po kateri bi ameri-kanskim ladjam, ki vozijo ob ameri-kanskem obrežju, nc bilo treba plačati pristojbine, če vozijo skozi Panama prekop. Troti postavi jc nastopil med drugimi tudi bivši državni tajnik, senator Root, ki je naglašal, da bi lahko mednarodno razsodišče v Haagu razsodilo tako, da bi se morale vrniti tudi pristojbine ladjam drugih narodnostL Detektiv. (Iz velikomestnega življenja.) Pri Pardubskih je sedela v salonu pri črni kavi mala družba: hišni gospodar Andrej Pardubski, zaslužni predsednik kluba industrijccv, njegova prijazna soprogu gospa Katarina in stari, zvesti hišni prijatelj Ivan Pavlo vič. Povedati si niso imeli mnogo novega. Ivan Pavlovič si jc privoščil za nekaj časa miru in počitka, ki ga jo pač zaslužil, kajti zadnje tedne je imel mnogo napornega dela, ki jc zahtevalo vse njegove duševne in telesne moči. Najprej jo v, nenavadno bistroumnostjo odkril neki star zločin, ki jc bil v zvezi z zamenjavo nekih otrok in z nc-ko dedščino, kmalu nato pa sc mu jc posrečilo priti do dna obširno zasnovanemu zločinskemu borznemu manevru, vsled katerega jo vztrepetala vsa Evropa in ki bi znal biti naravnost usoden zlasti mednarodni komisiji, katere predsednik je bil Andrej Pardubski. V ta namen je moral prepotovati skoro vso Evropo. Zato tudi ni bilo čudno, ako se je po srečno dovršenem detektivnem delu čutil počitka potreben. Hišne gospodinje se je lotilo malo nezadovoljstvo, ko sta ji razodela oba gospoda, da nc bosta prihodnji četrtek — bil je zopet Pavlovičev dan — pri njej in ž njo obedovala, ker sta dobila povabilo, ki ga ne moreta odkloniti. Gospa Katarina se jc nekoliko namrdnila zaradi te vesti. »Nc uvidevam na noben način,« jc pričela nekoliko užaljena, »zakaj bi ne bilo mogoče, zavrniti povabilo, ako se ima že obveznosti. Od svojega moža bi pač smela pričakovati, da bi zavzel korektno stališče ter samo zase nc sprejel povabila!« »Draga moja,« jo je pomirjeval hišni gospodar, »na korektno stališče sem se pač šc vedno postavil, tukaj pa jc bil izjemni slučaj. Vabilo sc jc glasilo izrečuo samo za — gospode.« »A tako! No, potem — seveda!« »Tu sumiš že zopet najhujše stvari, Katarina. Toda brez podlage. Vabilo se glasi za sestanek gospodov pri belem dnevu!« »To mi je popolnoma vseeno, ali napravijo gospodje noč za dan ali dan za noč. Da hočejo biti sami med seboj, jc glavno. Pri takih pikantnih zabavali moramo seveda me ostati v ozadju. Naravno, razumem popolnoma!« »Tvoj sum je resnično neutemeljen, Katarina. Gre menda le za nedolžno garden-party.« »Naj bo karkoli že, ti si imel zelo tehten vzrok, da odkloniš, češ, da imaš sam gosta in ravnotako Ivan, da jc že oddan. Seveda, mene sc potisne takoj v ozadje, kadar sc nudi kaj »boljšega«! Prosim, nobene prisiljenosti, jaz vaju ne zadržujem!« »Toda milostiva gospa Katarina,« sc je vmešal Ivan Petrovič, »res nc gre drugače! Povabil je naju baron Ska-licki. On jc, kakor veste, podpredsednik mednarodne komisije, in je podpredsednik tudi skoro vsem družbam, katerim načeluje vaš soprog. Zato Andrej ni mogel odreči.« »Moj Bog — novopečeni baron!« »Vi bi no smeli tako poniževalno govoriti o njem, gospa Katarina; on zasluži naše spoštovanje. Meni jc na čestitke odpisal zelo primerne besede: Drugi aristokrati so ponosni na svojo staro plemstvo, jaz sem na svoje mlado.« »Kako pa sc jo pravzaprav zgodilo '/■ njegovim »povišanjem« v plemski stan?« je vprašala gospa Katarina, žc napol pomirjena. »To jc zanimiv dogodek. Kakor veslo, primanjkuje v našem stolnem mostu kot, mogoče v vseh velikih mestih, javnih bolnišnic, zlasti otroških bolnišnic. Nekega lepega dno jc posegel gospod Skalicki — takrat samo gospod Skalicki in nič drugega — v žep ter daroval en milijon za zgradbo otroške bolnišnice. Ko je bila ta. zgrajena in opremljena po najnovejših predpisih in pridobitvah znanosti ter človeštva, je posegla njegova soproga istotako v žep ter darovala ravnotako on milijon za I rajno vzdrževanje podjetja. K otvoritveni. svečanosti pred osmimi dnevi je prišel tudi cesar s spremstvom. Ko so mu predstavili ustanovitelja in ustanoviteljico, je dejal: »Gospod baron Skalicki, izrekam vam svojo odkritosrčno priznanje, in vam, gospa baroni-ua, svojo zahvalo za vaše plemenito delo«. Na ta način sta postala pleme-nitaša, kar jo bržkone v naši državi prvi slučaj.« Gospej Katarini jc ta zadeva uga-i jala, tako od strani Skalickcga kot od strani cesarja. Tudi zaradi prejšnje za-< dovo je bila žo nekoliko potolažena, vendar sc je šc lotila novega napada, »Priznam,« jo dejala, »da Andreju ni bilo lahko odreči, toda vi, gospod Ivan, bi so lahko izvrtali. Bili ste ven-i dar žo prej povabljeni!« »Tudi jaz so nisem mogel oprostiti, milostiva. Kajti pravzaprav sem jaz vendar nekoliko vsega kriv.« »Česa pa bi bili vi krivi?« »Vsega; ustanovitve bolnišnice ifl baronstva in drugih stvari. Zlasti ste pa vi, gospa Katarina, vsega krivi!« »Kako pa. pridem jaz do tega?« »Popolnoma enostavno. Vi vesto prav dobro, gospa Katarina, da rnoi DOPOLNILNA DRŽAVNOZBORSKA VOLITEV NA DUNAJU. Češki socialni demokratjc na Dunaju bodo pri dopolnilni volitvi po pokojnem Silbererju kandidirali administratorja »Delnickih Listov« na Dunaju Jožefa M a 1 y j a. SRBSKO - OGRSKE MEJE. Na spodnji Donavi ob srbski meji se je pripetilo več neprijetnih dogodkov. Pred nekaj dnevi so se peljali po Donavi v čolnu neki lovski poročnik, neki praporščak in trije lovci vojaki. Dereča voda je čoln vrgla proti srbskemu obrežju. Srbska mejna straža je pričela takoj streljati na čoln, ki sc je moral zato izkrcati na srbskem obrežju. Štiri ure so jih nato v neki vojašnici zasliševali, predno so jih izpustili. Nekega nemškega častnika je pa opso-val neki srbski obmejni stražnik in mu grozil, da ga oklofuta, če ne bo stal pred njim »pozor«. Nemčija zato zahteva zadoščenja. OGRSKA OPOZICIJA TOŽI TISZO. Tistih 72 opozicionalnih poslancev, ki jih je Tisza ukazal s silo odstraniti Iz ogrske zbornice, jc sklenilo vložiti proti Tiszi in proti trem poslujočim policijskim uradnikom ovadbo radi zlorabe uradne oblasti in radi kršitve imunitete. Ovadbo je sestavil odbor, ki mu predseduje bivši ogrski pravosodni minister Geza Polonyi in obsega več sto tiskanih strani. Ovadbo vlože še ta mesec. ITALIJA IN AKTUALNA POLITIČNA VPRAŠANJA. »Stampa« piše glede na aktualna politična vprašanja med drugim: Vsa vprašanja, ki tičejo Sredozemskega morja, so prezgodaj izprožena. Italija misli le na svojo vojsko. Upa se, da Francozi prvi pripoznajo laško suvere-niteto v Libiji. LAŠKO - TURŠKA VOJSKA. »Avanti« sodi, da je vojvoda Abru-ski odpotoval zato iz Salsa Maggiore, ker nameravajo Lahi zasesti še nekatere otoke v Egejskem morju. »Cor-riere della sera« poroča, da odpošljejo Turki veliko vojakov na Rod, v Benga-si in v Derno. Turški uradni brzojav poroča: Dne 27. junija so aretirali nekega Laha, ki je zastrupljeval vodnjake v Regdalinu. Lah je izpovedal, da imata dva druga Laha nalog zastrup-Ijevati vodnjake v okolici Boluma. NOVA SOCIALISTIČNA STRANKA V ITALIJI. V Florenci se je ustanovila nova socialistična stranka. Vodi jo Bisolatti. Nova stranka pripozna monarhijo. PREPREČEN NAPAD NA SRBSKEGA KRALJA PETRA. Zagrebška policija je preprečila nameravan napad na srbskega kralja Petra, ko je bival kralj v toplicah. Iz Cetinj so policijo obvestili, da se pripelje v Zagreb 301etni Črnogorec Olofr-jevič, ki da namerava, usmrtiti srbskega kralja. Zagrebška policija je aretirala Olofrjeviča že na kolodvoru in tako preprečila napad na srbskega kralja. ARETIRANI TAJNIKI STROKOVNIH DRUŠTEV V CURIHU. V Curihu so vprizorili soc. demokrati stavko. Državni pravdnik se je pa 15. t. m. podal v spremstvu 40 policistov v soc. demokraški dom, kjer jc ukazal aretirati več tajnikov strokovnih društev. ram iti po vašem naročilu vsak trenutek borit se za vaša dobrodelna društva.« »O, če vam je to v breme, gospod Ivan---« »Prosim — jaz se ne pritožujem; konstatiram samo dejstvo. Moja prva pot jc bila vedno k Skalickemu. Tamkaj sem bil vedno gotov, da bom kaj dobil. Navadno tisoč kron, včasih tudi deset tisoč kron. Nekoč smo rhu tudi iztisnili dvajset tisoč kron. Pri tem pa nisem nikdar napravil tako navdušenega obraza, kakor je bržkone pač pričakoval. Nekoč je napravil tudi ostro opazko, če je to tako samoobsebi umevno, da mi tlači denar v žrelo. Odgovoril sem mu, da to ni samoobsebi umevno, pač pa zelo lepo od njega in hvalevredno, v splošnem sem pa vendar moral reči, da manjka našim bogatim ljudem pri njihovih dobrodelnih dejanjih pravega poleta in velikopotez-nosti. Na (o ni ničesar odgovoril, samo pogledal me je, kakor kdo, ki v resnici ne ve ničesar povedati. O tej točki pozneje nisva nikdar več govorila med seboj. Pri otvoritvi pred osmimi dnevi pa me je potegnil na stran ter me je vprašal z ueprikritim notranjim zadovoljstvom v očeh, če mi je dovolj »poleta« in »velikopoteznosti«. ^Dalje prih.) POMILOŠČENI ANTIMILITARISTI NA FRANCOSKEM. Predsednik Fallieres je pomilostil sedem radi vojaških prestopkov obsojenih oseb, med njimi tudi znana agitatorja Ilerveta in Broutseliousea. LAŠKO-TURŠKA VOJSKA IN AVSTRIJSKI IZVOZ. Radi laško-turške vojske je poskočil avstro-ogrski uvoz vžigalic v Turčijo letos prvih 5 mesecev za 4000 q. ljevati vodnjake v okolici Boluma. S PORTUGALSKEGA. Iz Lizbone se poroča, da je dne 15. t. m. oblegala velika množica hišo mo-narhističnega pisatelja Christa. Vsa okna so republikanski demonstranti pobili. C.hristovega tajnika so ranili s strelom iz revolverja. Druga tolpa demonstrantov je pa razbila uredništvo, kjer deluje Christo. Policija je končno napravila mir. BELGIJSKA VLADA PROTI FRANCOSKEMU POSLANIKU. Belgijsko časopisje zahteva, da odpokliče francoska vlada svojega poslanika Klobukovsega, ker se je vmešaval v notranje politične spore v Belgiji in se je zavzemal za brezversko šolo. Dnevne novice, '-{- Kranjski deželni zbor. Na razna vprašanja naznanjamo, da se skliče deželni zbor po naših informacijah skoraj gotovo na torek, 23. t. m. Zasedanje bo trajalo le par dni, da se rešijo nekatere nujne zadeve. 4- Sankcioniran zakonski načrt. Cesar je sankcioniral od kranjskega deželnega zbora sklenjeni zakonski načrt glede dolžnosti vzdrževanja ograj pri pašnikih. -j- Poslanec razpadajoče stranke. »Dan« piše danes, da mladočeška stranka vsled svoje breznačelnosti in vladi-novstva čedaljebolj propada in utegne tudi kmalu propasti. Ribnikar j ev in Jugov žurnal pa je pri tem najbržeje pozabil, da je član tega niladočeškega kluba tudi dr. R a v n i h a r, poslanec mesta Ljubljane v državnem zboru. Očitek breznačelnosti in vladinoVstva pade torej tudi nanj, saj je tudi za zadnji proračun v največjim navdušenjem glasoval, v »Narodnem Domu« in v Mostah pa grmi zoper vlado . . . Zdaj ga pa še mladini kompromitujejo, ko pišejo, da pripada »razpadajoči stranki«. Pravzaprav je Ravnihar član dveh propadajočih strank, mladočeške in slovenske liberalne, nakar jc Ribnikar pozabil. + Novi rektor hrvaškega vseučilišča. Iz Zagreba poročajo, da je za prihodnje šolsko leto za rektorja hrvaškega vseučilišča izvoljen dr. Josip P a z -m a ti. — Preskrba občine Moste s pitno vodo. Gerent g. Oražem je poslal dež. odboru vlogo, v kateri prosi, da bi deželni odbor pričel s pripravljavnimi deli za napeljavo vodovoda v vasi Vod-mat, Zeleno jamo, Sclo, Moste. Gosp. gerent Oražem je v tej zadevi posredoval tudi pri deželnem stavbinskem uradu, kateri se že bavi z vprašanjem, kako na najboljši način preskrbeti občino Moste s pitno vodo. — Slovansko dilaštvo na avstrijskih visokih šolah. Na avstrijskih visokih šolah je bilo skupno 36.324 slušateljev. Slovanov je bilo 18.450, to jo 50 78'odstotkov, Nemcev 15.484 ali 4262 odstotkov. Ostanek 66 odstotkov odpade aia Italijane, Mažare, Rumune in druge narodnosti. — Naša letovišča. Z Bleda. Tujci najdejo letos pri nas mnogo novega. Odprta so senčnata, krasna sprehajališča do gradu, raz katerega vživaš najdivnejši razgled po prelepi Gorenjski. Kopelj ob vznožju Grada so razširili za sto kabin. Preuredila se je pošta; pošiljatve se dostavljajo potom velikomestnega voza in ni treba več hoditi na poštno čakalnico. Na mesto stare pošte je prišla nova, z vsemi potrebščinami opremljena kavarna. Prava sreča, da je prešlo Mallnerjevo posestvo v roke zmožnega moža, ki je zunanje lice prekrasno prenovil in osobi-to ves notranji regime hotelov in de-pendence prelepo uredil in opremil. Napravile so se tri garaže za avtomobile in dve novi pasaži. Zdraviški list izhaja točno vsak teden. Zelo je ustreženo v vseh ozirih in potreba je bila, da imamo okusno urejeno in znatno razširjeno lekarno, v kateri se dobe najboljši in najmodernejši medika-menti in druge potrebščine. Vse to pripisujemo osveženemu pogumu po lanski, dobri sezoni. Skrajni čas bi pa bil, da. se pride Blejčanom z najvitalnejši-mi napravami, z vodovodom, elektriko telefonom in kanalizacijo na pomoč. Poleg gostov znamenitih imen, o katerih smo že poročali, pride semkaj dr, Plečnik iz Aleksandrije. Riklijev zavod dobi tudi zaželjenega zobozdravnika. Promet in razvoj letovišča se bode letos torej znatno povzdignil in le želimo, da procvita na ugledu in blagostanju ta najlepši kraj naše domovine. — Imenovanja. Poštni oficijali Ivan Grandis, Adolf Prodolin in Ivani Bianzani v Trstu so imenovani za poštne nadoficiale, poštni asistenti Alojzij Klecvvein, Avrelijan Barichie-vich, Ilumbert Olivetti, Šilvij Wertol, Marij Pola, Rudolf Pietschmann, Kari Krischmann v Trstu, Križant Faltiner v Pulji, Fran Levart v Ljubljani in Alojzij Marceglia v Gorici pa za poštne oficijalc na dosedanjih službenih mestih. —- Utopljenca so potegnili v torek dopoldne iz Save v Mednu nad Šent Vidom. Dognalo se je, da je to 361etni železniški delavec Franc K e b c r s Svetja pri Medvodah, stanujoč v Gorenji vasi pri Retečah. Revež je bil vsled neke bolezni v glavi nekoliko zmešan, ušel je v soboto zjutraj ob 3. z doma, lin od tedaj ga ni bilo več videti. — Morilec — alkohol. Iz Št. Vida nad Ljubljano: Mizarski pomočnik Jože Novak je že od nekdaj rad srkal žganje. V ponedeljek se ga je tako navlekel, da je celo popoldne ležal za vižmarskim kolodvorom; zvečer je šel domov in celo noč tožil, da ga žeja. Po groznih mukah je včeraj zjutraj nepreviden izdihnil. — Promociji. Promoviral jc včeraj Adolf Salberger, za doktorja prava, Iv. Pintar pa bo promoviral dne 19. t. m. za doktorja vsega zdravilstva. — V viteški stan je cesar povzdignil sekcijskega načelnika v ministrst-vu za javna dela Emila Homanna. — Smrtna kosa. Umrl je na Igu nadučitelj in tajnik deželne gasilske zveze g. Franc Ksav. T r o š t. — Umrl je v Kostanjevici vpokojeni cestni nadzornik g. Ignacij Čerov. — Nezgode. 121etni Karel šušteršič iz Svetja št. 12 pri Medvodah jc streljal s flobert-pištolo vrabce in se pri tem obstrelil v levo roko. — Uletni Mihael Marolt, posestnikov sin iz Pšate, obč. Podgorica, jc streljal iz cerkve domov grede in se obstrelil v desno roko. — Tov. dclavec. Josip Križnar iz Koroško Bele jc delal 14. t. m. v tovarni na Ja-vorniku pri stroju za dviganje žareče-ga železa. Ker se ni mogel pravočasno ogniti, ga je žareče železo opeklo na obeh nogah. — Sedemletni Viljem Pip, sin železniškega skladiščnega mojstra v Lescah, je rezal neki les, pri čemur mu jc izpodletel in ranil desno oko. — Vsi poškodovanci so morali iskati pomoči v ljubljanski deželni bolnišnici. Štajerske novice. š Promocija. Začasno vpokojen duhovnik v Vuzenici, g. Anton Pinter je v Gradcu promoviral za doktorja prava. š Smrtna kosa. V Rogatcu je umrl vpokojeni vodja zemljiške knjige, Anton pl. Iljačič, v 81. letu svojo starosti. Služil je pri vojakih še pod Radeckim. — V graški bolnišnici je umrl ptujski trgovec g. Emil Vouk, katerega je, kakor smo v pondeljkovi številki poročali, zadela kap. š Požar. Pri Sv. Petru pod Mariborom je zgorelo v eni zadnjih noči gospodarsko poslopje Al. Veicerja. Zgorel je tudi en vol, tri svinje in vsa perotnina. Nazadnje se je ogenj lotil še hišo in jo uničil. š Ponesrečeni rudar. V Trbovljah se je ponesrečil rudar Ferdinand Učaker. Padla mu je velika gruda premoga na desno roko in mu jo zmečkala. Spravili so ga v rudarsko bolnišnico. š Samonmor vojaka. Ustrelil sc je na vojaškem pohodu blizu Slov. Bistrice prostak 4. domobranskega polka iz Celovca Jože špelec. Vzrok samoumora je baje kazen. Bil je pri vojakih žc večkrat kaznovan in je pred kratkim zopet dobil večjo kazen. š Nevihta in strela. Pri zadnji nevihti je bilo po Sp. Štajerskem zopet več požarov. Strela je udarila v Zadobrovi pri Celju v hišo kmeta Jožeta Kukovec. Strela je zadela Kukovca ter ga hudo ožgala. Leži že par dni v nezavesti in je dvomljivo, če bo ozdravel. — Iz Št.Petra pod Sv. Gorami: 11. t. in. je bila v našem okraju huda nevihta. Okolu 5. ure popoldne je udarila strela v neko gospodarsko poslopje naše najbližje hrvatske vasi Kumrovce. Takoj je bilo pet poslopij v plamenu. Samo gašenju požarnikov se je zahvaliti, da ni zgorela cela vas (okoli 22 hiš). — Tudi v Kapelah pri Brežicah je strela v istem času uničila 3 poslopja. — Iz Mute: Strela je udarila pri posestniku Barthu v hlev in ubila eno kravo. Pri gostilničarju Auerju pa jc udarilo v gospodarsko poslopje in uhlln psa, .š Utonil je pri kopanju v nekem ribniku pri Lipnici 22 letni dclavec Franc Prangl. Š Deželnozborska dopolnilna volitev. Vsled smrti deželnega poslanca barona Rudolfa Mayr-Melnhol'a je razpisana dopolnilna volitev iz skupine veleposestva na dne 11. septembra t. 1. ob 10. uri pred-poldne v deželni hiši v Gradcu. Slučajna ožja volitev se vrši takoj po prvi volitvi. š Vsled opeklin pri požaru umrla. Pri kmetu Foryju v radgonski okolici je te dni zgorel hlev. Žena je hotela rešiti iz gorečega hleva živino, kar se ji je tudi pesrečilo, vendar pa jo pri tem dobila tako hude opekline, da je vsled njih umrla Rešena živina so jc podala nazaj v hlev in zgorela. š Od južne železnice. Prestavljeni so: Edvard Schulz, asistent iz Pragerskega v Beljak; Ivan Zapečnik, asistent iz Pragerskega v Zidanmost; Avgust Marterer, prov. asistent iz Arnovža na Pragersko; Lothar vitez pl. Kolitscher, asistent iz Celja v Dunajsko Novo mesto. — Resigniral je uradniški aspirant Andrej Gosar v Račjem pri Framu. š Poskušen umor in samonmor. Iz št. Jurja ob južni železnici nam poročajo: 64 letni v Slivnici rojen in pri Sv. Primožu pri St. Jurju stanujoč Franc Vodeb se je te dni s svojo ženo nekaj sporekel. Med prepirom sta se tudi stepla ter je mož ženo vrgel na tla, pokleknil na njo ter jo skušal zabosti z dolgim kuhinjskim nožem: česar se je s klicanjem na pomoč ubranila Ko so prišli sosedje, je Vodeb pobegnil v bližnji gozd ter se tam obesil. Zapušča poleg žene še šest nepreskrbljenih otrok. š Umrl je posestnik in gostilničar v Mariboru Anton Žnideršič, star 67 let. — Umrla jc v Mariboru nadučite-Ijeva hčerka Ida Regorschek, stara 27 let. STRAŠNA NESREČA NA AVSTRIJ-SKEM PARNIKU. Kotel počil. — Pet oseb, med njimi kapitan, mrtvih, več ranjenih. Ko se je 15. t. m. odpeljal avstrijski p a iti i k »Kap Rocca« iz španskega pristanišča v Sevilli in jc vozil mimo Paniteverta, je počil parni kotel. Na ladji je nastala strašna zmešnjava, Kapitan, ki ni vedel, kaj da je počilo, je skočil s poveljniškega mostu na krov, da vidi, kaj da se je zgodilo. Revež si je zlomil obe nogi in je kmalu nato umrl, ker mu je odtekla kri. Neko ženo, ki je stala s svojim triletnim otrokom blizu jader, je par popolnoma skuhal, tako da je bila z otrokom čez' nekaj minut mrtva. Kurjač Ferrer, ki je stal poleg kotla, je raztrgan v kose. Pilot, ki je vodil ladjo iz pristanišča/ je splezal po eksploziji na jambor, a je padel ž njega in se ubil. Z veliko težavo so spravili parnik nazaj v pristanišče. Več- ali manjnevarno ranjenih je šc veliko potnikov in mornarjev. DRUŠTVA. — Naša organizacija. V nedeljo 14. t. m. se je ustanovilo na Erzelju na Vipavskem novo Izobraževalno društvo in Orel. Društvu je pristopilo 45 članov. Orlu 23. Govoril je p. Bonaventura. jur. Jež i. dr. Vipavsko okrožje jc imelo 14. t. m. občni zbor obenem prvi javni poskus okrožnega odseka Šmarje godbe (21 članov) na pihala. — Odborova seja »Matice Slovenske« 15. jul. 1912. G. predsednik se v obširnem nekrologu spominja smrti dr. K. Štreklja. Nato poroča, da bodo zgodovinsko slovnico slov. jezika, ki jo je pokojni Štrekelj malone dovršil, po vsej priliki izdali njegovi učenci. ,,Matica" bo mogla priobčiti tudi Štrekljev životopis, sestavljen po njegovi korespondenci itd. Vprašanje o nadaljnom izdajanju „Nar. pesmi" (ozir. Narodnih pravljic) se bo rešilo, kar se tiče gradiva kot takega in novega urednika. — Ker radi smrti Štrekljeve za letos ne morejo iziti Nar. pesmi, se izda mesto njih druga knjiga. V oceni je obširnejši spis »Letalstvo" (Avijatika). — Nekateri književni predlogi se odkažejo Knjižnemu odseku. Letopisu bodo dodani inserati primernih tvrdk. Odobre se nasveti Gospodarskega odseka glede ccnitve društvene hišo itd. Za 1. 1912. je plačalo šele 1025 članov in poslalo imenike samo 43 poverjenikov. Primorske vesli. p Od postaje Sv. Lucija v Kobarid vozi vsak dan ob 4. uri popoldne žar-dinera za K 180: a iz Kobarida na postajo zjutraj ob 4. uri, da ima zvezo z Gorico in Jesenicami z vlakom ob 7. uri. Ta zveza jo zelo ugodna in 60 h cenejša nego avtomobil in rabi le pol ure več. Ustavlja se v Kobaridu na trgu v gostilni Urbančič. p Iz Sežane. Vpokojen je na lastno prošnjo tukajšnji c. kr. davčni rubež-nik gospod Fran j o Amf. p Ubegli lmpresarij. V Trstu bi so moralo v poletnem gledališču pričeti 15. t. m. gostovanje, neke operne družbe. Igrulci pa v Trst niso prišli, ker jih je impresarij pustil v Vidmu na cedilu ter pobegnil z blagajno. Gledališko osobjc, med katerim je tudi 30 članov orkestra milanskega gledališča Scala, je moralo prirediti benefično predstavo, da je dobilo potreben denar za pot nazaj. Pogrezale istrske obali. Preiskave so dognale, da se istrska obal stalno pogreza; pogrezanje se pa vrši silno počasi — vsako leto napreduje komaj za 1 milimeter. Arheolog dr. A. Gnirs, ki je natančno proučil stare pristaniške zgradbe na Velikih Brionih, je že pred štirimi leti dognal, da se jc istrska obal v zadnjih 2000 letih za poldrug meter ponižala. Naprave c. kr. mornarice v Pulju in natančna opazovanja so sedaj dognala, da se to pogrezanje še vedno vrši. Vzroki temu pojavu so še neznani. p Poročil se je na Proseku Davorin Furlan z gdčno. Fanico Bunc. p Tatovi v Gradežu. Cela bantla tatov mora biti v Gradežu, ker se ponavljajo drzne tatvine v času, ko so gostje na bregu. Neki gospe so ukradli iz sobe v »Pension Fortino« denarja in vrednosti za 14.000 K. p K aretacijam v Mirnu. Zraven že svoječasno navedenih oseb v zadevi konkurza bratov Faganelli so v Mirnu aretirali še druge osebe; med njimi se nahaja tudi knjigovodja Komidar. p Ukradeno cerkveno blagajno v Sovodnjah so našli minuli ponedeljek mali otroci in sicer v meji ob železniškem nasipu blizu farovža. Blagajna seveda je bila prazna. Prebita je bila s krampom na spodnji strani. O zlikov-cih ni še sledu. Sicer imajo pod ključem znanega domačega tatu, a gotovih dokazov vendarle ni še, da je on ukradel blagajno. Koroške novice. — Za bistriško planino na Koro-Skem (krasna lega, nasproti Višarjem, 1600 metrov visoko) se išče duhovnik, ki bi redno v novo zidani kapelici ma-ševal. — V hotelu „Ojsternik" dobi sobo eastonj; hrana je po ceni. — Ob nedeljah in praznikih se zbere veliko ljudi, ki bi na ta način lahko izvrševali svojo krščansko dolžnost. — Lahko se č. gg. duhovniki vrstijo, tako da kdo ostane ia 1 ali za več tednov. Kdor se želi poslužiti te ugodnosti, naj to takoj prijavi uredništvu „Slovencu"; obenem naj natančno naznani, v katerem času bi mogel na planini ostati k Zborovanje ribiških društev v Celovcu. Dne 20. in 21. julija se vrši v Celovcu zborovanje zastopnikov alpskih ribiških društev. Priglasilo se je Dkoli 20 ribiških korporacij. Izpred sodišča. Smrtna obsodba v Zagmbu. Mino-le dni sc je pred zagrebškim sodiščem vršila glavna razprava proti desetorici kmetov iz vasi Vrapča v zagrebški okolici, ki so bili obtoženi roparskega umora, raznih tatvin in požigov. 15. t. m. je bila izrečena razsodba, in sicer se Josip Marenič, ki je izvršil roparski umor in več drugih zločinov obsodi na smrt na vešalih, ostali na dve leti, 6, 5, 3 in 2 meseca težke ječe, dva sta bila oproščena. Josip Marenič se je ob či-tanju razsodbe vedel popolnoma ravnodušno; njegov zagovornik jc prijavil pritožbo ničnosti. — Obsodba dr. Pero Magdiča. Iz Varaždina so poroča: Danes je sodnik proglasil razsodbo v tožbi proti dr. P. M a g d i č u. Dr. Magdič je obsojen na mesec dni zapora, pre tvor j enega v globo 300 K, ker je razžalil sodnika. Smo-yija in je dal zaušnico dr. Uroiču. Državni pravdnik je prijavil pritožbo ničnosti. Uomjanske novice. lj Odlikovanje. Finančni minister le podelil višjemu davčnemu upravitelju Ivanu Skušku od cesarja ustanovljeno častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje. lj G. Ivan Podlesnik ml. ponesrečil. G. Ivan Podlesnik ml., svetnik trgov. in obrt. zbornice, jc pri Kranj-u padel na svislih, kamor so skladali seno ter letel več metrov globoko. Priletel je z glavo na tla. Poškodoval sc je tako, da danes še ni mogel govoriti in bluje kri. Upamo, da so mu skoro obrne na bolje. lj Letns poročilo višje realke v Ljubljani izkazuje, da je bilo ob koncu šolskega leta 1011./1912. na tem zavodu 541 učencev, izmed katerih je bilo 199 Nemcev. 330 Slovencev, 3 Italijani, 4 Čehi in 5 Hrvatov, šolsko leto je končalo z izvrstnim uspehom 35 gojencev, z dobrim uspehom 314, s splošno zadostnim 36, z nezadostnim 91. Ponavljavni izpit ima 57 učencev, ueklasificirunih je bilo 8. lj Vzorna cesta v sredini mesta. Dalmatinova cesta je že leto dni v takem stanju, kakor nobena na deželi. Promet pa jc na tej cesti v resnici eden največjih v mestu. Mestnemu stavbin-skemu uradu bi priporočali, da to cesto pregleda in jo nasujc z drobno šu-to, balinske kroglje vendar niso primerno za nasipanje cest v sredini mesta. lj Poročili so se: Peter Urbane, krojač, in Marija Lončar; Franc Dežman, kurjač drž. železnice, in Marija Žužek; Melhijor Oblak, kovač, in Katarina Šoren. — Na oklicih so: Peter Gaber-nig, trgovec in posestnik, in Katarina Deu; Josip Božiček, delavec, in Marija Mahne. c Vincentijeva družba praznuje 19. t. m. god svojega patrona svetega Vin-cencija Pavlanskega v Marijanišču zjutraj ob pol 7. uri s sveto mašo in skupnim svetim obhajilom; popoldne ob tričetrt na 6. uro so litanije z blagoslovom, oh 6. uri zborovanje. Vabijo se vsi delavni člani, prijatelji in družbeni podporniki. lj Umrli so v Ljubljani: Josip Vad-lan, sanitetni poddesetnik, 24 let. — Frančiška VViener, vdova mestnega vrtnarja, 82 let. — Ivan Prime, bivši vrtnar, 87 let. — Marija Dremelj, služkinja, 21 let. — Frančiška Jakše, občinska uboga, 65 let. — Uršula Jereb, žena trgovca in posestnika, 42 let. lj Matura na c. kr. II. državni gimnaziji v Ljubljani se je končala v soboto, dne 13. t. m. Izmed 26. kandidatov, ki so se podvrgli zrelostni izkušnji, so jo vsi prebili z uspehom, med njimi 6 odličnjakov. Imena letošnjih abituri-entov II. drž. gimazije so: Česnik, Dc-tela, Drašler, Drobnič, Franza, Jager, Jamnik (z odliko), Jerina, Kranjec (z odliko), Lavrič, Luštrek, Miklavc (z odliko), Ogorelc, Penko (z odliko), Pintar (z odliko), Pirkovič, Schiffrer, Schrey, Skobe, Stanovnik, Štele (z odliko), Stern, Ustar, Vričko, Zelenik, Zupančič. lj Zakladi v Ljubljanici. Včeraj so našli delavci v Ljubljanici šestceven samokres in »Sokolov« nabiralnik, kateri je bil pred letom ukraden v neki tukajšnji restavraciji. Našlo sc bode bržkone še marsikaj, kar pa bode nedvomno poskrito ali prodano, kakor se je mislilo storiti s samokresom. lj Umrla je Frančiška Vinner, stanujoča v Florijanski ulici št. 3., lj Promenad ni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu jutri od pol 7. do pol 8. ure zvečer v Zvezdi. lj Občni zbor čevljarske zadruge v Ljubljani se vrši dne 21. julija t. 1., ob 9. uri dopoldne, v slučaju nesklepčnosti pa eno uro pozneje, v gostilni g. Zabukovca, Breg št. 1. Podadmiral Anton Haus novi inšpektor avstro - ogrskega bro dovja. TRGOVSKI VAJENEC UMORIL 13LETNO DEKLICO. V Št. Jerneju na Dolenjskem je liletni Avgust Kopitar iz Kraš-nje, trgovski vajenec pri Valetu vzabil lŠletno Angelo H r a s t a r v skladišče poleg pošte, kamor je deklica šla po opravkih. Ondi je deklici zamašil usta s svežim cementom, jo oskrunil in jo toliko časa bil s kladivom po glavi, da jo izkrvavela. Truplo umorjeno deklice so našli šele naslednji dan. Morilec jc svojo žrtev skril v senu. Morilec se je sam izdal, ko si jc preoblačil krvavo srajco. Telefonska in brzojavna poročila. AVDIENCA. Išl, 17. julija. Cesar jc sprejel danes ministra za notranje zaclevc baro-