PROSVETA Afcaptaaca for maillng at Spaclal rata of poiUgi provldad for tn »ection 1103, Act of 0«t. 3. 191T, authoria«! on Jano 14, 1011 Ithaj« vsak dan raaan aobat, nadel j in praznikov. ' Issued da 11 j azeapt Saturmbardirali Kuopio. Najmanj 92 letal se je udeležilo napada. Vrgla so na stotine bomb VVerjaecke je dejal, da obožuje Coughlina, ker je lojalen evo-jim idealom, toda poslušalci so ga takoj ustavili z vzkliki in prišel je k sapi po daljšem odmoru. Dejal je, da članek v reviji |^Jew Masses, katerega je spisal John Spivak, je bajka. Spivak je očital Coughlinu, da se je zvezal z naciji. O ameriškem političnem sistemu je Werne-cke dejal, da ni demokratičen, ker ne more biti nihče izvoljen v urad,'če nima podpore pri politični mašini. "Kako dolgo bo šla Amerika v tej smeri in obdržala demokracijo?" je vprašal. Odgovor množice je bil; "Vekomaj!" "Kaj bo uničilo demokracijo?" je bilo drugo vprašanje. "Ljudje vaše vrste," so odgovorili poslušalci. (Potem se je Wernecke dotaknil Coughlinovih napadov na Žide. "Ali nismo vsi večkrat kritizirani in napadeni?" je vprašal. 'To moramo pričakovati." Gellerman je v odgovoru srdi- tudi na Sortavalo, mesto ob La- . . . ... „ ... . d<..xemlju sever no vzhod no '"i I adoškega jezera, kjer so se vf*M* srdite bitke več tednov, so invčeraj le praske med stražami. Finci poročajo, da so v ,J!,lddie Skufca, ki se na-huja v bolnišnici. . Nova japonska ofenziva uspešna General zagovarja "sveto" vojno Hongkong, 5. febr.—Japonska poročila st« glasijo,^ da je bila ofenziva, ki se je pričela pred ulm tednom, uspešna. Japonske čete so zasedle provinci Wujan ln Sujuan po zdrobit vi odpora kitajske armade 50,000 mož. O-stanki te armade bežijo in Japonci ao Jim za petami, Drugo |M>ročilo iz japonakega vira pravi, da Je bila kitajaka armada 200,000 mož obkrožena v južnem delu province Kwang si. V bitki,, ki se je vršila v bližini Nanilinge, glavnega me»ta I ta province, Je bilo čez tisoč Kitajcev ubitih. Tokio, 5. febr.-»-General Aun-roku lista je naznanil, da se bo vojna na Kitajskem nadaljevala, čeprav bo zahtevala velike žrtve. On Je odgovarjal poslan-twr«Bttu, trt J* zahtevat odpokttr japonske oborožene atle Iz Kitaj* ske. Hata je dejal, da je Japonska vojna na Kitajakem "sveta" vojna, ki ima postaviti nov red na Daljnem vzhodu. Haitu je bil ; član najmočnejše politične stranke, ki ga je izključila, ker Je v parlamentu napadel vojno polit (kot > Mussolinijev list svari Francijo Vprašanje kontrole Sueškega prekopa kooperacija med balkanskimi drŽavami v • v , Načrt tesne vojaške zve-— ze zavržen OBSTOJ BALKAN. SKE ZVEZE PODALJŠAN , - 1 llelgrad. 5. febr. — Jugoslavija, Rumunija, Grčija in Turčija, članice Balkanske antante, so včeraj saključile svojo konferenco. ki je trajala tri dni In naznanile, du ss bodo držale proč od vojne za vsako ceno. Izjema bi bila le v slučaju napadu, kl bi ogrožal poodvisnost teh držav. Komunike, objavljen po za-kij učenju konference, pravi, da je bil obstoj antante podaljšan an nadaljnjih sedem let. Oetvo-rlca bo skušala Isboljšati medsebojne trgovinske od noša je. Druge točke v naznanilu zunanji opasovaici tolmačijo kot potrditev, da se države niso isrek-le za formiranje vojaške svese. Konferenc« ap se Ijdetaftill zunanji mlnlstH držav Balkanske antante. Rumunija j« skušala dobiti garancije, da ji bodo o-stale države dale pomoč, da se bo lahko otepala pritiska s strani nacijske Nemčije in komunistične Rbsije, toda njen predlog Je bil odklonjen. Komunike ne omenja nobenih garancij, naglaša pa. "da bodo držav« skupno branil« ivojo neodvla- "Izmenjava mnenj med člani stalnega sveta v atmosferi sa-upanja ln kooperaolje Je bila odobrena " pravi komunike, Držav« priznavajo sorodnost In skupnost interesov pri vsdrže-vanju miru, redu In zaščite v Južnovzhodnl Evropi. Iz tega razloga so se odločile za strogo mirovno politiko v sedanjem konfliktu, du preprečijo rasteg-nltev vojne na ta del Evrope. Volja za ohranitev enotnosti med članicami antante Je odločna. Njih želja Je ohranitev prijateljstva s vsemi sosednimi dr-žsvami v duhu simrazuma In medsebojni koojieraclje. Zuila-nji ministri držav Balkanake antante so se izrekli za tesne stike med seboj In posvetovanja o vseh vprašanjih (n pfntrtemili, ki Jih potisne na površje rasvoj situacija in dogodkov. Prihodnja seja članov stalnega sveta se bo vršila v Atenah, Grčija, v februarju prihodnjega leta." r Potek konference je demonstriral, da ideja formiranja vojaške zveze ni prodrla. Za tako zvezo sta bili Kumunija iu Turčija, ne pa Jugoslavija In Grčija. • Angleške tovarne ustavile obrat London, 5. twtsr. — Vač Jsklsr-skih In bombažnih tovarn Js moralo zapreti vrata zaradi po> manjkanja , premoga, Zupan v Mam heatru, aredišču tekat line industrije, je pozval vladi), naj podvzame (sitrebne korake. Sneženi viharji so deloma paralizi-rali železniški promet in to je vzrok, da nekateri kraji ne mo> iejo dobiti premogs. Drevo jažnjaške svobode. Britanija še vedno »metra Italijo za eno izmed avojih vazalk, salo ni no!*«nega izgleda, da bi Velika Britanija pričela prltiakati tia Kiamijo", naj |s>deli Italiji aedel v direktoriju Mueškega pre- kopa" "Osvojitev Abealnlje je pokadim. 5. febr, Muaaolinijev i zala, v kako velikem obsegu Je ii«t Popoio «I'Italia Je včeraj po-[Italiji, odvisna od Velike Brtta-* v a ril Francijo in zaeno zapre- ni je," se glasi uvodnik v Mua-m, da Imi Italija rešila problem aollnijevem listu. "V izdani knji-ftueškega .prekopa s orožjem, če gi manjka eno poglavje, ki ga bo i ni tre I »a Liat je objavil uvod- apiaala Italija, ko pride čaa sa nlk, v katerem riilts odatavekjto. *pi*ala ga bo a is knjig« i Franciji kl je bila izdana v1 ared-tvpm. kateraga je raNla pri Ta pra\i. da Velika osvojitvi Imperljs." r PROSVETA THK KNMUHTKNMKNT Cl. AS 11.0 IN I.ASTNINA BI>OVB*SSS NA »O D Ml roorosNK iKBMn * IOrgan af aa* »akUaka* k* Um alatraa Natloaal SaaafS M« Naru/niaa m tiralam Wa»a |4 M M Ut«. M aa pol lata. II.M «a l«ut Ma; aa Cktaapa ta Cirara aa aalo Mo. »1.71 «a pol lata; aa ' — "tokmcrUHU* raUas for U* Uaita4 SUUa (aacapt ,„«J Caoada |I M p»r »aar, Cfcicapo aa4 Ciaara ftJt par jraar. 'arafea auaatnaa *,<* par O« uclaaor pa d^mentAiplaar la aaaaralaalk •lankor W aa vralaja. ftokupki ntararaa »aakma (Irliaa. pa-dram«, praml 114.) aa »rnaio potUjataU« i* v alalaja. M M vtiloM pottaiaa, A4vrrti»i»f ralaa oa aaraaiaetrt Mai^rfirta af raaauMl-«Soaa aa4 uMoUcitai arilrka miU 0«t U raturaaA Otkar aaaiMrrlpU, awb aa atariaa. plar«, poaaM, rta.. »III fca rataraal « aanirr vat/ wk«a aea«*apa»la4 br aaW »«WraaMd a»«l rt.-H NaaU* aa raa. kar Uaa »tik • Uataai . 1'KOMVKTA ~ - 1147-1» Sa. LaaaSak A««, CM«aca. lUJaaia Ml. MU KM OP THS rSUKBATSD N Glasovi iz Dala i« r «AUi»bju na prlimr iP^ruaiT *». «•♦•>. »»Ima laaaa aa aaalara paaaal. *» ram Ja • la« 4mUmom patakia aa. rolalaa. faaorlla >a *ra»«*aaaa. <» m »a« I lat aa W*«t Se ena Pflaumova sifdba frwlng p/laum,' urednik inozemskih vesti pri liberalnem dnevniku Chicafo Times, takole komentira prvo neccuzuriano uročilo lli-charda Busvlneja, poročevalca um Finskem (lo poročilo ju bilo posneto v ProevM o, l. m.) i dne 1. februarju t. I.: Mr. Busvin« daje v svojem prvem necenzuriranem poročilu o rusko-finski vojni Rusom kredit, ki jim gre, hkrati je pa njegovo poročilo težka obtožba sovjetsko-komunističi}ega gibanja. V poročilu se odkriva jedro sedanje ruske situacije — nizka morala. Buavihejeva .poročila so značilna, ker ne poudarjajo kakšnega junaštvu ali taktičnega vodstva Fincev ne glede nu lo, s kakšnimi težavami se morajo-boriti. Busvine morda ni imel namena, du bi dokazal veliko resnico ali fundamentalno dejstvo .prednosti demokratične vlade, katera ima iskreno |>odporo svojih državljanov pred tiranskim režimom, ki nima niti ne more izsiliti ljubezni svojega ljudstva v vojnem času — .vendar je ta resnicu razvidna iz njegovega poročila. Htaiin je naredil demokraciji veliko uslugo s svojim imperialističnim nupudom na Finsko, a katerim je povzročil, da Je počil mehurček komunizmu. itu«vine ni bil v Kusiji, torej mu ni znan nattfnčen vzrok sovjetskih neuspehov na finski fronti, toda dobro informirani krogi pravijo, da glavni vzrok je zuatareii rurfki sistem transportne!ju, s katerim ni mogoče trans-portirati zadostno armado na Finsko in založiti to armado s potrebnimi živili in strelivom. V Moskvi sami priznavajo, da sovjetski režim ni mogel v 20 letih svojega obstanka zgraditi več kot 16,000 milj novih železnic. V vaej Kusiji je danes 55,000 milj železnic, Rusija je pa dvakrat tako velika kot so Združene države, ki imajo 240j000 milj železnic! Mala Finska ima petkrat toliko železnic v primeri a svojo velikostjo kol Rusija. Finsku je dalje vsa preprežena z dobrimi modernimi cestami, med tem ko so sovjeti zgradili v tem času jako malo dobrih cest. Slab transportni sistem je kriv, da Rusija danes izvaša manj olja in lesa kot je za čusa korumpiranih carjev, na drugi struni je Finsku pod svojo demokratično vlado dosegla primeroma velik gospodarski napredek. (ki Busvlneja. ki poroča le fakte, ne moremo pričakovati, da bi razpravljal o teh faktorjih, kajti to ni material za poročevalca, ki ae morajo omejiti nu dogodka na bojiščih. Ta naloga pripada nam., Naš namen je. da dobro pre-trenemo njegova poročila iz Stockholirta. kjer so prosta cenzure, in označimo dejstva, ki jih bomo izvajali iz njih. Najvažnejšega dejstva ne lio Busvine uključil v svoja poročila, ker nI bil tamkaj, ko se je vojna na Finskem začela, ampak glede tegM imamo druge zanesljive priče. Vse te zanesljive priče govore, da je sovjetska Rusija nalašč invadirala Finsko. Njen napad ni 141 po-Mies kakšnih ftmdrth kaclj. Rusija se je torej s tem premišljenim napadom uvrstila med ogrrsusc. milita ris tU* m iu iin/n nnlmticin ilriuvr/ S tem svojim koiMkom je Rusija na mestu ubila svoj nuj ve t ne j k ujm« I nu delavski razred Evrope in Amerike in to je bil apel za mir. Moskva j« leta in lets učila delavcev vteh dežel, da jc kapitalizem vzrok vseh vojn in da le komunizem je |M>t do miru ... j- ... ■ ltt> je, ds je /uiitku cenzura ovirala Husvi-nejtva porotila. Na Finsko Je prišel začel* -ku decembra iu poročal je," kar je videl iu sli-šal. kljub U-mu ni mogel tako poročati kakor je ssm hotel. Tudi pomAeVanje drugih ameriških poroievslcev je omejeno, Ne vemo, zs-kaj tz tega rszioga je Bušviiie odšel v htock-, bolni, da bo od tam |toročal, kajti tsmkaj bo UneJ vso svobodo. * ' : Cenzorji vsske dežele ao, kakor šenske, Več-• ua tajiuiat življenja, kstere pisec teh vrstic ni miigei nikdar razumeti. Najžslostnejši trenutek v mojem življenju je bil, ko »em kot poročevalec v Španiji spoznal, ds je bils lojsllstlč-ns cenzurs prav t*ko slabe kot vae druge . . . • s t ^i" -----:t (•ornjl P^leumov čUnirk ne |M>t;ebuje mibe iicgs komentarja. H l Komentar o tem in onem Bellingham, Wash. — Ko do bim Prosveto, najprej pogledam dopise. Večina teh je o društvenih veselicah iu domačih priredbah. Drugi tekmujejo v zgražanju nad diktatorji, posebno Stalin je na dnevnem redu. Zanimajo me uredniška izvajanja o demokraciji in totalitarizmu. Čitam tudi tukajšnji list (meščanski), ki se bavi s prihodnjimi predsedniškimi volitvami in narodnim dolgom. Meni se zdi, da večina nas delavcev ne razume prav vseh teh vprašanj z ozirom na splošno blaginjo. Mi samo hočemo stalno delp inv &m večjo plačo i p za drugo se — ne brigamo. Na primer, bi ti storil v tem po-gledu, ako bi ti bil postavljen na stol? Kako bi ti balanciral budžet in znižal državni dolg, ne da bi prišel v kakršenkoli "trubel"? Mislim, da bi ne bilo nič odveč, ako bi se naši dopisniki o tem izražali. Ni dovolj, ako si te a|i one stranke pristaft, glavnih temeljnih vprašanj pa ne razumfeš, ki se tičejo nas TF tir—junija bom 60 let st^r—torej blizu 50 let U^volj ! Qffrge (i^rnik. Se vedno — neverni Tomc& U Salle. Na poj dopis som ;M) vnaprsj vedel, da -r mo zaradi delavca, marveč je v interesu vseli državljanov. Narodpi dolg! Mislim, dp je nas mpogo, ki ne vemo, kako ta dolg funkcionira (deluje), kdo je upnik }n kdo dolžnik. Najprej moramo vedeti, da ta dolg ni na-, pravil predsedni Roiosevelt, ne kateri pred njim. Predsednik le vprjižs za denar, a odobri ali zavrže pa kongres, td Je narodni poslanci (representatives) in senatorji. Ta dolg se odplačuje z davki in te plačujemo .vsi direktno ali indirektno, državljan ali tujec, vsakdo, kdor živi v U. S., plača davek. Upnik je pa oni, kdor drži državno zadolžnico ali federalni bond. Tako vidimo, da posojujen?o in odplačujemo državi in država smo vsi kot celota. Po tukaj je vse lepo in prav, kajti v teoriji je tako, dočim v praksi je povsem drugačna slika in ta je: namesto, da bi država ali vlada mesta izkoriščala narodne /naklade v korist vseh državljanov, pa jih daje finančnim mogotcem v zakup pod raznimi pogoji, ki pa vseh; nemaničev in bogatih, in £ Hffi."^-V T, i« kaj je mogoče ali nemogoče v ^ kaj kma u p ačali ves okviru razmer. Lahko je pred- nar(!tl,H "oig, aRo oi vlada ope- . ... >«ti-ulu tiu utrni >'omeni deželna. Ce bi ta denar bil dan narodu v obliki večjih plač, bi ne bilo krize. Kako priti v okom takim umetnim krizam? Čakati, da se masa izobrazi, kedaj bo to? Značilno dcjalvo je: krize prevrnejo mišljenje mase in ta potegne s se boj še one, ki so včeraj še zagovarjali sistem, ki jih je pahnil v vrste proletairov. Amerika je bogata dežela, še ne izčrpana in ne tako obljudena kot Evropa; delavec je kolikor toliko zadovo Ijoii, čei ameriški življenjski standard je še zmiraj najboljši. Torej Čemu bi se brigal za politiko? je vobče izraz ameriškega delavca. Vse delavske pridobi tve, skrajšanje delavnih ur, ml-nimelna plača lil pravica do ko-I Ih organizacij itd. m sSr rirala na svoj račun. Ker pa je vluda uvidela, da grabeštvo je preveliko in da je narod izmoz-gan, in ker vlada ima največ dohodkov od tekočega denarja v rokah malih davkoplačevalcev, ki so odvisni od zaslužku, du mora nekaj storiti za delavca, kar pa v resni je — nakupna moč. Od tod torej tista "ljubezen" do delavcu —» prolckcija kapitalizma! > Da, "če" bi se delavci spoznali politiki, bi gotovo poslali v VVashington može, ki bi zagovarjali ne samo delavskih, ampak vseh državljanov interese. To vse kupitalist ve in zato se boji vsakega izobraženega delavca.,— Ko sem bil v Idahu in v onih svinčenih rudnikih delal in opazoval delavce, posebno pa moje narodnosti — Jugoslovane — kaj sem videl? O plačilnih dnevih: karte in vleko; pri drugih ne dosti bolje. Delal sem tudi po drugih državah, kot n. pr. v Montani in Wyomingu, pa ravno ista mlačnoat ko tukaj v VVashingtonu. v Torej od strani delavčeve združitve jaz ne pričakujem nobenega uspehu. Kljub temu, če se delavstvo združi ail ne, čaa hiti naprej. Kakor so rimski im-periulizem in pozneje mogočni grajšeaki s svojimi valpeti vred padli, tako bo tudi kapitalizem. Dogodki v Evropi so le porodne bolečine nove dobe — socializma Mogoče se motim. Naj pa še kdo drugi kuj pove! Zduj |m mulo o vremenu. I ločim'je drugod ak» Ameriki zima pod nirlo, je tukaj bilo uajnuz-lejae :U) nad ničlo. $ncg jc padci samu dvakrat le toliko, da smo v ideli, da je bel in kmalu iz-giidl. Z dolom pa je tako menda kot iiovsod. Tukajšnja majng dela zdaj po novem leti) samo dni na teden. Jaz ne delam že 2 meseca nič zaradi srčne napake — zdravnik pravi to, dočim jaz ne čutim nobene bolezni. Imam zavest, da aem tudi upravičen do počitka. I>elal sem vae svoje živ-Tjenje, od desetega Teta kot p;»*- bom debil odgovor ali komentar od uredništva Prosvete. In res se nisem motil. Dobili smo ga vsi, ki se ne strinjamo. Nič zato. Upam, akp pridemo skupaj, bomo,vseeno prijatelji kakor prej. Obširni komentar ni spremenil mojega mišljenja in še vedno vztrajam pri tem, kar sem napisal. Mogoče sem v zmoti, ampak tudi je možno, da so-uredniki Prosvete v zmoti. Jaz še vedno verujem, du ni tako izšolan ali "smart" ni kdo, da bP vse vedel in znal, in tudi ii|hče tako zabit, da bi nič ne vedel ali zijal. Ker čitam več časopisov, tudi vidim razliko med raz}iin)i Ijsti. Naj navedem par primer, na primer med Prosveto in American Guardianom iz Qklahome. Oba sta delavska lista in oba se štejeta med napredne. Glede Finske in Rusije je razlika ko npč in dan. Kateremu naj verujem? Dne 20. januarja sepi čital v P ros ve M r da so Finci napodili Ruse s Finskega, iz tistega kraja, karpor so bilj najdalj prodrli, to je 65 milj. Chicago Tribune jp oriobčila tudi finski zemljevid in piše, da so Finci napodili Ruse so taki, da prinesejo velike pro-; iz najbolj oddaljenega kraja, to , . ■ . , , . .,......i- ..... je j25 milj. Razlika je samo 65 milj. Kateremu naj torej verjamem — Prosve(;i uli Tribuni? Kdo piše resnico? Priznam in mislim, da vsakdo dela pomote — tudi uredništvo Prosvete ni izvzeto, ne Norman Thomas, ali Kristan, Hitler ali kdorkoli. Poglejipo nazaj 20 ali več let. Večinoma vsi listi so pisali — tudi Prosveta — da je bila svetovna vojna za končanje vseh vojn. Kaj je pa danes, mar je tudi danes vojna za odpravo vseh vojn? Vsaj tako nam obljubljajo. Ampak pravijo, da se osla samo enkrat spravi na led, dvakrat bolj težko. V zadnji vojni je bila večina socialistov (ne ameriških—ured.) fca vojno. Pa smo bili vsi v' zmoti, ali ne? Ali ni mogoče, da bo zopet tako? Skoda, ker sem bolj okoren v pisavi jn se ne morem tako izraziti kakor bi ustmeno povedal. Tudi škoda, da ne spravljam raznih listov, da bi lahko dal lepši komentar uredništvu kakor .smo ga dobili tisti, ki se ne strinjamo s sedanjim pisanjem Prosveto glede konflikta v Evropi. Ampak nekaj imam vseeno v spominu.JfcCot sen\ omenil že v zadnjem dopisuj nisem član komunistične stranke, kar zopet ponovim. Sem vedno Čital tako zvane naprudne liste, jih podpiral kolikor sem mogel in nisem bil nikdar učenec župnika TfUn-ka iz Colorada in sploh nobenega župnika. Ako pa bom sprevidel, da piše ali govori resnico, bodisi župnik ali Molek ali kdor hoče, jo bom upošteval. Se rubi-nio šole vsi. Kje je bolje: v Rusiji, Nem-čili ali v Ameriki? Rečem, da za nekatere je povsod dobro, med tem ko za večino ui. Kje je več demokracije? Za nekatere je povsod, za druge zopet ne. Omenil sem že. da sem več učenec Prosvete kakor |>a reakcionarnih listov, toda s tem ni rečeno, da je vse in vsakdo drugi ua giavo.-po-stavljeu, ako se ne strinja z menoj. Tako tudi odklanjam, da bi se meni pod noge metalo. V Pro-svetl sem že večkrat čital, da je v Htgt iu laži pioii Rusiji? ajl Ali je Kje \t pa seda]? i? niogoče v (^icagu. na Finskem ali pa mogoče na Angleškem ali v New Yorku J?n^all streetu? O tem nisem goio*. Še nekaj. Cital sem tudi v No*a irgetinnfca ledja Amerlra, ki je bila zgrajena v Nesporl Nesaa, Ve. Prosveti* da so bili ti kosmati Rusi prvi, ki so poslali pomoč Kitajcem proti Japonski, kakor tudi to, da so Rusi pomagali Španskini lojaiist^m in da so bili pripravljeni pomagati tuji Cehom itd. (Cje sp bili pa boritelji za demokracijo —- Chamtierlain in Company? Kje je bil francoski soc. ministrski predsednik Leon Blum, da ni priskočil na pomoč lojalistom, ko bi bil lahko? Kakšno besedo imajo komunistični poslanci v francoskem parlamentu? 4n mar je to de-niokr|teijfi? ^aj pa,v Lopdoi^i? Kar povedo fn žele. lordi, to je. Seveda lahko tam še mulo potj-h*> ppkriM&irajo In to je tutfi vse, ostane pa vse tako, kakor žple angleški lordi. ftusi jn Finci in Ghamberlain in Company bodo opravili brez mene in brez osebja pri Prosve-ti. Želel bi, da bi bilo res tako kakor mogoče žele*#kreni uredniki, to jc, da bi bflp ta vojna za demokracijo, o čemer pa jaz še vedno dvomtmrCital sem dopis br. Vidra, ki je opisal govor mr. Pflauma in miajim, da ima govornik precej prav, vsaj bil je tam in ima izkušnje. Tudi on bolj malo zaupa angleškim voditeljem demokracije. 2e vnaprej vem, da ta dopis ne bo vseh zadovoljil, kakor tudi ni zadnji. Je pač tako, da vsakdo drugače misli, toda radi tega bomo, vsaj upam, vseeno ostali prijatelji. Saj za vse še krompir ni dober, kakor ni za vse niti moj dopis ali urednikov komentar. Bojim še le, ako bodo sedeli pri zeleni mirovni mizi mofcje> H0 Z(laj na. krmilu Anglije in Francije, da bo potem še večj# sužnost za milijone kakor je bila po zadnji svetovni vojni. V komentarju je rečeno, du so Kusi lahko živeli"20 let v miru brez tistih pristanišč, za katera se sedaj bojujejo. Toda po mojem mnenju to ne drži. Rusi so omenjene kraje prav tako potrebovali pred 20 leti, kakor jih danes (tudi Japonska pravi, da potrebuje in sploh pe more eksi-stirati brez Kitajske, Italija ne brez Trsta, Reke, Albanije itd.— ured.). Razlika je le ta, da bi jih Rusi, katere nekateri smatrajo za zabite, že prej zahtevali, toda bi jih bili bolj težko dobili kakor sedaj, ker bi vsi udarili ^po njih. t Lenin in sploh vsi boljsfe-vlki, kakor tudi socialisti, so bili neizprosni sovražniki imperializma in bi naskočili vsdkega, ki bi sugestiral ali zahteval kakšna "pristanišča".—Ured.) Sedaj so Angleži in Francozi zaposleni s Hitlerjem, dočim prej niso bili. Seveda so živeli brez njih, ampak Življenje je različno. Saj ljudje žive tudi v jutnišnitah, toda s trm šc ui dokazano, da bi ostali v ječah, ako bi se mogli rešiti ali pobegniti. Prav tako je glede ruske zadeve ua Fin-.W To je moje mišljenje in mišljenje več drugih, ki imujo v stvar precej vpogleda. Se nekaj bi želel vedeti, in to je, zakaj se ves svet boji teh kosmatih Rusov, ko pa niso zanič? Zakaj se ne boje tako. strašno Hitlerja, ki ima dobro iz-vežbano armado, so dobri bojevniki in do zob oboroženi? Zakaj se kapitalisti vsega sveta tako boje komunistov, pred 20 ali 25 so komunisti bolj nevarni kapitalistom kot smo bili ali so bili socialisti? Jaz mislim, ako je kumunizem tako škodljiv kapitalistom, ne more biti tako vražje slab za delavce. ^Kako dober je komunizem za delavce, boste lahko razvideli iz Thomas-Seidma-nove brošure, ki je danes priiela Iv prevodu izhajati v Prosveti.—-Ured.) Tako sem sli*al in čital velikokrat. Od moje strani jc vsa zadeva zaključena in ne mislim več od-gov^rjati glede te zadeve. In tudi odklanjam, da bi mi kdo narekoval. kaj moram verovati. Jaz ne silim mojega mišljenja no-bcuemu. PosluiU aem se Prosvete, da sem povedal moje mi Ulje-nje. do ksr, upam. nem upravičen. Se vedno neverni — " Mstt Vogrich. 2. O Jrderaei} a ki veae/iri iiarberton. O.—Moram poročati o federacijski veselici, ki se je vrMs 20 jsn . ds je jsku d«-(Dalja aa 9. ttnsai.) Kakšna je Rusija? Norman Thoma« in Joel Seidmuu v (Ni je debele, ki bi bila po prvi svetovni ^j. ni predmet večjega zanimanja in kontrn\^ večjega upanja na eni in strahu na drugI str». I ni, kakor je sovjetska Rusija ves čas .s\ujeoH obstoja. Milijoni zatiranih, po svobodi in ^ ciaini pravičnosti hrepenečih, so skozi dvajset let glec^li nanjo z največjimi upi iji jo smatrali kot nositeljico nove zarje trpečemu človeštvu £rav tako je na drugi Strani gledala nanjo i strahom in razrednim sovraštvom vsa svetov, rta reakcija, ker jo je smatrala za največjo ne-varnost svetovnemu kapitalizmu, t Tudi je ni dežele, o kateri bi bilo v Kiulnjih dvajsetih letih napisanih veČ knjig, brošur i„ člankov (to velja vsaj za Ameriko) kakor o sovjetski Rusiji. Pretežna večina vse te lite-rature je bila do zadnjih par let naklonjena Z^lo naklonjena velikemu "eksperimentu" v de- . želi sovjetpv. Ta "eksperiment" smo v daljavi videli le s svetle strani. Sele zadnja lota, Ho je Stalinov režim defiiutivno stbpft ha' pdl 'h^ trarevolucije, se je prikazala objektivna, kri-lična literautra in pred nami je nastala popol-' uomu drugačna Rusija, kakor smo si jo pr?j slikali in jo tudi želeli.; In ta slika, tragična kakor je tako za ruske jnase kakor za svetovrii proletariat, je na žalost veliko bolj realistična in resnična kakor je bila slika, v katera smo dolga lfta upirali oči in bili prepričani, da v Ru. siji res vstaja prva delavska država, da bolj. ševiki res grade socializem. " Imel sem namen, da čitateljem Prosvete poT dam (to mogoče še storim) v miniaturi siikoo nastanju in razvoju boljševiškega režjma, ka-kršno • slika Boris Souvarine, avtor Knjige "Stalin"-, ki je do danes nedvomno najboljše objektivno delo, in sicer ne samo o Stalinovem povzpetju na krmijo največje dežele na svetu, marveč tudi o razvoju vsega revolucionarnega, predvsem pa boljševiškega gibanja v Kusiji Kdor hoče poznati Rusijo tako, kakršnu je in razupiet' 8>le, ki so jo pod Stulinovim režimom privedle v dekadenco in kontrarevolucijo, m mora poglobiti v to knjigo. Njen avtor je star francoski socialist, ki se je pb boljševiškj revoluciji pridružil boljševikom, bil eden od ustanoviteljev komunistične strunke v Franciji, katero je zastopal v kominterni do 1924, ko se je spri z Moskvo radi taktike in dul-slbvo boljševizmu. Ker je pu nedavno Liga zu industrijsko demokracijo (112 East li\th st., New York City). izdala zelo dober pamflet o Sovjetski uniji, katerega sta spisala , Norman Thomas in Joel Seidman, sem se odločil, da prevedem to delo namesto izčrpka Souverinove knjige. Ta brošura je bila spisana že zadnjo pomlad in se torej ne dotika poznejšega razvoja v Rusiji. Spisala sta jo i>a podlagi številnih virov (navedeni so v brošuri, ki stane 25c in se imenuje: Rnssia—Dcmocracp or Oictutoinhip?) in je eno najbolj objektivnih in nepristranskih študij. Sploh skušata avtorja biti čim bolj zmerna. Citateljem Prosvete jo padajam v prevodu v svrho boljšega razumevanja sovjetske Rusije, za katero je bilo med nami vednp veliko zanimanja in tudi simpatij. Prevod, ki sledi, bo nadomestil moj "Tedenski pogovor", in bo izhajal dnevno, ako bo mogoče. Omenim naj še, da je Liga za industrijsko demokrucijo povabila Brovvderja, naj on ali kak drug komunist odgovori na ta pamflet, da priobči "obe strani , toda ni bilo odziva.—-Anion Garden.) j RUSIJA: DEMOKRACIJA AU DIKTATURA?—I Pri vsaki diskuziji sovjetske Rusije je trebi imeti pred očmi zaostalost te dežele ped carji. V carski Rusiji je bilo veliko pomanjkanje "" izkoriščanje, nepismenost in praznoverje, av-tokracija in nesposobna uprava. Ljudstvo je posedovalo malo pruvic. Poljedelstvo jc MJ« primitivno, industrija zaostala in transporta-cija revna. Revolucija je nustala šele |h» dolgi in dragi vojni; po svoji ustanovitvi ae je moral sovjetski režim boriti proti verigi con-trarevolucionarnih armad, ki so operirale s » ] delovanjem raznih zunanjih kapitalističnih vlad. Ko je končno prišlo do miru, je bila d«-želu izčrpana, njena sredstva razmetana in uničena. ^ Nedvomno so bile v Ruaiji dosežene velike stvari v razmeroma kratkem času. Primitiv-*na poljedelska država se spreminja v moderno Industrijsko državo. Produkcija se je fviisk in storjena je bila podluga za višji življenji standard v bodočnosti. Brezposelnost j«' odpravljena in do neke- meje je poskrbljen« tudi za ekonomsko zaščito. Storjen je bii velik korak v pismenosti, polaga se važnost ns višje izobrazbo, goji znanost in izboljšana je bul (Dalj« na 3. strani.) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 6. februarja 102<>» / DomaH renti. Dr. Ljudevit Perič in Kra* Svetek. slovenska delegata na mednarodni tf^ lavski konferenci v Washingtonu, ki sta skala mnogo slovenskih naselbin in govorite shodih JRZ. sta odpotovala nazaj v staro domovino. D< In c*kr vesti. Gibanje za delavsko stVsfl* jejr teku v več drŽavah Amerfke. Iz ino:em*tra. V New York prihajaj • ^ o ail nem padanju valute v srednji flvropijjf ška marka in avstrijska krona je brez v*** sti. Sovjetska Rusija. Sov jetske čtte so Vladivnntok na obali vzhodne Sibirij«- httafrfc i. FEBRUARJA ovice Slovenije Medice hudega mraza Gorenjskem Radovljica, 29. dec. |l»o izredno mrzli zimi, ki nas mučila v januarju in fehrjuar-1929, se živo srebro ni več ta-stisnilo kakor danes. Takrat 10 imeli za svečnico, v Kamni Irici 28 st., v okoliških krajih 30 st. Danes je bilo nasprot-: v Kamfif gorici se je stis-io živo srebro na 35 st., v oko-\i pa je kazalo le 18 st. mraza. Izredne hudi suhi mraz je že bvzročil dosti neprilik. Zamrz- Jesenicami zatekla tema. Zaman je iskal steze do kakšnega naselja, vso nbe je turni po snegu in zametih. Ko je zjutraj prišel do ljudi, so mu bila ušesa, roke in noge vsa zmrzla. Domačini so mu pomagali, kolikor so vedeli in znali, nato pa ga odpravili na vlak, da ga prepeljejo v ljubljansko bolnišnico. Stanje nesrečnega mlinarja je prav restio. STKASBN ROPARSKI UMOR PRI lASlCEM Laško, 1. januarja. — Ko so v nedeljo zjutraj šli ljudje iz Maliča k maši v Laško, so našli mf vodna kolesa, ki dviga-jM*vo«u mehove v kovačnicah. Kova- P.°*u' ki vodi iz Laškega m so jih dopoldne obsekali Tp «to korakov nad rostili ledi, toda kakor hitro «« " ***** klant*; V«!,o sonCu so bila kolesa že rUpl° m,ade*a "loškega. V zašlo sonce, so diw Kolesa se mrtvem g0 prepoznali 17 letne- pet zskovana v led. Zaradi hu- Senico ,? £ potnikovega mraza je listalo delo v J* ^ v tekstilni mnolomu. Velike težkoče po- tv0hifd v Laškem. Truplo je le-roča na deželi mraz v hišah, žalo v krv| Vest se je hUro raz_ nesla po Laškem in takoj so odhiteli lorožniki na kraj sam, kjer so Ugotovili, da je bil Senica u-streljen v hrbet, da je imel prerezano grlo v širini 10 cm in razen tega več vbodljajev z nožem v prsa. Naši marljivi orožniki so šli nemudoma na delo ib ktoalu poizvedel!, da je bil umorjeni v soboto popoldne v družbi svojega tovariša in prijatelja iz tekstilne tvornice Fajfarja Antona, s katerim Sta bila skupaj v nekaterih gostilnah po Laškem. Sli so iskat Fajfarja na njegov] dom v Leskovči nad-Tevčaiffrpri fer imajo vodovode* in angleš-stranišča. V mestih, kjer iko kar telefonično pokličeš Istalaterja, je to hitro urejeno, te drugače pa je v vuseh, kjer iza tako delo izvežbanih ljudi, laj rado se zgodi, da popokajo Ldne cevi in se pokvarijo avto-lati. Več takih nezgod nam je povzročilo letošnji hudi mraz. Irrtčor kaže, moramo biti pripra-|jeni še na razne druge nepri-Ice. Hudi mraz pa tudi ni poseb-[) vabljiv za zimske izletnike, adovljica je bila za božič-do- ro ti dom" in v "Poštarskem do-so bile polne vse sobe. U-jden poset se je obetal tudi za zasedena. V hotelu "Graj-^*^«1" in ga našli doma. PrTTatvTfte nekega sosedu, ki pa je preiskovanju obleke so opazili na hlačah sveže krvave madeže, o katerih pa je Fajfar rekel, da ravoslavne praznike. Napove- Jlh Je dobil majhne rane na tnih je bilo že precej gostov. P"1"' ^ ^erega se je pred te-u d i mraz, ki je pritisnil v noči dnom urezal> 8«veda so orožniki i četrtka na petek, pa je mno- HpoZMah' da ni »ovoril resnice, ) pokvaril. so prispele v ker je bila krUe ko,ikor to,iko adovljico brzojavke, da nekaj "Yeža ^adeži nezaprašeni, kar »tov sploh izostane zaradi hu- bl na telovmh hlačah, rabljenih ega mraza, drugi p« bodo pri- ™ ted£n v ^orn,C1' ne. bi ° i kasneje, ko mraz nekoliko po- mPž"a |M? nožu Je llsfi - ^ I mladenič takoj potegnil iz žepa nož, na katerem se je zavoljo rje videlo, da že ni bil dolgo rab- ljen.. Fajfar je priznal, da je bil v družbi z umorjenim, rekel pa usti. Precej iznenadil je mrzli val Lidi prijatelje zimskega športa Kranjski gori in v Ratečah, er so imeli davi že nad 25 »t. I je, da sta se že na mostu v Laš-okler je sonce, je prijetno, j kem i<>^ila in šla vsak na svojo mučarji se zabavajo po lepih gtran 'oliških sankališčih. Tod* ka-j Sodišče si je pod vodstvom or hitro sonce zatone, že vsejgodnika Ro*a koipillijonaIjM) ^ |iti k toplim pečem. i Kledalo kraj zločina in pri41o do Hudega mraza so zaenkrat!istih ugotovitev kakor orožniki. «a.i včseli Blejci, ki imajo oko- Kmalu je začel Fajfar p^j •.00 zimskih gostov. Mnogo iz-|prizm4Vuti ter je naposled pove-»e Posebno veseli, ko bo daif da mu je umorjeni posodil v iv.cro zakovano v ledu, srebrno Uškem 200 din, ki jih je potreseni oklep. Kakor kaže, se jim jboval za plačilo nove harmonike, ce prej ne, za novo leto ta že- Pozneje da ga je spremljal proti Mulenci, kjer sta šla drug za nad &M> din gotovine, ki jo je imel Senica pri'sebi, ker Sta oba tčga . in ko 5e nl mrtev, ga je Irugih krajih pa sneg precej zbodel večkrat v prsa. »rsti. Gamsom se je bilo težko To i« bi,° Prvo Primanje, ka-tri bližati. Ce pa so se lovci po teremu je pa hitro sledilo navdih naporih gamsom le pri- daljnje. Fajfar je priznal, da je Mižali, je zopet mraz čuval gam-1v ' roparskem namenu ustrelil k Uvce je Uko zeblo, da za-lMV«Je*a Postelja od zadsj v tiulj mraza niso mogli mirno kriti in HO vse zgrešili. hrbet, nato mu je, ker še ni bil mrtev, prizadejal ostale rane, da ga Senica ne bi mogel izdati. Po . Nocoj ^ je nebo in slcet' od Jj^ ^^ N«Hem nekoliko zamrač.lo. nj, iem {tr Hj jlj|Hti, n<,kaj Gorenjci se boje, da ne nastane t*ko vreme, kakršno je bilo v krnski dobi W29, ko je bilo po ^•« e S strani.) ro u k pela. KI$ub takemu mrazu. du se človek ni upul izpod strehe, je vseeno prišlo mnogo naših bratov in sester iz Cantona. Nevv 'Philadelphije, Massilona, Mogadora, Akrona, Clevelanda in* tu iz Barbertona. Se niso u-strašili mraza ne ledenih poti, ampak so se izkazali, da so pripravljeni sodelovati kot bratje in sestre v korist naše dične matere SNPJ. Na dan veselice sem že ob 7. uri prišla v dvorano. Maks Kotnik hodi koit brez glave po dvorani. Vprašam ga: "Kaj pa ti je, Maks, kaj si '-bolan?" Pa mi odgovori: "Kaj ne vidiš kako sneži in kako hud mraz je zunaj — ne bo nobenega človeka na veselico." Jaz malo pomislim. "Ja, res, Maks, če St« nikdar nismo založili iz blagajne, danes bomo." k._______ Komaj to izgovorim, so že zunanji gosti pričeli prihajati in sicer v tako velikem številu, da je bila dvorana veliko premajhna. In Vadnalovi iz Clevelanda so tako lepo igrali, da jih barber-tonska mladina ne more pozabiti. Sem vprašala fante in dekle- godba. Vsakdo mi je odgovoril, da ni še bilo tako dobre godbe se nisem mogls spoznati z mr. in mrs. Vadnalovo. Mislim, da je mr. Vadnal Krašovec —- ne daleč od nas doma. No, 28. julija ua federacijskem pikniku, ako bgm zdrava in še živa, ai bom vzela čas, dtt se bom spoznala t vsemi Kraševci. Ako se bodo skupnu društva odzvala tako lepo na iederacij-skem pikniku, kakor so se sedaj na 20. jan., bo zagotovljen lep us|>eh. Nu federacijski veselici 20. jan. jo bil čisti prebatanek $115.19, kltr je dovolj lepa vao-ta pri plesni veselici. Federacija društev je jako pomembna stvar. Zastopniki in Člani skupnih društev pridejo na seje in veselice — in zdi se 'mi, da se kar poživijo in dajo drug drugemu večjo spedbudo, večjo aktivnost in poživi se večje delovanje tudi pri samih društvih. Zato bi priporočaiu, da društva, ki ne pripadate še k fede-,^aeiji SNPJ v vaši bližini, postanete član federacije. Saj članarina od člana na leto je nleka. Kadar ste v (»trebi za asesment, se pa obrnite na federacijo, da vam pomaga. Denar iz federacijske blagajne gre samo za uN>ge člane, ki ne morejo plačati društvenega asesmenta. Naša federaciju Ima v blagajni S570.94. kar bo v veliko pomoč članom v bodoči depresiji, ki bo gotovo prišla, ko bodo vojske nehale. Tončka Može, 48. Clwnhndnke novice Cleveland. — Mraz Je še precej j»pustll, toda vendar ga Imamo še (Jovolj; je le toliki) bolje, da ni več i»d ničlo. Naša farma skupnih cleve-laudskih društev SNJV tudi pozimi napreduje. Prfce kratkem je bila dograjena nova hiša za oskrbnika te farme. Za prihodnje poletje so že vse nedelje, prazniki in drugi primerni dnevi oddani za piknike ali izlete. Po-služila so ae jih nekatera društva SNPJ, ki so aktivna v tej akciji; nadalje več dramskih, pevskih In kulturnih organizacij. Tako bodo imele skupen piknik tudi vse ohijake federacije jednote zadnjo nedeljo v Ju- niju. To bo piknik in pol. l)o takrat, upam, da bo še marsikaj (»pravljcitega in urejenega ua tej farmi, (hlbor ima v programu, da se prične z delom; kakor hitro |HMtfje spomladansko sol tiče. -Potrebno bo še marsikaj urediti, posebno pu nupraviti kopališče, ki je v vidiku, izboljšati prostor za baseball itv drugo. Sloveuski delavski dom ua VVaterloo tudi lepo uspeva. Ako ne bo kaj izredno hudega, kar v teh zmešanih časih ni izključeno, smo lahko brez skrbi. Toda, ako pride do kaj takega, kot Je bilo že omenjeno v Prosveti, potem bo propadlo še marsikaj drugega, tudi milijonska podjetja. ' V petek, 26. jan., se je vršila letna delničarska seja tega podjetja. Bila je le|w udeležba. Za predsedniku sta kandidirala samo dva, Frank Barbič in Matt Petrovich; prvi je prejel 35 glasov, drugi pa 13B, iu zgodilo ae je, da je Petrovich predsedoval, Barbič mu je pa pomagal. Za za-pisnikarico je bila soglasno izvoljena Klizabeth Matko. Predsednik SDl) John Lokalnih je podal obširno poročilo o prizidku, zaprekah in v splošnem. Njegovo poročilo so z'zadovoljstvom vzeli na znanje. Sledilo je poročilo tajnika Vinka Coffa. On se je največ bavil z raznimi številkami. Marsikdo od navzočih je bil radoveden, kakšno bo finančno {»rodilo. In kot sem razvidel, je bila večina presenečena, posebno nad uspehom, kugljišča. Med navzočimi so bili nedvomno tudi taki, ki so bili nevoščljiv i takega uspeha. Kdor hodi dan za dnem po hiftah, po sejoh in konferencah, pridu v do-tiko z ljudmi raznega kalibra in tak človek jih po daljšem času tudi dobro spozna. No, pa iiaj imajo svoje veselje. Njih nu-voščljivost našemu SDl) bo prav malo ali pa nič škodovala. Toliko o prvi seji letnega fbo-rovanja. Kar dnevni red tli bil končan, se je seja nadaljevala v pondeljek zvečer, 29. novembra, ker se radi oddaje vseh dvoran ni mogla nadaljevati v soboto zvečer. O zadnji seji bom še poročal. Zadnjič sam poročal med drugim tudi o G rdi nov I sodnijski aferi. Stari Tone Grdina je v Enakopravnosti opozarjal občinstvo, naj malo počakamo, vsaj pa do glavne obravnave, to je do 26. Januarja. Ta dsn je že is nami, toda nI nič ališati o kakem rezultatu. Ali ae hoče vae potlgčiti? Ako-lii ae kaj takega zgodilo pri kakšnem aocisllatu ali brezvercu, ali ps pri kakšni napredni organizaciji, bi klerikalci že poskrbeli, da se ne bi tlačllo, , — Zadnje čase Je Tono Grdina tudi veliko reklamiral v Enakopravnosti svojo novo North A-morican Trust banko. Ampak zdi se mi, da gre osel samo enkrat na led. Anton Jan ko vlth. 117, zastopnik Prosvete. saupina Mehika zapre katoliške šole Izbol jfonje demokratičnih ustanov Mežico CItr, 5. febr.—Vae ka-toliške šole bodo morale zapreti vrata na podlagi novega zakona o šolski vzgoji, ki je bil včeraj objavljen, Ta pr*|»veduje ol>-stoj vsake šole, ki je (»vezana direktno ali indirektno s katerokoli religijo. Zakon stopi v veljavo v šestih mesecih. Vladno glasilo piše, da je parlament sprejel zakon glede,odprave katoliških šol v svojem zadnjem zasedanju, "da izboljša demokratične in revolucionarne ustanove v interesu kulturnega in gmotnega podviga mehiškega narode " Vae oanovne in areduje šole bodo služile državi In učitelji bodo opravljali avoj i*#ael ket d r-žkvoi uradniki. Privatne vzgojne ustanove Isido dovoljene le, če ne bodo imele nobenih zvez z verskimi organizacijami. Namen nove eorfaltetfčn* vzgoje je, |»-magati ljudatvu, da bo lahko aktivno »'»delovalo pri Izvajanju programa mehiške revolucije, ki blatveno pomeni lik vider i Jo ve-lepoaeate^ splošno ekonomiko iMMeljnl Z Istim vlakom. Mogoče je bila moju /.umnijost ^ ^ I B I ,H|P vendarle zaupanja vzbujajoča, Potnik pripoveduje: ( kujtt po krajšem govorjenju sSm Človek, ki se sedaj napoti )M)iin M*, sem dobil svoj potni list opravkih čez mejo, mora biti ^rj-j nazaj in vlak je potegnil pravljen na to, ds prikaja v dr-f Nazaj grede asm se voz žavo, ki se nahaja v vojni in da zi Gradev. Nu pvronu ponuja je s tem združena cela vi sta u-| prodajalec hrenovke. Toda ko krepov, k j jih pri nas, kjer živi-j liočtfoi kupiM, prime škurje In nio v nevtralnem aatišju, ne po- pravi, ds mu maram dati mesno znamo, _ * nakaznico, sicer mi ne more po- Takoj ko prideš preko nieje, I *treči,— Po D, P. ti ponudijo v vlaku karto za kruh - ' _ In meso, ker brez teh dveh rek-; vizitov ne moreš dobiti v Nem- Kakšna je Ru»ija? člji v nobeni restavraciji in v no- (Nadaljevanj« . «. airanl.) benem hotelu kaj xa pod zobe, razen krompirja, zelja in še par skrb J«vno zdravstvo. Znati- poljskih pridelkov. stveniki, godbeniki in umetniki Na Dunaju, tako nam pri po- u*ivM|" ™™to ln duie naš sumiimv i»> nuini^i itn. 1 odvisni od kapric l»gMti- uuv. . Storjen j« bil konec peraeku-cijam narodnostnih in rasnih veduje naš znanec, je najprej po iskal svojega sorodniku in se nastanil pri njepir Z njim sta šla tudi hskollko po Dunaju, Vojna In zredite razmere so utihnile tudi temu nekoč tako živahnemu mestu svqj pečat. Kdor je videl Dunuj nekoč in sedaj, se težko znajde. Gredoč pp najlepših ulicah, opaziš Celo vrsto zaprtih lokalov in tta njih izobešena tablico, da so za oddali, ker je lastnik, najbrže Žid, moral likvidirati, namestnika, ki bi bil prevzel obrat, pa ni bilo, oz. so je našel^oda v izrednih razmerah ni mogel ve4 uspevati. Kakur v svetovni vojni, tako imajo tudi še sedaj v gostilnah takogvuni "Stammgaeste" svoje privilegije. Seveda je sedaj mnogo, mnogo strožje kot pa jo biio v rajnki Avstriji za časa vojne, r.ustilnlčarjl o*, reatav« raterjl amojo prodajati hrano samo nu odrozke, zlasti vau ono, kar jo v zvezi z mesom. Ak4» si posebno dobro znan, ali takozva-ni "Stammgust", pa raaodoneš gostilničarju, du si hudo lačen, (»tom ti na akrivaj pomlgno. TI ae napraviš tako, kot da ae ti nekam mudl,4f*sŠ iz sobeiu aaamu-zneš v kuhinjo, kjer nekje za za-počkom, koder ta nikdu nu more opaziti, poješ nekaj, kar je gu-Ijažu podobno. Ako pa nisi znan z gostilničarjem, potem ti bruz karte ne bo servlral drugega kot kašnato zelje, toda nezabeljeuo, kar aa mast Jo treba dati odrezek nakaznice. Videl som ljudi, ki so pojedli na en mah štiri porci-jo tega kašntftSga zelja. V kavarnah ni kavo in tudi ne mleka, kaj pa —• podoben fuskemu, ne dobiš nikjer. Za živila se jo treba potruditi. Gospodinje gredo še zgodaj' na trg. H seboj Imajo celo vrsto nakaznic. Nastavljajo ae pred trgovinami in čakajo, dokler pridejo na vrato. Prodno dobiš, kar rabiš, Je ura žo davno (»ldne, . Zvečer jo Dunaj v temi in ni pametno isziti okrog. Baš tisto noč, ko sem bil ua Dunaju, js eksplodiral peklenski stroj v mo-nakovskl plvovarniškl pivnici. Pozno ponoči jo tajna policija prišla v hotelo in prenočišča, Vai tujci, ki so tiato noč prenočevali v hotelih, s«) morali ua (»Hcljo k zaslišanju. Tu nI (»magal no-l)en izgovor ali protest., Kakor sem zvedel, niso nikogar pridržali. Ljudje, ki so doživeli tisto noč na Dunaju, se Jo bodo pa vseeno spominjali, Judje so zelo, zelo udarjeni. manjšin, katere so bilo dvigiiju-ne na stopnjo enakopravnosti z Ruai. Rasa ali polt ni nobena ovira do višjih sjjjlb; ženske so (»stale legalno enakopravne z moškimi T Delavec j< spoštovan in privilegiram razred, ki sloni i)a posedovanju bogastvu ali rojstvu, no obstoji vočf Predvsem im je sovjetska Rusijs demonstrirala. da produkciji ni potreben privatni kapitalist, du vladno lastništvo funkciouira in da je načrtno gospodarstvo velike vrednosti. Vse te panoge ruskuga življenja so važne in zaslužijo pazite študije, prav taku zlslu^ljo študije tudi .drugo pauuge. na -prt« mer zunanja politika, ki so pa manj ruzvosoljivO. Ampak tu* kaj at« burno koncentrirali le ua T vprašanja: na demokracijo, vključen je lo material, ki so nsiiNŠs na to vprašanju^ Demokracija je tukaj ujmšUmua ns zelu Širuki pisllagi m aturill bomo poakus, ds dušeiuuno, do kskšue moje pbatuji v raznih panogah sovjetskega šivljunja. Kakšna ao dejatva? Ali alutti vlada ruske državo ua "edini popolnoma demokratični uatavi na avatu". kakor jo rekel Stalin v svojem, govoru, nanašajočem ae na novo sovjetsko ustavo, aH je v resnici totalitarna država, dsai ne fašistična, ki NOgMNrt vaaku neodvisno mišljenje? AH ruske mase trgajo sta re verige zatiranja, ali se pripravljajo zanjo novi okovi tirnuatva? ti ploh kaj ruski delavec ali kmet lahko atori, da ne bo izgubil dola iti ae ne znašel v ječi 7 Ali teror narašča ali ae zmanjšuje in ali aiuši kot instrument razredne ali oaebne vlade? To so nekatera izmed vprašanj, na kutera bo skušala ta brošura odgovoriti, kolikor je točen ud-govor apluh mogoč. Naciji zaeegli radijska sluiala Berlin, 5, nov.—Oblasti so odredile zasegu vseh ratlijakih slu-šal, ki jih posedujeju privatne osebo. Zasega je bila odrejena pod pretvezo, da ae bodo alušala rabila pri vožbanju civilistov za rezervno službo. Člani napadal* nih oddelkov izvajajo odredbo, Avtoritete ao nedavno zapre t i le z drastičnimi kaznimi unim, ki M. poslušajo programe zuiiaiijlh Izločeni radio,»sUj, I vljenja, v kolikor iHao "wlrt schaftlich iiotweudlg". Tu ve-Ija zlasti za tiste, ki imajo svoja (»djetja oz. podružnice v I no-zematvu. Imenujejo Jih tudi "De-vlsen-Juden." V kolikur so im«-H udobnejši! ataiuivanja v kak-šnik arljakih hišah, ao ae morali preaelitl v manjša In če le mo. guče v židovake hiše. Vsak tak Jud, ako ima še količkaj denarja, mora vzdrževati (»leg sebe vsaj še enega sovernika, ki je brez sredstev. Z nJim mora deliti tudi stanovanje oz. aobo. Sele~iak sprehod v inozemstvo te pouči, da Je vojna vendarle huda reč , ,, Akcija proti' komunietom v Belgiji Bruselj, Bolpije. 5, febr. — Načrt, du vlada razpusti komunistično strank p. Je bil predl(»-žen v nižji državni zbornici. Načrt ilna oporo pri vladi. Kar preživi petdeset let Jo gotovo brez napake Angleški pesnik Aleksander Pop Je zapiaal v av-ujih- r>(S»tli o I (oi see ju v letu I73& "Kar preživi (»I stoletja je sutuvu brez napake." Trinerjevu grenko vi- nu Je že prnšivelu svojo zlatu Prav na mejj se mi Je zgodilu obletnico, tal, da )v, iznajditelJ pa še u>-|e; V ftpilju sem Imel zadnji pregled mojih implrJsV. Bili so v redu, tajni agent Gesta-pa ml Jih J* vrnil žigosane In od šel Komaj sem spravil papirje, Joaeph Triner umrl |)ied TJ leti, dne t februarja 191 S. Njegovo grenko vinu bo Živelo, še |mh aebnu sedaj ko je precej Izboljšano. hvala napredku ,znanosti, je prišel v oddelek nek drug irtož kt Je uij^šla VlUmlti B I. ki je hUslil aem, da Je i»strwš#ek T«>-, velik pospeševalec apetlta In preda Izkazal se je kot organ polici- L»\«, Vitamin II I je dodan je, o kateri sem že slišal, du nad 'zmesi Trtffirrievega grenkega vl-sir« Gestapo. Ae enkrat aem mo- na In je prava želodčna rsI (sikazati papirje. Medaj psjamka Kadar kupujete v lekar-wm bil naenkrat sumljiv. Tsj«]narh, zahtevajte labuljšano TH-nI je hotel vedeli, zakaj ae na nerjevu Grenko Vino z Vitami-|)o naj u nisem Javil policiji, ker nem B 1. Potrebujemo aem eno noč prenočil pri svojem njfc* Pišite na: Joa. Mirodnlku- Pojaanil aem zadeve, (^rp. IHS8 H., Aahlaml Uide skoro je izgnalo, da ae ne '(.'bsag «, 111, — tAdv.) Ave., r - .....................................................— --------------------rrrrrrrrrrrrf rrrt srfsrr jjj/j ..............................................*......................1----rrrr rr rrrrrrrrfrrrrrrrrrsrj~ NOČ PG IZDAJI LlAM 0'FLkffERTY R 9 ¥ A N Poslovenil OTON ŽUPANČIČ .............................................................r ri----frrrrrrrrrrrrssrrssjjjrrrr r s j .........................................—-• ••■ ---------------------------r---1---rffrfffrrffffrfmfiifffjjjfffjijfffnfjfji ko tesno in temno tudi,.tpda upal je, da Jpdo kmalu prišli boljši časi. Dragač« je bik) pa za deklico, ki je imela čeveljček na svoji drobni nožici. Nekaj časa kamenčka sploh ni začutila, potem jo je pa pričefzbadati v podplat Pričala "Mary," je rekel malo tiše, "GyjH/ Nolan je tisti, ki je ovadil tvojega brata." -Zgrozila se je ter ga pogledala1 otožno v mraku. 7 "To sem vedela ves čas. Ubogi dečko." "Kaj ?" je hlipnil, strmeč vanjo. "Kaj kanite storiti z njim, Dan?" je vprašala skoraj neslišno. "Upam, da ga ne boste . . ." Utihnila je. Gallagher jo je pogleda! ostro, začudeno, ne-zaupno, kakor da se mu je iznenada zjasnilo, da so bili vsi njegovi računi o nečem krivi. "Kaj pa, Mary?w je rekel naposled skoraj plaho. "Saj ga vendar ne boste usmrtili," je dejala. "To bi bil samo še en umor poleg .v. poleg onega. Raojkemu ne bi pomagalo. Bog mu daj svojo milost." - "Umor!" je i^istiLGallagher sanjavo, kakor - d^Čuji besedo prflf v življenju in premišlja njen pomen, nejeverno kakor filozof, ki naleti nepričakovano na. osupljivo vražo. Nbsni^e so se mu razprle, obraz mu jS skrepenel od jeze, ko se je zavedel njenega mnenja in stališča glede na obsodbo, ki je bila izrečena nad Gypom. "Umor si rekla? Križana gora! Ti imenuješ to umor, ako uničimo kačo, ki je Izdala tvojega brata? Kje je tvoja . , .? Ali se imenuješ Irko? Kaj? Za Boga sveta! Ne vem, kam bi s tem. Kaj . . .? Sveta nebesa!" "Poslušaj me, Dan," je zaihtela; "poslušaj me za božjo voljo, preden to storiš. Poslušaj. Dozdaj nisem vedela, kako strahotno je to. Kako neumno sem govorila nocoj doma, ko so bili vsi tisti ljudje pri nas^ Tako me je razjarilo, kar je govoril moj oče, da sem res mislila, da bi mogla sama ustreliti moža, ki Je ovadil Franki ja. Toda to bi bil umor, Dan, natanko tako kakor vsak drug umor, In—" "O, k vragu!" je hlastnil Gallagher. "Dan," je šepetala, "tega ne smeš storiti, meni na ljubo ne. Ljubim te. Nikarl tega, meni na ljubo ne, in vse ti storim, kar zahtevaš od mene. Čutim, da aena-jaz vsega kriva." "Mary, ali me ljubiš?" je zašepetal Gallagher razburjeno hropeč ter jo ujel z obema rokama za desnico. Sklonil se je proti nji. "Reci še enkrat. Reci, da me ljubiš." Toda s čudno in nenaravno prisotnostjo duha sa je takoj odmeknll. Bal se je, da ne bi prišel mimo stražnik in ga videl. Solze so se točile Mary po licu. Ozrla se je od nJega proti vratom. Molčala Je. Gallagher se ja aklonil nazaj ter pozorno opazoval njen obraz. Gledal jo je izpod namršenih obrvi. U-stnice so mu bile čvrsto sklenjene. Celo nabrano. Bilo je, kakor da se bojuje z divjo strastjo, hkrati pa hoče po vsej sili z razumom misliti jasno in strnjeno. Hotel je prodreti v vzgibe njenega duha, da bi ga mogel premagati s svojim duhom. Želel si ga je osvojiti in podvreči, ter si njo narediti družico s svojimi |>ogojl. Dopovedoval je samemu sebi, češ kakor da dela to, da bi mu pomagala polastiti se moči. Branil se je priznati, da ga navdihuje strast. Strast je preziral. Molk je bil čisto poseben, napet. Mgry ae je tega zavedala. Gallagher ne. Nato je Mary Iz-prejavorlla. Naglo, ne da bi ga pogledal«. Go-vorifa je v razdraženem tonu. •Sprevi- me pri tej priči s tega kraja, Dan," Je rekla. "Bila sem blazna, da sem priši« s te-boj sem. Sploh nisem imela nikake pravice priti sem. |n če bi bil ti količkaj rahločuten, ne bi bil zahteval, naj grem. Kar sem ti rekla prej-I' o svoji ljubezni do tebe, ni bilo resnično. To sem rekla samo, ker sem te skušala pregovori-ti. d« ne bi umoril tistega moža. Prejšnje ča-*e. kadar nem čitala v časopisih, da m. koga ustrelili, se mi je zdelo, da je to prav, ali vse nekaj drugega Je, kadar stori kaj takega človek. ki gu poznaš. Tudi Frankle je ubil človeka Bog se ga usmili. O Iti,g, usmili se nas vseh." Zaplavala je v lahno histerijo. "Zakaj ne moremo živeti v miru? Zakaj moramo druK dru-gega pobijati ? Zakaj —,v "Pat! Bodi mirna. Bodi mirna." Ali ni to kruto, Dan T Spustila je glavo na roke. Telo s« ji je stresni« v tihem Ihtenju. \ Cellagher je sanjavo strmel vanjo. "Zdaj je ne bom motil," si je mislil, gična poaledica tega izbruha bo tale: njen d«h •e bo zasukal v drugi ekstrem, ako ostanem mi-T rMxdra,m • bi jo skušal preveriti, da imam prav. Njena groza in nje- sled se je ustavila, sedla ua ob cestni kamen — na tisti, kjer so na njem napisani kilometri — in si sezula čeveljček. Fantiček, no morahmugorčenje ae bo uneslo in zaspalo. . . . Potem se bo miselno vae drugače razgledala po ^ f*^!' svoji zagonetni okolici. Kadar se ji duh pre- l*topl1 bI,žda bi v,del> kHJ je drami in ji bo bister, kakoi^ po navadi, bo videla mene, ta kraj in kar se namerava z Gy-pom, v luči od nasprotne strani. Kadar ji bo duh taval okoli tega novega stališča, mi bo kaj lahko vplivati nanjo. Menim, da sklepam prav. To pravijo se je še vselej obneslo. Spominjam se boja, ki sem ga imel s Seanom Conroyem. Sicer so baje ženske psihološko precej različne od moških. Pa to moram tvegati.^Ce bi jo zdaj nadlegoval, bi bil to zame samomor. To drži. Vendar .. . Pri nji si nekako nisem samega sebe v svesti ... Ni, kakor z drugimi. In . . ." Zopet mu je zakipela strast. Brez misli je sedel ter se boril zoper njo s stisnjenimi dlanmi, z očmi na njenem sklonjenem tilniku. TRINAJSTO POGLAVJE T Ko je bil Gallagher iz preiskoval niče, je Mul-holland molče šel k klopi in sedel. Trije možje so stali nervozni pred mizo ter ga opazovali napeto, molče, kakor da je vsak njegov pregib zvezan z važnimi posledicami zanje. Vzel je tri vžigalice iz škatlice in jih položil na klop poleg sebe. Otipaval jih je počasi in skrbno, z resnim, zamišljenim obrazom, kakor natika star ribič pod občudujočimi pogledi skupine turistov vado irif-avoj trnek. Nato je izvlekel zaklepček in ga odprl. Eno vžigalico je pri rezal. Nož je spravil v žep.:—* Nato se j« nenadoma odhrknil s šumom^da je silno odmevalo po tišini. Oni trije so se zdrznili. Strahotna so se spogledali, kakor da s6 se drug drugega zalotili pri nespodobnem početju. - ' Mulholland je mirno vstal ter se jim približal s tremi vžigalicami na izprošeni dlani. Brez vsake besede je pokazel nanje. Dve dolgi in ena kratka. Vsi ao jih preiskali. V redu. Vsak je resno pokimal. Niti besede. Mulholland je pokimal in koračil na drugi konec sobe. Zdaj mu niso sledili z očmi. Tesnobno ao strmeli tla. Največji od njih je bil delavec na doku, po imenu Peter Hackett. Bil je svetlolas mlad hrust, slok, vpadlega obraza z zaspanimi modrimi Očmi in prijaznimi usti. Velike koščate roke mu je pokrivala gosta,,dolga bela dlaka. Stal je z rokami, prekrižanimi na prsih, z eno nogo iztegnjeno naprej, s široko odprtimi, pozornimi očmi, z nagubanim čelom. Imel jih je komaj dvaindvajset. Bilo je prvič, da ao ga izbrali za take vrste posel. Njemu je bilo to posebno tuje in zoprno, ker je bil dobra duš« in so ga imeli vsi radi po nabrežjih, koder je delal. Imel ni niti malo pojma o politiki ali ka-kršnembodi problemu razen nogometa, konjskih dirk in kvart, ki jih je metal ob nedeljah popoldne ob kanalu s svojimi pajdaši. Pri tej igri je često izgubil ves svoj tedenski zaslužek. Kadar je prišel ob takih prilikah brez penija k svoji mlitfli ženi, je najprej v napadu besno-sti plesal po kuhinji in morda to in ono razbil, grozeč se Kitty, da jo bo ustrelil v glavo, ako samo žugne. Nato ae mu je jeza nenadno raz-puhtela, da se je spuatil v krčevito Ihtenje. Med tem popadom je sedel poleg ognjišča z glavo v rokah, stokal in prosil. Kitty, naj mu odpusti, fcena mu je bila ob takih Izbruhih vsa srečna, ker so bili razburjenost takega prepira in Petrovi poljubi, ki ao ae potem zavlekli pozno v noč, dobrodošel presledek v topi enoličnosti vsakdanjega življenja dokerjeve žene, ki je morala čistiti, kuhati, prati in ravnati dvoje o-trok ob delavski plači. Peter ni imel prav nič domišljije. Nedosta-jalo mu je tiste tenke vesti in občutka za krivico, ki vleče večino blagih narav, kakršna je bila njegova, proti proletarskemu gibanju. Tudi ni bil iz snovi, ii katere je sgnetena druga vrsta organizatorjev. V organizaciji je bil kar zato, ker so bili drugi 'fantje* zraven in ker je fanatično častil zapovednika Dana Gallag-herja kot junaka. , Darta Flynna, drugega, je določila narava res za svobodnjaka. Mož, res ustvarjen, da koraka na čelu široke množice, srdito podira zapreke, burka leno životarjenje v čredi, peha s strahovanjem nezadovoljneža v delavnost, rojen z znamenjem na čelu, prekletstvo vsem neštetim bitjem, ki Iščejo venomer po vsaki coni pokoja in miru. Bil je uporen, mrkega lica, postave kakor hrastovo deblo skoraj na štiri ogle. (Dalje prihodnjič) Kamenček in čeveljček Nekje na cesti, kajpak na val-ni prometni cesti. Je sredi velike, vel i k ^nake družine kamenčkov ležal kamenček, ki bo o njem pripovedovala naša zgodbo. Bil Je priden, lep, majhen kam«»n*(»«•*a dne gova edina želja je bila. da bij** Jr I** zgodilo tiato. kar je ta-videl dosti, dosti sveta. da bi lah- ku dolgu pričakoval: odpotoval ko vae življenje potoval. Zla u-!i* Je pa hotela, da je moral j Bilo je p« takole. V največjem vsa otroška Jeta preležati med svojimi sorodniki na beli ceati in samo hrepeneti in gledati, kako vozovi, ljudje, avtomobili in mo-torji vozijo čezenj in izginjajo v daljavi. Ubygi kamenček ! ftolg<», dolgo je k a mra^ek premišljeval. kako bi tudi tam mogel potovati Skušal se je prilepiti med zareze velikega avtomo-bitskeg* kolesa Zaman/ Skušal našla v čeveljčku. Glej no, kakšen oster kamenček," je vzkliknila deklica, prijela kamenček in ga podržala med svojimi drobnimi prstki. "Stran ga vrzi!" ji je dejal fantiček. "Oh ne! Ne!" je tedaj milo zastokal kamenček. > ^ Otroka sta prisluhnila. De klica se je razjezila: "Kamenček kaj pa ti iščeš v mojem čeveijč ku? Čeveljček je hiša za mojo nogo. Samo moja noga sme stanovati v ojej. Ti si tako rekoč pritepenec, da veš! Oh, usmiljenje, lepa gospa, je še bolj milo zajavkal kamefi ček. "Tako rad bi videl svet, pa sem se vtihotapil v hišo vaše gospodične nožice, v vtU čeveljček Oh, vzemite me s seboj!" Deklica je imela zelo mehko srce. Ni mogla odreči kamenčku te mile prošnje. Vzela ga je dlan in mu dejala: "Dobro. Ce boš lepo priden, te bom vteknila v žep svojega plaščka in te bom vzela s seboj na žegnanje. Toda obljubiti mi moraš, da boš lepo priden in pameten." "Obljubljam, vse obljubljam! je navdušeno vzkliknil kamen ček. In že je zdrknil v mehk mračni žep dekličinega plaščka Priletel je med zelo pisano druščino. V žepu je deklica no-la oguljen gumb s svojega plaščka, svinčnik, prav tako krate kakor je bil kamenček sam, zr calce in košček radirke. Ti sta novalci dekličinega žepka niso bili posebno Veseli novega prišle ca. f "Kaj pa ti tukaj?" ga je vpra šal gumb, že na prvi pogled pu sto, zagrenjeno bitje. Nič čudnega, bil je tako oguljen, da je mo ral biti zmerom slabe volje. "Dovolite, da se vam predata vim, jaz sem kamenček," je vi ju dno dejal naš kamenček.« Priklonil se je, tedaj je pa v zrcalu zagledal samega sebe. Sil no se je prestrašil, saj se še ai koli ni bil videl v zrcalu. Misli je, da je zrcalo voda, kajti do tlej se je videl samo enkrat, in sicer v vodi, tedaj, ko se je sko-talil na breg nekega potočka in bi kmalu padel v vodo. Vode pa ni maral, ker je bila mrzla. Brr Plaho je potipal zrcalo in videl, da je trdo. To ga je pomirilo. | "Kamenček?" je tedaj začudeno vprašala radirka, ta je bila Se od vseh najbolj prijazna. "Od kod pa ste in kam greste?" Na žegnanje grem," je ponosno odgovoril kamenček. "Tudi mi gremo tja," je odgovorila ra ilirka, kajti ujela je nekaj besed svoje gospodarice. Svinčnik je pa takoj vprašal: "Ali imate potni list? Ali hočete, da vam ga napišem?" "Kaj ae pa ti siliš v ospredje ?" se je zadrla radirka, očitno sovražnica svinčnika, "samo poskusi pisati, te bom takoj zbri sala s papirja." Ubogi svinčnik je hitro umolk nil. Kamenčku se js zasmilil, toda ker se ni hotel nikomur v žepu zameriti, je lepo molčal. Dolgo so se vsi v žepu zibali sem in tja, dokler se deklica naposled ni Ustavila. Segla je v žep in poi skala med avinčnikom, zrcalcem, radirko in gumbom naš kamenček. Vzela ga je v dlan in pu dejala: ■"Vidiš, zdaj amo na žegnan-ju. Le ozrl se naokrog in poglej, kakšen je svet" Kamenček je bil kakor zača- trgu ob tisti cesti je bilo tisti dan ran N* le*nanju Je videl neAte-iegnanje. Med vozovi, med mo- lo nov'h *udta* ki se mu o njih škimi, med ženskami, med konji * **njalo ni: lesene ko- in med motorji, ki so hiteli nati-l,IJ€ n* ^lijaku, čisto podobne John J. Corson, član federalnega odbora aocialne zadčite. prevzeli njiju prostor. .Vse izhode so policijsko zastražili, igralec, ki je nastopal kot komisar, je velel z odra: "Nihče ?e sme it hiše! Storilec mora biti.še tu. Pobeg je nemogoč." Občinstvu je bilo vse to v veliko zabavo. Priznati sem moral, da je bil ta Kriminal v gledališču Nekj nemški novinar pripoveduje: Med mojim lanskim bivanjem v New Yorku so me ameriški J uvod v komedijo res originalen, prijatelji opozorili, da igrajo v S'tem se je pa prvo dejanje tu-gledališču Empire ta čas neza- di zaključilo. Nihče ni smel iz slišano napeto in izvirno krimi- dvorane. Okrepčila so ponujali nalno dramo, moram ai jo brezpogojno ogledati. Igra se imenuje " pri ^mer so uporabljali vse !,„,„„ „, „„.„„_. . . _ I pridobitve moderne kriminalisti-J P J ke- Potem je postalo »pet zelo Ll ^ IVS4er P"' veselo. GledalciVokoliških ložah .Tli 80 86 ™™»>Kitimirati. Ob4i„- ci°t? naravno ot^oUenov £ 8 »"S ^"J r0 -t™ s« A — Lo! foi? nu . A kot razbojnika. Ker ta gospod kar tako. Ob vratih .me je eden __A., • , iS rttJStt SL- =5 -"- kakšnega orožja. Prestrašil sem se in se rotil, da nlffiam nič takšnega pri sebi. Toda prisrčni smeh vseh okoli stoječih me je poučil, da so me potegnili še pred prjčetkom predstave ž enim izmed mnogih bluffov, ki jifi bo nudil nocojšnji večer. »Policisti so bili samo kostumirani igralci. Slo e za režisersko domislico, ki naj Ji občinstvo takoj spravila v potrebno duševno stanje. . V gledališču samem ni bilo nič posebnega videti. Udarec na gong, tema, zastor se je dvignil. Na odru je bilo videti popolnoma konvencionalno sobo. Dva nezanimiva igralca sta spravila s težavo vse prej kakor pomemben pogovor v tek, zdelo se je, da se bo razvila kičasta ljubezenska zgodba. Tako je šlo ne-kaj časa, razočaranje je raslo od minute do minute. Nenadno pa se je zgodilo nekaj, da so se vsi navzoči zdrzni-i. Zgodilo pa se ni na odru, tem več v neki loži prvega reda. Ne ca dama, ki je tam sedela, je za-vpila, da je šlo skozi mozeg. Vse se je obrnilo tja, nihče več se n; zanimal za to, kar se je dogajalo na odru. Iz raznih smeri je bilo slišati energični poziv: "Luč uč!" Po nekoliko trenutkih ve-ike zmešnjave se je dvorana res razsvet lila-^^^^^fl Izkazalo se je, da je bila dama v loži tudi igralka in de je zavpi a popolnoma v skladu s svojo vlogo. Ko so jo povprašali z o-dra. je dejala, da je začutila na tilniku nenadno mrzlo cev šamo- la, snel biserno ogrlicoTn izgini z njo za kulisp. Igralka v prvi parketni vrsti se je onesvestil In sedaj smo čakali, kako a bo igra končala. Ni se končali.! Oder je ostal prazen, čez nekaj časa pa se je za kulisami dvipfl krik: "Ustavite jih! Držite ta-tu! Policija!" ... Ta večer se je bilo namrei zgodiio nekaj nenavadnega: pravi newyorški gangstri so bili izkoristili ta večer za nezaslis*. no drzen rop. Sredi predstave m se pojavili s samokresi v rokak na odru, prekinili igralce v tekstu, zvezali so jih in sami v prvi parketni vrsti odnesli^pravo biserno ogrlico. Ta dama namrrf ni bila igralka ... Njena omedle-vica je bila pristna . . . Naključje pa me je privedlo k zadnji uprizoritvi te kriminalne igre, kajti newyorško policijsko ravnateljstvo je njeno nadaljnje | uprizarjanje prepovedalo. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajota dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje,, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ■ • ■ ' Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna.-r-Caaa šmarna, naljako delo prve mH 7-" Pišits po informacija na naslov: ^ SNPJ PRINTERY j 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Tel Roekweli 49*4 CHICAGO. ILLINOIS naroČite si dnevnik prosveto Po Sklepu 11. redne konvencije se lahko naroči na list Proarelo 1» prlAteje eden. dva. tri, itiri ali pet članov ii ene druilite k eni nsrof-"'"KJ'1*1 pro*™,» "t*"' *s vse enako, sa člane ali nečlane W.O« m en« etno nanrfnlno. Ker pa člani še plačajo pri asesmentu S 1.2S » tednik, ns jim ts prišteje k nsročnini. Torej sedaj ni vsroks. re*i. 4« js Iht predra« za člane SNPJ. -< Li*t Prosveta je vaša lastnini i> fotovo je v vsaki drušlnl nekdo, Iri M rad čital list vsak dan. lintu Prosveta )e: Za Združ. države in Kaaado. S4.SS 1 t*»lk i>............. 4.8S 2 tednika In........................j.m .1 tednike In..^................2.40 4 tednike hr.CT.................1.20 ft tednikov In......................ni* Za Cicero in Chiraso Je....t7.M 1 tednik In.............« *• 2 tednika in............5.1» 3 tednike in............ 4 tednike in............171 ft tednikov ia........... * Za Fvropo je............SS.SS Izpolnite «podnji kupon, prilošite potrebno vsoto denarja ali M«ney Order v pUmu In »i naročite Prosveto, Ust. ki je vaša lutaina PojMHiloi-V^lej kakor hitro ksteri teh članov preneha hiti «aa SNI J, ali če «e proneli proč od druiine in bo aahteval um nvoj IM ti«dnik, bode moral tinti član It dotične drutlne, ki Je Uko »kupn« naročena ns dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniU upravniitvu Itota, in obenem doplačati dotično vooto lintu P m* vele. Ako teas ne »tort, tedaj mora upravništvo inilati datum sa to vsoto naročniku. ki in s Kitajcem t žogo, šotor, kjer je bila ženska s brado in šo-f tor, kjsr je letala v avitku debele. debela kača. Kamenček Je pa-del na mehka, ilovnata Ua. Vea srečen ae Je zagledal V vaa U čudesa. saj revež ni slutil, da (»odo drugi dan šotore podrli m da bo ostal šs bolj sam. kakor js bil na veliki cesti, kjer Je imel vsaj ne-' kaj aorodstva.— -r g <1 % i PROSVKTA, SNPJ, 2Sft7W Uvrndale Ave, CfclfSfe, » PriMeno pošiljsm asročnin« aa liot Prosveto vnots S.......... l) lm*...........................m.......Cl. društva .......... Ns-lov .....................................v................ r lita vite tednik In aa pripišite k mofi naročnini sd sledečih člene* m«j# d milne: — \ * **.........................................čt društva št. *'* u •••.Cl. društva it. 4)............ ............................čl. društva Št. *>............................... ■(H .^ •"•••••••eesa m a a a • • • društva št Dr lava. Star