„ŽITO“ Ljubljana n.sub.o. Šmartin-ska 154 - TOZD BLAGOVNI PROMET Ljubljana n.sub.o. — TOZD GORENJKA Lesce n.sub.o. — TOZD IMPERIAL Krško n.sub.o. — TOZD MALOPRODAJA Ljubljana n.sub.o. — TOZD MLINI Ljubljana n.sub.o. — TOZD PEKARNA Kranj n.sub.o. — TOZD PEKARNA Krško n.sub.o. — TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DOLENJSKA n.sub.o. — TOZD PEKARNE Ljubljana n.sub.o. — TOZD PEKATETE Ljubljana n.sub.o. — TOZD PEKARNA Vrhnika n.sub.o. — TOZD RAZVOJ INŽENIRING Ljubljana n.sub.o. — TOZD ŠUMI Ljubljana n.sub.o. — TOZD TEHNIČNI OBRATI Ljubljana.n.sub.o. — DSSS - Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Janez Slovenc — Uredništvo: Živilski kombinat „ŽITO“ Šmartinska 154, tel. 41-673, int. 32 — Za delavce kombinata je GLASNIK brezplačen — Tisk: Tiskarna Kresija, Ljubljana, Adamič-Lund-rovo nabrežje 2 — Na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) daje sekretariat za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije na vlogo Živilskega kombinata ŽITO Ljubljana mnenje, da šteje glasilo „GLASNIK“ med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 1-2 Izdaja: Živilski kombinat „ŽITO“ 61000 LJUBLJANA Šmartinska 154 IZ VSEBINE: — Za enotnost, za solidarnost — Volimo naše delegate — Mi med seboj — Iz pravne službe — Rdeče in modre dovolilnice — Delovanje delegatskega sistema — Intervju — Zdrava rekreacija -fi 1)3 LIST IZ UREDNIKOVE BELEŽNICE ,\S^N £ s\& X&' SCN ^ X a \®'° . *\* x do'V s0 se tes^° %° 09XoS' 0(x^°CXV q\osXX°‘ ^ ' „\\> ° ,toe^e . ^V\e°' ^°S * o \ b*6^- * ' ,e 9X w "tv too. ° " v-.evt' ° ,v0\°\ %t\ce > Ao v,ese'\ • po^°' „ pe&c ,0v(xO> sVo°x 9 . c\ (edo>X 1o',e .«• A„ Acč® _ pt® ^\e9G V.o^ s' V\V' >Vo'J -lo4‘> "^eV>'e; u i.XV' ,, o*°' ..NC=< 'n „ A ^e\° „a^s® V xb^° nxV >°v ^°\ itoot sNO® oxe\o’ lo°' \o ,do\°' ,o\° ,9'°^ ^e '-^ \x^e' ,ve' d °° ls\®A°X > 9' ^ e.eV o l(we rt\tSO° sx\ ?Vsx'e \e rvoroi 5o\e \i eo®"' wVx 9' v.xe . N ■ x ?\sx'® „aA^e* 1X6 ‘"fo 4to»" V.°'eK° 0 se °d srtx° VxOXXX» „ poc %o •\Os'< .A*' 9° \|oč OB 8. MARCU Zopet se je obrnilo leto dni, odkar smo intezzivno pisali o dnevu žena, jim vse vprek čestitali k njihovemu prazniku. Vsi skupaj smo ob tem dnevu tudi nekoliko več razmišljali o njihovih velikih, pa tudi majhnih in vsakodnevnih problemih. Vendar smo kaj kmalu po tem datumu pozab ih na vse stiske rok, na vse izrečeno, tako da so se vse dobre želje in izrečene besede izgubile v sivini vsakdanjosti. Bojim se, da bo tudi letos tako. Vsaj priprave na ta dan, tudi na letošnje praznovanje, kažejo na to (to velja vsaj za našo delovno skupnost). Predvsem moški smo namreč razmišljali, kako bi vam, drage tovarišice olepšali ta dan, s čim bi vas najprijetneje presenetili? Priznati pa moramo, da vam kakšnega posebnega presenečenja res nismo pripravili. Zdi se mi, da vse dotlej, dokler se ne bomo vsi skupaj, ženske in moški, v polni meri zavedali, da so problemi, ki jih označujemo s problemi žensk, pa naj si bodo to veliki ali majhni, hkrati tudi družbeni problemi in da jih je kot take potrebno tudi reševati. To pa pomeni, da moramo v osnovi spremeniti naš pristop, da iz kampanjskega marčnega praznovanja preidemo v tekoče razreševanje vsaj tistih stvari, katere smo sposobni rešiti. To pa pomeni celovito zavzetost nas vseh. Pristop k vsebini problema, k racionalnosti in načrtnosti, pristop k uresničevanju zastavljenega cilja tega marčnega dne, ta pa je popolno samoupravna in ekonomsko politična, skratka celotna družbena emancipacija žensk. Ta cilj pa je za nas in našo jugoslovansko samoupravno skupnost še toliko bolj pomemben in objektivno lažje? dosegljiv, ker smo stopili po poti samoupravnih produkcijskih družbenih odnosov. Zato bi tudi v Žitu, majhnem delu te skupnosti, morali končno spoznati globalni problem naših delavk in celo vrsto drugih nič manj pomembnih težav, s katerimi se dnevno srečuje domala skoraj vsaka delavka posebej. Gre torej za to, da bi v tem letu s polno angažiranostjo družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb na osnovi analize pogojev, v katerih delajo in živijo naše delavke, končno le spoznali njihove socialne probleme ter da bi te probleme vsaj začeli načrtno reševati. Ob tem bi se vsi skupaj morali zavedati, da takšen pristop pomeni hkrati razreševanje skupnih zadev. To pa bi bila hkrati tudi najlepša čestitka vsem zaposlenim delavkam. V tej želji čestitam vsem ženskam tudi k letošnjemu dnevu žena. PEKARNE LJUBLJANA 4 glci/iiik cn o< p PO GLAVNI I J PLANSKO DIREKTOR ----1 --[ EKONOMSK: KJE SMO, KAJ DELAMO ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO, LJUBLJANA, ŠMARTINSKA 154, telefon: 41-673 n. c., telex: 31-681 YU ŽITO. TOZD BLAGOVNI PROMET, Ljubljana, Šmartinska 154, telefon: 41-673 n. c.; nabava: 43-060; prodaja; 43-804; zunanja trgovina: 44-193 Dejavnost: Nabava in prodaja vseh vrst surovin, embalaže in gotovih izdelkov za potrebe prehrambene industrije. TOZD GORENJKA, tovarna čokolade, Lesce, Alpska 45, telefon; 064 75-255. Dejavnost: Proizvodnja vseh vrst kakao-vih in drugih sorodnih izdelkov, nabava vseh vrst surovin, potrošnega materiala in osnovnih sredstev; prodaja vseh lastnih proizvodov; prevoz in distribucija vseh lastnih proizvodov, surovin in embalaže ter tehničnega materiala. TOZD TEHNIČNI OBRATI, Ljubljana, Šmartinska 154, telefon: 41-673. Dejavnost: Izvajanje poslov investicijskega in tekočega vzdrževanja strojev, postrojenj, gradbenih in elektro del pri realizaciji novih investicij, konstrukcijskih del, kakor tudi na adaptiranju in reševanju problemov proizvodnih kapacitet za potrebe TOZD v DO, proizvodnja in distribucija energetskih virov, izdelava remontov, montaže strojev in postrojenj, rezervnih delov, sklopov, orodja, konstrukcij in opreme za potrebe delovne organizacije in drugih, izvajanje ročnih in strojnih uslug drugim delovnim organizacijam ter servisiranje in popravila vseh vrst motornih in priključnih vozil domače in tuje proizvodnje, izdelava plastične embalaže za potrebe TOZD v sestavi DO in za druge. TOZD PEKARNA KRANJ, Kranj, Dražgoška 6, telefon: 064 22-572. Dejavnost: Proizvodnja in predelava pekarskih izdelkov; nabava in skladiščenje žitaric, mlevskih izdelkov, surovin, embalaže, tehničnega materiala, drobnega inventarja, potrošnega materiala in osnovnih sredstev; opravljanje voženj z motornimi vozili za svoje potrebe in uslužnostne za druge; prodaja žitaric, mlevskih in pekarskih izdelkov; skladiščenje in prodaja pecilnih dodatkov. TOZD MALOPRODAJA, Ljubljana, Gradišče 7-9, telefon: 20-477. Dejavnost: Nabava in skladiščenje vseh vrst prehrambenih artiklov in vseh vrst pijač in nabava tobačnih izdelkov; nabava vseh surovin embalaže, tehničnega materiala, drobnega inventarja, potrošnega materiala ter osnovnih sredstev; maloprodaja prehrambenih in konditorskih izdelkov, kruh, peciva in vseh vrst pijač; gostinska dejavnost, točenje vseh vrst pijač, kuhanje kave in prodaja tobačnih izdelkov. TOZD IMPER1AL, tovarna gumijevih bonbonov, Krško, Cesta 4. julija 86, telefon 068 71-755. Dejavnost: Proizvodnja žvečilnega gumija. TOZD PEKARNA KRŠKO, Krško, Cesta 4. julija 86, telefon; 068 71-332. Dejavnost: Proizvodnja kruha in testenin; proizvodnja peciva; trgovina na debelo z lastnimi proizvodi. TOZD MLINI, Ljubljana, Šmartinska 154, telefon: 41-673 n. c., 43-148. Dejavnost: Predelava vseh vrst žit v mlevske izdelke. TOZD TRIGLAV, Lesce, Šobčeva 15, telefon: 064 75-556. Dejavnost: Proizvodnja in predelava pekarskih izdelkov. 6 Rožnik TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DOLENJSKA, Novo mesto, Ločna 21, telefon: 068 21-574. Dejavnost: Proizvodnja in predelava pekarskih izdelkov, proizvodnja slaščičarskih izdelkov; nabava vseh vrst surovin, embalaže, tehničnega materiala, drobnega inventarja, potrošnih materialov in osnovnih sredstev; prevoz, distribucija in prodaja pekarskih in slaščičarskih izdelkov. TOZD ŠUMI, Ljubljana, Šmartinska 154, telefon: 44-166 n. c. Dejavnost: Proizvodnja vseh vrst bonbonov, desertov, čokoladnih proizvodov in ostalih konditorskih proizvodov. TOZD PEKARNA LJUBLJANA, Ljubljana, Šmartinska 154, telefon: 43-885, 43-832, 41-673 n. c. Dejavnost: Proizvodnja in predelava pekarskih, slaščičarskih in pecilnih izdelkov; distribucija in opravljanje voženj za lastno potrebo; prodaja lastnih izdelkov; nabava vseh vrst surovin, embalaže, tehničnega materiala, drobnega inventarja, potrošnega materiala in osnovnih sredstev. TOZD PEKATETE, Ljubljana, Šmartinska 154, telefon: 41-673 n. c. Dejavnost: Proizvodnja testenin. TOZD PEKARNA VRHNIKA, Idrijska 12, Vrhnika, telefon: 70-034, 70-051. Dejavnost: Proizvodnja in predelava pekarskih in slaščičarskih izdelkov. TOZD RAZVOJ INŽENIRING, Ljubljana, Šmartinska 154, telefon: 41-673 n. c., 44-001. Dejavnost: Raziskave in razvoj novih artiklov in tehnologij, izboljšava obstoječih tehnologij ter priprava investicijske in tehnične dokumentacije in izvedba teh programov. ZA ENOTNOST, ZA SOLIDARNOST! SKUPNI CILJI IN INTERESI DELOVNE ORGANIZACIJE Za nami je prvi del kovanja medsebojnih odnosov. Nadaljujmo, dokler je železo vroče! In kakšen je naš dogovor doslej? Namen združevanja dela in sredstev temeljnih organizacij je doseči in zagotoviti hitrejši razvoj temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote z dolgoročnim načrtovanjem dela proizvodnih temeljnih organizacij in izboljševanja ter izenačevanja delovnih in ži vije n j škili pogojev delavcev delovne organizacije. Skupne cilje in interese uresničujemo z dogovarjanjem in izvajanjem enotne poslovne politike delovne organizacije o temeljih plana razvoja delovne organizacije, združevanju sredstev za skupne investicije, o enotnem nastopanju na tržišču, o skupni raziskavi tržišča, o enotni uporabi sodobnih dosežkov tehnologij ter s tem zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delavcev na temelju vzajemnosti in solidarnosti pod pogoji dobrega gospodarjenja. Temeljne organizacije uveljavljamo skupne cilje in interese z urejanjem medsebojnih odnosov po načelu enakopravnosti in odgovornosti z izogibanjem dejanj, ki bi na katerikoli način prizadela škodo kateri izmed njih, delovni skupnosti ali delovni organizaciji. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN NJIHOV NAMEN V kakšne namene združujemo sredstva? Za skupna vlaganja za izvedbo investicij, v sklad skupne porabe, za dogovorjeni del rezervnega sklada, za pokrivanje izgub v poslovanju. Za sredstva skupnega sklada smo se dogovorili, da so pod temi sredstvi mišljena tudi sredstva za reševanje stanovanjskih potreb, družbene prehrane delavcev, organizacije letnih dopustov, rekreacijo in druge oblike družabnega življenja. USKLAJEVANJE PLANOV TEMELJNIH ORGANIZACIJ Temeljni pogoj — predpogoj načrtovanja delovne organizacije so letni plani temeljnih organizacij. Komisije za pripravo in izdelavo osnutka, sestavljena po delegatskem načelu, upošteva vse predloge in mnenja vseh temeljnih organizacij, jih uskladi ter o svojem stališču obvesti vse temeljne organizacije, ki sprejemajo usklajeni plan istočasno na referendumih. TEMELJNE ORGANIZACIJE SKUPNEGA POMENA Temeljne organizacije TOZD Blagovni promet, TOZD Razvoj-inženiring in TOZD Tehnični obrati opravljajo podobno kot delovna skupnost dejavnosti, namenjene za zadovoljevanje določenih skupnih potreb proizvodnih temeljnih organizacij. Njihove glavne dejavnosti, trgovina na debelo z živilskimi proizvodi na domačem in tujem trgu, raziskave in razvoj novih artiklov in tehnologij, izboljšava obstoječih tehnologij ter priprava investicijske in tehnične dokumentacije in izvedba teh programov ter priprava in izvedba tekočega in investicijskega vzdrževanja ter izdelava plastične embalaže za potrebe temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije, so takšnega pomena. Zaradi njihove narave bodo sklenile s proizvodnimi temeljnimi organizacijami samoupravne sporazume o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med temeljnimi organizacijami in temeljno organizacijo skupnega pomena. Svojo dejavnost pa bodo opravljale na temelju letnih planov proizvodnih temeljnih organizacij, v katerih bodo prenesle na temeljne organizacije skupnega pomena zaupana dela in naloge za vsako tekoče leto. Temeljnim organizacijam skupnega pomena nismo pripisali skupnega pomena v samoupravnem sporazumu o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo. Zakaj ne? In še vprašanje: TOZD Maloprodaja; z njeno dejavnostjo nabave in skladiščenja prehrambenih izdelkov, vseh vrst pijač in tobačnih izdelkov, surovin, embalaže, tehničnega materiala, drobnega inventarja, potrošnega materiala ter osnovnih sredstev, maloprodaja prehrambenih in konditorskih izdelkov, kruha, peciva in vseh vrst pijač. Mar ne bi morala ta temeljna organizacija predvsem prodajati naših izdelkov in šele nato širiti prodajni program z izdelki drugih delovnih organizacij!? glasnih 7 DELOVNA SKUPNOST Enak položaj kot temeljne organizacije skupnega pomena ima delovna skupnost, ki so jo temeljne organizacije ustanovile za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in drugih del skupnega pomena za vse temeljne organizacije. Dela in naloge bodo temeljne organizacije prenesle na delovno skupnost s planom temeljne organizacije, ki so ga dolžne sprejeti v mesecu decembru za naslednje leto. USKLAJEVANJE PROCESOV Skrb za izvajanje enotne poslovne politike je naložena glavnemu direktorju delovne organizacije. Pri opravljanju teh del in nalog mu bodo v pomoč predvsem direktorji sektorjev in vodje.služb v delovni skupnosti; še naprej pa bo usklajeval stališča prek oblike posveta individualnih poslovodnih organov temeljnih organizacij in delovne skupnosti. PRIDOBIVANJE DOHODKA Delavci temeljnih organizacij pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvari s prodajo proizvodov na domačem ali tujem trgu in drugim organizacijam združenega dela, z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku ter drugimi načini (regresi, dotacijami...). Zato bodo morale temeljne organizacije skleniti samoupravni sporazum o takšnih dohodkovnih odnosih, ki bodo temeljili na skupnem prihodku. Kadar temeljni organizaciji združita s posebnim sporazumom sredstva za novo naložbo, se dogovorita tudi o udeležbi na skupno ustvarjenem dohodku temeljne organizacije, ki investira, in o rokih vračila združenih sredstev. Delovna skupnost pridobiva svoj dohodek predvsem s svob odno menjavo, pa tudi z lastno dejavnostjo izven delovne organizacije. ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA Temeljne organizacije so dolžne vestno, skrbno in z vso materialno odgovornostjo izvajati skupno dogovorjeno poslovno politiko delovne organizacije in si pomagati po načelu vzajemnosti in dogovorjene solidarnosti pri doseganju skupnih ciljev in interesov. REŠEVANJE MEDSEBOJNIH ODNOSOV Notranja arbitraža, sestavljena iz petih razsodnikov, ki se izvolijo z liste delavcev, predlaga jo delavski svet delovne organizacije po predhodnem usklajevalnem postopku s temeljnimi organizacijami, poravnava in razsoja. V primeru, da ne pride do razrešitve, se lahko zadeva sproži pred sodiščem združenega dela. Vsebina samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo je osnova za medsebojne odnose. Odveč so večna sumničenja, obtoževanja, izsiljevanja, kot da nismo delavci iste delovne organizacije, temveč tujci, ki gledajo drug drugemu pod prste z večnim nezaupanjem o tem, da bodo prevarani. Namen našega dogovarjanja je bil in mora biti v slehernem trenutku iskanje vedno novih in boljših rešitev s strpnostjo, ne z zajedljivostjo in grožnjami. Vrsta izkušenj, pridobljenih na prehojeni poti, nam naj bo podlaga za razreševanje nejasnosti. Zastavimo vprašanje odkrito in naravnost. Vse dotlej bo temeljni akt le prečiščeno besedilo, lesiapir v naših predalih brez dolžnosti izvajanja. Začnimo, kjer nas čevelj najbolj žuli. Sredstva. Vprašanje se glasi — ali smo razčistili pomen njihovega združevanja, tudi na katerih področjih. In solidarnost? OPRAVIČILO! Zaradi časovne stiske je prišlo v redakciji časopisa do nekaj neljubih napak, kot je naprimer zamenjava slike pri predstavljanju naših TOZD, in še nekaj drugih. Bralcem se opravičujemo in prosimo za razumevanje. Mi med seboj Namesto uvoda. Misel moramo nadaljevati, povezati. Prepleta se skozi vrsto sestankov in vendar je nedorečena. Zakaj ni zaključka, nam ga preprečuje morda strah!? Toda, pred kom!? Naslov pove - medsebojni odnosi. Nujno je s takim načinom dela prekiniti. Ne zagotavlja pravilnih in pravičnih rešitev, kar povzroča negodovanje med delavci in nezdrave medsebojne odnose med njimi. Kakšno besedičenje, vseeno se izognimo izrazu ugankarstvo. K stvari! Povejmo, kaj nas teži. Naše delo in naši uspehi, ki se zrcalijo skozi skaljena občevanja. In vse dotlej bo tako, vse dotlej, dokler bomo organizacijo dela v kombinatu krojili, prikrojevali in ukrojili, kot je ne more niti najboljši modni kreator, da zadovolji vse OSEBNE INTERESE (na katerem mestu so interesi delavcev in delovne organizacije v celoti? ) in ŽELJE, ne da pri tem upoštevamo temeljno, delovne sposobnosti in delovno uspešnost (iz prakse - npr. to vsekakor ni pod planiranj e -z najrazličnejšimi izgovori in opravičili!) tistih, ki naj ta mesta zasedajo. Pri načrtovanju mora prevladati interes razvoja temeljne organizacije! Pravih poslovnih uspehov ne bo vse dotlej, dokler bodo posamezne delavce v večji meri kot delo zaposlovale nepomembne malenkosti. Iskanje rešitev v izjemah ali prikrajševanje delavcev, na vsak način pokrivanja poslovne izgube temeljne organizacije, ustvarja nasprotja, ki razkrajajo . . . V Žitu bo delavcem gorelo vse dotlej pod nogami, dokler ne bo razumevanja in podrejanja temeljni usmeritvi družbe, da delavec ne le USTVARJA dohodek, temveč da O NJEGOVEM RAZPOREJANJU TUDI ODLOČA! Kdor zaostaja, naj se umakne. Ne na svetniško mesto, zanj je potrebno mnogo več kot le delovne izkušnje, mnogo več -znanje, sposobnost, uspešnost. Modrost je spoznanje, da razvoj sledi naprednim idejam. Kdor se čuti pri tem ogroženega, se prelevi kaj hitro celo v nasprotnika. Navzkrižja so tu - ne delovna, temveč OSEBNA! Njihovo podpihovanje z zaupniki, obveščevalci, ki resnice ne poznajo, prispeva le k še hujšemu zaostrovanju. Na kakšen način se pridobivajo, naj razišče samoupravna delavska kontrola, njihovo napredovanje na boljše naj prepreči Zveza komunistov in sindikat. Nemogoče bo sicer živeti v prijetnem vzdušju. 8 glo/nlk MOJ POGLED NA SEMINAR V CERKNEM S predavanjem o dohodkovnih odnosih sem bil zadovoljen. Predavatelj nam je lepo prikazal dohodkovne odnose od začetka pa do danes in nam dal tudi smernice bodočih dohodkovnih odnosov ter delitev skupnega dohodka in osebnega dohodka. Zavedati se moramo, da je predavanje bilo le groba slika stvarnega dela, kajti če bi hoteli to temo podrobno obravnavati, bi bil čas celotnega seminarja premajhen. Precej je bilo povedano tudi glede planiranja, ter da je planirati treba na daljšo dobo, kot je npr. 10 let in več, to se pravi, da je treba planirati dolgoročno in celovito. Povedano je bilo tudi, da je pri nas samoupravni plansko-tržni sistem ter da je izhodišče ustvarjanja dohodka delavec, kateri ima tudi prek svoje TOZD pravico odločati o delitvi skupnega dohodka. Povedano je bilo tudi, kako se deli celotni dohodek. Veliko je bilo tudi govora o zakonu združenega dela. To predavanje bi želel delno iz svojega vidika primerjati s stvarnim delom in odločanjem v TOZD. To primerjavo bom skušal prikazati v sedanjem obdobju, ker sem o preteklosti seznanjen samo delno. Če bi začel pri planiranju, bi se z našim planiranjem v TOZD strinjal, čeprav planiramo na krajša obdobja (5 let), vendar se moramo zavedati, da se planiranje luksuznega blaga (smatram bonbone) razlikuje od planiranja blaga, ki je potreben vsakodnevno. Če gledamo, da je delavec izhodišče za ustvarjanje dohodka v TOZD, kar je popolnoma res, pa mislim, da je pri pravici o razporejanju dohodka le drugače, kot določa zakon, samoupravni sporazum in statut. Začel bi s celotnim dohodkom, od katerega odštejemo materialne stroške in amortizacijo ter tako dobimo skupni dohodek, od tega pa odštejemo še dajatve SIS in družbene dajatve - dobimo čisti dohodek. Ta čisti dohodek se deli na OD skupna poraba, rezerve ter plasmaje iz dohodka. Moje mišljenje je, da je delitve dohodka najbolj pereča stvar TOZD, kar se kaže tudi pri nezaupanju do DSSS, pri sestavljanju zaključnih in periodičnih obračunov. Popolnoma pa sem prepričan, da delavci v naši TOZD do sedaj niso bili pravilno obveščeni o delitvi skupnega dohodka. Zgodilo se je, da v 9. periodičnem obračunu nismo uresničili svojih ciljev, pa se slišijo govorice med delavci, da poslujemo z izgubo - podatki pa kažejo, da to ni resnica. Delavcem tudi ni dovolj objasnjeno stanje, da z delom dohodka odloča zakon. Delavcem je treba pojasniti, da iz bilance in dela ni razvidna popolna delitev in da se to lahko napravi samo z analizo; z analizo je treba priti pred delavski svet in zbor delovnih ljudi. Le iz analize je razviden finančni rezultat ter skupni dohodek in čisti dohodek. Prepričan sem, da bo na to tudi vplivala naša mladinska organizacija, obljubljam pa, da se bom pri tem tudi osebno prizadeval. Še enkrat poudarjam, da z nenatančnim informiranjem zavajamo DS in zbor delovnih ljudi. ŽE TRIDESET LET KRUH IZ KRANJSKE PEKARNE Tridesetletnico obstoja pekarne v Kranju je kolektiv praznoval že septembra lani, vendar pa ni nikoli prepozno, da se seznanimo z njihovim delom, napredkom in težavami. Iz majhnih pekarnic in slaščičarnic je pred tridesetimi leti nastalo podjetje Pecivo. Leta 1951 se je odcepila slaščičarska dejavnost in nastalo je podjetje Pekarna Kranj. Zmogljivosti so kljub prizadevanju delavcev postale premajhne, zato so leta 1961 začeli peči kruh v novi centralni pekarni. S proizvodnjo na enem mestu pa so prišli do problema razvažanja kruha, reševati so morali nove naloge in povečati prevozni park. Večletno uspešno sodelovanje z Živilskim kombinatom Žito je leta 1967 privedlo do združitve. Najprej so bili delovna enota, od 1974. leta pa temeljna organizacija združenega dela Tri zaporedne zlate diplome iz Beograda Razvoj pekarske tehnologije je tudi Kranjčane prisilil v rekonstrukcijo. Zdaj dnevno spečejo v pekarni okrog 12 ton kruha in 30 do 35 tisoč kosov drobnega peciva in žemelj in ga razvozijo na 120 mest. Njihov kruh jedo vsak dan celo v Beogradu. Do leta 1980 bi radi postavili novo pekarno, saj bo dosedanja postala premajhna in tudi lokacijsko neustrezna, prav tako je skladišče zastarelo. Načrtov torej ne manjka in zagotovo tudi volje za delo ne. Za dosedanje poslovanje pa imajo nedvomno veliko zaslug najzvestejši delavci. Lani so trije izpolnili dvajsetletno neprekinjeno delo v pekami, eden pa desetletno. Nagradcuza svojo zvestobo so prejeli Leopold Štirn, Anton Gorjanc, Pero Milojevič, ki so 20 let člani tega kolektiva, Jagica Kovačič pa 10 let. Čestitamo! NADLEŽNA SLIKA Žalostno. .. Kot je razvidno iz fotografije, je slikan mlin na Viru pri Domžalah in to tabla, ki označuje, da je v tej stavbi mlin Živilskega kombinata ŽITO Ljubljana. Neopazna tabla nikakor ni izjema med našimi oznakami po vsej Ljubljani in okolici. Na primer na Vrhniki je smerokaz, kje se pride do Žitovega mlina kos pločevine, pribit na kak meter in pol visok količek in popisan (popacan) z nekaj besedami. Ali pa več prodajaln v Ljubljani! V Gradišču tujec nikoli ne bo našel naše propagande, dokler se ne bo skoro zaletel v njena vhodna vrata. So pa seveda tudi dobro in okusno označene prodajalne in obrati, predvsem novejši. Na drugi sliki se lepo vidi, da voznik, ki išče naš mlin, ki je ob magistralni cesti Ljublja-na-Maribor, ne vidi nobene oznake, ki bi ga opozorila na bližino mlina. Po vsej verjetnosti bo zapeljal mimo in moral potem obračati in se vračati. To pa na tej cesti, ki je zelo prometna, ni ravno najlaže; to se je zgodilo tudi nam, ko smo bili prvič na Viru. Samo sto metrov pred našim poslopjem je prodajalna Emone, ki pa je zelo vpadljivo označena. Ne mislimo, da bi tudi mi morali imeti tako razkošne table in oznake (kar pa nikakor ne velja za naše prodajalne, ki bi morale biti bolj vpadljive) na tem in na podobnih proizvodnih obratih, malo spoštovanja do sebe in obenem do kombinata pa bi le lahko imeli! Prosimo tistega, ki se ob tem čuti odgovornega, naj pojasni, zakaj tako! Razlika je opazna SAMOUPRAVNA ODGOVORNOST USTAVNA IZHODIŠČA Uvodoma je treba ugotoviti, da ni lahko definirati pojma odgovornosti. Če želimo opredeliti samoupravno odgovornost, tedaj moramo izhajati iz samoupravljanja kot sistema, na katerem temelji združeno delo in ki opredeljuje samoupravni položaj in pravice delavcev v OZD. Vsebina nove ustave predpostavlja profil delavca, katerega samoupravna zavest je na taki ravni, da se ne postavlja vprašanje njegove odgovornosti v uresničevanju njegovih samoupravnih pravic in obveznosti. To izhaja iz opredelitve njegovega družbenoekonomskega položaja v združenem delu, ki naj mu omogoči popolnejše zadovoljevanje njegovih osebnih in družbenih potreb in možnosti, da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti. Iz tega razloga imajo dealvci v vseh oblikah združenega dela možnost ustvarjati dohodek, upravljati s sredstvi družbene reprodukcije ter enakopravno odločati o ustvarjenem dohodku. Kot samoupravljavec bi moral sleherni delavec uresničevati svoje samoupravne pravice in obveznosti odgovorno, brez prisile in sankcije. Samoupravljanje in samoupravna odgovornost si tedaj v praksi kot kategoriji združenega dela ne bi smeli nasprotovati. Ugotoviti pa je treba, da se v praksi vendarle delavec kot samoupravljavec ne obnaša vedno samoupravno, kar ima za posledico njegovo odgovornost. Pravni temelji samoupravne odgovornosti delavcev v združenem delu se odražajo v odgovornosti delavcev v uresničevanju njihovih samoupravnih pravic in obveznosti. Pogoje te odgovornosti določajo poleg zakona tudi samoupravni akti, ker je vsak delavec odgovoren za zavestno uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti. Odgovornost do dela konkretno opredeljuje zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, upoštevajoč pri tem družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu. Delavec je odgovoren za neizpolnjevanje obveznosti in za druge kršitve obveznosti v združenem delu, za katere se je skupaj z drugimi delavci dogovoril s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti. Če po svoji krivdi ali iz malomarnosti krši postavljene norme samoupravnega obnašanja, je zanje odgovoren. Vsekakor bi se morali zavedati pomena odgovornosti, ko s predpisi in splošnimi akti urejamo pravice, ki naj;,se uresničujejo, in ko si določamo obveznosti, ki jih moramo izpolnjevati. Odgovornost mora biti konkretna, kar tudi pomeni, da je sorazmerna pomenu pooblastil, ki jih ima posameznik in njemu zaupane pravice in dolžnosti ter njihov način izpolnjevanja v združenem delu. Zaradi tega uspoešnost odgovornosti ni odvisna le od precizne normativne regulative, temveč tudi od pobud in aktivnega delovanja delavcev pri uresničevanju odgovornosti v združenem delu. Ob koncu pa je treba ugotoviti, da je v naši samoupravni družbi možno uresničevati odgovornost z vsestransko angažirano aktivnostjo delovnega človeka pri nadaljnjem razvijanju neposrednega samoupravljanja, ker se bosta skladno s tem procesom dopolnjevala odgovorna osebnost delovnega človeka in odgovorna samoupravna delavna skupnost. Zato bi morah posvetiti večjo pozornost proučevanju odgovornosti v združenem delu in je ne bi smeli prepuščati stihiji. Večkrat je namreč slišati pritožbe, da ni odgovornosti ter učinkovitosti in reda. Odgovornost delavca v združenem delu je sestavni del njegovega položaja v nažem celotnem družbenoekonomskem in političnem sistemu, zato lahko ugotavljamo, da je sleherna klasična disciplinska odgovornost z njej ustreznimi disciplinskimi kaznimi že preživeta. Tako se nam pojavi odgovornost delavca kot izraz nove vsebine socialističnih samoupravnih družbenih razmerij ter afirmacije novih vrednot in socialistične etike. Ta etika je pogojena z večanjem delavčeve zavesti in njegove odgovornosti za svoje delo in upravljanje. Tako je funkcija odgovornosti delavca usmerjena k izgrajevanju vsestransko razgledanega človeka, zavestnega in samoiniciativno zainteresiranega za nova razmerja, napredek organizacije združenega dela v kateri dela, in družbe kot celote. Odgovornost postane kategorija, ki je zvezana z aktivnostjo delavca pri čemer sprejema posledice svojega dela in postopkov, ki nastanejo v zvezi s tem. V samoupravnih razmerjih se mora javljati odgovornost brez vsakega nasilja in brez kakršnekoli subordinacije delavca. GLAS Z ONE STRANI „Žito, Ljubljana, prosiml" Kolikokrat smo že slišali ta stavek, tako običajen, pa vendar nekako toplejši in bolj prijazen - domač se nam zdi. Alojzija Golob je v kombinatu že 15 let. Od prvega dne med linijami, številkami, klici, vezavami in odgovori. Kot sama pravi, je vedno dobre volje, saj tako mora biti, pravi, ljudi ne zanima moje osebno počutje in razpoloženje. Slaba volja ostane kar doma! - Koliko številk pa znate na pamet, da lahko vedno tako hitro vežete? „Tega pa še sama na vem. Verjetno pa jih bo kar več sto, tako Žitovih kakor tudi številke naših kooperantov iz drugih republik in seveda, vse.,važnejše splošne številke.*1 - Velikokrat se zgodi, da je številka centrale zelo dolgo zasedena. Ali to pomeni, da imamo premalo priključkov? „Ne! Vzrok temu je, da vsi kličejo na številko 41-673, ki je v telefonskem imeniku; le-ta pa ima samo štiri vhode. Poleg te ima centrala še šest številk, katerespa malokdo uporablja, ker za njih preprosto nesve. Jih bom kar naštela: 44-114, 43-052, 43-960, 43-530, 43-276, 43-386; na vse te številke se javlja centrala.** Na svojem delovnem mestu - Alije delo na telefonski centrali zelo zahtevno in naporno? „Prej bi rekla enolično kot pa naporno. In prav to najbolj utruja. Do pred leta in pol pa je bilo tudi veliko teže, saj se je stara centrala rada kvarila in ni bila tako pregledna kot je sedaj .ta, na kateri je veliko lažje delati.** - Kaj pa če se le kaj pokvari? „ Manj še stvari popravim kar sama, za večja popravila pa pokličem tovariša Seška ali pa pogodbeni servis.** - In kaj bi sporočili vsem, ki dan za dnem uporabljamo vaše „usluge“. ,,Predvsem malo več potrpljenja! Ni odvisno od mene, če neb morem takoj priklicati, recimo Lesce. Je pač zasedeno! Najbolj hvaležna „stranka‘* pa je nabava. Zelo so prijazni in potrpežljivi in nikoli še nisem prišla z njimi do .kratkega stika*, pa čeprav zelo veliko delam zanje!** Lojzki želimo še naprej veliko dobre volje in dobre zveze! Rešitev za matere brez varstva ALI JE DELOVANJE DELEGATSKEGA SISTEMA NA ZAČETKU? Z izvolitvijo delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v letu 1974 so se bistveno razširili temelji odločanja v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. V delegacije je bilo v celi Jugoslaviji izvoljenih več kot milijon delovnih ljudi in občanov. Izboljšala se je socialna sestava skupščin, dani so bili boljši pogoji za vpliv delovnih ljudi in občanov na sprejemanje skupščinskih odločitev. In še mnogo drugega. Tako so bili ustvarjeni boljši pogoji za uveljavljanje nove vsebine pri delu delegacij in skupin delegatov in pri delu skupščin družbenopolitičnih skupnosti. V nekaterih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih so delegatski odnosi že zaživeli. V njih delegacije skupaj s samoupravnimi organi in zbori delavcev ter ob organiziranem vplivu družbenopolitičnih organizacij in ob ustrezni pomoči strokovnih služb oblikujejo stališča in jih nato ustrezno posredujejo v skupščinah. V nekaterih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih - in teh ni malo - pa delegatski sistem ostaja na papirju. Delegati in delegacije se še vedno srečujemo s tehničnimi težavami in smo prepuščeni sami sebi pri oblikovanju stališč. Res pa je, da tudi sami nismo vselej naredili vsega, kar bi lahko. Zdaj v času evidentiranja možnih kandidatov za delegacije zbora združenega dela in delegacije samoupravnih interesnih skupnosti moramo izbirati res tistes kandidate, ki so pripravljeni delati in žrtvovati tudi kakšno prosto urico. Pri evidentiranju maramo upoštevati tudi socialno strukturo. Vsekakor ne smemo zanemariti zahteve, da so to pošteni delavci, ki imajo pravilen odnos do razvoja našega samoupravnega sistema. Našo konferenco delegacij sestavljajo delegacije TOZD Šumi, Pekarne Ljubljana, Maloprodaja s poslovalnicami na območju meščanske občine, Mlini in DSSS. Mi se ne moremo ravno pohvaliti s tem, da poglobljeno obravnavamo gradiva za seje občinskih skupščin, da izoblikujemo stališča, predloge, vprašanja. Ubadamo se četo z nesklepčnostjo, za kar ne vidim opravičila. Morda druge delegacije naših TOZD delajo uspešneje. Morda je vzrok za to, da ni vse tako, kot bi moralo biti tudi v tem, da se konference delegacij v praksi v preveliki meri osamosvajajo in se premalo povezujejo z delavci. Še manj pa lahko govorimo o povratnih informacijah. Gradiva za seje so še vedno zelo obsežna, dnevni redi imajo po 18 točk, seje so zmerom popoldne, vse to so razlogi, da vsega gradiva ni moč preštudirati, še prebrati ne. Vse to kaže, da delo delegata — ali vsaj predsednika — terja temeljito delo. Ne da se funkcije le sprejeti, potem pa nič delati. Prav tako statuti temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti niso ustrezno opredelili dela delegacij znotraj teh organizacij in skupnosti, zlasti ne dolžnosti in načinov sodelovanja z zbori delavcev in samoupravnimi organi. Še posebno velike težave imajo splošne delegacije. Razen tega samoupravne interesne skupnosti med seboj premalo usklajujejo delo. Delegacije so se pasivizirale in prenesle večji del bremena na vodjo delegacije oziroma na predsednika konference delegacij, ki se potem sam udeležuje sej skupščin posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Začetni premiki pri uveljavljanju delegatskega sistema so sicer spodbudni in predstavljajo dobro osnovo za njegovo nadaljevanje, o celoviti in popolni uveljaviti pa še ne moremo govoriti. Uveljavitev delegatskega sistema v temeljnih organizacijah in skupnostih seveda ni mogoče brez uveljavitve novih družbenoekonomskih odnosov, ki jih določa ustava. Vse to pa je zagotovo dolgotrajna politična naloga vseh organiziranih socialističnih sil naše družbe. RDEČE IN MODRE DOVOLILNICE Objavljamo navodilo za izdajanje privatnih (rdečih) in službenih (modrih) dovolilnic za izhode med rednim delovnim časom zaradi iskanja zdravniške pomoči. Zaradi enotnega kriterija v vseh sektorjih ob izdajanju dovolilnic za iskanje zdravniške pomoči daje DS DSSS naslednje obvezno navodilo, ki dopolnjuje 7. člen pravilnika o premakljivem delovnem času. Modre dovolilnice, na podlagi katerih ni potrebno žigosanje kartic ob odhodu in se odsotnost delavca priznava kot da je ta delal, izdajajo sektorji v naslednjih primerih: 1. za obiskovanje zobozdravstvene ambulante v Kolinski, 2. na podlagi napotnice za zdravnika -specialista 3. zaradi izvajanja predpisane zdravstvene terapije na podlagi izkaza 4. delavcu, ki išče nujno zdravniško pomoč 5. delavcu, ki je pozvan, da potrebuje zdravniško pomoč najožji družinski član (otroci, zakonec). Vodja službe je dolžan preveriti resničnost morebitnega telefonskega poziva. Pod točko 4) smiselno velja določilo 51. čl. SS o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. V vseh drugih primerih iskanja zdravniške pomoči, za druge zdravniške preglede in izvide se izda rdeča dovolilnica — privatni izhod - na podlagi katere se odsotnost ne šteje v delovni čas in jo je potrebno nadomestiti. NAGRAJENCI V TOZD PEKARNE LJUBLJANA Za svoje zvesto delo celih dvajset let v TOZD Pekarne Ljubljana sta bila nagrajena dva delavca, in sicer Jože Vrabelj iz pekarne na Šmartinski, iz pekarne na Samovi pa Stane Fišer. Za desetletno delo v tem kolektivu pa so prejeli nagrade naslednji: Alojz Jordan, Mihela Plemenič, Budimir Popovič, Peter Ritmanič, Nada Sladojev, Dušan Vujisič, Hamida Begič in Franjo Šlat. Vsem iskrene čestitke in še veliko uspehov v kolektivu! Tov. Kosovel je vodil kolo. Ide Tito Nekaj jubilantov preko Romanije ... BODIMO ČLOVEKU ČLOVEK! Tako! Leto, ki je minilo, nam ni prineslo vsega tistega, kar smo si lani ob takem času želeli. Tu ne mislim na poslovne in delovne uspehe, ampak na medsebojne odnose, ki so bili takšni, da nam nikakor niso mogli biti v ponos ali zadovoljstvo. In namesto da bi se stanje popravilo, se jesše poslabšalo. Čemu je tako, na tem mestu ne bomo razrešili ali spremenili, kar tudi ni namen tega pisanja. Radi pa bi opozorili na nekaj nepravilnosti, ki to stanje pogojujejo in kot take zahtevajo grajo in premislek obenem. Namesto, da bi bili samokritični, smo samo kritični in včasih celo zlobni, sejemo razdor, kažemo na sodelavčeve morebitne napake in nepravilnosti, ocenjujemo njegovo osebno življenje, sami pa se seveda posipamo s pepelom. Če pa o nekom ne moremo najti teme za „obiranje“, si jo pri kavici hitro izmislimo, oblatimo tistega ali tisto s kakšno kleveto in potem to prodajamo kot informacijo, ki je prišla iz zanesljivih virov, pa se je vendar ne upamo ponoviti pred tem človekom, če nas le-ta prime za besedo. Slišati je bilo, da se Janez in Micka ločujeta, pa čeprav v resnici živita v sredčnem zakonu; tajnica se gotovo ljubimka s svojim šefom, saj sem ju videla, da sta šla samo pet metrov narazen po stopnicah — zadosten razlog, da ju proglasimo za ljubimca! V kombinatu so ljudje, ki bi morali biti s svojim delom še kako opazni, morali bi reševati velike probleme ljudi samih, pa skoro ne delajo drugega, kot intrigirajo med sodelavci, obenem pa se sami kažejo kot največje „delavce“. Taki bi se morali vprašati, za kakšno delo so plačani, ne pa da si osebni dohodek ,,nomerirajo“ s tem, koliko prepirov bodo povzročili v enem mesecu! Kako naj dosegamo boljše delovne uspehe, če pa s sodelavci, s katerimi združujemo delo, tudi govorimo ne, ali pa jim celo nagajamo pri opravljanju njihovega dela? Saj s tem vendar pada kvantiteta in kvaliteta dela, s tem pa neposredno trpe tudi naši žepi. Včasih pride tako daleč, da zbadamo in onemogočamo sodelavce, ki so pripravljeni delati in pomagati samo zato, ker bi njihov boljši delovni učinek pokazal našo nedelavnost in nemoč. Sedaj se vprašajmo - ali so nekateri med nami fes taki, da se sami lahko postavljajo v vlogo razsodnikov, tožil- cev in branilcev obenem pa ni nikogar, da bi jim stopil na prste, da bi enkrat za vselej nehali povzročati razdore med delavci? Kombinat je v tem trenutku v obdobju velikih sprememb (upajmo, tudi izboljšav) in potrebuje enotnost bolj kot kdajkoli prej, saj bomo morali vsi mi preboleti vse otroške bolezni, ki 9lci/nik 11 jih prinaša nova reorganizacija in novi zakon o združenem delu in še kup drugih nalog, ki nas čakajo v bližnji prihodnosti. Bodimo pošteni dmg do drugega in do sebe in poskušajmo v letošnjem letu biti boljši! PRIDOBIVANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA POJEM CELOTNEGA PRIHODKA Zakon o združenem delu uvaja namesto dosedanjega pojma celotnega dohodka nov pojem celotni prihodek. Celotni prihodek temeljne organizacije (104. člen) sestavljajo prihodki, ki jih delavci temeljne organizacije pridobijo (60. člen): 1. prodaja proizvodov in storitev 2. udeležba pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev (skupni dohodek in skupni prihodek) 3. svobodna menjava dela 4. kompenzacije, regresi, premije, dotacije ali na drugi podlagi, določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom 5. amortizacija po minimalnih stopnjah (106. člen) 6. materialni stroški (105. člen) 7. — obveznosti do izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva itd. — obveznosti za zagotovitev socialne varnosti delavcev — obveznosti, določene z zakonom za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb — obveznosti do delovnih skupnosti v DO ali drugih OZD — izdatki za ohranitev, zboljšanje in varstvo človekovega delovnega in življenjskega okolja 8- — članarine oziroma prispevki gospodarskim zbornicam in drugim splošnim združenjem OZD — izdatki za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito — izdatki za amortizacijo nad minimalnimi stopnjami — denarne kazni za gospodarske prestopke in prekrške, upravne takse in sodne stroške — premije za zavarovanje družbenih sredstev — izdatki za izpolnitev z zakonom določenih obveznosti oziroma obveznosti, prevzetih s samoupravnim sporazumom ali pogodbo 9. osebni dohodki (115. člen) 10. razširjena reprodukcija — akumulacija (119. in 120. člen) 11. sredstva rezerv (121. člen) 12. skupna poraba (117. člen) 12 QlO/flik 2 SHEMA PRIDOBIVANJA IN RAZPOREJANJA DOHODKA Praviloma je v interesu temeljne organizacije, da iz leta v leto dosega večji dohodek, kot ga je leto poprej. Ker je velikost dohodka v tekočem letu odvisna od načina in pogojev pridobivanja dohodka ter od razporejanja in gospodarjenja z dohodkom, doseženim v preteklem in tekočem letu, ni odveč, če si po-bliže ogledamo tudi shemo pridobivanja in razporejanja dohodka ter navedemo bistvene razlike v odnosu na dosedanji sistem: SHEMA PRIDOBIVANJA IN RAZPOREJANJA DOHODKA TOZD CELOTNI PRIHODEK 60. čl. ZZD DOHODEK 101«., 110. čl . ZZD ČISTI DOHODEK 114. 51. ZZD 8 V DELAVSKI ENOTNOSTI JE BIL OBJAVLJEN ČLANEK: >0 IMPERIALU« Obiskali smo IMPERIAL, temeljno organizacijo združenega dela ŽITO v KRŠKEM, v mestu s starodavno tradicijo, ki se pripravlja na praznovanje 500-letnice obstoja. In med podjetji, zaradi katerih postaja Krško vse močnejše industrijsko mesto, je tudi IMPERIAL, temeljna organizacija združenega dela ljubljanskega Žita Zametki tega podjetja segajo v konec preteklega stoletja, v obdobje poburžo-aznih revolucijsv Franciji, ko je oblast pregnala redovnike trapiste iz Dombe-sa. Beguncem je nudila stara Avstrija zatočišče in kmalu so se pojavili v Rajhenburgu, današnji Brestanici. Že leta 1888 so začeli graditi tovarno in pred koncem stoletja začeli v njej izdelovati čokolado in razne likerje. Za takratne čase proizvodnja ni bila majhna, saj so izdelali po 200 kg čokolade in 700 litrov likerjev dnevno. V prvi svetovni vojni je pomanjkanje surovin seveda ustavilo proizvodnjo, po vojni je delo spet steklo in se je proizvodnja dvignila na 500 kg čokolade dnevno. Tovarna pa ni obratovala med drugo svetovno vojno. Po nacionalizaciji leta 1947 in po preselitvi v druge prostore pa je dvignila proizvodnjo na kar 2000 kg kakavovih proiz-odov in 2500 litrov likerjev dnevno. Kasneje je proizvodnjo likerjev zamenjala proizvodnja fondant izdelkov, te pa še kasneje krem čokolada. Zgodovina prvič omenja Krško že leta 895, čeprav najdbe pričajo, da je tod živel človek že v predzgodovinski in pozneje v rimski dobi. Krško je v 14. stoletju trg, od leta 1477 pa mesto. Tu je na primer 1573. leta baron Tum s pomočjo Uskokov potolkel kmečke puntarje, v teh krajih je še do leta 1862 uspevalo savsko brodarstvoitd. Zaradi nerentabilnosti je podjetje proizvodnjo ukinjalo in leta 1967, torej pred desetimi leti, kupilo prvo linijo za proizvodnjo žvečilnih bonbonov. V tem času je bila razdrobljenost slovenske konditorske industrije velika in stihijski način proizvodnje že nemogoč. Podjetja Šumi Ljubljana, Gorenjka Lesce in Imperial Krško so videla izhod samo v integraciji. Tri leta pozneje jih najdemo združene z Živilskim kombinatom ŽITO. S tem pa so bili uresničeni pravi pogoji za tehnološko in proizvodno enoto organizirano slovensko konditorsko industrijo. Danes je TOZD IMPERIAL — tovarna za proizvodnjo gumijevih bonbonov po količini, asortimentu in kvaliteti vodilna proizvajalka gumijevih bonbonov v Jugoslaviji. In če seapovrnemo nazaj v leto 1970, v čas združitve z Žitom, predstavlja to obdobje mejnik in prag, ki ga je IMPERIAL prestopil na poti k napredku. Združitev in razdelitev nalog med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela so prispevali, da je IMPERIAL nizal uspehe iz leta v leto. V naslednjih petih letih se je celotni dohodek povečal za 548 %, ostanek dohodka za 324 %, fizični obseg proizvodnje za 239 %. Pri tem se je število zaposlenih povečalo za 63 %, izvozne količine pa za 29-krat! Prav tako je potekalo poslovanje tudi lani in se nadaljuje v letošnjem letu, ko podjetje beleži rast vseh dejavnosti. Podatki pa dokazujejo preprosto ugotovitev, tisto, kar so nam povedali v tovarni, da namreč praktično nimajo zalog v skladižčih in da bi lahko prodali doma in v tujini še več, če bi jim to dovoljevale zmogljivosti, ki jih izkoriščajo do skrajnih meja. In vendar teži IMPERIAL naprej, delovni kolektiv želi do leta 1980 znatno povečati fizični obseg proizvodnje, hkrati pa tudi izvoz. To pa bo možno seveda samo s povečanjem proizvodnih zmogljivosti. Zdaj že gradijo nove objekte za proizvodnjo žvečilnih bonbonov, dosedanje proizvodne prostore pa bodo uporabili za pomožne dejavnosti. „Selitev“ proizvodnje je bila predvidena v decembru in delovni glo/nik 13 kolektiv, ki se zaveda te velike akcije, se je samoiniciativno odločil, da bo učinke svojega dela, opravljenega v 10 prostih sobotah, podaril v korist poslovnega sklada in tako doprinesel še svoj osebni delež za hitrejši razvoj. Med prihodnje načrte srednjeročnega programa pa sodi tudi izgradnja nove pekarne na področju brežiške občine, ki bo s kruhom in pecivom oskrbovala 55 do 60 tisoč prebivalcev. Temeljna organizacija. IMPERIAL je na pragu novih uspehov. Hkrati pa je dober primer, da delovni kolektiv, ki je samoupravno trdno organiziran, zmore premagati prenekatero oviro in tako uresničiti načrte v korist vse naše delovne skupnosti. EVIDENTIRANI KANDIDATI ZA DPO V TOZD TRIGLAV V temeljni organizaciji združenega dela Triglav v Lescah potekajo v tem času kot tudi povsod drugod, intenzivne priprave na voltive v letu 1978. Priprave potekajo za vse DPO in samoupravne organe v TOZD. V teh pripravah ima tudi mladina važno vlogo. Potrebno je bilo organizirati evidentiranje možnih kandidatov. Pred kratkim smo na nivoju sindikata razpravljali in dokončno evidentirali vse možne kandidate za vse družbenopolitične organizacije v TOZD Triglav. Glede prisotnosti mladih med evidentiranimi kandidati smo pri nas lahko zadovoljni, čeprav smo v pripravah imeli precej težav. Po mojem mnenju je v naši TOZD še vedno precej nezaupljivosti v nas mlade, pa čeprav se precej trudimo, da ne bi bilo razlik v kvaliteti dela med starejšimi in mladimi. Na sestanku sindikata smo se domenili, da delovne skupine, ki smo jih tam določili glede na proces dela, med seboj določijo, kateri izmed evidentiranih kandidatov iz njihove skupine pride v ožji izbor in se le-temu izda zaupnica za zastopanje v DPO in sicer eni za OOS, drugi za DS itd. Zavedamo se, da se mora mladina aktivno vključiti v priprave na volitve. Mislim, daje naša OO ZSMS na tem področju dovolj delavna. NASVET ZA VSE, KI BODO ZIDALI IZ PRAVNE SLUŽBE Če ste se odločili zidati Morda razmišljate o gradnji svoje hiše, pa ne veste, kje bi se lotili stvari. V pravni službi so nam pomagali in pripravili naslednjo informacijo o postopku, ki je potreben za pričetek zidave. POSTOPEK ZA PRIČETEK ZIDAVE — INDIVIDUALNE GRADNJE Za pričetek zidave mora imeti individualni graditelj: — zemljišče z lokacijsko odločbo — glavni projekt z gradbenim dovoljenjem — potrebna finančna sredstva ZEMLJIŠČE si pridobi: — z lastništvom ali dedovanjem — z nakupom na licitaciji pri pristojnem organu na skupščini — z neposrednim nakupom LOKACIJSKO ODLOČBO si pridobi: — lokacija za zidavo je mogoča samo na zemljišču, ki je urbanistično urejeno — na obdelanem urbanističnem področju na podlagi lokacijske dokumentacije Lokacijska dokumentacija, ki jo izdela Urbanistični zavod ali pristojni organ, pooblaščen s strani občine, vsebuje: — obseg ter opis gradnje zarisanimi primarnimi vodi — soglasja vseh komunalnih podjetij k lokaciji. — Lokacijska dokumentacija se v 4 izvodih predloži na oddelek za gradbene in komunalne zadeve pri pristojni občini skupaj s potrdilom o pravici uporabe zemljišča, ki se dobi v zemljiški knjigi ali pri pristojnih občinskih organih. — Oddelek za gradbene in komunalne zadeve razpiše lokacijski ogled. O ogledu se sestavi zapisnik. Na podlagi ugodnega (pozitivnega) lokacijskega ogleda izda pristojni organ lokacijsko dovoljenje. GRADBENO DOVOLJENJE: Nihče ne sme zidati brez gradbenega dovoljenja. Za to dovoljenje se zaprosi pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve pristojne občine. Vlogi je treba priložiti 4 izvode glavnega projekta, odločbo in pravico o uporabi zemljišča. Glavne projekte lahko izdela samo pooblaščena gospodarska organizacija — projektivni biro. H glavnemu projektu morajo biti izdana soglasja kot k lokacijski odločbi. Graditelj je dolžan prijaviti začetek zidave in nadzornega organa na inšpekcijske službe pristojne občine 8 dni pred pričetkom del Nadzornik je lahko samo strokovnjak s pooblastilom. Po končani zidavi mora zaprositi za tehnični pregled pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve na občini. Prošnji za TEHNIČNI PREGLED mora graditelj priložiti: - izjavo dimnikarskega mojstra, da so dimniki v redu - soglasje sanitarne inšpekcije k zgrajenemu objektu - soglasje požarne varnosti in - potrdilo o ničenju električne instalacije. Da bo delo teklo hitreje FINANČNA SREDSTVA graditelj pridobi na več načinov. Upravni organ razpiše komisijo za tehnični pregled. Po uspešnem tehničnem prevzemu izda pristojni organ uporabno dovoljenje. Z UPORABNIM DOVOLJENJEM graditelj zaprosi za hišno številko in vknjižbo stavbe v zemljiško knjigo. V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH -9. MARCA, V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH- 12. MARCA! V naslovu sta datuma letošnjih volitev, ker volimo delovni ljudje ne le kot delovni ljudje, temveč tudi kot občani, krajani krajevne skupnosti, v kateri imamo stalno prebivališče. Ni odveč, da si v času stopnjevane predvolilne dejavnosti prikličemo v spomin potek volilnega postopka, katerega deli, evidentiranje, predkandidiranje in kandidiranje so enako pomembni, mnogo bolj kot glasovanje, ki je le še potrditev naših želja in interesov. Vseskozi smo iskali delegate, ki bodo resnično zastopniki naših interesov, da se bodo zanje borili in jih uveljavljali v sredinah, v katerih jih bomo volili. Zato smo upoštevali sleherno pobudo posameznika, samoupravnega organa, delegacij, družbenopolitičnih organizacij ter društev in njihovih organov, in jih obravnavali na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah in na zborih občanov v krajevnih skupnostih. Z evidentiranjem smo možnemu kandidatu izkazali družbeno priznanje za dosedanje delo ter hkrati izrekli zaupanje za bodoče ter mu ustvarili možnost za nadaljnje sodelovanje v kandidacijskem postopku. Izvršni odbor sindikata v temeljni organizaciji oziroma krajevne konference socialistične zveze v krajevni skupnosti sprejmeta sklep o sklicu temeljne kandidacijske konference in iz vrst evidentiranih kandidatov oblikujeta predlog možnih kandidatov, ki ga posredujeta v obravnavo in dopolnitev zborom delovnih ljudi oziroma zborom občanov. Na temeljnih kandidacijskih konferencah se na temelju sprejetega poslovnika za delo temeljne kandidacijske s konference opravi kandidiranje delegatov. Kot delovni ljudje in občani predlagamo delegate za delegacije temeljnih organizacij oziroma krajevnih skupnosti, kot člani družbenopolitičnih organizacij kandidate za delegatesdružbenopolitičnih zborov skupščin družbenopolitičnih skupnosti, prek svojih delegatov pa tudi kandidate„za predsedstvo SRS, člana predsedstva SFRJ iz naše republike in delegate za zvezni zbor skupščine SFRJ. V samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij in delovne^ skupnosti, statutih, smo se odločili, katere od v zakonu predvidenih delegacij,bomo volili. Ali splošno, posebno ali združeno. O vrsti delegacije smo se odločali na temelju svojih interesov, števila delovnih ljudi, razčlenjenosti delovnega procesa in drugih posebnih okoliščin. Za splošne delegacije smo se opredelili tam, kjer ni bilo pogojev za posebne ali združene delegacije, pri tem pa smo upoštevali tudi zakonske zahteve, da mora imeti splošna delegacija najmanj devet, posebna delegacija najmanj pet in zdmžene delegacije najmanj sedem delegatov. Pri izbiri delegatov vsekakor nismo zanemarili dosedanjih delegatskih izkušenj iz delegatskih razmerij. Zastopali nas bodo delegati, ki bodo uveljavljali naše interese v sredinah, v katere smo jih delegirali ter s tem ustvaijali ■ ugodnejše pogoje za reševanje naših vsakdanjih potreb! 9. MARCA in 12. MARCA VOLIMO NASE DELEGATE! Nadaljujemo z objavljanjem pomembnih dogodkov iz zgodovine KPJ. 1922 7. JANUARJA - Na konferenci predstavnikov reformističnih sindikatov v Beogradu je osnovan „Glavni radnički savez Jugoslavije11. 15. FEBRUARJA - V Zagrebu je začela izhajati „Borba“, list KPJ. Leta 1929 ga je policija prepovedala. 25. JANUARJA - V Beogradu se je po neuspelem atentatu na kralja Aleksandra Karadordeviča začel proces proti 33, ujetim članom KPJ. 3.-17. JULIJA - Na Dunaju je bila prva važna konferenca KPJ. Konferenca ni v najbolj vitalnih vprašanjih zavzela pravilnega stališča. 20. AVGUSTA - V Ljubljani je bila konferenca SKOJ, na kateri je obsojena teroristična tendenca, likvidatorstvo in oportunizem ter iznesena potreba izgradnje čvrstega ilegalnega aparata SKOJ. 24. DECEMBRA - Na plenumu KPJ je odločeno, da se osnuje legalna delavska partija, ki bi pod ilegalnim vodstvom KPJ omogočala širše povezovanje kmečkih in delavskih množic. V Zagrebu je osnovana Rdeča pomoč, z nalogo, da pomaga preganjanim komunistom in njihovim družinam. 1923 12.-14. JANUARJA - Z odlokom KPJ je bila v Beogradu ustanovna konferenca Neodvisne delavske partije Jugoslavije v prisotnosti 76 delegatov. Na konferenci je sprejel program in statut, državna skupščina in centralni odbor partije z nalogo, da olajša ilegalno delo KPJ. 9.-12. MAJA - Na Dunaju je bila druga konferenca (državna) KPJ. Na konferenci sta se pokazali dve smeri: ena okrog Sime Markoviča in opozicija v KPJ, odnosno leva in desna frakcija. 25. -26. JULIJA - Na drugi konferenci SKOJ so obsodili frakcijo. 5. AVGUSTA - V Beogradu je bil osnovan centralni sekretariat žensk, kjer so izdelali začasni statut in začeli z ustanavljanjem organizacije žensk. 1924 1.-4. JANUARJA - V Beogradu je bila tretja konferenca KPJ. Konferenca je zavzela marksistične smernice, ki jih je izdelala levica. 12. JULIJA - je bila prepovedana NDPJ, SDMJ ter začasno tudi neodvisni sindikati. 1926 17.-22. MAJA - V prisotnosti 48 delegatov in članov izvršnega odbora in predstavnikov Komunističnesinternacionale je bil na Dunaju tretji partijski kongfes. Na kongresu je na pobudo kominterne sklenjeno premirje med levo in desno frakcijo. Sprejet je bil statut KPJ in stališče do nacionalnega vprašanja. JUNIJA - V bližini Guštajna je bil tretji kongres SKOJ. 1928 25.-26. FEBRUARJA - Na osmi konferenci zagrebške partijske organizacije je Josip Broz Tito ostro nastopil proti obema frakcijama in dejal, da je njihovo delovanje škodljivo. Večina delegatov je podprla njegovo izvajanje in Tito je bil izvoljen za sekretarja. Kako si nekateri predstavljajo Skupne službe PRIPRAVE NA VOLITVE V TOZD ŠUMI Tovariš Bojerman nam je nakazal smernice, ki so potrebne za priprave na volitve in pri tem posebno poudaril vlogo mladine. Prva faza priprav na volitve, ki je nedvomno najvažnejša, jes evidentiranje kandidatov za samoupravne organe v TOZD. Komisijo, kateri je zaupano to delo, mora sestavljati: 1. predstavnik ZK 2. predstavnik ZB 3. predstavnik OOS 4. predstavnik OO ZSMS 5. predstavnik DS. Ta komisija sestavi kandidacijsko listo predlaganih kandidatov, ki so jih predstavniki evidentirali in predlagali iz svoje sredine. Kandidatna lista v našem TOZD je že sestavljena, vendar mladina pri tem ni sodelovala, ker ni bila obveščena. Ob pregledu kandidatne liste sem opazila, da je na njej tudi nekaj članov organizacije ZSM naše TOZD; ob tem se sprašujem, kdo je te mladince predlagal (predsedstvo OO ZSMS TOZD „Šumi“ jih ni!), ah pa to mogoče kaže zaupanje mladini? So ti mladinci postavljeni glcuntti na prava mesta, je bila evidentacija sploh izvedena? Pri tem je treba povedati, da do takšnih anomalij prihaja zaradi slabe povezave med organizacijami v sami TOZD, predvsem med OOZSM in OOS. V samem Šumiju doslej tega ni bilo. Mnenje mladine je, da sindikat misli, da je mladina prisotna samo tako, da naj organizira razne proslave, zbore, ureditve spomenika... na svoje sestanke pa mladine ne vabi. VEDNO PRIPRAVLJENI DELOVANJE CIVILNE ZAŠČITE V TOZD PEKARNE Člani civilne zaščite naj bi se iz dneva v dan izobraževali in se praktično pripravljali, da bi branili svoje podjetje v primeru zračnega ali kakršnegakoli drugega napada. Posebno tehnično reševalna ekipa se v zadnjem času zelo intenzivno pripravlja za praktične vaje v sklopu civilne zaščite. Dodobra so se že naučili postavljati veliki šotor, ki naj bi služil kot poljska bolnišnica. V akciji, ki je bila jeseni v kombinatu, sta biltudi dva predstavnika Javnih skladišč in tovariš direktor. Ta vaja je pokazala, da je bilo znanje, pridobljeno na seminarju, v celoti izkoriščeno. Posebno sc je pri vaji izkazala ekipa prve pomoči, ki je delovala brezhibno. Uspešno smo se postavili po robu tudi delovanju plinov z uporabo RBK dihalnih mask. Pri tem je bilo sicer nekaj napak, saj jih vsi člani niso pravilno namestili na obraz. Gasilci so bili zelo hitro na mestu „požara“ in so se pokazali kot dobro izvežbani in strokovno usposobljeni. Zaklonišče, ki smo ga uporabljali, je bilo majhno za takšno število delavcev in bi v primeru resničnega nenadnega napada bilo verjetno pretesno. Nekateri delavci v zaklonišču niso upoštevali prepovedi kajenja in ker zaklonišče nima prezračevalnih naprav, je bilo zelo zadušljivo. Ena pomembnejših nalog v lanskem letu je bilo tudi straženje članov civilne zaščite v samem kombinatu. Večina članov civilne zaščite se je naloge lotila zelo resno in požrtvovalno. Uvedene so bile nekatere novosti, kot so dovolilnice za osebne avtomobile, ki prihajajo v kombinat in se smejo v njem zadržati največ 15 minut, za daljše zadrževanje pa je potreben delovni nalog. Leto, ki je minilo, je bilo v tem pogledu zelo uspešno. Upajmo, da bo letos prav tako. DELO IN PRIPOMBE IZ SEMINARJA MLADINCEV KOMBINATA „ŽITO“ Štiri teme predavanj v Cerknem so nas tako zaposlile, da nismo imeli časa za ogled Cerkna, razen bolnišnice Franje. Za vse nas, ki smo obiskali bolnišnico, je bilo veliko doživetje. Mnogi smo se prvič srečali s krajem, o katerem smo že toliko slišali. Naše misli so se povračale nazaj v preteklost. Poskusili smo se,postaviti pred dejstvo, da smo mi ranjenci in bili bi srečni. Prepričani smo, da je bila ta dobra bolnišnica kljub skromnosti in da je bilo delo organizatorjev herojsko delo. Pot tja in nazaj s je na vse nas vplivala poživljajoče. Navzeli smo si novih moči, kijih bomo potrebovali spet na delu in svežega zraka, ki smo ga tako potrebni. Štiri teme predavanj, ki so se zvrstile v teh dneh, so bile tako jedrnate, da nam je ostal čas le za krajše diskusije. Pri tem smo spoznali, da smo potrebni nenehno se izpopolnjevati, kajti le tako bomo kos nalogam, ki nam bodo zadane že jutri in v prihodnosti. Tovariš Ravnikar nas je v prvih urah predavanja seznanil zu nalogami in delom kombinata o LO in CZ. Seznanil nas je z delom ljudi, ki so določeni v odborih, ki so jim zaupane posamezne naloge in smo ugotovili, da brez skupne pomoči nas vseh zaposlenih ne bodo kos nalogam. Vsi prisotni smo v diskusiji s tovarišem Ravnikarjem dajali pripombe, le-ta pa nam je zagotovil, da bo le-te posredoval in da bodo v bodoče vse te stvari dosledno upravljali in izvrševali. S predavanjem tovariša Benermaunao pripravah in delu mladincev na volitve, smo ugotovili, da smo še premalo naredili in da bomo od posameznih mladincev, ki jim bomo posamezne naloge in dolžnosti zaupali, zahtevali dosledno delo. O pomenu Titovih obiskov v zadnjem času, ki so tako pomembno odmevali po vsem svetu, nas je seznanil tovariš Boris Zupan. Pri tem smo dobili občutek, da smo ena prvih držav v svetu, ki se bori za neodvisnost in mir v sveta Bolničarji so bili zelo efikasni Zadnja tema o dohodkovnih odnosih je bila pestra, saj smo mnogi šele sedaj pomislili o podrobnostih nastanka in o delitvi osebnega dohodka. Iz tega predavanja je razvidno, da še daleč nismo pravilno urejali dohodkovnega razmerja in tako so potrebni skupni napori vseh zaposlenih, da si bomo pravilno delili ustvarjen dohodek. • V vseh teh predavanjih smo si nabrali novih moči in spoznali, kako bomo pravilneje reševali vse probleme, ki se vežejo na nas, mladince. Predavanje je bilo zelo uspešno TEČAJI V TOZD GORENJKA Tudi v Gorenjki smo se zelo vestno pripravljali in se učili, da bi bili čimbolje pripravljeni v primeru napada. V ta namen smo organizirali dvomesečne tečaje civilne zaščite, na katerih je sodelovalo sedem enot. Ena od enot je tudi prva pomoč, katere člani so v vseh oddelkih TOZD Gorenjka zelo delavni in sev neprestano izpopolnjujejo v znanju, ki bi bilo potrebno v primeru vojne. Zelo velik poudarek je tudi na narodni zaščiti, ki ob pomembnejših sejah ah obiskih okrepi vratarsko službo. Poleg tega imajo enote še veliko nalog, ena pomembnejših je priprava na morebitne naravne katastrofe. Imeli smo tudi že skupno vajo vseh enot, namen ketere je bila kontrola pripravljenosti enot ob zračnem napadu. Pri tem smo ugotovili, da kljub požrtvovalnemu delu ni teklo vse tako, kot je bilo zamišljeno in kot bi si sami želeli. Vaja je pokazala, da se moramo poleg teorije naučiti tudi praktično uresničevati zadane naloge. Imela pa bi tudi vprašanje: zanima me namreč, zakaj kljub zakonu, ki nalaga, da morajo imeti delovne organizacije zasilna zaklonišča in izhode, pri nas tega še ni? Vem, da je bila naša tovarna zgrajena še pred izidom tega zakona, vendar bi se dalo v takem času že nekaj narediti, ah ne? 1200 MLADINCEV V AKCIJAH ZSMS V tem enoletnem obdobju je naša 00 ZSMS delovala na najrazličnejših področjih. Ker smo mnenja, da sestanki OO niso merilo aktivnosti, se bomo v poročilu omejili le na izvedene akcije predsedstva oziroma komisij. KOMISIJA ZA KULTURO: - 7 različnih proslav in več ponovitev (za različne TOZD), - 4 razstave (Preželj, Kozamernik, Pančur, Kumar), - 5 družabnih srečanjs(Cerkno, kresovanje, Bistra, TOZD Pekarna), - sodelovanje v občinski proslavi 25. maja 1977 - udeležba na seminarju za kulturne animatorje (Piran) KOMISIJA ZA LO IN DS: - 4 predavanja (Zakon o družbeni samozaščiti, zakon o ljudski obrambi, pogoji delovanja kombinata v vojnem času, priprave na prehod v vojno stanje) - 2 pohoda (na Pugled in Ob žici okupirane Ljubljane) - 4 strelska tekmovanja (Ob tednu mladih Moščanov, ob 8. marcu, nočno streljanje -živilske igre) KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO: - turnir v malem nogometu (7 tekem) - sodelovanje na tednu mladih Moščanov (nogomet, streljanje, vlečenje vrvi, kros) - sodelovanje na živilskih igrah (ca. 35 mladincev, v nogometu, šahu, krosu, vlečenju vrvi, košarki, odbojki, rokometu, streljanju) - sodelovanje v trim ligi - mali nogomet - 2 izleta v hribe (skupno z rekreacijskim aktivom sindikata) - kresovanje - sprejem Titove štafete (lokalne) - udeležba na zimski živiliadi (slalom, smučarski tek — 24 mladincev) - smučarski treningi - obisk bolnišnice^ranje KOMISIJA ZA INFORMIRANJE: - 3 številke Ginsenga - 25 člankov v Glasniku - informiranje članov o akcijah prek oglasnih desk in okrožnic. KOMISIJA ZA IPD: - 3 predavanja (dohodkovni odnosi, Titova potovanja po SZ, Kitajski in Koreji, priprave na volitve v letu 1978) - sprejem seminarcev ob zaključku politične šole OK ZSMS Moste-Poje - organizacija seminarja v Cerknem. Aktivno smo se udeleževati tudi večine akcij, ki jih je organizirala OK ZSMS Moste-Polje. Podrobnejše informacije o našem delovanju (datumi, udeležba) pa je večinoma razvidna iz raznih poročil in zapisnikov. V letu dni seje akcij udeležilo skupno kakih 1200 mladincev. Gasilci v akciji t)\w (IM KRIŽANKA Moto V Vo4wdioi <*TW E*1 fmtšam Solin«- SST Beol#d S tire* 1*» pmk» Ncafld Avla IBS Kra**- MmM r UozaH- bettaifce P«*«#* Mwba MM ■UM Nem GtoJ* fcldem Raka vjatii ONM| zadavt T**o Sknoriu VoiMškm K?1* — Mtti mil Flod (*A) Bemeei fiSsK Bertoka radtoa F* 0x- zairod E*ff* IS** HM Staro- su pravičnih — MISLIL JE, DA GA HOČEM FOTOGRAFIRATI. — To Je zadnjikrat, da ste račun za elektriko takole poravnali! — DRAGI PRIJATELJI PSOV. V ZADNJf ODDAJI SMO SE NAUČILI, KAKO ODPREMO PSU GOBEC IN UGOTOVIMO,.KOLIKO JE STAR...« REČEM TI, MARTIN, DA BI MORALO VIADAT1 MED ZAKONCEMA VEČJE ZAUPA-UJE! gr- Cipoti rokln1* nadškof Nečlo- veško •piiH 9 | KRI ŽAN KA I II. ma. rta v M araku Clrtfci junak Zakup Desni pritok Drave v Sloveniji Predtof življenj e Medmet vzpodbude Mesto v Indiji (Tadi Mahal) A meri tki filimki Ipakt (Madon) Ne mika med dve m* -oj nama Slikar Jakopič Nabavni Del un»l-nmtne^ lodoorzk ■ko ime W^o Nekdanji kazil- Alkoholna Pite* Ital. pisatelj Iranska Orefon Arijec Pokoj Del celote Vztifc tortah’ Katajfcsr Jkljfac Staro ime itkv Antene indij Nikelj Va* pri M*** frrrijAi Muza rfedati- . ča Ctnn pri rednik Ckroiteie Motdt NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite v 15 dneh na naslov „ŽITO" Smartinska 154, soba 27 * IZDAJALEC, JUDEŽ ZVARJENO MESTO TILMSKA ZVEZDNICA KARTAŠKA IGRA ZA DVA UA 32 KART VARUH OGNJIŠČA V ST. RIMU VERDIJEVA OPERA PRAN ... ... MEŠKO KAREL KUŠAR BIVŠA TRAU TERORIST. ORGAUIZACIU KOŽICA, OPNA BUDITEV PRITOK 6AVKAŠKEV JEZERA (SZ) VELEBLAGOVNICA V LJUBLJANI SKLADNOST UJEMANJE TOČENJE BENCINA REŠUJTE križanko ► ► : TIPKA PRI BRZOJAV. APARATU |l USEDEk. USEDLINA DREVORED VODIK f >TICA PEVKA DROZG TAKSA ZA •parkiranje CIKN3EN05T R IGRALKA CARDNER PAMET MEŽIKA IVAUJŠEK IZRAELU RIBJA JAJČECA K GORATA GRŠKA POKRACA ŽITO Ljubljana! PREDOR ARABSKO M. IME MANJŠE NASELJE PUMCARE BOŽJA TOT V FRANCIJI TOPLICE VODU E ŽIVALI TURŠKI POLITIK OLIVERA VUGO E OSMI DEL KROGA BRIC ROBERT BOKSAR LOUIS pesniška TICURA MENIŠKI QE-UERAL IN &0REC ZA SVOBODO (UJAN berite q lasnih. -fciltfch! OSEBNI ZAIMEK JOŽE UD IR Sodelujte v ■Vcoen da&of»isu! LEVSTIKOVA ROJSTNA VAS IZLOČILNI ORGANI SKUPINA PRIVRŽENCEV TORBA 2A SPISE IGRALEC SHAR1F AVSTR. KAR- roqw(Fiiu) K ANICA ČERMELJ VgSTA JEČMENA KRČMAR. tosnmiČAR TRAVMA TAVAM V J. AMERIKI IME MARNO« AHAČIČA DOLINICA MIRO OREHOVEC LUKA V BOLGARIJI ORANJA KRATKA ZAVITA PIRA SLOV. VIOLINIST (KOR) OBČUTEK DOLŽNOST) T X MIZARSKO ORODJE OTROČEK ŠTEVILO V SLOVNICI, PLURAL TURŠKI VELI KAS OSTRA TRAVA STRUJA T INDU5TR. RASTLINA JADRANSKI OTOK DVOSTRANSKO SODELOVANJE rezka PEZDIR BIVŠA El Niš KRATICA ZA RAČUN VELIKO 3EZER0 V SZ GESLO TRMI REVOLUCIJE (enakost; KOZMETIKA L3U6L3AU. .ILIRIJE* POKRAJINA V HUZNOAf UNIJI T DALJNI POTOMEC SORODNIK TO OČETOVI STRANI IZID ŽREBANJA Prejeli smo 72 rešitev križanke, od katerih jih je bilo 45 pravilnih. Žreb je določil, da so nagrade prejeli: 1. Milena GORŠE, DSSS 2. Emilija KEK, Pekama Ljubljana 3. Marjan BE ZJAK, Šumi Izžrebancem čestitamo, vse reševalce pa vabimo k sodelovanju tudi v prihodnje. SANJSKA Sredi noči žena zasliši moža, ki v spanju ponavlja: „Veronika! Veronika! “ Zbudi ga in povpraša: „Kdo je Veronika? O kom sanjaš? “ ..Veronika? Sem rekel Veronika? To je Kobila, na katero sem stavil včeraj na dirkah." Ko se naslednji dan vrne iz službe, mu žena pove: „Da ne pozabim! Tvoja kobila ti je že trikrat telefonirala . . .“ ZAMUDA - Kako to, da stesprišli dve uri prepozno v službo? se huduje šef. - Oprostite, a zgodilo se mi je nekaj nenavadnega. Padelsem skozi okno. - Tako? V katerem nadstropju pa stanujete? - V šestem. - V šestem? Padli ste iz šestega nadstropja in mi hočete natvesti, da ste za to rabili dve uri? DOBRA KUPČIJA Ljubitelj starin je opazil pred kmečko hišo dragoceno starinsko skledico, iz katere je maček lizal mleko. Premagal je svoje razburjenje in rekel kmetu: „Kako srčkan mucek! Ali mi ga prodate? “ „Zakaj pa ne!" je rekel kmet in kupčija je bila kmalu sklenjena. Starinoslovec je plačal in dejal: „Še tole skledico bom vzel, ker je mucek navajen, d pije iz nje ..." »Ne,“ se je uprl kmet, „te pa ne dam, zaradi nje sem v zadnjem času prodal že šest mačk ..." Iz žrebanja .. . i 3 hi PekatetE JAJČNE itiTESTENINE U* je vedno SVEŽE in dobi se v VSAKi TRGOVINI OVSENI_____________ ___KOSMIČI bogastvo ^vitaminov in mineralnih snovi^ Burni ZLATE KARAMELE X & KAVA' LEŠNIK karamela 1001 NOČ karamela MLEČNA karamela imd^j