Naročnina mevčno 39 I iin. u inozetn-»t»o 40 Din — nedeljska izdaja celoletno <N> Din, za inozemstvo 121) Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ui.b/III

Telefoni orednifttvas dnevna služba 1050 — nočna 2994, 299« in 2090
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po praznika
ček. račun: Ljubljana it. 1(1 bV) in lti.34li za inserate; Sarajevo št v. 71b3. Zagreb Stv. 39.011, Praga-Duuaj 24.797
Upravo: Kopitarjeva b, teleion 2993
Beseda k volitvam v senat I
Ko je v svoji znameniti vladni izjavi g. predsednik vlade pozval vse rodoljube »brez ozira nu njihovo prejšnje politično naziranje« v zbor in na delo ter jim obljubil vso zaščito zakonitosti, se je slovensko ljudstvo z njemu na razpolago stoječimi sredstvi z veseljem pozivu tudi odzvalo, tembolj, ker je predsednik vlade, poznavajoč resnične razmere v državi, spregovoril naravnost ljudstvu mimo tistih ljudi, ki so že dolga leta med nami proglaševali monopolsko pravico do rodoljubja in državotvornosti. G. Jevtič je šel mimo teh samovsi-ljencev, ki so že čakali v postrojenih vrstah, posadil jih je na mesta, kamor spadajo. Ali res ni malo čudno, da niti predsednik, niti generalni tajnik še pred nekoliko časa edino pristne in edino odrešilne jugoslovanske stranke pri sestavi nove vlade nista bila potrebna, da sta bila odveč in ju je bilo treba v interesu države in naroda potisniti v stran?
Slovensko ljudstvo je ta poziv pravilno razumelo, se globoko oddahnilo in izraz njegove volje za sodelovanje je bila pojava — nevtralne liste za senatorske volitve, ki je gospodo pri dravski JNS tako močno presenetila, ker so mislili, da so se za daljne rodove utaborili na ustih slovenskega naroda. Če bi bila JNS politična skupina pravih nesebičnih in ljudstvu ter njegovemu blagru posvečenih zastoivnikov. ki jim je sreča ljudstva in države nad vsem drugim, bi bilo slovensko ljudstvo brez dvoma reklo: čemu dve listi, postavimo eno, saj je ena zadosti, če je dobra in govori pošteno. Tako pa po trdih doživetjih zadnjih štirih let, ko ga jc samovlada JNS neprestano za protidržavnega in v el e izda j a tek eg a obrekovala in ga po vrlin v gospodarskem pogledu popolnoma onemoglega položila na tla, slovenskemu ljudstvu ne bo nobeden pameten politik zameril, če uradni JNS-listi svojega zaupanja ni izreklo, če toko-rekoč valptovega biča ni maralo poljubiti in je v odgovor na poziv predsednika vlade izrazilo željo, da se postavi tudi nevtralna lista, ki naj bo resničen odsev dejanskega patrijo-tizma in ljubezni do države iz tistih, vso Slovenijo objemajočih plasti našega naroda, na hrbtu katerih je dolga štiri leta JNS cepila svoja politična drva.
Tako jc nastala nevtralna lista v Sloveniji. Višje deželno sodišče, kot čuvar tistega zakonitega reda, o katerem se je g. Jevtič ob nastopu svoje vlade in spričo katastrofalne pravne bilance štiriletnega političnega in gospodarskega režima JNS izrazil, da ga hoče čuvati in da mu l>o znal poskrbeti spoštovanje v vseli predelih naše države, je kandidate nevtralne liste odobrilo in jih — tiste, ki jih je JNS režim še nedavno kot separatiste denunciral in pri južnih bratih blatil za protidržavne — kot pred domovino in zakonom čiste in neoporečne državljane postavil na izbero pred slovensko ljudstvo.
Mi, ki smo ob strani slovenskega ljudstva opazovali blazno početje JNS .samovlade ter z ljudstvom vred prenašali ponižanja in obrekovanja, smo se tega zdravega pojava čisto zavestno razveselili. Zakaj tudi ne! Toda iluzij glede izida seiiatorski.il volitev si danes še ne delamo, ko vemo, kako je sestavljen senatorski volivni zbor. Narodni poslanci so bili na volitvah, dne 8. novembra 1931 slavnega spomina takorekoč imenovani od režima, ki se je končal 6 prihodom vlade g. Jevtiča. Banovinski svetniki so bili imenovani z dekretom od gospodov, ki stojijo na čelu JNS v Sloveniji. Velika večina podeželskih županov pa se mora zahvaliti za svojo izbero glasovnicam, na katerih je bil udarjen pečat terorja takrat še vse-oblastne JNS. Saj se bo med drugim celo pripetilo, da bodo prihodnjo nedeljo volili senatorje tudi župani tistih občin, kjer so bile, kot v Lukovici ali v Stahovici, vsled nepravilnosti, povzročenih od JNS režima, občinske volitve od upravnega sodišča v Celju razveljavljene, a nove še niso bile razpisane. Zato pravimo, da bi morali doživeti naravnost čudežno spreobrnitev vseh senatorskih volivcev iz čistih strankarjev v prave, svoje odgovornosti se zavedajoče državljane in ljudske predstavnike, če bi se vdajali nadam, da iz tega volivnega zbora nevtralna lista priprostega slovenskega ljudstva dobi udarno večino. Toda tudi takšne spreobrnitve so mogoče in celo verjetne. Kajti kljub zagrizenosti in strankarski zaslepljenosti, v kateri jih je večino med njimi JNS postavila na poslanska, svetniška in žu na tisk a mesta, ne pozabimo, da jih je mnogo, o katerih vemo, da se jim je štiriletni razruševalni in
Erotiljudski režim pristudil do dna srca in da odo z veseljem porabili to priliko, da ga kot državnim in ljudskim koristim škodljivega pomagajo odstraniti. Predvsem se nadamo, da jih bomo našli mnogo med podeželskimi župani, ki so s svojih odgovornih mest sedaj imeli priliko opazovati od blizu porazne učinke INS samovlade in razvaline, ki jih je JNS režim kopal med kmetskim ljudstvom in med slabimi obrtniki ter med delavskimi sloji, da jih bomo, pravimo, našli mnogo, ki so se jim v izvrševanju odgovornosti polnega poklica odprle oči, zato, ker so pošteni in jim narekuje vest, da morajo ostati pri ljudstvu tudi takrat, če ga bije tista roka, ki je njim samim s žaljivimi kramarskimi nameni delila politični kruli, da s tem njihove duše kupi.
Čeravno smo bili in vedno ostanemo načelni zagovorniki tajnega glasovanja, skoraj podlegamo skušnjavi, da bi za sedanje senatorske volitve javno glasovanje odobravali. Kajti slovensko ljudstvo ima pravico spoznati »se tiste in si njihova imena zabeležiti, ki bodo še danes spričo vseh teh ruševin, ki jih je JNS nakopala na slovenskem kulturnem in gospodarskem polju, imeli pogani glasovati za može, ki jim jih ponuja JNS potem, ko jo je predsednik vlade sam pregnal s krmila države. Po kolikih kmetijah je zadnjo leta pel turobni ru-bežni boben, koliko gospodarstev je zgrešena JNS davčna politika spravila nn kant, kar je ugotovil sam finančni minister dr. Stojadinovič, koliko obrtnikov in trgovcev je poslala njena gospodarska nezmožnost v propast, koliko prosvetnega in kulturnega dela in dihanja so opu-
Iz Posaarja nam prihaja blagovest
Krvaveče meje Nemčije
u
f*
Uradno glasilo uradne nemške narodno • socialistične stranke širi zemljevid in besedilo, kjer poleg drugega zahteva za Nemčijo tudi slovensko „nemško južno Štajersko"
Ljubljana, 30. januarja.
Danes objavljamo posnetek čudnega zemljevida, ki ga nam je iz Posaarja poslal prijatelj našega lista in ki ga je narodnosocialistična propagan. da na posebnem letaku v stotisočih izvodih raztres-
la po vsem Posaarju, in sicer zadnji teden pred plebiscitom kot svoj zadnji najbolj učinkoviti trumf, da vpliva na glasovavce. Na letaku, ki je s to karto opremljen in ki nosi naslov »Krvaveče meje
e m č i j e«, beremo sledeče besedilo:
»Nemci v Posaarju, mislite na krvaveče meje Nemčije (ne morebiti nemškega ljudstva, ali nemškega plemena! Op. uredil.). Pogbjte ta zamljevid. Povsod, kjer najdete na zemljevidu črno pobarvano ploščo, živijo Nemci, ki so bili brez vsakega plebiscita čisto enostavno odtrgani od materine zemlje, Nemci torej, ki zaenkrat (!) nimajo nobene možnosti svoje želje ali pa s pomočjo plebiscita vrniti se nazaj k materini zem'ji. Vi, Nemci Posaarja. jih lahko rešite vse! Njih nikdo ni vprašal za mnenje! Dajte našim bratom upanja, da na njihovem glasovanju ne bodo drugi kol nemški glasovi! Meje Nemčije krvave. Tukaj v Posaarju se bo ena rana osušila in bo končana tatvina nemškega ozemlja. Vsi naši nemški bratje, ki so bili od Nemčije odtrgani, so obrnjeni proti vam, Nemci Posaarja, in njihove roke so stegnjen; proti veliki nemški skupnosti, proti veliki državi Nemcev, ki ne bo pustila izven svojih meja niti enega tistih, ki so mu nekdaj že pripadali. Roka v prisegi dvignjena naj pove tem
. našim nemškim bratom: Nemški bratje, imejte za.
i upanje v nas! Mi vemo, kaj je naša dolžnost!« ★
Nas od vseh črnih plošč, ki, kakor vidimo na zemljevidu, obsegajo vso Alzacijo in Loreno, nadalje Eupen in Maltnedv v Belgiji, Slezvik na Danskem, ves zapadni del Poljske, ves obmejni rob Češkoslovaške, dele Madjarske, Južni Tirol — zanima zopet Južno Štajersko. Zopet več ko polovica Slovenije! Mi smo že večkrat na tem mestu ogorčeno protestirali proti tej lažnivi in zlobni propagandi, pa so nas iz Nemčije tolažili, da tega ni vzeti resno, da uradna Nemčija kaj takega ne zasleduje. Topot pa, ko izvirata zemljevid in besedilo od uradne narodnosocialistične stranke, torej z odobrenjem propagandnega ministrstva, ki mu načeluje dr. Gobbels, takšna izmotavanja ne veljajo. Mi imamo tukaj jasen dokaz, kako da'eč se. gajo nanfni narodnosocialistične stranke, četudi jih zaenkrat, po trenotnih potrebah zunanje politike, še skrivajo. Da pa so ti nameni tu, da obstojajo in žive mirno naprej svoje podtalno življenje, je do-kaz ta neprevidni proglas v Posaarju in ta zemljevid, ki ga je kakšen prevroč pristaš »in der Hitze des Gefechtes« nepremišljeno objavil in spravil v zadrego osrednje državno vodstvo. Nedavno smo rekli, da pavšalnim zatrjevanjem prijateljstva od strani Nemčije ne verjamemo in da čakamo otipljivih dokazov. Ali nismo imeli prav? Radovedni smo, čc in kako bomo sedaj zof>et demantirani.
Hitlerjev proglas
Kljukasta obletnica
Berlin, 30. jan. b. Druga obletnica proslave, ko so prevzeli narodni socialisti v Nemčiji oblast, je bila popolnoma tiha. Sicer so bile razobešene zastave, nikjer pa ni bilo nikakih svečanosti in nika. kih sprevodov. Na šolah so se vršila predavanja o narodnosocialistični revoluciji, kako je prišlo do prevzema oblasti itd. Prečitala se je tudi proklama-cija državnega kanclerja Hitlerja na nemški narod ob drugi obletnici prevzema oblasti. Proklamacija se je prečitala tudi v tovarnah in v raznih drugih večjih obratih. Namesto parade, za katero bi bilo treba veliko denarja, se je priredil dan za zbiranje darov za pomoč onim, ki žive v sedanji zimi v pomanjkanju. Splošno se zelo malo brigajo za drugo obletnico prevzema oblasti in vlada še vedno velikansko veselje zaradi vrnitve Pcsaarja. Splošno se pro:lavlja danes v Nemčiji saarski plebiscit in ne druga obletnica prevzema oblasti.
V proklamaciji opisuje Hitler, kako je pred dvema letoma prevzela narodnosocialistična stranka oblast v Nemčiji, kako je prevzela odgovornost za usodo Nemčije. To je bil zgodovinski preokret za ves nemški narod. Narod je tedaj zepet našel razumevanje za notranje vrednote po ponižanjih v povojnih letih. Milijoni našega nareda so tedaj prisegli, da bodo služili novi dobi. Prerojeni nemški narod je obračunal z vsem starim. Dalje govori v
Eroklamaciii, da je narodnosocialistična revolucija ila cd vseh revo'ucij na svetu najmanj krvava, kljub temu pa nobena revolucija ni pevzrečila tako deli-nitivne in temeljite spremembe. Nato govori o delovnem programu za obnovitev države. Narodni so-
ralizem je leta 1933 izdelal načrt za obnovitev in zahteval tedaj štiri leta, da ga lahko izvrši. Dve leti nato je program narodnega socializma do dveh tretjin postala resnica. Dalje pravi, da narodni socializem ni izvršil revolucije radi same revolucije, temveč zaradi obnovitve Nemčije. Kar se je hotelo izvršiti, se je izvršilo hitro in energično. Obnovitev in delo, to sta bili ideji voditeljici narodnega socia-
Poljsha ob jemlje Nemčijo
lizma. Nemška čast je pravičnost in socialna sreča. To je naš cilj, končuje proklamacija.
London, 30. jan. b. Pod naslovom »Nemški po-litiki v Avstriji« prinaša »Manchester Guardian« nekatere zanimivosti o nemških intrigah v Avstriji. »Manchester Guardian« pravi v svojem članku, da nihče več nc dvomi, da hoče Berlin aneklirati Avstrijo. Tcda Nemčija vidi, da ne more ničesar sto. riti proti volii velesil ter zaradi tega uganja vse, samo da vpliva na notranje razmere v Avstriji. Uradno se Nemčija sicer ne vmešava v avstrijske zadeve, zato pa sijajno iinancira vodstvo narodno-sccialistične stranke, ki je v Avstriji razpredla široke mreže. Brez nemške državne subvencije bi ta stranka ne pomenila prav ničesar. Na druei strani pa hoče Nemčija oslabiti tudi avstrijsko vlado.
Sedaj ze v Karpatih••
Goring se bo pogajal s Pilsudshijem o rusho-poljskem paktu
Pariz, 30. januarja. AA. Havas poroča iz Varšave, da se je snoči končal uradni lov, ki so ga priredili na Poljskem v čast pruskega ministrstva predsednika Goringa. General Goring pojde danes v Karpate, da se udeleži zasebnega lova, ki ga prirede neki poljski veleposestniki v njegovo čast. V zvezi s sedanjim Goringovem bivanjem na Poljskem krožijo v varšavskih političnih krogih razne, nepotrjene vesti. Tako trde, da je poljski zunanji minister Beck včeraj obiskal maršala Pilsudskega in mu poročal o razgovorih, ki jih je imel zadnje dni z generalom Goringom. V varšavskih dobro
poučenih krogih trde, da obišče general Goring po povratku z današnzega zasebnega lova vnovič Varšavo in da se sestane z nekimi uglednimi poljskimi državniki. Goring odpotuje s Poljske po vsej priliki v četrtek.
Cerkev v Nemčiji
Angleški bankir o Podonavju
Avstrijska volna industrija dela v polnem razmahu s<ey deta noč
London, 30. jan. TG. Nocojšnji londonski listi objavljajo zanimive izjave nekega tukajšnjega bankirja, ki se je pravkar vrnil s svojega potovanja po Srednji Evropi, kjer ima banka svoje podružnice. Bankir je izrazil svoje začudenje nad nspričakova-nim gospodarskim zboljšanjem in čudovitim razmahom industrije po nekaterih podonavskih državah. Od njegovega lanskega potovanja pa do letos je ugotovil, da je Avstrija postavila 12 velikih tovarn za izdelovanje vojaškega sukna, ki ga prodaja širo. kogrudno Franciji, Nemčiji, Madjarski, Italiji in Japonski. ki so vse naročile velike količine tega blaga. V stayerski okolici, kier so lani tovarne še počivale, je naletel na velikansko delavnost. Tovarne so število ds-lavstva povišale, obrat razširile in de-
lti dan
lajo nepretrgoma 24 ur dnevno. Avstrija je iznašla namreč neko novo vrslo strojnice, ki izstreli 2COO strelov na minulo in jih sedaj zopet v veliki trgovski širokogrudnosti predaja predvsem Francozom, Nemcem in Japoncem, ki so poslala naročila, ki jih avstrijske tovarne v enem letu ne morejo izvršiti. Tudi Škcdove tovarne, ki so bile pred par meseci še popolnoma mrtve, sedaj delajo nepretrgoma v po. dvojenih delavskih postavah in Škodove delnice, ki so se pred enim letetn predajale po 400 Kč, so sedaj le težko dobiti po 1000 Kč. Angleški bančnik je izrazil svoje veliko veselje nad to gospodarsko poživitvijo srednje Evrope in predlaga angleški vladi, naj v interesu svoje trgovine skrbi, da ta delavnost n>? bo več ponehala.
stošili j>odvigi JNS med našim ljudstvom. Naravnost čuditi se moramo, da jc rodoljubje in državna zvestoba našega ljudstva bila tako močna, dn je prestalo to preizkušnjo in iz nje izšlo državi zvesto i.n patrijotičuo in sc ni vdalo pojrolnemu obupu na razvalinah svojega ma-tenjelnega in duhovnega blagostanja. Naj torej slovensko ljudstvo sliši in si zabeleži, kdo je bil do zadnje minute njegov neprijatelj in navzlic vsemu glasoval za lisio one JNS. ki mu je prizadela toliko gorja v zadnjih letih. Raz-čiščenje je potrebno. To je pa namen nevtralne liste slovenskega ljudstva. Saj jio besedah predsednika vlade prihajajo časi, ko ne bodo onemogočene samo nove nezakonitosti, ampak Ko bodo v svobodni ljudski sodbi tudi stare odstranjene.
Ako je vlada g. Jevtica omogočila nevtralno listo za volitve v senat, je hotela s tem omo-
gočiti tudi volivni boj za to listo. Zato ne razumemo, zakaj se v podeželju naenkrat |iojuv-ljajo slejlovi JNS terorja, ki ga nekateri organi hočejo izvajati na odločitev volivcev. Mi ne mislimo na tiste izjave, ki padajo jk> mestnih kavarnah, češ, dn se bo že poskrbelo, (ta bodo »pravilno glasovali«, ampak na terorističen priti«!;, s katerim bi se rada hirajoča in od slovenskega ljudstva tolikanj zavržena JNS navalila nn volivce z grožnjami pro futuro, za bodočnost. Odkar imamo za selioj vso avtoriteto predsednika vlade, se ne bojimo več reči. da bo pri nedeljskih volitvah, ko gre prav za prav šele za tretjevrstno odločitev, vladala stroga zakonitost in da JNS ne bo imela prav nobene moči, da bi kakega volivca za njegovo odločitev klicala na odgovor ali ga celo preganjala. I orej le pogumno j>rcd javnost, vi« lažja sodba, ki se bližu.
w l C1 i i
Berlin, 30. jan. b. Iz po itičnih krogov se čuje, da je vlada imenovala novega emisarja, ki naj odpotuje v Rim. da nzdatjuje pogajanja z Vatikanom za sklenitev konkordata. Trdi se, da so se diplo. matskim jsolom odstranile številne ovire in da ni izključeno, da pride kmalu do sporazuma. Zlasti so razčiščena vprašanja o katoliških kulturnih društvih in mladinskih organizacijah.
Berlin, 30. jan. c. Vatikan je imenoval škofa dr. Berninga za svojega zastopnika pri pogajanjih z nemško vlado za odpravo vseh težav, ki so nastopile pri izvajanju konkordata. Vatikan lioče pospešiti zaključitev sporazuma, s katerim bi se slednjič uredilo vprašanje verskih organizacij nemške katoliške mladine.
Schacht - gospodarski diktator
Berlin, 30. jan. c. Gospodarski minister dr. Sclimitt je danes pedal demisijo. Bil je žc dalj časa na dopustu. Hitler je im noval dr. Schachta za skupnega nemškega državnega gospodarskega ministra.
Centralizirana Nemčija
Berlin, 30. jan. c. Centralizacija Nemčije se je že začela. Kakor je bilo sklenjeno na zadnji ministrski seji, se takoj začne z likvidacijo avtonomij posameznih nemških dežel. Današnji uradni list že objavlja zakon o Staathalterjih, ki bodo imeli odslej naprej približno iste pravice, kaikor |>ri nas bivši veliki župani. Prva taka upravna enota bo ustvarjena v Posmrju, kjer 1k> prvi tak Staathaltcr dosedanji Hitlerjev komisar za Posaarje Biirckel. Isti uradni list objavlja zakon o dolžnostih in pravicah pomočnikov teli Stanlliallerjev. Objavljajo sr tudi imena osmih poslancev, ki bodo zastopali Posaarje v nemškem parlamentu.
Siamski kralj odstopil
London. 30. jan. c. Danes je kabinetni tajnik siamskega kralja sporočil časnikarjem, da odlaga kralj vse kraljevske časti in odstopa s prestola siamskega kraljestva. Siamska vlada ni hotela sprejeti kraljevih zahtev. Za novega siamskega kraja bo oklican princ iz stranske veie dinastije. Ker ie še mladoleten, bo vladal restnlski svet.
Iz notranje politike
f
Nove banovinske takse
Župani — volivci
Župani, ki bi za volitve v senat ne prejeli pravočasno od okrajnega načelstva obiskalnic (legitimacij), naj gredo sami po nje na okrajno načelstvo in tam zahtevajo izkaznico, ki jim da tudi pravico do brezplačne vožnje.
^ensralni inšpektor notranjega ministrstva v Mariboru
Maribor, 30. januarja.
Današnji »Slovenec« poroča o bivanju generalnega inšpektorja notranjega ministrstva g. Kuzma-noviča v Mariboru. Generalni inšpektor se je vče. raj zvečer zelo ljubeznivo razgovarjal z nosilcem nevtralne kandidatne liste za senatske volitve g. Fra-njom Zebolom. Danes zjutraj je razgovor, na katerega je prišel ludi minister v p. g. Vesenjak, nadaljeval." Generalni Inšpektor se ie živahno zanimal za vse okolnosti pri zbiranju podpisov, pri agitaciii za volitve in predvsem za ovire, ki jih še vedno nekateri krogi hočejo povzročati tako kandidatom ne nevtralni listi in volivcem, predvsem županom, ki bi hoteli voliti nevtralno listo.
Generalni inšpektor je ponovno zatrdil, da se še posebej zanima g. notranji minister za to, da bedo velilve res svobodne. Dai jc garancijo, da bodo vse zlorabe kake oblasti in vse šikane ler nezakonite ovire takoj najstrožje kaznovane. Zlasti je zatrdil, da bo izdal g. notranji minister nalog, da se vršijo volitve dne 3. iebruarja ptpolnoma svobodno, da ne sme nikdo na nepestaven način vplivali na volivce in da ziasli ne more biti govora o tem, da bi mogel kdo radi cddanega glasu za nevtralno listo klicali koga na odgovor. Tudi ne more in ne sme imeti glasovanje kak vpliv na podeljevanje podpor ali prispevkov kakršneko i vrste s strani javnih uprav. Vsaka agitacija za volitve v takem smislu, še bolj pa poizkus izvajanja priznavanja prispev. kov in podpor iz javnih proračunov v tem pri-stranem smislu bo najstrožj; kaznovano kot protizakonito.
O rezultatih dosedanjih razgovorov je generalni inšpektor takoj poročal na pristojno mesto. Poslovil se je zelo ljubeznivo od gg. Žebota in Vese-njaka, nakar se je odpeljal z vlakom opoldne v Ptuj, da ludi tam nadaljuje svoja poizvedovanja. Zvečer se vrne v Belgrad.
Vsi naši čitatelii bodo pač z veseljem pozdravili gorn o vest, ker je s tem ponovno dokazano, da ne bo dovolila nova vlada nikakih protizakoni-tosti in bo vse krivce kaznovala, pa naj pridejo s katerekoli strani.
V	naši masoneriji poka
V	nedeljo je bil v Belgradu občni zbor bel-grajske oblastne lože guttemplerskega reda. Na dnevni red je prišla zadeva dr. Miloša Popoviča. predsednika velike lože, proti kateremu postopa okrajno sodišče radi raznili kazenskih prestopkov. Nastopilo je več govornikov, ki so obsodili vodstvo velike lo;:e, to je dr. Popoviča, Dragotina Te-mutoviča in Vladislava Pavloviča. Dragotin Bran-kovič je n. pr. dejal, kako veli.to razočaranje je do?ivel nad voditelji guttemplerskega reda. Prvotno je mislil, da so to idealni ljudje, v resnici pa so bili drugačni. Končno je bila sprejsta resolucija, ki vsebuje naslednje sklepdr. M, Popovič, upravnik klinike, Vladislav Pavlovič, uradnik ministrstva socialne politike, Dragotin Temutovič, uradnik glavnega ravnateljstva prometnega ministrstva, Mi-laclin Crnogorac, tehnik gradbenega ministrstva in Milutin Maksimovič, uradnik Poštne hranilnice se izključijo iz guttemplerck.ega reda, ker so s svojim nepravilnim in sebičnim ravnanjem prizadeli veliko morslno in metsri lno škodo nc samo guttem-plErskemu redu, ampak vsemu abstinenčnemu gibanju, V najkrajšem času naj se skliče izredna skupščina Jugoslovanske velike lože, da se izbere novo vodstvo, ker je prejšnje vodstvo pod dr. Po-povičem izgubilo zaupanje. Tiste, ki so radi tega škandala stopili iz reda, naj vodstvo pozove, da se vrnejo. Abstinenčni pokret v državi je treba organi jati enotno, ker to nalagajo splošni narodni interisi. Občni zbor Jugoslovanske velike lože bo 17. februarja. — Guttemplerski red je organizacija abstinentov, ki je pod neposrednim vplivom maso-neriie. Prav za prav je to prostozidarska organizacija, ki si z abstiinenčnim gibanjem samo utira pot.
Dobri odnosi med obema cerkvama
»Pravda« prinaša razgovor svojega zagrebškega dopisnika s srbsko pravoslavnim metropoii-tom v Zagrebu Dositijem. Metropolit Dositije je omenil, da je že dve leti v Zagrebu, a da je v zagrebški sredi še vedno nov človek. Organizacija zagrebške srbsko-pravoslavne eparhije je formalno dokončana. Obstojijo štiri župnije. Zdaj je glavna skrb srbsko-prvoslavne občine, da postavi katedralo in metropolijo. Mestno občino bo prosila za podelitev brezplačnega zemljišča. Spomladi pTično zidati vojaško pravoslavno cerkev, za katero imajo že zemljišče za Aleksandrovo vojašnico. Zagrebške Srbkinje so pričele akcijo za osnovanje si-rotišča za pravoslavne otroke. — Na vprašanje, ali je zadovoljen z odnosi do katoliške visoke duhovščine, je metropolit Dositije dejal: Ohranitev kar najboljših odnosov do katoliške cerkve, to je moj program. To velja toliko bolj, ker imajo naši odnosi velik pomen za naše medplemenske odnose, torej za naše skupne narodne interese. Spričo ljubeznivosti glavnih činiteljev na katoliški strani so naši odnosi zelo dobri.
Za stalnost sodnikov
V	»Pravdi« se je razvila razprava o vprašanju sodniškega stanu. Dr. Ninko Perič, nekdanji mini. ster pravde, je napisal prvi članek o tem vprašanju. Po njegovem mnenju ni treba izdajati posebnega zakona o sodnikih, ki naj bi uredil položaj sodniškega slami, ampak za to zadostuje splošen zakon o državnih uradnikih. Napraviti moramo konec dosedanjemu ravnanju, da se položaj posameznih vrst uradnišlva ureja s finančnim zakonom. — K besedi se je nalo oglasil St. Jovanovič, sodnik in urednik »Pravosudja«. On sicer zelo ceni g. Periča kot nekdanjega ministra pravde, toda z njegovim predlogom se ne strinja. Priznava sicer, da mora biti zakon o uradnikih osnovni zakon za vse uradnike, tou da on je mnenja, da je sodniški stan nekaj posebnega in da ga je treba radi tega tudi posebej urediti, i. Jovanovič se tudi poteguje za slalnost sodnikov.
Priznava, da se tu pa tam pojavijo sodniki, ki ne ravnalo pravilno, toda po njegovem mnenju je sodniški kader relalivno zelo dober. Prav nič ne zaostaja za sodnitkim kadrom predvojne Srbije, ki je užival velik ugled. Ce je ugled sodniškega stanu danes manjši, niso tega krivi člani »odniškega stanu. Predvsem so krive razmere, v katerih živimo, a zatem >.■, kt sO — zlonamerno sli ne. i»šlrdičč »o
&
vedno iste — sodelovali pri delu, da se ubije ugled sodniskega stanu. Vsi priznavajo, da je sodniški jx>. klic eden izmed najdelikatnejših, posebno v današnjih časih. Koristi države zahtevajo, da uživa sodniški stan čimvečji ugled v vrstah tistih, katerim je namenjen. Sodbe uživajo tolikšno avtoriteto, koli. koršno uživajo tislij ki so jih izrekli. Kakšno avtoriteto more uživati sodnik, o katerem ves svet ve, da bo lahko premeščen, ako se zameri temu ali drugemu? Ugled sodnika, ki je trikrat premeščen po službeni jx)trebi, pade na ničlo. Položaj sodnikov je po Jovanovičevem mnenju treba lorej urediti s posebnim zakonom. Sodniki v ostalem nimajo prav ničesar proli temu, da bi tudi ostali državni uradniki bili deležni istih pravic.
Enotna šolska molitev za vse vere. Dne 1. februarja bo skupščina organizacije Jugoslovanskega učiteljskega društva za Sarajevo in sarajevski okraj. Na dnevnem redu je tudi predlog, naj bi za vse veroizpovedi uvedli enotno molitev ua osnovnih šolah.
V vrstah pravoslavne duhovščine so te dni sprožili predlog, naj bi sc srbsko-pravoslavna cerkev poslej liazivala »Svelosavska srbsko-pravoslavna cerkev«. — Srbskopravoslavni patriarh Varnava je odstavil člane cerkvenega sodisča v Belgradu, in sicer Vasilija Ivančeviča, Ačima Sekuliča in Života Milu-tinoviča. Proti njim je uvedel preiskavo, ki jo vodi arhimandrit Vikenlije Prodanov, glavni tajnik arliie-rejskega sinoda. Omenjeni člani cerkvenega sodišča so obdolženi, da so izdajali razsodbe v zadevi raz-pereke pod nedovoljenimi vplivi; osumljeni so prejemali razne darove.
Včeraj popoldne je tajnik JNS in drugi kandidat na kandidatni listi JNS za dopolnilne sena torske volitve dr. Kramer prekinil agitacijo in odpotoval v Belgrad. Kili; :t po svojem p hodu V Belgrad je še v jutranjih tirali odše ministrstvo za gozdove in rudnike ter imet z ministrom tegu resora Popovičent, katerega je -»Jutro* ob njegovem imenovanju označilo >za dobrega poznavalca specialnih slovenskih razmer*-, daljši sestanek. Dr. Kramer se je z ministrom Popovi-čem sestal tudi popoldne.
V	Belgradu sc je mudil zastopnik »Boja« iz Ljubljane g. Pabjančič ler je prisostvoval seji direktorija že znanih nacionalnih organizacij, ki so so zedinile za skupni program. Na seji tega direktorija je med drugim g. Fabjančič poročal o razpoloženju članstva »Boja«, ki v veliki večini ne odobrava namer nekaterih voditeljev, da bi se »Boj« zavlekel v aktivno politično borbo. Kakor se je moglo zvedeli, zastopniki ostalih nacionalnih organizacij niso ravno z največjim navdušenjem vzeli tega poročila na znanje, ker so bile baje proti stalnemu obveščanju članstva >Boja<s navdušene zahteve, da se tudi »Boj:: priključi ostalim nacionalnim organizacijam, ki mislijo aktivno poseči v politiko ter se udeležiti že tudi letošnjih poslanskih volitev.
V	^Celjskem domu« je pokalo. V ponedeljek popoldne je zboroval v »Celjskem domu« v Celju generalni štab. Baje je bilo ozračje zelo napeto in burno. Čudno se nam zdi, da nismo kakor ponavadi čitali v »Jutru« nobenega obširnega poročila o tem konstruktivnem zborovanju celjskih paiejrit-patriolov.
Zahteve Jugoslovanske naredne stranke. V Dubrovniku je bil shod Jugoslovanske narodne'stranke, ki jo vodi Svelislav Iiodžera. Glavno besedo je imel dr. M. Kešeljevič. Zahteval je svob-edo ti ka in svobodne volitve. Po njegovem nista danes politika in vera glavne reči, pač pa je treba zagotoviti predvsem vsakdanji kruh in spoštovanje zakona. Kritiziral je kartele in zahteval, da se dalo bankovci pretiskafi. Tako bi spravili denar zopet na dan. Nastopil je proti zaposlitvi ruskih beguncev in inozemcev. Prav tako je treba depolitizirati urad-nišlvo. Prvotno je bilo javljeno, da prispe na shod sam Hodžera, toda ni ga bilo.
Dr. Midimed Spaho, voditelj bivše Jugoslovanske muslimanske organizacije, se je mudil nekaj dni v Zagrebu, odkoder je odpotoval v Belgrad. Spremljal ga je dr. Mehmed Behmen.
Nova lista. Pododbor Cetniškega združenja v Splitu je pričel izdajati »Domovino«. — V Belgradu je izšla prva številka nove tedenske revije »Javnost«. Odgovorni urednik ie narodni delavec M. Bartulo-vič, lastnik Sreten Obradovič.
Delovanje »Napretka« dovoljeno. Iz Sarajeva poročajo, da je osrednji odbor »Napretka« prejel cd notranjega ministrstva obvestilo, da so bila njegor va pravila odobrena in s tem dovoljeno delovanje po vsej državi. Podružnice in vsa društva lahko pričnejo takoj z delom.
»Zeta« mesto »Drina« in »Vardar«. V Sarajevu se je prvič sestal novi občinski svet. Med starešine so razdelili cigarete »Zeta« in ne »Drina« in »Vardar«, kakor je bila navada poprej. S tem je hotel župan pokazati, da bo upravljal občino v znamenju varčevanja. — Med občinskim svetom in upravnim odborom mestne hranilnice je nastal spor, ker je novi občinski svet odstavil upravni odbor in se je postavil na stališče, da nima občina pravice menjati upravnega odbora. Upravni odbor se noče odpovedati mandatu.
Belgrajske vesti
Belgrad, 30. jan. ni. Notranji minister g. Vcli-mir Popovič je danes dopoldne v spremstvu svojega pomočnika Predrag a Lukiča pregledal vse oddelke uprave mesta Belgrada.
Belgrad, 30. jan. AA. Predsednik finančnega odbora narodne skupščine dr. Ninko Perič je sporazumno s finančnim ministrom dr. Milanom Sloja-dinovičem napovedal sejo finančnega odbora na dan 11. februarja ob 10 z dnevnim redom: Razprava o proračunskem predlogu za državne izdatke in dohodke s predlogom finančnega zakona za 1. 1035-36.
Belgrad, 30. januarja. AA. Urad za kontrolo nad Izvozom živine in živinskih izdelkov in predelav sporoča, da je izdal dovoljenje za izvoz v dobi od 29. januarja do 3. februarja t. 1. za češkoslovaška tržišča, in sicer:
Za Prago: Debelih svinj 842, za Brno debelih .»vinj 126.
Na praškem trgu je bilo 28. januarja t. 1. vsega 3576 glav svinj, in sicer 2068 domačega porekla, 750 jugoslovanskega, 521 romunskega in 237 madjarskega. Od tega je ostalo neprodanih: domačih svinj 275 glav in tujih 243.
Cene so bile: za domače svinje 4.40 do 5.40, za jugoslovanske 5.10 do 6.25, za romunske 5.25 do 6.25 in za madjarske 5 do 6.50 Kč. Na podlagi tega ustrezajo cene za jugoslovansko blago: povprečna cena za deble svinje 6 Kč, to 10.80 Din, za stroške 2.30 Kč. to je 4.14, in franko jugoslovanska meja 6.66 Din.
Ljubljana, 30. jan. AA. Naineslnik bana g. dr. Ptrkmajer v petek, 1. februarja ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
Banovinski proračun za 1935-36 nam prinaša veliko novosti. Predvsem se nanašajo te novosti na tehnični del proračuna. Iz proračuna sta izločena dva sklada in sicer cestni sklad in kmetijski sklad.
Kmetijski sklad znaša v izdatkih 4.672.000 Din, banovinski cestni sklad pa 7,380.000 Din. Dohodki kmetijskega sklada se zbirajo iz dosedanje bano-vinske takse na živinske potne liste, katere donos je preračunan na 1,300.000 Din in ki je bila doslej vsebovana v splošnem proračunu. Nova pa je taksa, banovinska taksa za prenos lastnine na živinskih potnih listih, katere donos je proračunait na 700.000 Din, skupno torej 2 milj. Din. Nadalje prjspeva banovina iz proračuna oddelka za kmetijstvo Din 2.672.000 Din.
Izdatki banovinskega cestnega fonda so prora-čunani na 7.380.000 Din, kritje pa je dano s takso na motorna vozila, prispevek avtobusnih fiodjetij za prekomerno porabo cest in 5% nadomestno doklado za odkupnino osebnega dela. To so že obstoječe davščine, ki se prenesejo iz dosedanjega splošnega računa dohodkov na ta sklad. Poleg tega pa je posebej izkazana kot dohodek odkupnina za osebno delo uradništva nameščencev ( deloma tudi iz prejšnjih let).
Politika izdvajanja skladov iz banovinskega proračuna ima gotovo namen pokazati nepoučenim obremenitev po davščinah in dajatvah sploh v manjši meri, kot je faktično.
Z ozirom na to je smatrati, da znaša faktično povečanje banovinskega proračuna 1935-1936 v primeri s 1934-1935 znatno več kot bi bilo sklepati po samem proračunu banovine brez ozira na podjetja, oz. sklade. Za povečane potrebščine je banovina izpreinenila kritje. Težišče banovinskih dohodkov je bilo doslej v dokladi na neposredne davke, ki je vnašala v naši banovini 35% plus 25% plus 10%, skupno 70%. Ta doklada je bila najvišja banovinska doklada v državi, dočim je znašala v drugih banovinah: savska in vardarska 35%, vrbaska, primorska, drinska in zetska po 25%, moravska 20% in donavska 10%. Za leto 1935-1936 pa je računati, da se bo odm&rna jjodlaga za to doklado znatno povečala in tako računajo, da bo kljub znižanju na 50% prinesla še vedno doklada 39 milj. Din v pirimeri s 48 milj. v dosedanjem proračunu.
Veliko povečanje proračunanega donosa trošarine na kvas dovoljuje sklep, da se bo najbrže ta trošarina povečala. Nova je, kot smo že poročali, trošarina na kavo, čaj, kako in čokolado v znesku 750.000 Din. Ta trošarina najbrž ne bo znatna, kot je sklepati iz te številke, vendar je gotovo, da so ti predmeti že sedaj zelo obremenjeni z državno trošarino in bo nameravana uvedba banovinske trošarine podražila te predmete, ki so jjostali v veliki meri že najnujnejša polreba za ogromno število prebivalstva v naši banovini.
Najvažnejše pa so izpremeinbe pri taksah. Tu se bo povečaia 1.5% taksa na prenos nepremičnin na 2%. V proračunu dohodkov se je nahajala doslej
postavka 450.000 Din za |:>ooblastitve in dovolitve. Ker ni pričakovati, da bi se (a taksa ukinila, jc najbrže sedaj vsebovana v postavki banovinske takse k državnim taksam po zakonu o taksah. Nataiuno nam ta del predloga tii zna. Vsebuje pa, kakor smo informirani, n. pr. banovinsko doklado na oglasne takse. Že ob priliki predloga povečanja laks na oglase v februarju lanskega leta smo opozarjali na prohibilivnost novih taks, ki ubijajo inseratni posel, posebno sedaj, ko je kriz* prikipcla na višek Zato tudi država nima one koristi od taks, kot jih je bilo pričakovati. Posebno bo povišanje inseratne takse občutno, ker so cene oglasov pri nas zelo nizke in je že itak državna taksa previsoka. Druga nameravana novost je, kakor smo slišali, taksa na račune kot doklada državni taksi. Taksiranje računov se je v praksi zadnjih mesecev tako slabo izkazalo, da priporočamo banovini, naj ne pomaga še povečati nepotrebnih sitnosti, ki jih imajo s tem trgovci, pa tudi konzumenti. Poleg tega pa trdno računamo, da bo ta taksa ukinjena ali vsaj tako reformirana, da ne bo povzročala v poslovnem življenju toliko komplikacij, kot jih je povzročala do, slej.
Nič nimamo proti uvedbi posebne takse na prošnje za zaposlitev inozemskih delavcev. To je potrebno, da se izvrši, pač pa bi bilo umestno, da se od te takse dobljeni zneski porabijo predvsem za delavske svrhe.
Taksa na izkoriščanje vodnih sil se bo kaj kmalu poznala v jsovečanju cen električne energije ter bomo tako na drug način zavirali prizadevanja za elektrifikacijo dežele, za katero izdajamo sedaj znatne zneske. Taksa na stacionarne motorje in parne kotle bo povečala produkcijske stroške.
Taksa na bicikle bo prizadela posebno človeka, ki ga tare že itak dosti bremen. Taksa na radijske aparate bi znašala okoli 100 Din letno, ker je v Sloveniji približno 10.000 radijskih aparatov. Kako je to v skladu z že dolgo ponavljano zahtevo, da se naj državna taksa za detektorje zniža. Gotovo je, da je za detektor letna taksa 300 Din, ali 25 Din mesečno, odločno previsoka, ker je lastnik navezan samo na oddajo ljubljanske postaje.
Ce pogledamo druge banovinske proračune, opazimo marsikaj, kar je posnemanja vredno in bi se uvajale takse, ki bi jih prizadeti z lahkoto plačevali. Tako ima n. pr. cela vrsta banovin uvedene trošarine na kozmetične predmete.
Vsekakor bi nove takse v slučaju uveljavljenia zelo prizadele našo gospodarsko moč in bi postale občutne za široke narodne kroge. Vse to pa ni v skladu z intencijami kr. vlade, ki je vendar v svoji deklaraciji dne 3. januarja letos izjavila, da je davčna obremenitev dosegla svoj višek. Kr. vlada bo to dejstvo vpoštevala in se pri tem trudila, da prepreči preveliko davčno obremenjenost s pravično razdelitvijo javnih dajatev in s tem, da spravi davčno obremenitev v sklad z davčnimi možnostmi državljanov.«
sprejela zahteve Francije
Nemčija mora v vzhodni pakt, sicer franposko-ruska zveza
London, 30. januarja. TG. Reuter poroča iz Pariza, da so fiancosko-angleSka po ajanja tako rekoč končana in da je francoska vlada dobila pristanek angleške vlade na zahtevo, da se mora na vsak način Nemčija pridružiti vzhodnemu paktu, ako hoče priti do polne vojaške enakopravnosti. Ravnotako jasno je Francija izjavila angleški vladi in je slednja to tudi na znanje vze'a, da bo Francija, ako Nemčija in Poljska k temu paktu ne pristopita, nemudoma podpisala voja?ko in politično defenzivno pogodbo z Rusijo in Češkoslovaško, Angleška vlada bi slednji primer rada preprečila in je
Sovjetski kongres v Moskvi
] za to Franciji obljubila, da bo z vso težo pritis-!' nila na Nemčijo, da sprejme raje vzhodni pakt kot i pa francosko - ruško vojaško zvezo, Ravnotako | vztraja Francija na zahtevi, da se Nemčija pridruži podonavskemu paktu in da je v tem primeru Francija pripravljena črtati iz versaillskega miru vse člene, tičoče se vojaikih omejitev. Takšen je položaj, ki ga bosta našla Flandin in Laval, ko prispeta jutri v London. Trenutno se vršijo tudi pogajanja med Anglijo in Turčijo za sklenitev nove politične pogodbe.
Ostri izpadi proti Nemčiji
Moskva, 30. januarja, c. Včeraj in danes ves dan so se delegati vsesovjetskega kongresa bavili samo z govorom Molotova. Največ so se vsi govorniki ustavljali pri zunanjepolitičnem delu njegovega govora. Danes je govorilo nad 20 delegatov. Vsi so zelo ostro obsojali nemško skrivnostno politiko in podčrtavali nevarnost narodnosocialistič-nega imperializma. Zelo ostri so bili posebno v svojih govorih delegati iz Ukrajine. Obširen govor proti nemški propagandi je imel predsednik ukrajinske pokrajinske vlade, ki je zahteval, caj Hitler spremeni vsebino svoje knjige »Mein Kampi« v tistih poglavjih, v kateri govori o Ukrajini. Če je Hitler črtal iz svoje knjige »Mein Kampf« po-
glavja, ki žalijo Francio, potem mora tudi črtati iz svoje knjige ona poglavja, ki govore o kolonizaciji nemškega življa v Ukrajini.
Teror v Ukrajini
Berlin, 30. jan. c. Današnje časopisje otb-javlja. več pisem ukrajinskih beguncev. V teh pismih ti begunci ostro napadajo sovjetski teror v Ukrajini. Zaradi umora Kirova je dala moskovska GPU ubiti celo vrsto nedolžnih ukrajinskih nacionalistov. V teh pismih begunci kličejo ves svet, da obsodi ta terorizem nad ukrajinskim patriotizmom.
Dunajska vremenska napoved: Pretežno oblačno. Nagnenja k padavinam. Na gorah sneg. Naraščanje temperature.
Novi bolgarski ministri
Sofija, 30. jan. m. Včeraj popoldne se je spo-polnila vlada generala Zlateva ter je bil postavljen za finančnega ministra sedanji pravosodni minister Kalenderov, za pravosodnega ministra pa bivši rektor sofijske univerze dr. Ljuben Ti-mov, eden najbližjih prijateljev bivšega predsednika bolgarske vlade Deinoluatičeskega zgovora Cankova.
Razveseljiv preokret, če je iskren
Budimpešta, 30. jan. m. Današnje jutranje časopisje objavlja vesti, ki so v madjarski pre-stolici izzvale precejšnje iznenadenje. i'o teh vesteh so je na zadnji seji madjarske akademije znanosti pretresalo mod ostalim tudi vprašanje kulturnega sodelovanja z vsemi sosednimi državami ler je v tem pogledu bil stavljen tudi predlog, da bi madjarska akademija znanosti ponudila jugoslovanski in romunski akademiji znanosti tesnejše sodelovanje na kulturnem polju, da bi se na ta način doseglo tliližanje tned mti-d,jurskimi intelektualci in kulturnimi delavci držav Male zvene. V tem smislu bo madjarska akademija znanosti predložila akademijam znanosti držav Male zveze te dni konkretne predloge.
Rooseveltov poraz
Wasliington, 30. jan. b. Predsednik Združenih držav Roosevelt je doživel v parlamentu hud poraz, ki najbrže ne bo ostal brez notranje političnih posledic. Na pobudo predsednika Roosevelta se je namreč pričela akcija, da pristopijo Združene države k haaškemu mirovnemu sodišču. Senat je od. klonil Rooseveltov predlog z utemeljitvijo, da bi pristop k haaškemu mirovnemu sodišču pomenil le i uvod za vstop Združenih držav v Zvezo narodov. '/. ' vstopom v Zvezo narodov pa bi se Združene dr- 1 /ave vmešale v čisto evropske zadeve ter bi morale r-tali t'o?lodne in prevzeti ra't>» obveznosti. i-«r bi samo škodovalo Združenim državam. j
Stockinger v Parizu
Praga, 30. jan. c. Avstrijski trgovinski minister dr. Stockinger je danes dopoldne izvršil vljudnostne otbiske vsem višji,m predstavnikom češkoslovaškega političnega življenja. Obiskal je tudi trgovinskega ministra ing. Dostalekn. I ako j nato j>a je odšel k zunanjemu ministru dr. Benesu, kjer je ostal izredno dolgo. Opoldne je češkoslovaški trgovinski minister priredil svečano kosilo na čast svojemu avstrijskemu tovarišu. Temu kosilu je prisostvoval tudi zunanji minister dr. Beneš. Po kosilu sta se oba državnika zopet zelo dolgo in prisrčno razgo-varjala. Popoldne šele si« začeli zasedati obe. trgovinski delegaciji.
Drobne vesti
Berlin, 30. januarja, c. Vodja japonske delegacije na pomorski razorožitveni konferenci v Londonu, admiral Jamamofo, se je danes vračal skozi Ker m na Japonsko, Ustavil se je nekaj časa v Berlinu m imel dolg sestanek s von Ribbentropom, ki vodi vsa dela za razorožitvena pogajanja v imenu nemške vlade.
Praga, 30. jan. b. Davčna oblast je obsodila kneza Sclnvarzeuberga, veleposestnika v Budejovi-cah na 7,500.000 I<č kazni, ker je kršil devizne predpise.
Bitkarešl, 30. jan. b. Snoči je podal oslavko li naneni minister Slavescu zaradi spora s trgovinskim ministrom Manoilescom, in sicer v zvezi z vladnim stališčem glede valntarnih vprašanj in trgovine z inozemstvom. Njegova ostavka še ni sprejeta.
Newyork. 30. jan. AA. Končno število žrtev ponesrečenega parnika »Mohavvka« znaša 32.
Rio de Janeiro. 30. jan. A A. Braziljski parlament je odbil predlog o vrnitvi Brazilije v Zveze narodov.
tKiipli no inn h rin.fi ..K U t» ..».-1 S.,«.-..
*---- ------ .I—1*.	.-»»».■ I.«. w jo tltlttl .UIMll
Osijeka g. Malin.
Izlet na Zu g s p it z e
Z železnico na 3000 m visoko goro
V časnikarski smuški tekmi g. I. Kermavner na osmem mestu
Garmisch-Partenkirchen, 29. jan.
Današnji prosti dan je vrhovno vodstvo porabilo za to, da je vse inozemske poročevalce povabilo na Zugspitze z bavarsko Zugspitze železnico ter jim pokazalo naprave na najvišjem vrhu Nemčije, ki je visok skoraj 3000 m (točno 2966 m). Proga na omenjeni vrh pelje s kolodvora poleg glav. kolodvora v Garmisch-Partenkirclienu, zavije najprej proti zaoadu do postaje Riessersec, prekorači potem drž. železnico na mostu, se dotakne pri Kreuzecku spodnje postaje žične železnice, ki pelje na Kreuzeck in teče potem med Ober- in Unter-grainau na postajo Grainau-Badersee. Tu sc prične velik vzpon (25 proc.) in pri Riffelrissu (1650 m) preide železnica v veliki predor, ki je dolg 4.4 km in v katerem nus pripelje globoko pod skalovjem in popolnoma varno pred plazovi ter skalami do športnega hotela »Sclinee-fernhaus«, ki leži v višini 2650 m. Je to najmo-derneje in najbolj luksirioz. opremljen gorski hotel, ki ima 180 postelj in v katerega okolici se nahajajo sijajni tereni za smučanje. Od tu nas je popeljala kratka žična železnica na najvišji vrh, kjer se nahaja tako zvani »Munche-ner Haus«, torej v višini 2966 m. Od tu smo imeli lep razgled na vse strani, vendar je megla, ki je ležala v dolinah, nekoliko motila
Bavarska železnica na Zugspitze
krasoto narave, ki se rano tu pokaže v vsem svojem sijaju. Značilno, da je na vrhu pripekalo solnce, bil sploh tu gori dan, da si kras-nejšega ne moremo misliti, v dolini pa je bila gosta megla in snežilo je. V malo vzpenjačo, s katero smo se popeljali na najvišjo točko, sme samo 25 ljudi. Ko smo se peljali visoko nad prepadi, človeku kar nehote postane malo tesno pri srcu, če pomisli na to, če bi se odtrgala žica. Mlada Španka, ki je bila tudi z nami, se je tiščala svojega moža in skoraj ves čas mižala. Na vrhu je pihala močna in mrzla burja, tako da se je bilo treba oprijemati varnostnih žic, pod katerimi so zijali ogromni piepadi.
V hotelu, ki leži kakih 50 m nižje, so nam servirali kosilo, za zabavo pa je skrbel domač jazz-band. Najbolj navdušeni smučarji smo hitro pospravili jedila in hajd na sneg, kajti tereni nam niso dali miru, da bi do konca vztrajali pri obedu. Po enourni vožnji po zasneženih poljanah, ki so pravcati smučarski raj, so nam postregli s kavo in pecivim in z gorsko železnico smo 6e podali do Riffelrissa, kjer se je vršila
tekma športnih poročevalcev v smuku
Že itak navdušeni od nemškega gorskega velikana, so nam hoteli Nemci pokazati, kake si-
jajne terene imajo za smuk. Preden preidem na opis proge in scene, ki so se odigravale med tekmo mednarodnih športnih žurnalistov, bi pripomnil, da je te dni v Garmisch-Pertenkir-clienu 90 športnih poročevalcev, med temi 50 iz inozemstva. Zato je bila pri tekmi velika in zelo pestra udeležba. Največ jc bilo seveda Nemcev, in tudi druge narodnosti so bile moč-
Garmlsch proti Kochelbergu
Zlato v bosanskih rudnikih
Neko angleško gospodarsko podjetje iz Londona je že lani poslalo svoje strokovnjake, da preiščejo opuščene rudnike v Bakovičih in Kozogradu pri Foči. Ti rudniki leže v ozemlju, kjer je mnogo pirita, limonita in antimonita. Rudniki so last Zgor-njeogrske rudarske družbe v Budimpešti, ki jih je eksploatirala do leta 1919, ko jih je naša država sekvestrirala. Angleži so sklenili, da najprej preiščejo rudnike in sestavine rude, šele nato bi se odločilo, če jih prevzamejo. Doslej so v rudnikih oči-
Partenkirchen proti Alpspitze in Zugspitze
no zastopane. Za Jugoslavijo smo startali podpisani, Macanovič (Novosti) in Dobrin (Jutar-nji list). Na startu, pri izdajanju startnih številk je padlo nebroj duhovitih opazk na račun tega sm uka, ki so ga nekateri vzeli o . a v resno, drugi pa zopet bolj za šalo. Na i že bo kakor hoče, dejstvo je, da so startali tudi izborili nemški in inozemski smučar ji-poročevalci, katerim se je dobro poznalo, <la so šele pred kratkim zapustili vrste aktivnih tekmovalcev. Ko so bili vsi opremljeni s številkami (Dobrin št. 18, Kermavner št. 28, Macanovič št. 32). se je pričela borba. Gospa Dobrinova jc odšla iz previdnosti že pred tekmo naprej in sc postavila na najopasnejšem delu proge ter od tam motrila padce, ki so se ponavljal1 obilnem številu. Pravi, da je imela pri ten k užitek in da že od samega smeha ni iik,0.j naprej.
Tekmovalna proga je bila krasna
in le škoda, da je bila tako gosta uiegla, da se je jedva par metrov videlo naprej Nebroj padcev gre na račun ravnokar omenjene goste megle. Dolžina proge je znašala nekaj nad 3 km, višinska razlika 500 m. Tekem so se udeležili Nemci, Švicarji, Poljaki, Francozi, Norvežani, Nizozemci, Italijani in Jugoslovani. Po starosti so razdelili tekmovalce v dva raizreda. Macanovič je bil v skupini mlajših (do 32 let), kjer je dosegel 11. mesto, Dobrin in moja malenkost pa sva bila v skupini starejšili (Alters-klasse). Podpisani sein se plasiral na 8., Dobrin pa na 10. mesto. Prvaka v obeh skupinah sta bila dva Neimca, ki sta že večkrat vozila po tej progi in ju zato ni dosti motila gosta megla. Značilno je, da sta skoraj oba prvaka rabila isti čas: Hirth iz Monak ivega (skupina
ščeni rovi in so delavci že prišli do glavnih žil rude. Rudo so poslali v Zagreb, da jo tam analizirajo. Analiza je ugotovila, da ta ruda vsebuje več zlata kakor ruda v kalifornijskih rudnikih. Zastopnike angleškega gospodarskega podjetja je ta uspeh iznenadil, vendar so pa zaradi gotovosti poslali rudo v London, da jo tudi tam analizirajo. Ce se bo tudi pri drugi analizi ugotovil tolik odstotek zlata, bo angleško podjetje, kakor se trdi, že na spomlad začelo z eksploatacijo rudnikov.
mlajših) je rabil 3 minute 56 sekund, Konig (starejša skupina) pa je prevozil ,>rogo v 3 minutah 58 sekundah. Na progi sami pa so so odigravale
dramatične scene,
ki so vzbudile med gledalci in med poročevalci samimi obilo smeha. S starejšimi gospodi, katere smo na progi puščali zadaj, je bilo ogromno zabave. Tu se je kobacal eden iz snega, da nisi razločil, ali je lo snežen mož ali je žurnalist - tekmovalec, tam je nekdo v objemu s smreko izkazoval hvaležnost materi naravi, malo naprej leži zopet nekdo v grmovju, pa tudi na sredi proge jih je bilo dosti, in ti so povzročali padce celo najbolj izurjenim smučarjem. Najbolj se mi je dopadel starejši gospod, Nemec iz Berlina, ki si je ravno opomogel po hudem padcu ter si čistil očala, rekoč: »Das ist docli eine Gfreterei«. Nujsijaj-nejši pa je bil oni gospod iz Saiitgarta, ki je iskal cilj. Kajti on je prišel na cilj v približno eni uri, ko so žc vsi sodniki odšli in k sreči je našel še sanitejcc, ki so mu šele vso stvar pojasnili.
Zvečer na avtomobilu
Vodstvo je preskrbelo za vse tekmovalce-poročevalee dva velika državna poštna avto-
SmuCarshl IcCaf NA KOfCAH
se vrši 0(1 3. II. - 10. II. I. I.
pod vodstvom učitelja J.Z.S.S. g. JANEZA KVEDRA
Sedemdnevna oskrba s tečajem Din 400 Prijave na: Planinski dom Kofce
mobilu, ki sta jih čakata v Obergraiuau. (ki cilja pri Kibsee-ju pa do Obergraiuau |e bila krasna vožnja s smučmi. /, Mueanoviivni sva se vsedlu v drugi avto, ker je bil prvi, ki ie odpdljal par minut prej, že zaseden. Tu je bilo vodstvo poročevalske služI)' in tudi oni »junaki« s tekmovalne proge so bili zraven. Opazke, ki so padle na račun gotovih tekmovalcev, so bile zelo duhovite, tako da je bilo smeha več ko dovolj. Tako je na primer rekel oni, ki si je že na progi odvzel startno številko, da bi bil zvečer že samec, če l>i t.jegova žena vedela, kje je danes tekmoval. Drugi zopet pravi, du takih salto-morial še n delal kakor danes. Dober je bil tudi oni, ki je vprašal predsednika, če bodo poročevalci tudi v skokih tekmovali. Sijajen ji- bil dalje oni, ki jc prevozil v cilj brc/, številke in prišel po daljšem času sodniku povedat, da tudi on tekmuje. Sploh je bilo zabave, za katero je poskrbela nemška duhovitost, na današnji dan, dovolj. Zvečer pa je bil prirejen tekinovalcem-poročevalcem na čast večer, ob kateri priliki so se razdelila tudi darila zmagovalcem.
I. K-er.
Mariborski občinski proračun je
Sprejet Seja je trajala do polnoči -1Ve znatne izpremembe
12.000 na 22.C00 Din ter se jc vnesla nova podpora za Vajeniški dom v znesku 50.000 Din. Izdatki so se tako povečali ter znašajo 24.071.014 Din. Izravnalo se je povišanje izdatkov z vnosom 50.000 Din v naslov občinskih doklad, obenem se je opustila
Maribor, 30. januarja.
Iz splošne obravnave
2e v našem včerajšnjem poročilu o proračunski seji mariborskega mestnega sveta smo naglašali izredno zanimanje, s katerim spremlja mariborska javnost letošnji občinski proračun. Očitno je bilo to zlasti v splošni proračunski obravnavi, pri kateri je govorilo nenavadno veliko število občinskih svetnikov. Poleg že včeraj omenjenih Andreja Oseta, Ošiaka in Grčarja so govorili še veletrgovec Lenart, odvetnik dr. Rapotec, Petejan, predstavnik obrtniških krogov Bureš. predsednik Združenja go. stilniških obrti Valjak, zaključno besedo pa sta imela proračunski poročevalec Sabothy in župan dr. Lipold. Posebno pozornost so vzbujale oslre kritike občinskega gospodarstva od strani svetnikov, ki doslej niso tako vidno stopali v ospredje. Te kritike morajo biti vodstvu mestne občine resen opomin, ker prihajajo celo iz vrst, s katerimi ima občinsko vodstvo neposredne stike ter so do sedaj brez rezerve odobravale linijo gospoda župana. Vse to dokazuje, da so si celo imenovani občinski svet. niki svesti velike odgovornosti ter ne morejo več zagovarjali politike, ki zadnja leta odločuje v mariborskem občinskem gospodarstvu. Po zaključku seje se je celo doznalo, da je visel ves proračun takorekoč samo na lasu. Le osebnemu posredovanju g. župana se je pred sejo na sestanku finančnega odbora posrečilo ustvariti pomirljivejše razpoloženje ter ublažiti razburjene duhove, da je f>otem proračun brez večjih zaprek srečno prestal vse nevarnosti.
Ostra in stvarna kritika
Kritika je ]x>sebno podčrtavala preveliko davčno obremenitev, ostro je nastopila proti nameravani adaptaciji mariborskega gradu za magistrat, zahtevala je, da se grajsko poslopje racionelnejše izrablja. Potrebna ie konverzija dolgov, ker plačuje sedaj občina za 39 milijonov dolgov obresli po 8.5 do 10%. Za zvišanje uvoznine ni bilo povoda ler naj bi se bila obdržala le v višini, ki je nujno j>o-trebna za zaščito domače produkcije. Previsoka je obremenitev gostilničarskih in tujskoprometnih ustanov, izdaja se preveč novih koncesij, premalo pažnje se posveča tujskemu prometu. Iz vseh opazk je bilo razvidno, da proračun ni niti v dohodkih, niti v razhodkih v skladu z dejanskimi razmerami.
Po zaključku splošne obravnave je bilo glasovanje ter je bil proračun kljub vsej kritiki sprejet, le nekaj občinskih svetnikov se je glasovanja vzdr. žalo.
Neznatne izpremembe
Po glasovanju in parminutnem odmoru se je seja nadaljevala ter se je vršila podrobna debata. Ta je bila manj zanimiva, ker so bile vse postavke sprejete brez ugovora. Vnesle so se samo neznat-nejše izpremembe kot posledica zahtev, ki so jih predložili nekateri govorniki v splošni obravnavi. Ker smo že svoječasno poročali o podrobnostih proračuna, jih sedaj ne navajamo. Ated izdatki se je povečala jx>dpora tujskoprometnim ustanovam od
nameravana uvedba takse Din ICO za ples v javnih lokalih ter so se dohodki tako izravnali z izdatki.
—	Gladko je bil sprejet proračun Mestnih podjetij tudi v podrobnostih osnutka. Ta proračun predvideva 30,370.101 Din dohodkov in prav toliko izdatkov.
Več borbe in nasprotstva se je pričakovalo pri glasovanju za uvoznino. Predlo? je utemeljeval referent g. Sabothy ter je bil gladko sprejet v nekoliko izpremenjenem osnutku, v katerem so pa le deloma upoštevane želie in zahteve gospodarskih in trgovskih krofov, o katerih smo že svoječasno poročali. Prav tako se ie sprejela nova uredba o pri. rastkarini s pravilnikom, ki pa dosedanje davščine ne izpreminja, ampak vsebuje le natančnejše besedilo.
Sklepi linančnega sveta
Občinski svel ie odobril tudi naslednje sklepe finančnega sveta: Glede upirabe vsote, predvidene v proračunu za adaptaci;o gradu, mora posebej sklepati mestni svet. — Zavarovalne police mestne občine naj se revidirajo. — Študijska knjižnica dolu" telefon. — Dostavljanje naj se reorganizira. — Re. šitev vprašanja ograje ob Sodni ulici naj se pospeši. — V mestnem olepševalnem društvu mora imeti občina odločujoč vpliv. — Javna stranišča naj se v redu vzdržujejo. — Prihranek iz socialnega skrbstva se uporabi za razširjenje mladinskega doma. — Vse hiralce naj se postopoma prevede v mariborsko oskrbnišnico. — Za obroke v počitniških kolonijah na morju naj se dosežeio boljši pogoji.
—	Konjaču naj se dajo navodila glede postopanja, da ne bo več priložb. — Park pred Mestno hranilnico naj se preuredi. — V bodoče naj se stanovanja in lokali v gradu oddajajo samo proti najemnini. — Pristojbina za ribolov na Dravi naj se zviša na Din 1000 (sedaj 87 Din). — Taksa za prirejanje tombol se zviša cd 100 na 200 Din, odškodnina za uporabo javnega sveta pri tombolah pa na Din 2000, za izvenmarihorrke prireditelje 3^00 D.
—	Potujoči umetniki in prireditelji naj plačajo poleg normalnega davka še dnevno Din 100. — Sej-miščne pristojbine ostanejo med dohodki proračuna mestne občine, pobirajo jih pa Mestna podjetja. — Penzijski fond za obnemogle delavce prevzamejo MP, v izdatkih mestnega proračuna pa se predvidi postavka »Prispevek k pcnziiskemu fondu«, in sicer v isti višini, kakor je prihodek seimiščnih pristojbin, ta pri-pevek se pa ne izplača MP, temveč prevede med dohodke mestnega proračuna. — Vodari-na okoliških občin se uredi enotno za vse okoliške občine ter se naj [X)bira 7% od kosmatega najemninskega donosa, oziroma najemninske vrednosti hiš. Pri tem se računa normalna uporaba vode po Din 2, večja poraba pa po Din 3 za kubični meler
Seja je trajala skoraj do polnoči.
Klasični jeziki in patrijotična vzgoja
Prof. dr. Ivan Arnejc
Veliko sc govori o vzgojnem pomenu pouka klasičnih jezikov, o splošni izobrazbi, ki io nudi ta pouk, o formelni izobrazbi itd., nikoli pa se ne sliši beseda o tem, kakšnega pomena je pouk klasičnih jezikov za patriotično in nacionalno vzgojo.
Patriotična vzgoja je direktna ali indi-rektna. Direktna jc gotovo trenutno učinkovitejša in navidez uspešnejša, v resnici pa korenini indirektna, polagoma učinkujoča vzgoja k patriotizanu, ko se je vsidrala veliko globo-keje v srcu vsakega človeka.
Indirektno vzgaja k patriotizmu v srednji Soli vsak predmet, ker navaja vsak predmet učence k delu, večinoma k duševnemu, pa tudi k telesnemu delu sebi v prid in v prid celoti v poznejšem življenju. Vsak na intenzivno in redno, zlasti duševno delo navajen človek je eo ipso miren in državotvoren element ali dober patriot.
Tako vzgajata k patriotizmu tudi oba filo-loška predmeta klasične gimnazije, po katerih ima svoje ime, — klasična jezika: latinski in grški.
Pa ne samo to. Pri jezikih ne gre souio za delo kot tako, tu gre kakor pri zgodovini tudi za vsebino pouka, če hočemo mladino vzgajati k patriotičnertiu in nacionalnemu mišljenju.
Seveda latinski in grški jezik ne delujeta In ne moreta tako neposredno učinkovati v jmi-trioii&Lem smislu, kakor zgodovina iu zerniie-
is, in niti ne kakor narodni jezik z narodno njiževnostjo; vendar pa moreta in morata celo izvrstno vzgajati k patriotizmu indirektno: in to veliko več, ko katerikoli drugi predmet srednje šole.
Vobče je cilj klasičnega pouka po učnem načrtu za latinski jezik »steči živu sliku antične kulture i potom se uvesti u duševni i kulturni život rimske starine«. Naloga pouka je torej, kakor pravi načrt dalje, »otkriti uče-niku svu važnost i značenje rimske književnosti i kulture za razvoj celoga kasnijeg pa i današnjeg našeg kulturnog života«. »Naročilo če obračati nastava pažnju i na veze s našom narodnom istorijom i kuitnroin, u zajednici s istorijskom nastavom i nastavom jnatcrnjeg jezika.«
Podobno govori uradni učni načrt tudi o pouku grškega jezika, da je njegov cilj »upo-znati duševni i kulturni život starih Grka. Pri tome treba naročito pažnju obratiti na veze s našoan narodnom kulturnom i istorijom, kao i s našim istorijskom nastavom i nastavom ina-ternjeg jezika.«
Tu mislim, da ni več potrebno še posebej l>ripominjali, da je, kakor načrt jasno pove, obči cilj pouka v latinskem in grškem jeziku, oziroma glavni cilj spoznavanja antične kulture in književnosti, izrazito jiatriotičnega značaja. Čini globlje prodremo namreč v višjih razredih gimnazije z učenci v spoznavanju antike, tembolj lahko spodbujamo s poukom učence ne samo indirektno, temveč celo direktno k patriotizmu, če imamo mi učitelji le glavni cilj pouka v smislu ličnega načrta vodno pred očmi, nam reč vezi antike z našo narod no kulturo in. zgodovino. Pri tem si mora biti
učitelj svest, da je na zapadne veje našega naroda vplivala bolj neposredno rimska kultura, torej grška le s posredovanjem Rimljanov, na vzhodne dele našega naroda pa bolj grška kultura v bizantinski obliki in zopet rimska kultura le bolj jx>sredno.
V	posameznem je pa pri pouku klasičnih jezikov mogoče mladino k patriotičnemu mišljenju in čuvstvovanju še posebej navajati na različnih stopnjah pouka in v posameznih razredih. kakor hočemo to v sledečem jx>kazati:
Naj[)rej v spodnjih razredih. Največ tu nudijo od prvega do četrtega razreda gradiva za patriotično vzgojo različni stavki v vadnici, ki navajajo mladino na delavnost, na poštenje, na pokornost in na moralno življenje in dober del tudi direktno vzbujajo patriotizem s tem, da uče učence ljubiti kralja in domovino in hrabro se boriti za dom, kadar je v nevarnosti. Indirektno pa vplivajo v teul oziru jako intenzivno v načrtu izrecno za latinsko čitanko petega razreda realne gimnazije, — po kateri sc mora tudi ravnati latinska čitanka za prvi in drugi in deloma tudi za tretji in četrti razred iin seveda tudi grška vadnica in čitanka za tretji in četrti razred klasične gimnazije, — predpisane vaje, večjega obsega, če vsebujejo vse te knjige, kakor je to gčitno mišljeno, prizore iz življenja ali cclc životopise slavnih mož antične dobe, ki so vse svoje življenje posve-i tili in žrtvovali domovini in njenim interesom. I Navajati tu še posebej vzglede in vzorce takšnih stavkov in sestavkov bi sc reklo nositi | sove v Atene.
V	Olika >Kima je. ua Se > tretjem ru/.reou l dandanes \ si' premalo važnosti polaga na Kornelija Nepotu, katerega životopisi pravilno iz-
: brani in urejeni so sijajno čtivo za vzbujanje idealističnega in palriotičnega čuvstvovanja in I mišljenja v mladini. Kurcij Ruf nudi \ tem oziru gotovo veliko manj.
Težje je vplivati na mladino pri čitanju Cezarja v patriotičnem smislu. Pravi učitelj bo pa vedel učence o pravem času in na pravem mestu opozoriti na domoljubje Galcev, zlasti Dumnoriga in Vercingetoriga ter na to, na kar se posebno lahko opozarja pri čitanju Cezarjevega dela: »Bellum civile«. da pri Cezarju ni bila edina gonilna sila časlihlepnost in vla-doželjnost ter lakomnost, ampak tudi njegova uvidevnost, ki mu je narekovala, uvesti v raz-drapanost tedanje rimske republike zopet red z izpremembo ustave v monarhijo vojaškega značaja. Vrliutcga Je Cezar skrbel tudi za kulturne potrebe, vsestransko za državo: uredil koledar, ustanavljal knjižnice itd.
Tudi s čitanjem nekaterih Fedrovih basni bo smoterni učitelj znal pridobiti marsikatero zrnce, ki mu bo služilo za seme patriotičnega mišljenja.
Sicer pa učni načrt že na tej stopnji klasičnega pouka, — pri tretjem razredu — naglasa, da je treba kolikor jc mogoče, kazati vezi starega sveta in moderne kulture. Marsikatera beseda, izrečena pri tej priložnosti v nacionalnem in patriotičnem smislu bo padla v mladih srcih kot seme na rodovitna tla, zlasti še pri Cezarju, kadar se primerja ustroj njc-ove vojske z našo vojsko, da se pri dečkih, i so v teh letih najbolj l>ojevitega, junaškega in podjetnega duha. vzbujati navdušenje /n misel, da moramo braniti kralju in domovino.
(Nadaljevanje sledi.)
Liabljmnshe vesti:
Razrešeni občinski možje
Ljubljana, 30. januarja.
Z odlokom brniške uprave »o razrešeni dolžnosti občinskih svetovalcev naslednji gospodje, ki so bili člani občinskega sveto: inž. Ladisla\ li e v c , i ran Zaje in Rudolf Žitnik.
O motivih raizrešitve smo informirani naslednje: Inž. Ladislav Bevc jc uradnik banslce tiiprave in torej kot uslužbenec nadzorne oblasti, ki jc /u mostno občino banskti upruvu, po zakonu ne more biti član občinskega sveta. Gosp. Krtin Zaje je v tožbi z mestno občino — toži jo namreč zaradi smrtne nesreče, ki se je pripetila njegovi pokojni ženi nu Poljanskem nasipu, kjer je žena padla z vozom v Ljubljanico in zu posledicami umrla ter jc g. Zaje mnenja, da bi morala mestna občina tam postavili ograjo. Kot tožnik pa ne more bili Man mastnega občinskega sveta. Zanimivi ko razlogi pri razrešitvi tretjega, namreč g. Rudolfu' Žitnika. G. Rudolf Žitnik je svojčas izli-citiral kleparska dela pri novi šoli za Bežigradom ter jiili kot najcenejši ponudnik tudi v resnici dobil. Odredba pa se sklicuje na toda je g. Rudolf Žitnik s tem postal občinski dobavitelj ter da zato nima več sposobnosti biti član občinskega sveta. Naredbo, ki jo je podpisal jx>dban dr. Pirkmajer, jc bn.nska
uprava datirala z dinom 25. t. 111. ler sc odredba sklicuje na odlok notranjega ministra od 18. t. m. ter na zakon o mestnih občinah. Možna je pritožba na državni svet, vendar pa kakor čujemo, se nihče oil imenovanih treh ne bo pritožil.
Glede g. žitnika pripominjamo, da je stvar sicer v redu, toda želeti bi bilo, do bi bile oblasti tako rigorozne v vseh primerih, zakaj sami bi mogli navesti še nekaj občinskih svetnikov, ki so bili oziroma so še tudi dobavitelji mestne občine. Mnenja smo, da so tudi gg. odvetniki, ki so člani mestnega občinskega sveta in ki zastopajo mestno občino v raznih pravdah ter prejemajo eksipenzarje, bodisi od mestne občine sanic, bodisi od njenih podjetij, Mestne hranilnice itd., nimajo pravice biti obe. svetniki.
G. Žitnik nam je k svoji razrešitvi izjavil: j V občinskem svetu som bil odločno za uvedbo strožjega nadzorstvu nad občinskim gospodarstvom. Predlagal som namreč, da se mora podati vsake tri mesece poročilo oigospodurstvu, | zahteval som ustanovitev kontrolnega urada in kontrolnega odseku. S takimi predlogi sem se v občinskem svetu pač marsikomu zameril in so uporabili pač prvo priliko, dn so me odstranili iz občinskega sveta.«
Mariborske vesti:
v •
in
Delo okrajnega sodišča mariborskega je bilo v minulem letu izredno veliko. Najbolj sc to pozna ] pač pri izvršbah, ki jih je bilo lani 10,287, lela 1933 pa še 9400. Od tega jc bilo deložacij 153, prisilnih uprav 128, nepremičninskih dražb 222, rubeži na nepremičnine 2765, premičninskih prodaj 178, izvršb na nepremičnine 6787, izvršb na denar, ne terjatve 2452. Vse te številke prekašajo predlanske za mnoge stotine. Opominjevalnih tožb je bilo lani 4016 (predlani 3854), meničnih tožb 170, pravd
na okr. sodišču
nad 500 Din 3134. Varstvenih zadev je obravnavalo sodišče 705, zapuščinskih 1493, preklicanih je bilo 22 ljudi, pravna pomoč se je nudila v 1264 primerih. Sodnih odpovedi stanovanj je bilo 781 (predlani 555), zemljiškoknjižnih terjatev je bilo 6625, overovljenih odpisov 1441, overovljenih prepisanih aktov 5000 (povprečno 15 na dati), opotok 102, komisij 193. Promet v denarni knjigi znaša skoraj milijon dinarjev, stanje de|x>zitov (pri davkariji, hi. potekami banki itd.) pa 2,700.000 Din.
© Dve gledališki predstavi Rokodelskega odra. Na Svečnico bo priredil Rokodelski oder popoldansko predstavo. Vprizoril bo občinstvu izredno priljubljeno veseloigro »Res luštno je tam na. deželci«. Igra je tako zabavna, da bo zadovoljila prav vse: one, ki so igro že videli, kaikor še zlasti tiste, ki jo še ne poznajo. Pri-četek je na Svečnico ob pol petih popoldne. — V nedeljo 5. februarja bo pa Rokodelski oder zvečer ob pol osmih prvič vprizoril veseloigro »Sluga dveh gospodov«. To Goldonijevo delo se tako odlikuje po nastopu mnogih komičnih oseb, kakor tudi po obilici šaljivih jrrizorov, da je doseglo povsod, kjer je bilo na programu. sijajen nsiieli. Pohitinio v soboto in v nedeljo v Rokodelski dom k zanimivim prireditvam!
0 Gašperček pride to nedeljo ob 3 in 5 popoldne v marijonetno gledališče v Vzajemni zavarovalnici ter nastopi v igri »Janko in Metka«. Otroci, pridite! Predprodaja vstopnic v trafiki llnion in eno uro pred predstavo. -Sedeži po 6. !5 in 4 Din, stoiišča po 2 Din.
0 Alpinistična šola TK Skale je imela včeraj svoje četrto predavanje v učilnici šole na Ledini. G. dr. Bogdan Brecelj, ki se je z izredno vnemo posvetil organizaciji reševalne službe v naši!) planinah ter tudi že proučeval reševalno službo v inozemstvu, je v izčrpnem in stvarnem predavanju obrazložil prvo pomoč ob nezgodah v planinah. V besedi in sliki je nazorno pojasnil pravilno ravnanje s ponesrečencem, kateremu reševalci ne smejo nuditi samo pomoč v tem, da ga prenesejo kar najhitreje v zdravniško oskrbo, pač pa morajo znati preprečiti vso nadaljnjo škodo, ki bi nastala z nepravilnim ravnanjem poškodovanih delov. Vsa ta stvarna izvajanja bi morali slišati vsi obiskovalci naših sora in ne samb slušatelji alpinistične šole Skale, ker potem šele bi bilo možno svojemu najbližjemu tovarišu nuditi v slučaju nesreče v planinah res uspešno in hitro poimoč. Vso obsežno tva-rino je moral predavatelj deliti na dva dela ter bo nadaljeval svoja izvajanja v enem prihodnjih predavanj v okvirju alpinistične šole TK Skale.
O Kino Kodeljevo predvaja drevi velika filma »Diridžibl« in »Zvezda Valencije«.
0 Policijski zapori v šentpeterski vojašnici. Svojčas smo poročali, da je bil med mestno občino in policijsko upravo dosežen sporazum, pa katerem bo mestna občina preuredila del svoje šentpeterske vojašnice v jx>licijske zapore. Dosedanje stanje, namreč, da so bili policijski zapori na magistratu, je bilo že neznosno in nič kaj laskavo za ljubljan-
257» popusta 25"/.
od
cerkvenih govorov dr. N. Opeka
dobi kdor kupi celo zbirko do t5. III. 1935
Cela zbirka obsega 24 zvezkov ter stane nevezana
Din 466'— s popustom pa samo Din 349"50.
n. NiCrnan, Ljubljana, Kopitarjeva 2
KAVARNA NEBOTIČNIK
nudi od danes naprej svojim cenienim gostom
DNEVNIZA3UTEQK
belo kavo z medom ali maslom nli jajcem in jiecivutn za dinarjev 6*
Gostom je na ra/.polasjo veliko izbira tu in
inozemskih časopisov in ilustracij.
sko mesto. Sedaj se vrše v šentj^eterski vojašnici vsa |X)trebna dela v ta namen in bo mestna občina imela okoli 200.000 Din slroškov, čeprav opravlja dela v lastni režiji. Vendar bo s tem končno enkrat odstranjeno to važno in mučno vprašanje, zakaj novi zapori bodo zadoščali za dogleden čas, tudi, ako bi se jjodročje policijske uprave še tako povečalo.
O Nesreča pri sekanju drv. Včeraj opoldne je sekal doma na Cesti dveh cesarjev drva 19 letni mehaniški vajenec Alojzij Ambrož. Prt delu mu je odletelo poleno s tako silo v glavo, da ga je resno ranilo. V nevarnosti je tudi eno oko. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico.
© Napadenec in ponesrečenec. Na Tyrševi cesti je neki neznanec napadel 27 letnega trgovskega petnika Joška Tršinarja, stanujočega v Delavskem domu na Bleivveisovi cesti, ter ga s tako silo udari! po obrazu, da mu je poškodoval nos in je moral Tršinar v bolnišnico. — Pri jx>diranju kostanja si je zlomil desno roko 24 letni delavec Pavel Raztresen z Javornika na Gorenjskem.
Nesrečna Ljubljana
Naši lepi Ljubljani grozi strahovita nesreča, ki bo vse naše življenje postavila na glavo, če je ne bodo krogi, ki mero dajejo, pravočasno preprečili, in vse gostilne in kavarne bodo |>o|x>lnoma propadle, tako da v Ljubljani sploh ne bo več javnega življenja.
Nekaj let se jc namreč sukalo vse javno življenje okoli stokanja in zabavljanja na »krizo«. Kamor si prišel, povsod so ljudje govorili le o »krizi«, in kdoir je hotel v Ljubljani veljati za modernega ali pa celo za »dobro informiranega« človeku, kar je za Ljubljano največje družabne vrednosti, ta je moral znati svoje gostilniško ali kavarniško omizje vsaj 5 ur vsak večer dolgočasiti s »krizo«. Največji »križarji« — ne »križarji«! — so bili soveda tisti, ki jih zloglasna kriza niti od daleč ni hotela niti povohati, ker so preveč dišali po denarju ali pti smrdeli j>o skopuštvu.
Vse tisto stokanje pa je bilo dobro preračunan trik. Kdor je obhajal svoj god, sc je izgovarjal na krizo, da se je rešil tudi iia.j-skromnejšega plačevanja; dolžniki so se upnikom na tihem smejali pod zaščito mogočne krize, nn tihem so psi kupovali čisto dobre in solidne hranilne knjižice za fKilovično ceno. V gostilniških kuhinjah je dišalo le še po zelju in fižolu, doma na skrivaj je pa dobrotljiva kriza ocvrla marsikako pišče in služkinje so znosile iz točilnic pod predpasniki — zaradi krize — toliko vina domov, da je bila vesela kriza večkrat pošteno okajena kako rtreizna.
V to lepo ljubljansko življenje pa jc uda-
□	Za mariborski spomenik sta darovala po 1000 Din trgovec Mastek in »Vzajemnost železniških uslužbencev v Mariboru«.
U Volitve obratnih zaupnikov se danes končajo. Vršile so se lelos skoraj po vseh mariborskih industrijskih obratih ter so btle mestoma zelo zanimive in razburljive, obenem so pa prinesle znatne izpivtnembe, ki so posledica živahnega strokovnega gibanja med mariborskim delavstvom.
□	Vcdstvo Slov. obrtnega društva. V našem poročilu o novem vodstvu Slov. obrtnega društva je pomotoma izostalo ime odbornika vrtnarja g. Ivana Jemca.
□	Zadnji dan za plačilo točilne takse za prvo polletje in za nabavo davčnih kart za leto 1935 za hišno služabništvo je 31. januar. Davčna uprava za mesto Maribor opozarja, da se zakasnitev plačila in nabave davčnih kart kaznuje z enkratnim zneskom takse in petkratno vrednostjo davčne karle.
□	Dekliška Marijina družba stolne župnije priredi v nedeljo popoldne ob pol 5 v dvorani Zadružne gospodarske banke igro »Prisegam«.
G Ceste bomo katranizirali. Gradbena uprava namerava pričeti na pomlad s katraniziran em mariborskih cest. V to svrho se bo uporabljal katran, ki ga producira mestna plinarna ter ga je dosedaj prodajala. Za katran je dobila plinarna letno 50.000 Din.
□	Prosveta v Melju. Meljsko predmestje je imelo svoje izobraževalno društvo, ki je živo delalo na prosvetnem polju. Žal je bilo društvo, kakor toliko drugih, rarptiSčeno. Z zadoščenjem pa so sedaj vzeli prebivalci Melje na znanje novico, da se pripravlja ustanovitev novega izobraževalnega društva.
O Poročili so se v zadnjem času v Mariboru: Kovač Štefan, uradnik Mestne hranilnice, in gdč. Vamberger Terezija. — Trglavčnik Franc, občinski uslužbenec, in Meglič Helena. — Kaloh Ludovik, delavec, in Krajnc Marija. — Flander Frančišek, narednik, in Možina Jožefa. — Stelzl Alojzij, posestnikov sin, in Jeru Antonija. Novoporočencem obilo sreče in blagoslova.
□	Dajnkova ulica se podaljša. Med Betnavsko iu Magdalensko ulico so začeli pripravljati teren za novo ulico, ki bo obe omenjeni cesti med ?eboj vezala ter bo prav za prav podaljšana Dajnkova ulica. Drugi podaljšek te ulice se bo kasneje zgradil med poslopji nekdanje dragonske kasarne, ki služijo sedaj za obratne prostore tekstilne tovarne Ehrlich. Pri cdkopavanju zemlje so naleteli takoj pri površju na tako izdatne plasti gramoza, da ima-
I jo sedaj kar gramoznico sredi mesta, iz katere bo | dovolj peska za napravo ceste same in za popravilo 1 sosednjih cest.
□	Pri smučanju in sankanju. Pri smučanju si je zlomil levo nogo devetletni Edvard Ulbl, pri san-
1 kanju pa je ista nesreča zadela sedemletnega Stan-S ka Hudjo. Oba se zdravita v bolnišnici.
□	Dva velika požara. V Poljčanah je zgorelo gospodarsko poslopje s hlevi tamošnjega župnišča.
! Ogenj je povzročil kratek stik električne napeljave.
i rila kakor strela z jasnega nesrečna novica, ; da se je začelo vračati zaupanje in da število j in višina novih vlog v hranilnicah raste! Ta ; novica je strahovito učinkovala na ljubljansko javno življenje. Kjerkoli se zbirajo ljudje, povsod si videl žalostne (ampak to pot res : žalostne!) obraze in povsod si slišal bridke ; besede» O, kaj bo sedaj z nami? Komaj smo I pričeli nekoliko verižiti in ljudi odirati — nn, ! pa imaš sj>et vraga! Kako lepo se je dalo ži-: veti, dokler je bila kriza! A sedaj? Sedaj pa prihajamo mi vsi, kar nas je v Ljubljani še poštenih »križarjev«, res v krizo, ker nam nihče več ne verjame, da je kriza. Kdo nam bo sedaj pripeljal tisto zn nas tako dobro in srečno krizo nazaj?«
Tako stokajo ljubljanski »križarji«, ob ; njihovem stokanju pa se ljudje nič več no-
1 čejo ogrevati, ampak se jim prav iz dna srca smejejo, kaikor se zna smejati saimo pristna škodoželjnost. In če ljubljanski »križarji«, nekdanji verižniki blagega spomina, še tako tarnajo, »da ni gšefta«, se zaradi njih ljubljanski grad še dolgo nc bo prevrnil v Ljubljanico!
škoda znaša 80.000 Din. — Na Rdečem bregu pri Sv. Lovrencu na Pohorju ie zgorel senjak posest, nika Franca Pajtlerja. Škode je 15.000 Din.
□	Obsojen in hkrati pomiloščen. Zanimiv slučaj so imeli danes pred malim senatom. Zagovarjal se je 33 letni delavec Janoš Nemec iz Dajnkov-cev, ker je dne 14. oktobra udaril svojega očeta Franca s polenom tako, da mu je zlomil tri rebra. Oba sta se spopadla v vinjenem stanju. Janoš Nemec je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora, ker pa se je njegovo dejanje pripetilo še pred novim letom, ki ga obsega amnestija, so mu sodniki hkrati razglasili, da je pomiloščen in da ne bo treba sedeti.
□	Bitka med čuvajem in divjimi lovci. Mariborsko okrožno sodišče je dobilo obvestilo o krvavem boju med divjimi lovci in lovskim čuvajem v lovišču grofice Zichy pri Beltincih. Čuvaj Keleš je zasačil v gozdu tri lovske tatove, ki so lovili fazane. Eden divjih lovcev je ustrelil proti čuvaju, nakar je ta odvrnil s strelom ter ranil nekega Le-barja v nogo. Divji lovci so se spustili v beg, padli pri tem v potok, v katerem so pustili puške, potem pa je Lebar omagal in so ga morali z vozom prepeljati v bolnišnico .Njegova poškodba je huda. Za lovskega čuvaja je obtežilno, da je ranjeni lovec dobil strel od zadaj v nogo.
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
priporoča: Ljudski oder, zbirko lahko upri-zorljivih iger za naše podeželske odre. L zvezek: Jurčič-Cesnik, Domen, ljudska igra s petjem v 5 dej., 16 meš. vi., 18 Din; II. zv.: Krivopriscž-nik, narodna igra s petjem v 3 dej. (7 slikah), 11 meš. vi., 18 Din; III. zv.: Miklova Zala, igra v 5 dej., 18 Din; IV. zv.: Tihotapec, ljudska igra v 5 dej., 18 meš. vi., 18 Din; V. zv.: Po dvanajstih letih, ljudska igra, 4 dej., 15 meš. vi., 18 Din; VI. zv.: Kamposteljski romarji, pevska igra v 3 dej., 18 Din; VII. zv.: Mlinar in njegova hči, ljudska igra v 5 dej., 12 meš. vi., 18 Din; VIII. zv.: Scapinove zvijače, komedija v 3 dej., 10 meš. vi., 18 Din; IX. zv.: Revček Andrejčck, ljudska igra v 5 dej., 20 meš. vi., 18 Din, pevske točke 20 Din; X. zv.: Lunipacij vagabund. čarobna burka v 6 slikali, 18 Din; XI. zv.: Zapravljive«, čarobna pravljica v 3 dej. (8 slikah), 18Din;'XII. zv.: Skopuh, komedija v 5 dej., 15 meš. vi., 18 Din.— Seznani iger je brezplačno na razpolago.
Celie
JSr Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico je darovalo Krajevni protituberkulozni ligi v Celju hranilno vlogo v znesku Din 1200. Za velikodušni dar se liga najiskreneje zahvaljuje z željo, da bi se našlo še več jioinemalcev.
-0- Sezona koncertov. V bližnjem času bodo v Celju kar trije koncerti. Prvi koncert bo v spomin pokojnega kralja, drugega študira »Svoboda«, koncert izbranih umetnih in narodnih pesmi pa pri. pravlja tudi pevsko društvo »Celjski zvon«.
tU Gledališka predstava velikega stila. Ljudska čitalnica namerava letošnji Veliki teden vprizoriti, če ne bodo nastale kake ovire, novo Gregorinovo delo »V času obiskania«. Za to predstavo, ki bo pri njej sodelovalo nad 80 ljudi in bo potemtakem največjega obsega, kar jih je bilo v zadnjem času "v Celju, se vrše že priprave in vlada za to delo med občinstvom veliko zanimanje.
Komisijski ogled za regulacijo Sušnice na mestnem ozemlju. Mestna občina celjska je prosila za dovoljenje, da se izvrši regulacija potoka Sušnice na njenem ozemlju, in sicer od izliva v Savinjo do kiti 1,737, to je približno 250 m nad Dečkovo ce. sto. Istočasno je zaprosila mestna občina za razlastitev v ta namen potrebnega sveta na ozemlju mest-ne in okoliške občine. Komisijske poizvedbe in obravnava bo v četrtek, 31. januarja ob 10 s sestankom ob izlivu Sušnice v Savinjo.
sss Nov zvezek »Cvetja iz domačih in tujih 'o-gov«. Pravkar je izšel v založbi Mohorjeve družbe 4. zvezek »Cvetia iz domačih in tujih logov«. Ta zvezek prinaša klasično Jurčičevo jxivest »Jurij Koz-jak« v priredbi prof. dr. Mirka Ruplja.
Kulturni obzornik
Ivo Šorli: Izbrani spisi
Druga knjiga, str. 339.
Tolminski kot nam je dal poleg drugih tudi tri moderne pisatelje, ki zdaj istočasno izdajajo svoje Izbrane spise, to je Preglja, Bevka in Šorlija. Najstare.ši med njimi je Šorli in spada k rodu, ki je napolnil naše revije v prvem desetletju tega stoletja, v času, ko je Cankar vodil boj z naturalizmom in s filisterstvom in je samo podtalno živela realistična povest, ter vse do polpreteklega časa. Izhajal pa je ta rod bolj iz Govekarjevega naturalizma kot iz modernizma, v katerem se ni našel; slonel je na ruski čehovski noveli, ki pa je prehajala pri nekaterih (Pugelj) k francoski Mau-passantovi. Meško je najlepši zgled takega obdelovanja duhovnih problemov na naturalistični osnovi: vsi drugi, ki so šli njegovo pot, so ostali še mnogo zadaj. Ta rod je visel v zraku: nikjer ni bil trdno zasidran, ne v zemlji, ki je ni videl v naturalistični čutnosti, v vonju in notranji zve/.a-nosti z ljudmi, ne V duhovnosti, ki se je javljala večina v duhoviti miselni t e z i, ki so jo dokazovali bolj z debato kot z umetniško plastičnim življenjem. Njih opisni svet je bolj meščanstvo kot vas . Hotela je biti realistična, pa se je bala vsake naturalistične surovosti ter je zašla na drugi breg: v mehkobni lirizem, ki je bil posledica narejene razneženosti, ne pa tragike, izvirajoče iz etičnih borb. Znak tega rodu je površno gledanje in dokazovanje z besedami, ne z notranjo umetniško silo opisanih oseb samih. Ta rod jc brez ivo je črte in se je izgubil kot v pesku. Mogoče ie med njimi še najboljši Šorli, ki zdaj izdaja svoje zbrane spise, katerih druga knjiga leži pred nami.
Samo dve noveli v tej zbirki sta posvečeni vasi ,ii sicer; Nevesta fčrtical in Štefan Z * -
p 1 o t n i k , najdaljša povest. Nevesta, o kateri je pred kratkim nekdo zapisal, da bi jo lahko napisal vsak katoliški modernist in ima duha Tim-mermannsovega, je pravzaprav samo mehkobna novelica v slogu in načinu tistih, kol so jih svoj čas pisali v Pomladne glase, samo malo močnejša. Štefan Zaplotnik, ki naj bo »povest vedrega človeka«, to je takega, ki prinaša v vas nove nazore, gospodarske in moralne, in se bori proti vsem, je precej slaba »staromoliorska« povest, seveda z odločno nasprotno t ndenco. V kmečkem okolju bi se pisatelj lahko realistično razpisal, pa ne pozna ne vonja pokrajine ne trdih potez, ki jih ta predmet zahteva. Ljudje so samo zastopniki tendence in brez krvi; samo proti kon-i cu začutimo malo človeškega v junaku. Je mnogo ■ govorjenja in pripovedovanja, malo pa dejanja 1 živih oseb. Povest, ki je pisana v tradicionalnem slogu ljudskih povesti, je zelo povprečna. Naj-; boljše Šorliieve novelice tega zvezka — in sploh — so one, ki so napisane v obliki pisem in dnevnikov, torej v taki obliki, kjer ni glavno neposredno dramatično podajanje zapletov, temveč pripovedovanje o njih, potem, ko so se že izvršili. Tako so »Disonance«, dnevnik nemške plemkinje, ki se je poročila s Slovenccm, ter se skuša povsem posloveniti, zelo zanimive; dobro in duhovito so podana malenkostna nesoglasja, ki nastopajo v mešanih zakonih, predvsem, če eden zakoncev pojmuje problem polilično in ne kulturno. Disonance so mogoče Šorlijeva najboljša stvar. Prav tako so »Pešci« zanimivi, kot izrazita čehovska novela z ostjo proti fili-strstvu, ki slej ko prej vsakega zadene v kakršnikoli obliki. Iz istega sveta so tudi tri pisma »Vprašanja«, z nakaz ni m problemom, ne pa dovolj izpeljanim. Zadnjemu »Izgubljenemu sinu« pa manjka plastičnosti in jasnosti, in prav nič ni »burleska« kot pravi naslov.
Šorlljevl spisi ne pomenijo velike umetnosti, so pa branje, kot jc prijalo predvojnemu meščanstvu. Saj je spreten in probleme dobro postavi,
pogrešamo le neposrednega življenja, krvi, resničnosti, notranje in zunanje, predvsem pa globine in moči, ki bi znala zajeti dogajanje v plastični obliki, živo razgibani, krvavo-realni, ki bi se gnalo samo v svojo smer, ne pa po miselni i vrvici teze, ki je vidna vsem tem njegovim stvarem. In ko bi bila v Šorliju taka moč, bi tudi slog dihal silo in svojstvenost njegovega izraza in njegove — zemlje, kaj je sicer zaživela šele v Preglju, bolj tudi kot v tretjem Tolmincu Bevku. td
Javna produkcija v proslavo svetega Save
Ob zaključku prvega semestra tekočega šolskega leta je priredil ljubljanski državni konser- ! valorlj jirvo letošnjo javno produkcijo. Kar je I treba s posebnim poudarkom omeniti, je to, da dobivajo glasbene prireditve konservatorija pod vodstvom ravnatelja Betetta vse bolj enotno lice, Bachov koncert, ki se je vršil pred kratkim, je bil naravnost vzoren po sestavi sporeda z oziroin na stilno enotnost. A tudi dana produkcija se je skušala odeti v kolikor mogoče enoten značaj. Enosmernega stila sicer ni objela, pač pa je dosegla zaokroženost s sporedom skladb splošno slovanske svojstvenosti. (Med skladbo sta bili vpleteni tudi dve deklamaciji.)
Na produkciji je nastopilo mnogo gojencev z večjo ali manjšo izvajavsko sposobnostjo. Vsi pa so pokazali lepo pripravljenost, izvirnjoČo iz spoštovanja do umetnosti. Posebej omenjam, da Josip Brdnik že lepo obvlada svoj rog, dn med klavirskimi gojenci kaže dober prlčetek Darija Drnov- j šek. dočim se ie Valens Vodušek s štirimi Pro- j kofjeviml skladbami izkazal že kot jedrnat in do- i zorevajoč Interprelator. — Dvigniti moram tudi Uroša Prevnrška, ki je sicer izvajal svojo lastno violinsko »Vizijo« malce suho. n je vzbudil po. zornost z ozirom nn svoj komnozitorni smisel. V skladbi sodobne miselnosti je sicer se mnotro učenja in mladostne natriuinosti. a v nii ie nravn
muzikalna iskra. Končno omenjam še terret dveh violin in viole (Uroš Prevoršek, Roza Lubec in Albert Dermelj), ki je pokazal lep smisel za komorno reprodukcijo.
Prireditev je na splošno zapustila prav ugoden vtis. Bila je tudi lepo obiskana. V. U.
Bachov večer
Pred kratkim se je vršil v nabito poltii Hu badovi dvorani Glasbene Matice Bachov večer pri katerem so sodelovali gg.: ravnatelj Julij Betetto (bas), prof. Matija Tome (orgle), prof. M. Lipov-šek (klavir), gdč. Francka Ornikova (violina), gdc. Štefka Korenčanova (sopran), Kocjan (oboa), Korošec (flavta), Flego (I.angl. roe:) in R. Kocjan (II. angl. rog).
Koncert, je bil prirejen v okviru konservatorija in prvi s stilno enotnostjo, kot jih nameravajo stalno uvesti, kar je zasluga g. ravnatelja Betetta. Dvig našega glasbenega življenja, stilna poglobitev v posamezne zgodovinske dobe, ki ustvarja ono potrebno umevanje preteklih glasbenih tvorb, Iz katerega je edinole mogoče zasledovati boj za izraz o današnjih dneh — to bi bil glavni nainen teh jinreditev. Da so začeli z Bachom, jo razumljivo iz tega, ker je on najbolj monumentalen steber, ob katerem je zrasla ogromna stavba umetnin preteklih stoletij. Obenem pa je on most, ki posreduje dojemanje glasbenega izraza nazaj Ija v 16. stoletje, saj je v svojem dolu objel vsa glasbena dognanja od nizozemskih šol do svojega baročnega časa. Poleg tega pa sega njegov vpliv prav do današnjih dni. Prav danes se pojavlja močna težnin ustvarjanja v linearnem smislu, ki je tudi Bachova osnova.
Z danim sporedom (koncert za violino in obligatni klavir-arija -Končno, končno duša moja« za bas s spremljevanjem oboo in klavirja — Re-citativ in arija iz Matevževaga pasijona za sopran, flavto, dva angleška rogova in orgle — Preludi.' in fuora) je bil Bach spričo svojega ogroinneca
dela sicer skromno zasloia.
ipan, vonsnr jo
bilo UlO-
Nočni
napad pri Dobrovi
Dobrova pri Ljubljani, 29. jan.
Prošlo nedeljo na ponedeljek so roparji obiskali vas Brezje, ki je do nedavnega spadalo Se pod občino Dobrova,, dočim je sedaj proti želji ljudstva priključena k občini log. — fri Blažu v Brezju sta šla ta večer 85 letni gospodar Blaž Velkavrh in njegova hči Micka brezskrbno spat. Po polnoči sta prišla k njima dva roparja. Prišla sta v hišo skozi hlev, splezala po odprtini, koder mečejo v hlev krmo, v podstrešje; s podstrešja pa po stopnicah v hišo; hlev in hiša sta namreč pod eno streho,
Hodila sta pa roparja tako tiho, da ni niti Micka slišala nikake hoje ali ropota, pač pa šele neko sopenje, ko sta bila že v njeni sobi, hiši. V velikem strahu je vprašala, misleč, da je spomin rajnke matere: »Kaj pa potrebuješ?« Moški glas ji odgovori: »Tiho, če ne boš zaklana!« Dekle je sedaj iztegnilo roko po vžigalicah, v hipu jo ropar udari po roki s sekiro in ji izseka kos mesa. Oče je ležal poleg njene sobe v čumnati. Na hčerine klice pride v hišo in pričela se je borba. Roparja sta metala gospodarja in Micko ob tla, med tem pa še treskala po Micl ini skrinji s sekiro ter vzela iz nje ves denar, t. j. 7 komadov kovanega denarja po 50 Din in nekaj drobiža.
V tej borbi za življenje in smrt je prišel mimo Blaževe hiše posestnikov sin Plečnik iz Brezja. Ko je čul iz hiše nenavadno borbo in kričanje, je skočil k sosedu Pečanu. Ta je vzel sekiro in luč, nakar sta oba hitela k Blažu na pomoč. Ko je eden izmed roparjev že zopet mahal po očetovi skrinji, kjer sta upala, da bo še večji plen, zakriči od zunaj sosed: »Kaj je notri?!« Roparja začuvši glas, sta jo udarila 6kozi vrata, ki sta jih že poprej odprla in pripravila. Pri vratih je mahmil ropar s sekiro po Pečanu, ta pa je k sreči prestregel uda-rec s svojo sekiro, in roparja sta zbežala v gozd, — Po begu roparjev so spravili starčka, ki j« še ležat na tleh, v posteljo in ugotovili, da sta roparja vse prebrskala že v podstrešju in v kleti in da je en ropar pustil v hlevu svojo zimsko suknjo, ko ni mogel z njo splezati iz hleva skozi odprtino v podstre-šje. — Drugo jutro je gosp. župni upravi elj Franc Mozetič z Dobrove previdel starčka, ki ima vse polno podplut od udarcev s sekiro in od padcev, hči Micka si je pa tudi poiskala zdravniške pomoči na Dobrovi. — Orožniška patrulja z Brezovice pod vodstvom gosp komandirja Rusa je neumorno na delu in menda se zanka že čimdalje ! boli ziožuje; vendar pa danes še ne moremo poro-' čati: kdo in odkod.
II. Evharistični kongres za Jugoslavijo
Pripravljalna dela. V januarju so dobile vse župnije osnutek oredavanja o svetovnem Evh. kongresu v Buenos Airesu. V kratkem razpošljemo nov osnutek: Evharistični odloki. Preč. duhovščino in župnijske pripravljalne odbore prosimo, da v osnutkih vsebovano snov res plodovito izrabijo. Dobro bi bilo, da bi se isto predavanje vršilo ločeno za stanove in bi jih bila tako res vsa župnija deležna. Ne pozabite pa zlasti na šolsko mladino, za katero se naj predavanja na vsak način posebej vršijo. Predavateljev iz Ljubljane skoroda ni mogoče pošiljati," ker je vse obilno zaposleno s pripravami v Ljubljani sami. Zato oskrbiie predavatelje iz svojih vrst. Kolikor bo pa mogoče, bo na razpolago s predavatelji tudi Osrednia pisarna Olav. pripravljalnega odbora v Ljubljani.
Obči značaj kongresa. II. Evharistični kongres v Ljubljani mora imeti po intencijah episkopata res obči značaj. Hočemo reči: združiti mora v iskreno manifestacijo žive vere v Evharističnega Boga vse katoličane države, ne glede na njihovo siceršno organizatorično opredelitev. Zato na kongresu ne bodo nastopale posamezne organizacije kot take, temveč bo predvsem vidna naravna cerkvena organizacija, t. j. župnije, dekanije in škofije. Pač pa so vse katoliške organizacije, kongregacije in redovi dolžni, da vse letošnje delo usmerijo v namene kongresa. Zato prirejajo predavanja, verske vaje, zbirajo sredstva za kongres in podobno.
Vikar in konz. svetnik, vIč. g. Tensundern iz Vestfalije — znani iskreni prijatelj Slovencev in zlasti naših izseljencev — je sporočil Olav. prip. odboru v Ljubljano, da bo vsaki mesec do junija daroval za kongres po 100 Din. Prispevek za jan. je že poslal. Iskrena mu hvala! Naj bi našel pač dovolj posnemavcev tudi doma!
Slovo f Filipa Okorna
Trbovlje, 30. januarja.
Nenadna smrt mladega, značajnega moža, je vse globoko presuni-la. Zato so ga prihajale kropit tolike množice, da so morali nekateri dalj časa čakati, da so prišli na vrsto. Zelo velika je bila tudi udeležba pri pogrebu.
Na grobu je v slovo govoril rajnemu g. Okornu g. svetnik Gaš-parič, se mu zahvalil za 22-letno petje na cerkvenem koru in za veliko in nesebično delo v Društvenem domu. Obrato-vodja g. inž. Vrbič pa se je poslovil od rajnega v imenu podjetja in okteta rud. nameščencev, kjer je sodeloval tudi od začetka. V lepih besedah je ori-sal velik značaj pokojnika, kako je bil vdan svoji družini, Bogu in podjetju, in tudi svojim prijateljem. Bil je vzoren značaj in velik poštenjak. Nato so zapeli cerkveni pevci, katerim so se pridružile vse ostale pevske skupine. Saj je bil rajni vsled prijaznega nastopa pri vseh priljubljen. Rudarska godba je zaigrala »Usliši nas, Gospod!« in mrak je legal na zemljo in na srca, ko se je vslpala zemlja na krsto vsem dragega Lipeta. Naj sveti večna luč plemeniti duši!
Za zimski šport ]\ I VE A-CrCHlC
Zlasti v hladnih dneh potrebuje Vaša koža — da ne razpc ka in ne poslane rnskava — močno zaščito pred vremensMmi vplivi. Nnirgnite vsled tega vsak večer in tudi čez dan obraz in roke dobro z Nivea-Creine Na la način niti oster in b uden zrak ne bo škodoval Vaši koži; ostala bo nežna in elastična
Odkod to delovanje? Od eucorita! Prav ta napravi Niven-Creme tako učinkujoče.
Kaj pravite?
Tam nekje v Tihem morju leži cela vrsta otokov, kamor prihaja vedno več Evropcev in Američanov domačine mozgu t in izsesaval. Domačini neleaj časa mirno prenašajo tuje vsiljivce, včasih jim pa le zavre kri, da kakšnega neljubega jim tujca ne pošljejo po odgonu domov, ampak ga spravijo kar po najkrajši poli na «oni sveU. Taka usoda je zadela tudi nekega Američana.
Domačini namreč niso računali s tem, da je mož oienjen. Računala pa je s to okolnostjo Ame-ričanova žena, ki je zahtevala diplomatskim potom za svojega umorjenega moža primerno odškodnino. Po kratkih pogajanjih so se sporazumeli za odškodnino v znesku 50.000 dolarjev.
Tedaj pa se je zgodilo čudo: Američanka je slovesno izjavita, da te vsote ne sprejme, ker je previsoka, zadovoljna pa bo s 30.000 dolarji, ker njen mož za nio tudi ni bil več vreden. Ona zna — tako je rekla — kot žena pač najbolj precenili dobre in slabe lastnosti svojega ranjkega moža, a pri najboljši volji ga ne more ceniti više, kakor ga je.
Kaj pravite, g. urednik, ali ne spnda la za-devica kar med moderne čudeže? 50 ameriških. «jur.ievx človeku ponujajo, kar ponujajo, pa jih ženska ne vzame!
In kaj pravile nu vprašanje, če bi bilo kaj takšnega mogoče tudi pri nas? Če bi kakšno našo moderno* žensko vprašali, če zahteva za svo:ega ubitega moža kai odškodnine, bi skoraj gotovo rekla: Nič ne zahtevam, ampak še nekaj plačam iz svoiega povrh, za nagrado ...
Ali pn bi rekla: Pomlad se bliža, novo obleko bo treba in nov klobuk — dajte mi dvakrat toliko, pa je stvar v redu!
Hrastnik naj se priključi h Trbovljam
Hrastnik, 29. januarja.
Za redno sejo občinskega odbora Hrastnik-Dol, dne 28. januarja t. 1. je vladalo veliko zanimanje. Na dnevnem redu je bil med drugim predlog za odcepitev, ozir. izločitev Hrastnika od občine Hrastnik-Dol in priključitve k občini Trbovlje, to je v stanje, kakor je bilo še nedavno. Seje se je udeležil polnoštevilno ves občinski odbor, kakor tudi bivši župan občine Dol gosp. Jal ob Draksler. Ker je bila seja javna, ji je prisostvovalo mnogo drugih občinov, ki so se zanimali za potek razprave o pTedlogu, zlasti pa so nestrpno priiakovali, kakšen bo rezultat glasovanja. Večina občanov se je namreč ob zadnjih občinskih volitvah izrekla za to, da se upostavijo stare občinske meje. Na tem programu je bila tudi izvoljena večina članov sedanjega občinskega odbora. Predsednik občine g. Malovrh je na podlagi zbranega gradiva in raznih resolucij, sprejetih na zadevnih shodih, utemeljil predlog, nakar je odredil glasovanje. Za predlog je glasovalo-26 odbornikov; samo dva sta se vzdržala glasovanja in to gg. Roš in Rešek. Na občinstvo je napravil izid ugoden vtis. Pričakovati je tedaj, da se to vprašanje reši v splošno zadovoljstvo in korist večine.	—o.
— Tri nagnjenju k odebelelosti vzbuja redna j uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko.
Koledar
Četrtek, 31. januarja: Peter Nolanski, spozna-valec; Marcela, vdova. Ta mesec je dan zrastel od 8 ur 28 minut za 56 minut na 9 ur 24 minut.
Novi grobovi
V Ljubljani je umrl g. Anton R a i e m, posestnik in gostilničar na Žabjeku. Pogreb bo v petek ob 2 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožaljel
Osebne vesli
— Spremembe v sednopisarniški službi.
Okrajnemu sodišču v Ljubljani dodeljeni zva-mčnik Maks Jalovec je premeščen za sodnega kanclista v Sevnico. K okrajnemu sodišču v Ljubljani pa je prestavljen od ljubljanskega drž. tožilstva dnevničar-zvaničnik Miroslav Ri-hter. — Uradniška pripravnica Iva Železnik-Debeljakova je premeščena i« Ptuja za sodno kanclistinjo v Kranjsko goro. — Pisarniška uradnica IX. skuT>. Angela Obranova je premeščena iz Kranjske gore v Ptuj. — Abs. phil. Vladimir Frankovič je imenovan za uradniškega pripravnika pri upelacijskem sodišču v Ljubljani.
Vi morda ne verujete
reklami, toda damo Vam iskren nasvet Poizkusite prati s »Hu-berus« milom m »Peron« nra kiun 'a pranje. »Pa sta res taborna« best'j de ali! In domača sia
Svoji k svojim!

goče pazljivemu poslušalcu prodreti v njegov svet, ili preko zgolj estetskih vrednot do močne duhovne religiozne poglobitve, ki daje njegovi celotni glasbi šle pravi pomen. — Vse ločke sporeda so bile izvajane v holenju, prikazati Bacha in stil časa v kar najbolj verni obliki. Opažati pa je bilo, da večer ni zapustil v občinstvu tistega mogočnega dojtna, ki bi ga morale zapustiti skladbe mojstrskega Bacha. Vzrok je v tem, da taki koncerti pri nas še nimajo tradicije, občinstvo pa ne onega neobhodnega poznanja klasičnih umetnin, ki daje šele pogoje za pravo umevanje. Kje so še časi, ko se bodo poslušalci za take koncerte pripravljali s študijem partitur in z njimi v rokah zasledovali izvajanje (kot n. pr. opaziš na Dunaju)!
Omenili bi še, da je dvorana z ozirom na akusliko slaba in glede frekvence poslušalstva premajhna. V ansamblskih nastopih še celo ni pravega učinka, ker zaradi premajhnih dimenzij instrumenti ne pridejo do ubrane zvočnosti. Seveda temu vsaj začasno ni mogoče odpomoči, ker vrtijo v filharmonični dvorani, našem akustično najboljšem koncertnem prostoru, filme.
Končno poudarjamo Izredno pomembnost tega koncerta za naSe glasbeno življenje in želimo, naj bi se taki koncerti z vso smotrenostjo ponavl ali, ker je velika vrednost v tem, tla dobi poslušalstvo pregledno sliko glasbenega ustvarjanja do današnjih dni.	—t.
Razstava Cafe Duišin v Zagrebu
Cata Dujšin, žena zagrebškega dramskega iglavca Dubravka DujSina in učenka prof. Lj. Babica, ki je že večkrat nastopila na skupnih razstavah, je izbrala 25 svojih najboljših del in jih uredila v samostojno razstavo v Ullrichovem salonu. Reči moramo, da je mlada umetnica pokazala ic pri irboru mnogo avtokritičnosti in razobesila zares kvalitetne stvari, v čemer se je razstava prijetno ločila od Šipekovc, ki ie bila pred njo v istem prostoru. Vseh 25 del je izvršenih v
oi)u in predstavljajo pejsaže, tihožitja in portrete. Najboljša podoba na vsej razstavi je »Deklica« (št. 7), ki je Izdelana s tako elementarno močjo, da kar zaživi pred teboj. V pejsažih iz Boke Kotorske se vidi, da si umetnica še ni popolnoma na jasnem, kam naj krene med impresionizmom, kolorizmom itd. Zelo dobro si zamisli motiv, a preden ga dokonča, se ji razblini in slika izgubi moč in iepoto, ki bi jo lahko dosegla (ozadja so dostikrat naravnost nemogoča). Enotnejša so tihožitja in ubraneje delujejo. Obe kopiji (Rembrandtov »Mož s palico«-in Fragonardove »Kopalke«) sta prav dobri, a vendarle kopiji. Zlasti »Možu s palico« manjka ona genialna sila, ki odseva iz Rembrandtovih del. | Če bo C. Dujšinova nadaljevala svoje delo z ret-| nobo, ki jo je pokazala na tej razstavi, bo dosegla ; še lepe uspehe. Zmožnosti ji ne manjka. —rič,
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA - Začetek ob 20
Četrtek, 81. Januarja: VIHAR V KOZARCU. Kod B. Potek, 1. februarja: POSTRZEK. Red C. Sobot«, 2. februurja oli 15: SNEGULCICA. Izven. Globoko znižano cene.
Ob 21): MATIČEK SE ŽENI. Izven. Znižano cono.
OPERA - Začetek ob 20
Četrtek, 31. Januarja: DORICA PLESE. — Premiera.
Red Četrtek. Petek. 1. februarja: ZAPRTO.
Sobota. 2. februarja ob 15: HIGOLETTO. I»ven. —
Znižano ce."i'
Ob 20; NETOPIR. 1'remijera. Inven.
MARIBORSKO GLEDALIŠKE
Četrtek, 31. jannarja oh 20: »Od zoro ilo mraka . I Red U. Petek. 1. februarja: Zaprto.
LJUDSKA UNIVERZA
V LJUBIJANI
Drevi ob 19.15 predava n» držnvni trgovski nka-
A--: i, — ____» J- t-——:___ti. i>...t_ii - ----1-1..U. ..I
l,,.,l,l.|l S. JltlM. „1. I\!„|ll, .11. 1,1,11.11 U 3U,/tnill1l> „1-
hanjih In teorijah v novejši dobi.
Ostale vesli
—	Kdor od nas ne časti spomina svojega velikega kralja, ni vreden njegove žrtve. Odzovite se klicu svoje vesti in nakažite svoj prispevek: Od-
; boru za postavitev spomenika viteškemu kralju i Aleksandru I. Zedinitelju, Ljubliana, Gledališka ulica 3-IV., poštni ček. rač. št. 11.200.
—	Se nekaj kriminalne statistike. Po statistiki Ijublanskega okrožnega sodišča je tudi v območju tega sodišča lani nazadovalo število kriminalnih zadev in slučajev, Od državnega tožilstva je bil zaradi raznih zločinov uveden kazenski progon proti 1513 osumljencem, dočim predlanskim 1591. Zasebni tožilci so predlagali kazensko preiskavo proti 73 osebam, predlanskim 77. Kazenska preiskava je bila ustavljena v 753 slučajih, v letu 1933 pa 779. Pri okrožnem sodišču, deloma pred senatom, deloma pred kazenskim sodnikom-poedincem se je vršilo 773 glavnih razprav, upoštevati je treba tudi zadevo izza leta 1933. V preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča je bilo lani 965 oseb, predlanskim samo 740. Ob koncu leta je bilo v preiskovalnem zaporu še 117 osumljencev, predlanskim 103. Državno tožilstvo je dvignilo proti 748, predlanskim 812 osebam obtožbo zaradi raznih zločinov. Zasebnih obtožb pa je bilo le 32, napram 42 v letu 1933. Na obtožbo državnega tožilstva je bilo lani obsojenih 888 obtožencev, na zasebno obtožbo pa 16. Na predlog državnega tožilstva sta bili 2 tiskovni razpravi, na zasebni predlog pa 13. Od teh so bili 4 obtoženci oproščeni, drugi obsojeni. Zanimivo je, da je leta 1932 državno tožilstvo dvignilo 1685 obtožb proti raznim osebam zaradi težjih zločinov.
—	Pri težkočah v želodca ia črevih,
pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju. gorečici. pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnienju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josei« grenčice temeljito čiščenje prebavil Iziave bolnišnic dokazujejo, da »Fraaz-Josel« vodo radi jeitiljo celo težko bolni, in da se dosežejo z.njo veliki uspehi
—	Berači in drugi nesrečniki. Policijska u[>rava v Ljubljani je prijavila sodišču 8 oseb zaradi beračenja, vlačuganja, in tajne prostitucije. Med drugimi je bil prijavljen zaradi beračenja v Mavčičah leta 1862 rojeni samski
j krojač Janez Kušar, ki je pristojen v občino j Ježica. Stari berač ima burno preteklost. Za-
I radi raznih deliktov je bil že 38 krat kaznovan i ter je večji del svoje mladosti preživel po ! raznih zaporih. Komaj je 8. t. m. zapustil toplo | zavetje v justični palači, že so ea znova pri-i jeli, ker je beračil. Stari berač Janez ima na-i vado, da se postavi pred frančiškansko cer-j kev in prosi mimoidoče za milodare. Pri are-| taciji so pri njem dobili 31 Din gotovine. Sam je priznal, da je to bil njegov berašiki zaslužek. Na policiji je berač Janez kratko povedal: »Beračim! Ali naj kradem, ko nisem za to, i pa tudi za delo sposoben. Podpore sem potreben, drugače poginem od lakote.« - »Zakaj hodite v Ljubljano, ko veste, da vain je bivanje v mestu strogo prepovedano?« - »V Ljubljani lažje beračim, gospod! Doma so tudi drugi reveži in si ne moremo delati zgage!«
—	Veliki snežni zameti v Črni gori. !z Pod-gorice poročajo: Snežni metežl na ozemlju vse drin-ske banovine trajajo dalje. Sneg pada ludi v južnih krajih, kjer ga niso vajeni. Kmetom je začelo primanjkovati drv in krme. To se posebno čuti po mestih zetske banovine, ker kmetje ne morejo v mesta. Ceste in pota so zatrpana. Kmetje stalno čistijo ceste. Ker sneg neprestano pada, je nevarnost, da bo zatrpal tudi tiste ceste, po katerih so doslej še mogli voziti. Zaradi ogromnega snega preti nevarnost povodnji, če bo sneg začel kopneti.
—	Brata je ubil. Te dni je v Drežnici pri Ogu-linu Ignac Bosnič ubil svojega brata Mitro. Brata sta se že dolgo prepirala zaradi vodnjaka. Preteklo nedeljo sla se vnovič začela prepirati. Iz prepira se je razvil pretep, med katerim je Ignac z nožem zabodel Mitro, ki je kmalu nato izdihnil. Ignaca so orožniki zaprli.
—	Pri slabi prebavi, slabokrvnosti. t»hu|3nnju. bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži. tvorih uravnava »Franz .loselova« voda izborno loti važno delovanje črevesa.
Spptr
Program na svetovnem smučarskem prv nstvu
Kot smo že poročali, se bodo od 4.—10. februarja vršila v St. Moritzu tekmovanja za svetovno akademsko prvenstvo v vseh zimsko športnih panogah. Vse evropske države so že prijavile ude lezoo najboljših akademikov-smučarjev, med njimi tudi Jugoslavija, katero bodo zastopali /nani naši najboljši tekmovalci.
Program tekmovanja je sledeč:
4.	febr.: svečan obhod tekmovalcev po S'..Vlo-
ritzu in slovesna otvoritev prvenstva na zimskem stadionu;
5.	febr.: tek na 1» km;
6.	febr.: odmor oziroma trening;
7.	febr.: smuk;
8.	febr.: zjutraj: štafeta;
popoldne: skoki za kombinacijo;
9.	febr,: slaiom;
10. febr.: popoldne: specialni skoki na 70 me* terski skakalnici;
zvečer: zaključni banket in razdelitev nagrad.
Program je tako urejen, da bo Dečman lahko nastopil v četverni kombinaciji: pri tekmi na 18 km, pri skoku, pri smuku in pri slalomu. Od vseb pa se nadejamo najboljših rezultatov.
Odhod 3kupine bo v soboto ob 20.45 i glavnega kolodvora. Pozivamo vse prijatelje belega športa, tia se od naše reprezentance dostojno jkj-s lovimo.
LZSP (službeno). Za Slalom klub 34 so verificira
g. Zupan V uo. — uaues ob 3» v kavarni Euioui seja upravnega odbora zaradi podzveznuga prvenstva nu Kofcah v dnoh 2. in 3. folir. Pozivamo vso sodnike, ki bi pri prireditvi tekom hoteli sodelovali, da se udeiežo soje otibora.
Smučarski tečaj SPD pri hotolu Sv. ,Taniz ob lloh. jozeru se bo vršil od i do 10. lebruaria t. 1. Snega jo preKo 60 em in jo za smuko prav .igmieu. Tečaj so bo vršil za začetniko in za nekoliko izvožbano Hinučurie. SKupni stroški (prebrana, pronoenlna iu učnina) znašajo za vos čas 5tM) Din. Irijavljeneev mora bil, najmanj 10, ker se sicer ne bo vršil tečaj. Prijavo sprejema p.sartia SPD v Ljubljani najdalje do petka zvečer.
Smučarski klub 'Ljubljana«. V četrtek ob 18 cofi tanek tekmovalcev in članov tehničn. odbora. Važno!
SK «Sloga« (smuška sekcija) priredi dne 2. in 3. t. m. izlet na Vel. planino. Tozadevne prijav« sprejema načelnik omenjene sekcije tov. Premeri do četrtka zvečer v Nabavljalni zadrugi. Masarykova testa. — Odhod v potek zvečer ob 6.20 iz gl. kol. v Kamnik. — Načelnik.
Slalom tekma za prvenstvo dravsko banovine bo dne 17. februarja pri Oljski »tku.
•Smuk«, tokma SK Olimpa v Celju, je proložonu na svečnico, dno 2. febr. ob pol 11 n.i Toslu pri Celjski kod. Prijave sprejema do 1. febr. ,S/ut«k, Razlugova ulica 5, nadaljnje prijave dne 2. fobr. do 1) na ( uljski koči. Od 9 naprej dvojna prijavit na.
SK »Grafika«. Pozivam vso verificirnne igrače prvega moštva, rezervo in Junorje kakor tudi vse no-vonfleirane juniorje, da se sigurno udeleže današnjega trening ob 19 v telovadnici II. drž. gimnazije — vhod iz Cirfl-Metodove ulice. Prosim, pridite ločno: Načelnik.
ZSK Hermes (nogometna sokeijn). Redni letni obrni so-ilaiiek (/.bor) nogometne sekcije je v ponedeljek, dne 4. febr. 1935 ob 19.30 pri »Kočarju . Občnega zbora se morajo vsi igrači nogometne sekcije brezpogojno udeležiti, ker Je po sklepu seje udeležba 7,a vse strogo obveznu. Dnevni red -bora glejte v objaviti knjigi. — Načelstvo.
IZLETI SPD:
Slovensko planinsko društvo v Ljubljani lin priredilo v soboto in nedeljo, dne 2. in 3. iebruarja skupinske izlete. Odhod bo v soboto zjutraj:
a)	na Veliko 1-laniao pod vodstvom »muškegn učitelja g. Tavčarja:
b)	na Vršič v Erjavčevo kočo preko Kranjske gore. Snežne priliko po teti postojankah so zelo ugodne. — V nedeljo pa sc vrše izleti:
a)	v dom v Kamniško Bistri«), t. avtobusom iz Kamnika do Kopiš;
b)	v dom I1U Krvavcu, z avtomobilom do Cerkelj; o) k Zlatorogn ob Bohinjskem jezeru. — Izleti se
vršijo samo ob zadostni udeležbi. Prijave sprejema pisarita SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, vhod iz pasaže, najdalje do petka zvečer.
VREMENSKO POROČILO JZSZ
Vremensko poročilo 30. januarja ob 7 zjutraj:
Pohorski dom in Mariborska koča: —2 C, visoka megla, mirno, 15 cm novega snoga na podlagi 8(1 cm. Ituškn koča: — 3 C, gosta meglu, mirno. 20 om novega sitegn na podlagi 35 cm. Sankallščo dobro. Klopni vrh: —8 C, visoka megla, mirno, 25 cm novega
snega na podlagi 35 cm. Koča na Pesku: — 2 C, megla, 25 cm novega snegu na
podlagi 40 cm. Senjorjev dom: — 4 C, vedro, jasno. 30 em novega snega
na podlagi 6« ciu. Sv. Lovrenc na Pohorju- — I C, celo oblačno, 10 cm novega snega na podlagi 20 cm.
Rimski vroleo: —3 C, oblačno, 30 cm, novega snega
na podlagi 40 cm. Sneg je deloma prSIč. deloma poledenel.
Radio
Programi Radio LJabVanat
Četrtek. SI. jannarja: 12.15 Slovenske narodne na ploSčah. 12.50 Poročila. 13.00 Cas. Kino-orglc na ploščah. Ih.oo Za dobro voljo (plošče). 18.20 SmuškH ura ljublj. limsko-šport. podzveze. 18.50 Srbohrvaščina (tir. Rupel). 19.20 Cas, jedilni Ust, program za iietek. 19.30 Nac. ura: Politični pregled (Branislav Dotnč), i« Bel. grada. 30.00 Prenos i« Belgradn. 22.00 Ca«, poročila Kadioorkcster.
Drugi programi i
Četrtek, ti. januarja: Belgrad: 30.00 Klav. gl. 20.30 Kon. kralj, garde. — Zagreb: 20.00 Belgrad. — Dunaj: 17.20 Klav. gl. 19.45 Šlagorji 1925-1929. 20.,">5 Noro, opera, Maseagni. 21.15 Jazz. — Budimpešta: 18.40 Operni ork. 21.00 Noro. prenos is Milana. — Mllan-Trst: 17.10 Vok. kone. 21.00 Noro, opera, Mnscagni. — Rim Bari. 17.no Vok. in instrumentalna gl. 21.00 Milan. — Fraga: 19.30 Oodbn na pihala. 20.05 Ork. kone. 21.05 Klav. gl. 21.») Meksikanske in južnoameriške pesmi. 22.15 Jazz. — Brno: 21.05 Veseli plmionosa, revija nn ploščah. — Bratislava: 19.10 VoJ. godba. 30.30 Igra. 20.50 Violinski kone. — Varšava: 20.(16 Lahka gl. 21.00 Ork. in vok. kone. 22.15 Plesnn gl. — Berlin: 19.1*1 Mali kone. 20.15 Zabavni in plesni večer. — K»nlc»lierg: 20 15 Plošče. 2100 (iloshene sliko: družina ISach. — Hamburg. ll>.i"i (Iricgove pesmi. 20.10 Plesni večer. — VratlMavai 21.oo Berlin. — l.lpsko: ls.Jo Paradne koračnice. 19.15 Veselo Igra. 20.lo Hamburg. — KMIn: 19.30 Ploftče. 20.10 Rad. ork. 31.00 Bimf. kone. — Frankfnrl: ls.30 Zab. gl. 20.10 Koncert dol Pavla Biittnorja. 21.30 Narodne na plo. Sčali. - Stuttgart: 19.il0 Otroški prwlpu»t. 19.44 Ruske nar. pesmi na stekl. harfi. '20 15 Brahmsov kone. — Monakovo: 19.00 Kom gl. 20.10 Vesele plošče 20.30 Bo lada o viskiju In ginu, igra. — Zllrleh. 20.3n Silita zn viol no In klavir. 21.10 Leharjev večer. — Strssshurg
.....	. .">. ... T'--- --Lt...t.	---1. IMA. T .1.1 •
in.tiv t lunte. .i u,, nviiii.	»i,..., ,,, ,„«, .nw "n,"*«
I glasba in petje.
Med Samojedi, Ostjaki in Dolgani
Resnicoljubnost, poštenost, gostoljubnost je doma med napol divjimi siromaki
Evropski potovalne Campenhuusen |x>pi »uje svojo potovanje po neraziskanih krajih severne Sibirije ler ugotavlja, tla bi ondotni nekulturni in necivilizirani prebivalci mogli biti sedanjim Evropcem za zgled. Temeljna poteza njihovega značaja je poštenost, resnicoljubnost. To vse jim je tako rekoč prirojeno. Za to navaja nokaj zgledov.
Vsi mongolski prebivalci severno-sibirske obali, posebno pn jenisejski Samojedi strastno hrepene po alkoholu. Da dobe alkohol in da se enlkrat do nezavesti nupijo, radi žrtvujejo zaslužek celega leta. To njihovo strast na žgano pijačo zlorabljajo brezvestni trgovci. Nekega dne je ob ustju Jeniseja ekspedicija evropskih raziskovalcev postavila skladišče z živili, obleko, sankami, snežnimi čevlji, šotoro-vino itd. Med drugim pa jc bil v skladišču tudi sodček žganja, ki ni bil skrit. Tam okrog so se potepali nomadski Samojedi, ki so v »tundri« (sibirska močvirna stopa) pasli svoje divje jelene ter pri tem tudi mimogrede lovili in ribarili. Ko so se člani ekspedicije čez tri mesece vrnili, so našli vse svoje stvari nedotaknjene in tudi sodček z žganjem je bil tam, kakor so ga pustili. Ne mislite, da so Samojedi iz. strahu pred kaznijo pustili žganje pri miru; saj roka postave ne seže v te kraje. Samojedi se niso dotaknili tuje lastnine, ker pač ni bila njihova.
Trije veliki veletoki teko skozi Sibirijo proti severu: Ob, Jenisej in Lena. Skozi tundre in tajge (sibirski pragozdovi) se vije njihova pot. Sibirski pragozd pokriva velike dele Sibirije. V n jem rasto jelke, breze in razno drugo drevje. Tu ob Jeniseju žive jenisejski Ostjaki. To ljudstvo izumira, kakor izumirajo Indijanci v Ameriki, katere izpodrivajo Kvropci. Znanje
/. K v rope i jim je prineslo alkohol, kateri jih uničuje. Ostjaki so ubožcu narod, ki zelo siromašno živi. Zato sc vsaik Evropejce začudi, ko vidi, da v njihovih šotorih ni žalosti, ampak mirna zadovoljnost. Nekega <ine so bili zbrani na obrežju reke trije Ostjaki, ki so skutpaj ribarili. Prvi je bil dolžan trgovcu 250 zlatih rulbljev, drugi 580, tretji 420. Ob prasketa jočem ognju so poslušali šanianskega Čarovnika, ki je zašel v te kraje. Ta jim jc pripovedoval tudi, da je prod kratkim utonil tisti trgovec, kateremu .so ti trije bili dolžni. Ker je trgovec bil na kupčijskein potovanju, je imel s seboj knjigo dolžnikov, katera je tudi i/gmila v valovih. »Da,« j e; raketi šaman, »bila je knjiga dolžnikov in sibirski naseljenci so mi pripovedovuli da njegov sin ne bo mogel ugotoviti, koliko mu je kdo dolžan.« Nekaj tednov kesneje so ti trije Ostjaki imeli dober ribji lov ter so v svojem čolnu peljali najboljše ribe ter jih ponudili trgovcu. Stopili so pred sina tistega trgovca, kateremu so bili dolžni. Ta jih je vprašal: »Koliko ste dolžni mojemu očetu, ki jc uimrl?« In že čez nekaj minut jc lahko v novo knjigo dolžnikov napisal 1050 rabljev. Kako laluko bi bili povedali manj, ali pa sploh vse zatajili, toda laž ni prišla iz njihovih ust.
Na koncu gostoljubnost! Najbolj mrzli del Sibirije je ob reki Anabari. ki se na vzhodni strani Lene zliva v morje. Ob Anabari med Samojedi in Jaku ti prebivajo Dobrani, majhni ostanki izumirajočega tunguškef! rodu. Popotniku se je v mrzli noči nekoč zgodilo, da je ves izčrpan prišel do šotorov zelo siromašnih Dolganov. Tujec se je približal šotoru. Kosmati polarni psi so zalajali. Tukaj ob Anabari je mrzli pol zemeljske oble. Na vsej zemlji ni
kraja, kjer bi bila zima bul j mrzla, kakor je luikaj. Na to je moral misliti tujec, ko so ga domačini (ako toplo pozdravili in sprejeli v svoj šotor. Sesti je moral na najbolj mehak kožuh in použiti najboljše njihove slaščice. Nazadnje je moral sprejeti še najdragocenejši zaklad, ki ga hranijo ti ubožci, stekleničko žganja. In pri vsem tem ga ti domačini niso niti poznali, pač pa so vedeli, da ga tudi poslej ne bodo nikdar več videli. Zato tudi niso mogli pričakovati kake koristi od svojega gostoljubja. Misel, da bi jim tujec izkazano dobroto kakorkoli hotel povrniti, je za te ljudi sramota. Zato zaničujejo špekulacijo z izlkaiznun gostoljubjem. Orni pač izikazujejo gostoljubje vsakomur, ne da bi ga vprašali, kdo je, iz notranje srčne potrebe.
Da, ti od vsega sveta pozabljeni izumirajoči narodi še goje poštenost, resnicoljubnost in gostoljubnost ter jih varujejo kakor dragocene zaklade.
Nove prometne signale so vpeljali v Parizu.
Dragoceni otok in star ,burgundec'
Največjo in najbolj moderno bolnišnico Beaujon, ki stoji na periferiji francoskega glavnega mesta, so te dni slovesno izročili človekoljubnemu namenu.
P red kratkim smo brali, da se je Francija z Mehiko sprla zairadi maeiga otoka Clipper-tona v Tihem oceanu. V tem sporu je Francija zmagala, in sedaj vihra na otoku francoska zastava. Tisti otok je že leta 1850 odikrila francoska fregata in že tedaj na njem razvila francosko zastavo. Zaradi naglega postopanja poveljnika francoske fregate je ostal otok francoski, čeprav bi ga bila v zadnjem času dobila Mehika.
Ta kapitan je naglo delal, bolj ko neki drugi francoski kapitan. Zgodba tega pa je ta:
Leta 1857 je priplula v Adem francoska voj. ladja. Aden je na.mireč že leta (839 zasedla Anglija in ga močno utrdila. Kakor se spodobi, je francoski poveljnik obiskal angleškega guvernerja. Prebrisani Anglež pa je takoj zaslutil, da francoska vojna ladja ni prišla v Aden samo na siprehod. Zato je na vso moč prijazno povabil Francoza na obilen zajtrk, pri katerem je tekel tudi šampanjec. Zabava je bila tem bolj z/govorna, čim bolj se je penil šampanjec. Končno je neprevidni Francoz izustil besedico »Perim«. Anglež je takoj vedel, pri čem je. Guverner je naglo načečkal na listič papirja nekaj besedi, češ, da s tem naroča kletarju, naj pošlje prav staro burgundsko vino.
Burgundec v zaprašenih steklenicah je res prišel na mizo in zabava se je raztegnila. Ko je pozneje francoska vojna ladja priplula pred otok Perim, da ga zasede v imenu Francije, je na otoku že pozdravljaila Francoze angleška
Škotska skopost. Neki bolnici v bolnišnici eo mogli le na ta način rešiti življenje, da so ji vbrizgali kri zdravega človeka. Krepak mlad Škot ji je dal svojo kri. Bolnica je za prvi prenos krvi dala Škotu kar deset funtov šterlingov, pri drugem prenosu le pet funtov, pri tretjem pa je imela že toliko škotske krvi v sebi, da mu ni dala nobenega denarja, ampak iskreno zahvalo.
zastava. Dve mri pred Francozi je priplula angleška vojna ladja »Mahi« in na njem razobesila angleško zastavo, v znamenje, da je poslej otok angleški.
In poslej je na tem otoku važno angleško oporišče. Tam so velike luke, premogovne postaje in utrdbe, ki v zvezi z Adenom Angležem omogočajo, da so gospodarji ondotnih morij. Ko bi ne bilo močnega btirguntlca, ki bil ta otok danes francoski, angleška moč pa manjša.
Nevaren trgovec s strupi
Pariška policija je oni teden v imenitnem hotelu na Elizejskih poljih - »Champs Elysees« prijela elegantnega gospoda, ki so pri njem našli mnogo kokaina, morfija in drugih mamljivih strupov. Gospod je imel popotni list na ime »Otona Schroderja, rojenega leta 1889 v Karlsruhe na Nemškem.«
Policija je preiskovala, kdo bi bil ta Oton Schroder, in dognala, da se ta mož v resnici piše Oton Kaufmann iz Weingartena na Baden-skem. Tega Kaufmanna pa iščejo vse policije sveta, ker je eden izmed najbolj nevarnih tihotapcev in trgovcev s strupenimi mamili, posebno z opijem.
Iščejo ga celo oblasti Združenih držav, kjer je Kaufmann leta 1931 prebival in v Čikagi pod imenom Bender prodajal opij. Takrat 60 ga Američani prijeli in obsodili na 5 let ječe. Ker pa je založil 25.000 dolarjev kavcije, ga niso takoj vtaknili v ječo. Mož pa je pustil 25.000 dolarjev, da so šli rakom žvižgat, in je pobegnil. Leta 1933 so ga prijeli v Hamburgu, a je zopet ušel. Poslej se je Kaufmann klatil pe vsej Evropi in prodajal strupe, dokler ga niso v Parizu prijeli. Da jim le ne bi zopet ušel!
Da bi pokrili za en palec široko plast papirja, bi potrebovali 333 človeških las.
Za poldrugo milijardo zlata izginilo
Iz letala, ki je letelo iz Francije na Angleško
V soboto je odletelo iz Pariza v London letailo, katero je nosilo za 6000 funtov šter-lingov zlata (za poldragi milijon dinarjev). Ko je letalo z zlatim tovorom letelo čez Kanal, je zašlo v hude viharje, ki so divjali tudi na Angleškem. Letalce je moral napeti vse sile, da je letalo srečno pripeljal nad Anglijo in se spustil na tla na letališču Abridge (v grofiji Essex).
Ko so letalo pregledali, so ugotovili, da je vihar poškodoval in nalomil stene prtljažnega oddelka letalu in da manjika več pošiljk, med drugimi tudi dva zaboja z zlatimi palicami, ki so bile vredne 6000 funtov.
Morda so zaboji iz razbite shrambe padli med letom v morje ter že davno počivajo na
dnu morja. Mogoče pa so padli zlati zaboji nad Anglijo kje na kak vrt in se njegov lastnik niti ne zavoda ne, da je pri njem zlato deževalo. Zato listi opozarjajo prebivalce krajev, nad katerimi je letalo letelo, naj iščejo, kje bi sc kaj našlo. Zato že na tisoče ljudi išče in brska po vseh kotih tistih krajev.
Ni pa tudi izključeno, da je zlato bilo ukradeno še prej, preden je letalo odletelo. Pariška tajna policija je že na delu z angleško. Angleškim carinski,m nadzornikom je že naročeno, naj dobro pregledajo vso angleško južno obalo ter naj posebno pazijo na male čolne, ki bi morda hoteli tam pristati. Opozorjeni so tudi vsi zlatarji,, zastavljalnice in drugi trgovci.
Predpustni čas -
"rtv!ie-**
praznik pusta. Po vsem svetu je včasih pred pustom vladalo razposajeno ii
llannc m ni	I n.L-« V« »»iv/ImKJ ..J JI.,.,. l.aL _ ----1. —I 1----------,
• 'iiuivu p« »*» K" VJ\J vuAUi ilu jnm*/i>l » Kl.rt 1 " " ---n---i ' --
Roman za stare in mlade
Tončiku kupčija tudi ta večer ni cvetela. Prvič je spet stal na slabi strani mostu, drugič pa je deževalo. Če je deževalo, so ljudje še hitreje šli mimo kakor navadno. Nikomur se ni ljubillo ustavljati in vleči denarnico iz žepa. Kljub slabi kupčiji pa je bil Tonček dobre volje. Saj 6e je z materjo tako lepo pobotal.
Nenadoma sc je zdrznil in pozorno uprl oči predse. Nobenega dvoma ni bilo: zaročenec gospodične Blaginje, vražji Rudi, je prihajal. Imel je na sebi dežni plašč in čepico, potisnjeno globoko na oči. šel je mimo, ne da bi bil dečka opazil.
Tonček jc zaprl svoj ročni kovčeg in mu v primerni razdalji previdno sledil.
Mož je šel do konca mostu, tam je cesto prekoračil in korakal po nasprotni strani mostu spet počasi nazaj.
Tonček je pozorno upiral vanj oči. Videl je, kako je vražji Rudi dal vzgojiteljici skriven znak in kako se je ta prestrašila. Pikica ni opazila ničesar. Venomer se je priklanjala in s tožečim glasom ponujala vžigalice naprodaj.
Oddaljen od trojice komaj dobrih deset metrov, se je Tonček tesno privil k ograji mostu in opazoval, kaj se tam godi.
Mož je sunil vzgojiteljico s pestjo pod rebra, ona pa je odkimala z glavo. Tedaj jo je zgrabil za ramo, segel v njeno torbo, ki jo je imela obešeno čez ramo in vzel iz nje nekaj svetlega. Tonček je ostro napel oči: bili so ključi.
Ključi? Čemu je vražji Rudi vzel gospodični Blagi ji j i ključe iz torbe?
Obrnili se je, Tonček pa se je ročno sklonil čez. ograjo mostu, da ne bi vzbudil pozornosti, in pljunil v reko Sprevo. Mož je šel mimo, in zdaj se mu je očitno zolo mudilo. Skoraj tekel je navzdol po pobočju ladjedelnice.
Tonček ni dolgo premišljeval. Zdirjal jc v prvo večjo restavracijo, si izprosil telefonsko knjigo in začel iskati pod črko P.
Potem je potegnil iz žepa dinar in planil v telefonsko govorilnico.
Dvanajsto premišljevanje govori: 0 PUJSIH
Peter Kobentar je pujs. Zastopnike lega ii-valslcega plemena najdemo tndi med ljudmi. l)a, celo med olroci. To je posebno žalostno. Znakov žn lo, da je kdo pujs, je vse polno. Če je kdo len in obenem škodoželjen, potuhnjen in požrešen, denarja lakomen in lažniv, kar lahko stavimo z de-j šetiffii proti em. da imamo pred teboj j)i<jsu. eric
težjega skorajda ni, kakor napravili is takšnega pujsa dostojnega človeka. Napolnili silo z vodo, je igrača proti temu. Le v čem Uči vzrok? Če človek pridiguje, kako lepo in blagodejno je, bili dostojen, bi se moral tudi sam na vse kriplje borili za lo, da bi poslal dostojen, ali ne?
Imamo daljnoglede, ki jih lahko zložimo skupaj. Ali jih poznate? Srčkano majhni so in prav udobno jih lahko vtaknemo v žep. Potem jih spet lahko razložimo in so dolgi pol metra in več. —-Podobno, se mi zdi, je s pujsi. In morda z liudmi sploh. Že kot olroci so prav isto, kar postanejo pozneje. Kakor razložljivi daljnogledi. Rastejo, spremenijo se pa ne. Kar ni v človeku že od vsega začetka, ne moremo najti v njem pozneje, pa naj se postavimo na glavo ...
TRINAJSTO POGLAVJE.
Debela Berta zamahne s kijem.
Debela Berta je sedela v kuhinji. Prigri-zovala je narezek in pila kavo. Imela je prost dan in je bila na izprehodu. Dež pa ni hotel nehati, zato se je prej ko navadno vrnila domov. Zdaj si je tešila jezo nad slabim vremenom z jetrno klobasico in čitala nadaljevanje romana v ilustriranem tedniku.
Nenadoma je zabrnel telefonski zvonec.
»Zdaj pa še to!« je zamrmrala in dvignila slušalko. »Halo, tukaj stanovanje ravnatelja Slane.«
»Ali lahko govorim z gospodom ravnateljem?« je vprašal otroški glas.
»Ne,« je odkimala Berta, »gospod in gospa sta v operi.«
»To je strašno!« je zaklicail otroški glas.
»Za kaj pa prav za prav gre, če smem vprašati?« je vprašala Berta.
»Kdo pa jc pri telefonu?«
»Postrežnica pri Slanovih.«
»Aha, debela Berta!« je uganil otroški glas.
»Kar sc debelosti tiče, je napak, Berta jc pa pravilno,« je užaljeno odgovorila. »S kom imam pa jaz čast?«
»Tukaj Pilkičin prijatelj,« je pojasnil otroški glas.
»Tako,« se je zarežala Berta. »Žoliš, kajne, naj stopim k Pikici v sobo in jo povprašam, če hoče sredi noči igrati s teboj nogomet?«
»Neumnosti« je vzkliknil deček. »Poslušajte! Zaročenec gospodične Blaginje bo vsak čas tam.«
»Zmerom lepše!« je zagodrnjoila Berta. »Vzgojiteljica že zdavnaj spi.«
(Nadaljevanje siedi.)
Prireditve
Kavarna Stritar |
Vsak večer koncert. —
Hotelska kuharica
z dobrimi spričevali išče stalno službo. - Ponudbe pod »Prvovrstna 55«-1008 upravi »Slov.« v Celju, (a
Trgovski pomočnik
i; i v specerijski stro-k išče službo. Naslov v upravi »Slov.« št. 1049. a
Restavrac, kuharico
dobro moč, sprejme restavracija v Ljubliani. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Perfektna« 1048. (b)
Natakarico
spretno, z dobrimi spričevali — sprejme Hotel
Prodajalka
pridna, poštena in zanesljiva, vajena tudi gostiln«?, ki zna poleg tega tudi 5e nekoliko šivati - se sprejme takoj v službo. - Ponudbe poslati na upravo »Slov.« v Mariboru pod »Poštena« 1035.	(b)
Opremljeno sobo
s kopalnico in domačo brano - išče za takoj gospa. Ponudbe upr. »SI.« pod »Solidna« 1019. (c)
JALuJL1
Žalne znamke
rabljene, do najvišje vrednosti, kupi P i r c h a n (znamke), Maribor. Gregorčičeva ulica.	(k)
V salto vrstno
ZlatO kupuje
po na vjSjih cenali CEKNE, luvelit. Liub ana MColfova ui ca št. 1
Čelna zobata kolesa
s prestavo 1 : 5
takoj kupim
Kafetan Ahačič, tovarna kos in srpov, Tržič.
»ur. 111 L *
Vino in žganje
(droženiko in tropinovec) na veliko in malo, z dostavo na dom, prodaia: Ravnatebstvo nadbiskup-skih dobara, Zagreb, Vla-ška ulica 75, telefon 41-58
^ ^ Telefon 2059
A P K E M 0 G KARBOPAKETE DKVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulic« š}. 5. Stročji fižol
sveže vložen je zdrav, tečen, poceni in za zimski čas posebnost. Samo en poskus zadostuje in ne boste ga mogli pogrešati v Vaši kuhinji. Kg 3 Din Sever & Komp. Liubliana.	(1)
Nemški ovčarski pes
7. rodovnikom, dve leti star, 75 cm visok, močan, izredno lepih oblik, pre-mirati — naprodaj. Ljubljana, Streliška ul. 8. (1)
Šivalni stroj
pogreznjen, veže, krpa itd., moderen, prvovrstne znamke - pnr.eni prodam. Dvorakova ul. 3, I. nadstr. levo.	(D
Program zimsko-snortne sezone
n rt 2. februarja (9,1.? dalje:
'.». ti.: Medklubna tekma na 18 km v SkoTji Loki uri-redi SK Sora. Medklub. skakalna tekma v LcsOah
—	priredi Športni klub Leseo Prvenstvo Samo-l>orn na .u km — priredi HPD .ln,petič«, Snino-bor. Medklub. tekma v smuku In slalomu v Ratečah — priredi SK Rateče.
J. in .')..- Prvenstvo LZSP v alpski kombinaciji na Kofcah
—	Uvedeta SK Tržič in Slalom klub 1!KH, Ljublj. i. II.i Med.klul»kn tekma v smuku pri Celjski ko«i —
priredi SK Olimp. 3. II.: Mlad. dnu O/.SP n« Josendonh (v slučaju neugod. razmer -JO.II.) Medklub. lekinn v smuku nn Pn stem rovtu— priredil SK Bratstvo. Medklub. san-koška tekma pri Sv. Križu — priredi TK Skala. Jesenice. Medklub. sumkalka tekma pri Sv. Ani nad Tržlčem — priredi SK Trži«. MZSP, rezervni dan 7.n 50 km tekmo ua Pohorju. Skoki mi prven
stvo SZSP na Pnlamti. Prvenstvo 7MSP v koinbin. na Sljomouu — prirodl ZZSP.
4.—10.: Športni tone v Celju ob ft lotnioi Smučarskemu kiubn Celje.
10. It.: Slnlom tekma na Crnein vrhu nad Jesenicami —
priredi SK Goron.lec. Medklub. tekina v smuku v
«tkofjl 1/okl' — priredi SK Sora. Klubska tekma '.u setuurjo na iflkin, za juniorjo in dame na 16 km, in skoki, vse na Gorjušah — priredi Slalom klub 1934. Prvenstvo ZZS1» v slalomu na Vet. Do-
lu — izvede Ski klub, Zagreli. Prvenstvo Samo-Imrskog gorja na 18 km — priredi HPD .lapetič,
Smnobor. Prvenstvo ME8P na t« km. Mednarodna skakalna tekma na Liscj — priredi Smučar,
klnh Celje.
10. II.i Snnkalka tekma za prvenstvo SZ8P nn Trebevidu.
17. II.: Medklub. štafeta 6 krat 4 km in skakal, tekma v Mojstrani - Sin. k. Mojstrana. Medklub. slalom tekma na Rožei - priredi TK Skala, J«*e.nl«vi. Prvenstvo Zasavja v kombinaciji -— priredi SPD v Zagorju. Srednjcžolekii sluloui - nriredi SK
Ilirija. Medklub. smuk /.n ZeloniSki pokal — pri. redi S1C Tržič. Prvenstvo MZSP dani v stalnimi pni Celjski koč! - izvede Sin. klub Celje. Orožno v smuk od Mariborske koče do Vuzenlcc — priredi SPIl Maribor. Medklub. tekma v smuku na Jahortnl planini — priredi Romunija, Sar.i.1. Stafola na 311 km 1111 Sijem nn 11 — priredi HPD fllunolisK Zagreb. Slnlom lekina na Sljemenu — 1 priredi SK Marthou, Zagreb.
24. II.! Drugi del prvenstva OZSP pri Sv. Križu - iz i vedo TK Skala, Jesenice. Medklub. skakalna tek- i ma 1111 Hlodu »Rovanov memorial — priredi Sm. : klub Ljubljana. Prvenstvo MZSP v smuku Pesek-St. 1/ovrenc — priredi TPI) fit Lovrenc. Prvenstvo 1 drinske banovine na 30 k ni v Izvodili SZSP S|<a kalna tekma v Mnkoplju — priredi IITK Sljenic. Zagreb.
U. III.: Medklub. slalom tekma nn Pustem rovtu ~ nri. i redi SK Bratstvu. Medklub. tekma na 1« km' — I priredi Športni klub Rateče Mednarodne skak. I tekmi' aa toliki skakalnici v Planici.
10. III.: Medklub. slalom ie|<ma na Mužnklli priredi Sni. klub Dovje-Mojstrana. Medklub. Lov 1111 lisico- na Pustem rovtu — priredi SK BraUlvo. Medklubski lek Menina planina—Uozd — priredi Sporlnl klub Kamnik. Medklub. tekma v smuku Veliki vrh—Kofce — pri resi i SK Tržič. 17. III.: Prvenstvo LZSP v klasični kombinaciji nn Po kljuki — odprto za vse podsavirae — izvede Smuč. klub Ljubljana.
10.	III.: Stafetne tekme LZSP za seniorje in JunlorJe 11«
Pokljuki. Odborniš.ka tekma Smuč. klubu Ljublj. na Pokljuki v teku. Da miška tekma Smuč. kluba Id 11 bi jan n nn Pokljuki v teku. 25. III.: Med-klub. tekma v smuku 7. Bogatina — priredi
Slalom klub mt. :tl III.:Medklnb.ski slabun nn PokUlIikii — priredi SinuJ1. klub Ljubljana. Klubsko prvenstvo v skokrih n» Pokljuki — prire<li Smuč klub IJubljana.
11.	IV.: MedHnhskn sl»l,,ui tekma 741 prehodni iioknl dr
Ouek-lerja nn Zelenici — pri redi SiKirt. klwh Tr žič. Medklnlvska tekma v smuku s Savinjskega »odla na OkroSelj — priredi Smuč. klu-b Celje.
K/42 krpe za posodo, karirano komad I)in 4,—
K/43 krpe za posodo, karira-nt. boljša vi sta. kom. l)in 6.—
K/44 krpe /n br. sanje prahu iz flanele koiu. D«n d.—
D G/45 bela de-serlna garnitura, polltinem da-mast s 6 prtiči Din 98.-
S/46 beli da mastni namigni prt, v ini-nih vzorcih dobre kakovo-Mi • velikost 140X140 cm kom Din 48 —
S/47 nniniz prt.da-mastni v rdeči barvi zelo lepa vrsta za gosnodinisivo, vel. 1 0X 130 cm, komad Din 52,—
S/48 nnm iz. prt, raznobarv, mo-dert-n nov vzorec, 120 X 120 cm, k< m id Din 38,—
DG/4J bela ažur-damastnn garnitura, ze n dobra vrsta. vel. 140X140 cm - 6 prtiči, vei.55 ><55 cm.
Din 285.—
PD/41 Pollanena bela desertna garnitur«. z boriuro, s 6 prtiči Din 95,—
V prodafo dajemo ogromne množine belega blaga. Jamčimo za brezhibno Rakovo s t. Blago, ki ne odgovarja upravičenim željam strank« zamenjamo na svoje stroške ali vrnemo denar. Komur je do cenene nabave, brezhibnega blaga, naj narod Se danes potrebno blago Iz na«
slednjega pregleda:
SI/36 nanvzni prt, bel karo-vzorec, dobro tkivo velikost 140 X 140 cm Din 37.-
U/37 brisače, bele. karo-v/o-rec velikost 60X60 cm, komad i J in ti.50
DU/38 desertni prtiei, brez res, ■l boiduro, močna vrta kom.
D n 3.
G/39 damastna garnitura bela, z borduro, za kavo. s 6 prtiči Din 85.—
D G/40 bela daniast. garnitura s 6 velikimi priiči močna vrsta Din 98.—
K 1 kupon 10 m dobrega sifona, pripravnega za vsako uporabo, šir. 80 cm Din ttt).-
K 2 ku on 10 m zelo dobrega šfuna za peclo in blazine šir. 80 cm Din 120.—
K 3 kupon 10 m orvovrst-neja šitona z» peri 'o, širine 80 cm Din lSO.—
K 4 luipon 4 m dobrega bombaž isti ga ikiva za 2 rjuhi, širina 146 cm Din fiO.—
K 5 kupon 4 m zelo dobrega btimiinžnega tkivu za 2 rjuhi, širina 148 cm Din b8,—
Blago razpošiljamo po povzetju. Za pošiljatve iz teoa pregleda v vrednosti od Din 250 - naprej plačamo poštnino mi, pošljemo jih torej franko. Za cene, Kakovost in množine se obve:«u)emo samo dottel, dokler traja zaloga, za ras „Be>ega tedna". Blago prodajamo na lastni rlziko, stranke s« toret sigurne, da za svoj dober denar
dobe dobro blago.
2agmb.
Največja trgovska in od prem na tvrdka v Jugoslaviji
S/49 na
po metru ___ __ bra vrsta, l ei knro-v«mc. širina 100 cm, meter Din 23.—
prt.
po metru, bel !; aro-v zoreč, dobra vrsta, š rina 140 cm, mi ter Din
S/51 t-ridae nami'-ni prt, bel. z boiduro 82X82 cm. komad Din 18.—
S/52 pisau namizni pri. zn domačo uporabo. vel. 120 X 120 cm kouiad Din 30.—
D G/53 garnitura za k«vo, za 6 oseb, z boiduro. komad Din 98.—
IKi/54 garnitura dani t za kavo v eni barvi z > žur-jem uli brez s 6 prtiči. Din 115.— In vrsta Din 140,-
DG/55 garnitura. b Io kinira-no tkivo, n 6 večnmi prtiči, Din 78.—
U/56 prtiči iz belega da masla, v razn h vzorcih, ve-lik<>-t 60X 60 cm. komad Din !).—
Gospodarstvo
Dražba kož divjačine Vi^J™"10
Izredno neugodne vremenske prilike, pozno ali sploh ne zapadli sneg in mila zima so neugodno vplivale na kakovost našega krzna, ki je bilo mnogo slabše od onega prejšnjih let. Seveda so te okoliščine oblikovale tudi ceno, ki je napram lanskim padla. Inozemski kupci so navajeni, da najdejo pri nas le dobro blago, ki je poznano daleč preko meja naše države. Sploh pa je letošnja kupčija s krznom zelo medla tudi na inozemskih tržiščih. Naše glavno krzno — lisica — že nekaj let ni v modi in zato so preostale od prejšnjih let velike zaloge, ki leže neprodane v Londonu in Leipzigu. Zanimanja za te kože pa ni skoraj nikakega. Zato tudi v Ljubljani ni bila prodana skoraj polovica lisic. Vodstvo dražbe je potegnilo blago raje nazaj, ker bi ne doseglo cen, ki odgovarjajo vrednosti in trudu lovca. Kot običajno, pa je bilo zanimanje za kune zlatice in belice, dihurje in zajce.
Zanimanje kupcev je bilo kot rečeno medlo.
Prišli so iz naše države, pa tudi iz Avstrije, Italije, Nemčije, Francije in Grčije,
Na dražbi so bile dosežene sledeče cene, ki veljajo za prvovrstno krzno:
Lisice poljske do Din 120.—, gorske od Din 124,— do Din 150,—, posebni komadi Din 180.—. Kune zlatice, svetle Din 500.—, temne do Din 620.
Kune belice od Din 450.— do Din 520___ Dihurji
od Din 60.— do Din 90.—. Veverice — letne brez vrednosti. Divji zajci, zimski Din 3.85, jesenski Din 1.—. Jazbeci Din 58.— do Din 61.—. Vidre Din 380.—. Jeleni & Din 13.— za kg. Srne povprečno d Din 10.—.
Za domače zajce, domače in divje mačke, polhe, krte, rujave podlasice, volkove in merjasce ni bilo zanimanja.
Prihodnja dražba se vrši 25. in 26. februarja 1935 v Ljubljani
Padec produkcije piva
V torek je bil v Belgradu občni zbor pivo-varniške industrije. Na tem občnem zboru so bili podani podatki o katastrofalnem padcu produkcije piva v naši državi. Pri kapaciteti 1.500.000 hI je znašala produkcija:
1928
1929
1930
1931
728.307 hI 674.763 hI 653,238 hI 540.254 hI
1932
1933
1934
338.095 hI 214.417 hI 210.060 hI
Padec je samo posledica splošne krize; v znatni meri je vzrok temu padcu previsoka obremenitev piva, ki znaša pri hI do 265 Din. Zato se za-zemajo industrijci piva za znižanje davčne obremenitve piva.
Podaljšanje za prijavo pridobnine
Belgrad, 30. januarja. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je na podlagi čl. 105 zakona o neposrednih davkih odredil, da se redni rok za predložitev davčnih prijav o pridobnini, določen za dobo od 1. do 31. januarja, podaljša za nadaljnih 15 dni, to je do 15. februarja t. 1. Tako poteče 15 dnevni rok 2. marca t. 1. O tem sklepu davčnega oddelka finančnega ministrstva bodo davčne uprave z javno objavo obvestile vse davčne obvezance. V zvezi s tem podal šanjem roka za predložitev davčnih prijav se podaljšajo za 15 dni tudi vsi drugi roki, določeni po prejšnjem sklepu za končanje posameznih poslov v zvezi z odmero pridobnine.
*
Obrestna mera. Mariborska mestna hranilnica objavlja, da bo znašala obrestna mera za vloge 4% za nevezane in 5% za vezane na trimesečno odpoved. Rentni davek plača vlagatelj. Nove vlo- j ge se izplačujejo vsak čas, vloge nastale pred i 22. aprilom 1932 pa v istih odpovednih rokih kot ' za 1934 (po 25 Din tedenska, po 100 Din mesečna, i 200 Din dvomesečna, 400 Din štirimesečna itd. do '
25.000 Din štiriletna odpoved, za vsakih nadaljnih 2000 Din enomesečni odpovedni rok.)
Vpisi v trgovinski register: Nastran in drug, dr. z o. z. na Homcu, trgovanje z deželnimi pridelki in mlevskimi izdelki. Glavnica 200.00, vplačana v gotovini, poslovodji: Nastran Ivan ter Lovšin Leopold, trgovec; »Saša«, slaščičarna in tovarna kanditov, keksov, peciva itd. Kocbek Viktor in drug, v Kranju, družabnika Kocbek Viktor, trgovec in Mohar Franc, slaščičar, oba v Ljubljani, Gradišče 17; Krašovec, lesna družba z o. z. na Vrhniki, trgovina z lesom in lesnimi izdelki, glavnica 200.000 Din v gotovini plačana, poslovodja Kraševec Anton, trgovec na Vrhniki, Sušnikova cesta 5.
Konkurz je razglašen o imovini Hanson Sofije, veleposestnice v Tratah (Zgornji Cmurek), prvi zbor upnikov 11. februarja, oglasiti se je do 30. marca, ugotovitveni narok 8. aprila.
Posebni ugotovitveni narok: Zapuščina Ger-mutha Franca star. v Mariboru 9. februarja ob 9.
Potrjena poravnava: Šebenik Lovro, trgovec z vinom v Ljubljani, Knezova ulica 28.
Svetovni pridelek vina. Po podatkih mednarodnega urada za vino je dosegla svetovna vinska letina lani rekordno višino. V začetku stoletja je znašala svetovna produkcija vina povprečno 130 milj, ter je do 1910-14 narasla na 150 milj. Po vojni (za povprečje od 1920-33) pa je narasla celo na 170 milj., lani pa jo je ceniti na 200 milj. hI. Točni podatki so znani iz tehle držav: Francija 75.2, Italija 30,6, Alžer 22, Španija 20.4, Portugal 9, Argentina 7.8, Grčija 3.6, Bolgarija 3.1, Jugoslavija 2.9, Brazilija 2, Tunis 1.7, Južna Afrika 9.9, Avstrija 0.8, Švica 0.8, Maroko 0.6, Avstralija 0.6, Češkoslovaška 0.2 milj., skupno torej v 17 državah 182.2 milj. hI. Vinski producenti so še nadalje Rumunija, Mad:arska, Rusija, Čile, Urugvaj, Sirija, Palestina, Turčija, Ciper, Luksemburg in Nemčija. Povprečje produkcije teh držav je znašalo po vojni 20 milj stotov in je zato utemeljena cenitev svetovnega pridelka na 200 milj. stotov.
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, gospod
Anion Ražem
gostilničar in posestnik
dane9 ob eni po dolgem in mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v starosti 60 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 1. februarja 1935 ob dveh popoldne iz hiše žalosti Zabjek št. 3 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. januarja 1935,
Milan, Zoran, Vladimir, sinovi. Franc, brat. Marija por. Božeglav, sestra. Ivanka roj. D a n e v , sinaha. M i 1 a n č e k, vnuk in ostalo sorodstvo.

Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. Liubliana. Krekov trg 10
Kupim
vložno knjigo za 25—30 tisoč Din okrajne hranilnice Slov. Gradec. Plačam dobro. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Ugodnost 835«.	d
9laš snani vsakoletni
SEJEM se sočne 31. januarja J935
Zdaj imate priložnost
Letos odprodajamo veliko množino čevljev, rokavic, nogavic, pletenin, porcelana, stekla, kuhinjske posode itd. po
izredno nizkih cenah
Oglejte si naš sejem v trgovini, nikdo Vas ne bo vprašal, kupite kaj ali ne.
Zabavališče in kino-predstave za otroke v spremstvu.
ani. mmm, i nmm\
Stritarjeva ulica 1-3
Mestni trg 26
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d)
Telefon 38-10
Knjižico
Zadružne gospodar, banke kupim proti gotovini. Ponudbe pod »100« 1007 upravi »Slov.«, Maribor.
Prodaja rebule. Dne 6. februarja t. 1. bo pri
1.	velocipedskem bataljonu v Ljubljani javna prodaja okoli 1500 kg čebule.
Borza
Dne 30. januarja 1935.
Denar
Tečaji Berlina, Curiha, Pariza in Prage so ostali neizpremenjeni, dočim so vsi ostali tečaji padli.
V zasebnem kliringu je ostal na naših borzah avstr. šiling neizpremenjen: 8.10—8.20. Grški boni v Zagrebu 30.15—30.85, v Belgradu 30.25 blago. Angleški funt je na zagrebški borzi popustil na 221.70—223.30, na belgrajski pa na 222.70—224.30. Španska pezeta v Zagrebu 5.45 blago, v Belgradu 5.50 blago. Budimpešta v Belgradu 8.75 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2970.71—2985.31. Berlin 1756.08—1769.95. Bruselj 1023.84—1028.91. Curih 1421.01-1428.08. London 214.85-216.90. Nevvvork 4383.91—4420.23. Pariz 289.60—291.03. Praga 183.42—184.52. Trst 374.24—377.32.
Promet na zagrebški borzi 31.560 Din.
Curih. Belgrad 7.02. Pariz 20.38. London 15.16 Newyork 311.15. Bruselj 72.075. Milan 26.38. Madrid 42.225. Amsterdam 209.05. Berlin 124.05. Dunaj 57.60. Stockholm 78.15. Oslo 76.15. Kopen-hagen 67.65. Praga 12.915. Atene 2.92. Carigrad 2.48. Bukarešta 3.05. Helsingfors 6.675. Buenos Aires 0.79.
Vrednostni papirji
Slaba tendenca za državne papirje se je danes nadaljevala in so tečaji skoro vsi v večji ali manjši meri popustili. Promet je še vedno znaten, posebno v vojni škodi ter v dolarskih papirjih. Znašal je na zagrebški borzi vojna škoda 1500 kom., 7% inv. pos. 100.000 in 7% Bler. posojilo 10.000 dol.
Ljubljana. 7% inv. pos. 74—76, agrarji 48— 49, vojna škoda 383—387, begi. obv. 65 66, 8% Bler. jjos. 74—75, 7% Bler. pos. 66—68, 7% pos. DHB 70-72.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 75—67, agrarji 46—49, voj. škoda 385.50—386 (384, 390),
2.	385 - 387 (385, 386), 3. 385-387 (386, 390), 4. 5. 6. 385 -387, 6% begi. obv. 65.50-67, 2. 6650 do 68, 3. 66-68.50, 8% Bler. pos. 75-76, 7% Bler. pos. 67.75-68.25 (68, 69), 7% pos. DHB. 70.50—73. — Delnice: Priv. agr. banka 265-275. Nar. šum. 50 bi. Guttmann 80—100. Osj. sladk. tvo. 140—147.50. Trboveljska 125—129 (150 & 125, 127).
Belgrad. 7% inv. pos. 76—77, agrarji 47— 47.50 (47.25), vojna škoda 388.50—390 (388, 386), 2. 388 - 390 (388), 3. 390 -391 (390, 387), 6% begi. obv. 67.50-68 (67.75), 3. 67.50-68 (67.25), 7% Bler. pos. 67-67.75 (68, 67.50), 7% pos. DHB 72 zaklj. Delnice: Narodna banka 5600 bi. Priv. agr. banka 266—268 (266, 263).
Žitni trg
Novi Sad, 30. jan. Vse neizpr. Tendenca ne-izpr. Promet slab.
JSassnanila
Ljubljana
„. 1 »UubUana«. Drevi ob 8 pevska vaja celotnega zbora. Vsi in točno! Pevovodjn.	^
„„ 1 Prlrodoslovno društvo v Ljubljani vabi vse Člane na redni občni zbor. ki so vrši v Četrtek, dne 31. jan. t. t. ob 17.45 v balkonski dvorani univerze. — Odbor
skozi lTnŠ"ta8VCtnl VCfiCr Salezi^efa
J.Kino Kodeljevo. Drevi ob 8 dva velika filma-o'swafda) *Zve7"da VaIencije« (Liane Haid in Ossi
1 Primorsko akademsko starešinstvo vabi vse svoj« Članstvo na redni sestanek, ki bo dne 1. febr ob 8 zvečer v posebni dvorani restavracije .Slamič«. Sestanek bo zdruzen z razpravo o aktualnih vprašanjih emigracije. — Odbor.
1 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani im«
v petek, dne 1. febr. ob 18 znanstveni sestanek v predavalnici internega oddelka obCe drž. bolnišnice. Nn sporedu jo predavanje g. dr. A. Breelja senj.: Primer nenavadnega ozdravljenja. Vsi gg. zdravniki vabljeni.
1 Občni zbor Kibarskcga društva v Ljubljani bo dno 9. febr. 1935 ob 20 v hotelu Metropol z običajnim dnevnim redom in volitvijo celega odbora za eno poslovno loto, vsled novih pravil Zveze in prilagoditve ostalih v Zvezi včlanjenih društev.
1 Nočno službo Imajo lekarne, mr. Leustek, Roa-Ijeva cesta 1; dr. Bahovec, Kongresni trg 12, in inr. Komotar, Vič.
Maribor
m Ljudska nnlvcrza v Studencih. Drevi .predav« sodni svetnik dr. Vlad. Travner o suženjstva. V petek nadaljevanje pravnega teCaja. Dr. Kosina in -nriifelj Vrane razpravljata v obliki dvogovora o testamentih ■n dedSSinab.
m Na Pohorju bo luštno. Na Pohorskem doniu se. vršijo v soboto od 11 dalje šaljive sniuške tekme, pri katerih lahko vsakdo tekmuje. Razdelitev daril bo v soboto zvečer.
m Zveza mladih izobražencev priredi drevi predavanje ob 18. Na sporedu: Funkcije športa v družbi.
Drugi kraii
Vrhnika. Športni klub «Vrlmika« priredi na sveč-nico, dne 2. februarja ob 7 zvečer zabavni vočer. Za zabavo preskrbljeno. Vabljeni!
Sneberje - Zadobrova. Pevsko društvo priredi na sveCnico, dno 2. februarja v Pevskem domu pevski in glasbeni koncert. Začetek ob 3 popoldne.
Trbovlje. Lepi igri priredijo v Društvenem domu, in sicer na sveCnico: J. Mlakarjevo «Marto« in nato v nedeljo, 3. febr. 5-dejanko «Strali na gradu«. Pridni pa so naši igralci.
Cerkveni veslnik
Marljanska kongregacija gospodleen pri sv. Jožefa v Ljubljani. Na sveCnico, 2. febr., na naš drugi glavni praznik, nam kongregacijska kapela ne bo na razpolago, zato odpade izjemoma skupno sv. obhajilo zjutraj in popoldanski slovsni shod. Prihodnji redni shod je 4. febr. ob običajni url.
II. vnanja Marijina kongregacija pri urSullnkah v Ljubljani ima jutri, na prvi petek, ob 6.45 skupno sv. obhajilo. Pridite vse. Voditelj.
Nožni častivcl, pozorl Drvi ob 9 se prične v stolnici celonoCno češčenje. Pričnemo z 8. molitveno uro; Ceščenje preblažene Device in uiatre božje Marije. — Prosimo, polnoštevilno!
Bjornstjerne Bjornson:	3
Deklica s Prlsoi
No — sedaj je zvedel še to.
Nekega dne je Samund na polju delal z Aslakom; zvečer pa je rekel Thorbjornu:
»Odslej se s tem fantom ne smeš več družiti.«
Thorbjorn pa se ni zmenil za to prepoved. Zato je oče drugič dejal:
»Ce te še enkrat zalotim v njegovi družbi, ti bo slaba predla!«
Posihmal je Thorbjorn lazil za onim, kadar oče ni videl. Nekega dne pa ju je zalotil oče, ko sta stikala glavi in klepetala. Thorbjorn je bil tepen in je moral v hišo. Za naprej pa se je Thorbjorn družil z Aslakom le, kadar očeta ni bilo doma.
Neke nedelje, ko je bil oče v cerkvi, je Thorbjorn doma rogovilil in nagajal. Aslak in on sta se kepala.
Nak, ti prehudo mečeš,« je prosil Thorbjorn čez nekaj časa. »Mečiva kepe v kaj drugega.«
Aslak je bil takoj zadovoljen in obmetavala sta s Kepami malo smreko, ki je rastla ob kašči. Potem sta začela lučati v vrata in nazadnje v okno kašče.
»Ne v okno,« je menil Aslak, »ampak le v ob-oknice.«
Thorbjfirn pa je zadel šipo in prebledel.
»Beži no, kdo neki bo zvedel?« je dejal Aslak. »Bolje meči!«
ThorbjOrn je vrgel, pa zopet zadel drugo šipo.
»Sed aj pa ne mečem več,« je rekel.
Pri tej priči je stopila iz hiše njegova najstarejša sestra, mala Ingrida.
»Vanjo vrzi!«
Thorbjorn je bil takoj voljan; deklica je zajokala in zato je mati prišla iz hiše. Prepovedala mu je metati kepe.
»Vrzi, vrzi!« je šepetal Aslak.
Thorbjorn se je ves razvnel in vrgel.
»Poba, ti si pa res nor!« je zaklicala mati in skočila k njemu. On je umaknil pete, ona za njim — in lovila sta se okrog hiše. Aslak se je smejal in mati je žugala. Slednjič ga je ujela v kupu snega in ga je hotela pošteno premlatiti.
»Še se bom tepel, še, še — bom — pri nas je taka navada.«
Osupla mati ga je pustila in pogledala.
»Tega te je naučil nekdo drugi,« je nato rekla, ga tiho prijela za roko ter ga potegnila za seboj v hišo. Nobene besedice več ni spregovorila ž njim, pač pa se je ukvarjala z njegovimi malimi bratci in sestricami ter jim pripovedovala, da se bo očka kmalu vrnil iz cerkve.
Thorbjornu je v sobi postajalo vroče. Aslak je prosil, da bi smel iti obiskat sorodnika; mati mu je takoj dovolila. Ko je Aslak odšel, je Thorbjornu srce še bolj upadlo. Strašno ga je začelo ujedati po trebuhu in njegove roke so se tako potile, da so se spri-jemale s knjigo, če jo je zgrabil. Ko bi mati vsaj očetu ne povedala, ko se bo vrnil! Ne bil bi je pa mogel prositi, naj nikar ne pove. Vse okoli ujega se je spremenilo. Stenska ura je ponavljala: »Tepen — tepen, tepen — tepen! Zlezel je na okno in gledal na Prisoje. Samotna in tiha hiša tam gori, vsa zasnežena, je žarela v solnčni luči, kakor vedno, in se smehljala iz vseh oken. Na tistih oknih gotovo nobena šipa ni ubita. Veselo in živo se je dvigal dim iz dimnika — prav gotovo tudi tam kuhajo obed za tiste, ko so šli v cerkev. In Seneva? Gotovo se še ozira, kdaj bo
prišel njen očka, in gotovo ne bo tepena, ko se bo vrnil. Ni vedel, kaj bi počel. Naenkrat je nad vse nežno začel božati svojo sestrico. Ingridi se je tako dobrikal, da ji je podaril celo moder gumb ,katerega je dobil od Aslaka. Ona ga je objela, on pa se ji je oklenil okrog vratu.
»Ljuba mala Ingrida, ali si kaj huda na me?«
»Prav nič, ljubi Thorbjorn! Lahko me kepaš, kolikor hočeš!«
Tedaj pa je nekdo zunaj v veži začel strkavati sneg s čevljev. Oče je bil. Mehak in prijazen je bil njegov pogled, kar je bilo še huje.
»No?« je rekel in pogledal po hiši — in za čuda — stenska ura ni zropotala na tla.
Mati mu je postavila jed na mizo.
»Kako je bilo doma?« je prašal oče, sedel za mizo in prijel za žlico.
ThorbjOrn je gledal mater, da so mu solze privrele.
»O — kar dobro,« je neverjetno zategnjeno odgovorila. Hotela je še nekaj več povedati, to je dobro opazil. »Aslaku sem dovolila, da je šel v vas,« je dodala.
»Sedajle bo počilo,« je pomislil Thorbjorn in se začel igrati z Ingrido, kakor da bi na vsem božjem svetu ne imel druge skrbi.
Tako dolgo oče še nikdar ni jedel. Naposled je Thorbjorn začel šteti očetove zalogaje. Ko je naštel do četrtega, bi bil rad vedel, doklej bo naštel med četrtim in petim zalogajem. Nazadnje se mu je vse skupaj zmedlo. Končno je oče vstal izza mize in stopil iz hiše. »šipe! Sipe!« mu je donelo po ušesih Ozrl se je, ali so v sobi vse šipe cele. Vse so bile cele. Sedaj je še mati šla ven. Thorbjorn je vzel v naročje malo Ingrido in ji je mehko dejal, tako, da ga je I kar začudeno pogledala:
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefe.
Gledališka igralka se je hotela pravdati in je najela odvetnika. Odvetnik ji je vse natančno pojasnil, kako naj govori in kaj, kaj bo ukrenil on sam in kaj bo najbrže započel nasprotnik. Igralka je hladno poslušala razlago, stopila k ogledalu, si napravila frizuro in mimog.ede vprašala: »Kdo bo pa igral sodnika?«
★
Gospodar: »No, ali je Raoez piacal račun?«
Blagajnik, »iNe, v hiši so tri družine, ki se vse pišejo Kabež in vsaka mi je trdita, da nam ni nic na doigu. Pri enih so me celo ven vrgli.«
Gospodar: »K temu pojdite še enkrat! la je pravi,«
★
»Kako lepi ste, gospodična!«
»Skoda, da tega jaz o vas ne morem reči.«
»Zakaj ne? Storite tako, kakor sem jaz — zlažite se!«
★
»Slišal sem, da je tvoj oče hudo bolan. Menda ni kaj nalezljivega.«
»Tisto pa ne. Zdravnik pravi, da je oče preveč delal.«
Lzdajatuli; Ivan ItakovMo.
Urednik: Viktor Cenčič.