Ste v. 139 V Ljubljani, četrtek 20. junija 1940 Leto V Ameriške vesti o pogajanjih za pomirjen je med Francij‘o in Nemčijo S Francijo se bo pogajala Nemčija sama Francozi znova izjavljajo, da bodo sprej'eli samo častne pogoje in da razmišljajo tudi o združitvi francoskega in angleškega imperija Berlin, 20. junija, m. United Press poroča: S pristojne nemške strani je bilo snoči sporočeno, da še ni znano, kje se bodo pooblaščenci francoske vlade sestali z nemškimi zastopniki. Nemška vlada si je pridržala pravico, da določi čas in kraj tega sestanka. Francoska vlada pa o tem še ni obveščena. Pogajanja bodo potekala izključno Je med Nemčijo in Francijo. Italija pri njih ne bo sodelovala. Po mnenju odločujočih krogov, bo italijanske koristi na tem sestanku zastopala Nemčija. Ni znano, če bo kancler Hitler osebno prisostvoval temu sestanku ali ne. Na odločujočem mestu izjavljajo, da bodo nemške armade nadaljevale z največjo odločnostjo operacije v Franciji vse dotlej, dokler ne bodo imenovani s francoske strani delegati za pogajanja za premirje in dokler francoska vlada ne bo sprejela pogojev za to premirje. Poluradna »Dienst aus Deutschland« poudarja pomen francoske vdaje in pravi, da Nemčija pri obračunavanju s Francijo ne bo kazala nobene maščevalnosti, marveč, da bo zgodovinski obračun izveden popolnoma mirno in ga bo nadaljevala nujnost za nadaljevanje boja proti Angliji ter nujnost, da se zagotovi bodoči Evropi trajen mir. Bordeaux, 20. junija, m. Zastopnik francoske vlade je snoči izjavil, da je treba kljub poskusu za sklenitev miru z Nemčijo vzeti v presojo tudi predlog angleške vlade o sklenitve britansko-francoske unije. Francoska vlada še ni povedala svojega mnenja ne o prvem ne o drugem vprašanju. V zvezi s pogajanji za premirje je napovedovalec francoskega radia ponovil snoči tole: Dasi je Francija pripravljena poizkusiti najti način za ustavitev sovražnosti, smo navzlic temu trdno odločeni storiti vse, da nihče ne bi mogel izpodkopati morale naše države. Pred- sednik vlade maršal Petain pravi, da se moramo pogajati častno in da se Francija ne bo nikoli udala, če bi bili postavljeni pogoji, ki niso združljivi s častjo operativnih enot. V tem primeru bomo nadaljevali z bojem na strani svojih zaveznikov. Po vesteh _ jz Bordeatixa je na čelu francoske delegacije, ki naj sprejme pogoje za premirje, francoski zunanji minister Baudoin. Francoski generalni rezident v Tunisu Peyrouton je imel po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: Naše cesarstvo 60 milijonov duš na štirih ozemljih, ki so bila osvobojena dolgega suženjstva po naši civilizaciji, bo ostalo. To cesarstvo zavzema stališče odpora, polnega hrabrosti in hvaležnosti. Berlin, 20. jun. o. V berlinskih obveščenih krogih trdijo, da bo komisija francoskih pooblaščencev za premirje štela tri člane, med njimi zunanjega ministra Baudoina, in da se bo z nemškimi pooblaščenci sešla v nekem kraju na zasedenem francoskem ozemlju, najbrž v Parizu. Zbiranje sovjetskih in nemških vojska v baltiških predetih Riga, 20. junija, m. United Press poroča, da imajo Sovjeti v baltskih državah več ko deset armadnih zborov, to je okoli 300.000 vojakov. Baltiška letališča so polna sovjetskih letal. Velik del teh letal je priletelo tja preteklo noč. Prihod sovjetskih čet in dovoz vojnega materiala se stalno nadaljuje. Rusko topništvo, pehota in konjenica v spremstvu številnih bombniških oddelkov ter ojačeni s tanki in oklopnimi avtomobili so zasedli vsa večja mesta v Litvi, Estonski in Le-tonski. Rdeča vojska je zastražila tudi vse železniške postaje in mostove. S sovjetskimi poveljniki in političnimi zastopniki se nadaljujejo pogajanja za ustanovitev vlad, ki bi bile naklonjene Sovjetom. Včeraj je prispel v Tallin član predsedni-štva vrhovnega sveta sovjetske Unice 2danov. Sprejeli in pozdravili so ga zunanji minister prof. Pip, ravnatelj političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Tuldava, sovjetski poslanik v Tallinu Nikitin, poveljnik ljeningrajskfega Zanimiv govor predsednika bolgarske vlade Filova: Bolgarija pričakuje po vojni izpolnitve svojih zahtev Sofija, 20. junija, m. Predsednik bolgarske vlade Filov ie imel včeraj daljši razgovor z zastopniki tiska. Pri tej priliki je izrazil svoje zadovoljstvo, kakor tudi zadovoljstvo bolgarske vlade in vsega bolgarskega naroda, da so zdaj vendarle začeli govoriti o miru. Sklenitev miru se, kakor kaže, vedno bolj približuje. Vse to — je nadaljeval Filov —- ne pomeni, da bo bolgarska vlada spremenila svojo dosedanjo zunanjo politiko. Toda Bolgarija z veliko pozornostjo zasleduje razvoj dogodkov ter bo vse storila, kar bo v njeni moči, da se zavarujejo koristi države. Bolgarija ima razlog, da veruje in se nadeja, da bodo njene koristi priznane, ker sta oba vojskujoča se tabora izjavila, da se s tem mirom ustvarja nov red, ki bo temeljil na pravičnosti. Bolgarija pa je bila zelo prizadeta po mirovnih pogodbah. Predsednik bolgarske vlade je s to izjavo mislil podčrtati ozemeljske zahteve, ki jih ima Bolgarija do Romunije in glede dostopa na Egejsko morje. Nemško vojno poročilo o napredovanju v vseh smereh Glavni stan voditelja rajha, 20. junija. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča snoči: Francoska vojna sila je v čedalje večjem razsulu. Nemške motorizirane čete so zavzele v Normandiji Cherbourg. Pri Rennesu je nemška vojska prispela v Bretagno. Cez Rokavski preliv smo prišli v smeri proti jugu. Med Orleansom in Neversom se nam je posrečilo na več krajih prekoračiti Loiro. V Burgundiji nemški hitri oddelki prodirajo v smeri proti Lyonu, zahodno od Mulhausena prodirajo tankovske in motorizirane divizije od Belforta. Združile se bodo v kratkem z onimi oddelki nemške vojske, ki so izvedli napade čez gornji Ren in ki so že prodrli globoko v Vogeze. Dalje proti severu je zavzet Nanry ter so naše čete prekoračile renski prekop vzhodno od Nancyja na široki črti. V Maginotovih utrdbah na obeh straneh Diedenhofena sovražnik še daje odpor. Nemška bojna in napadalna letala so sodelovala uspešno o priliki napada na utrdbe, železniške proge, zbirlišča čet in sovražno vojsko na pohodu, da bi zlomile odpor sovražnika, ki je obkoljen v Lorai-ni. Pred Cherbourgom je bila potopljena ena trgovska ladja (10.000 ton) z bombami. V Angliji so nemška bojna letala izvedla napad na- več letal kakor tudi na velika skladišča bencina ob ustju reke Temze ter jih zažgala. Pri tem napadu so se posebno odlikovale eskadrile, ki jim je poveljeval general Koehler. Britanska letala so letela preteklo noč nad severozahodno Nemčijo, kjer so, kakor doslej, metala bombe na nevojaške objekte. Pri tej priliki je bilo 18 ljudi ubitih, deloma civilistov, deloma policistov, ki se niso umaknili v zavetišča. Sovražnik je včeraj izgubil šest letal, pet nemških pa je izginilo. Boji francoskih ločenih armad se nadaljujejo flewyork, 20. jun. o. Stefani poiroča: Francoski radio poroča, da so prvi nemški oddelki dospeli do Lyona. Za njimi gredo močnejše skupine nemške vojske. v Bordeaux, 20. junija. Havas: V Bretagni se sovražnik trudi, da bi prodrl v smeri proti Nantesu. Južno od Loire se je del naših čet umaknil tako, da so na nekaterih delih nemške čete prišle do reke Cher. Nekoliko bolj vzhodno prodirajo sovražne čete proti Rhoni, Lyonu in Amberieru. Operacije se nadaljujejo tudi v Alzaciji in južni Lotaringiji. Pomorski guverner Toulona viceadmiral Es-cade je izjavil, da Toulon ni odprto mesto in da se bo kot vojno pristanišče v nrfmeru napada sovražnika branilo z vsemi sredsivl, s katerimi razpolaga. Snočnje francosko poročilo z bojišča se lahko dopolni s temi podrobnostmi: Pod velikim pritiskom nemških oklopnih divizij in zaradi nemškega letalstva je bila fronta, ki jo drže naše armade v zadnjih štirih dneh, presekana na več krajih tako, da so naše armade sedaj osamljene in se vsaka bori na svojem odseku. Naše ei ote na zahodu se umikajo proti Bretagni in proti 6podnji Loiri. Armade izpred Pariza se bijejo s sovražnikom na srednji Loiri in so v zadnjem trenutku dobile nalog, naj se umaknejo proti jugu, da bi se ustavile na boljših postojankah. Naše armade v Champagni so z bokov pritisnile nemške oklopne enote, zato se naše divizije poskušajo Prebiti proti Dijonu. Naše armade v Loraini so naredile bataljonske kvadrate in se upirajo sovražniku ter se v redu umikajo proti zahodnim Vogezom z namenom, da bi prebile sovražni obroč. Naša armada v Alzaciji si utira pot skozi sovražne množice, ki jih skušajo obkoliti. Naše armade so med seboj odrezane in se bore vsaka na svojem odseku, vendar pa je vsaka od njih ohranila svojo enotnost in sposobnost za maneverski umik v smeri, ki so jim določene in ukazane. Ker se iz dneva v dan in brez vsakega odmora bore s premočnim sovražnikom, imajo naše čete izgube in so izmučene, toda navzlic temu je njihova morala sijajna. Vsi se kar najbolj ogorjeno bore proti napadalcu. Združene države Severne Amerike so sklicale posvet vseh ameriških republik glede skupnega nastopa Amerike proti kakršni koli spremembi evropskih kolonialnih posesti v ameriškem območju. vojnega okrožia armadni general Nereškov in poveljnik brodovja podadmiral Taibut. V zvezi s tem zbiranjem sovjetske vojske poročajo tudi o velikem zbiranju nemških čet v vzhodni Prusiji. Boli med Italijo in zavezniki La Valjete, 20. junija. Reuter. Včeraj je bil izveden nad Malto samo en ogledniški polet, ki se ga je udeležilo samo eno letalo, ki je vrglo samo eno bombo. Ni bilo ne škode in ne človeških žrtev. Bordeaux, 20. junija. Havas. V nekaterih delih jugozapadne Francije je bil dan davi znak za alarm, ki je trajal od 6.30 do 7.20. Nekje v Italiji, 20. junija. Stefani. O priliki bombardiranja Genove 15. junija je bilo ubitih več civilistov. Monza, nedaleč od Milana, je bila bombardirana večkrat. Ranjeni so bili trije civilisti. Vest, ki jo je objavil nowyorški radio, po kateri naj bi bilo industrijsko mesto Turin zaradi sovražnega letalskega napada popolnoma porušeno, s pristojne italijanske strani odločno zanikajo. Vsak časnikar, pravijo, se lahko osebno prepriča v Turinu, da to ni res. Kdaj bi Angleži sklenili mir z Nemčijo? Budimpešta, 20. junija, m. Madžarsko časopisje skoraj soglasno ugotavlja, da zadnji govor Churchilla v ničemer ne spreminja položaia. Kar pa se tiče Anglije, Churchill lahko čaka tako dolgo, dokler Nemci ne bodo prišli na angleško ozemlje. V Angliji pričakujejo rešitev velike neznanke, to je, ali morda Nemčija računa na novo orožje, s pomočjo katerega bi izkrcala svoje čete na angleških obalah. Časopis »Maggyar Orsag« piše med drugim: Angleži so stvarni ljudje. In če se pokaže kot točno mišljenje, da Nemčija razpolaga z orožjem, s katerim lahko zapreti britanskemu otočju, tedaj bodo Angleži izvajali potrebne zaključke, kakor so to v zgodovini že večkrat storili. Angleži nikdar ne branijo stvari, ki je brezupna. Toda predvsem hočejo vedeti, če je nemška grožnja, da bodo uničiii tudi angleško vojaško silo, stvarna ali ne. če prevlada prepričanje, da je to uničenje angleške vojaške moči mogoče, tedaj bo Churchill odstopil mesto tistemu, ki želi miru in ozadju političnih dogodkov. ki zdaj stoji v Turške priprave glede francoske Sirije Ankara, 20. juni ja. A A. Reuter. Tz dobro obveščenega vira se izve, da so se med Turčijo in Sirijo začela pogajanja glede položaja Sirije v bodočnosti. Smatra se, da je to vprašanje nuj-večjega pomena za Turčijo in da se je turška vlada sestala snoči, da razpravlja o tej stvari. Turški parlament je sklenil, da letos ne bo šel na počitnice ter da bo imel vsak teden samo po eno sejo, če ne bi bilo zaradi resnih razlogov potrebnih več sej. Beg Habsburžanov v Španijo Madrid, 20. junija, m. DNB poroča: Po begu iz Francije sta se danes pripeljala v Madrid bivša avstrijska cesarica Žita in Oton Habsburški. Nadaljevala bosta svojo pot na Portugalsko. Prav tako so včeraj prispele v Španijo Marija Izabela, Marija Antonija Parmska in velika vojvodinja Luksemburška. Romunska vlada je odrekla bivšemu poljskemu zunanjemu ministru Becku dovoljenje, da bi mogel odpotovati v Anglijo. Vesti 20. junija Anglija ima danes več letal, kakor pa jih je imela ob začetku nemške ofenzive na zahodu, je izjavil včeraj letalski minister lord Beaverbrook. Francija je odstopila Združenim državam patent za letalske motorje Hispano-Suiza, Anglija pa patente motorjev Rolls-Royce, ki spadajo med najboljše letalske motorje na svetu. Ameriške tovarne lahko izdelujejo omenjene motorje v neomejenih množinah za Združene države in za zaveznike. Španska policija v Madridu je odkrila obsežno zaroto proti sedanji vladi. Zarota se je raztezala na velik predel Španije. Policija je zasegla dosti orožja, bomb, peklenskih strojev in streliva. Nemški uradni krogi zanikajo vesti rimskega lista »Popolo di Roma«, da mora Francija izročiti Nemčiji vse svoje zlato in kredite v tujini ter zlato in premoženje Norveške, Poljske, Holandije in Belgije. Francoska vlada je dala izjavo, da general de la Gaulle, ki je po angleškem radiu naročil francoskim vojakom, letalstvu in mornarici, naj se v čim večjem številu rešijo v Anglijo, nima pravice dajati nobenih zapovedi, ker ni član francoske vlade. Zdi se pa, da francosko vojaštvo, zlasti pa letalstvo, posluša generalovo zapoved, ker veliki roji francoskih letal odhajajo v Gibraltar, Tunis in drugam. Več teh letal se je moralo spustiti na španskem ozemlju. Za upravnika mesta Pariza je mestni svet izvolil bjvšega policijskega prefekta Chiappea, moža, k'.ie Pr^ *.et' ^poznal izdajalsko delo francoskih levičarjev in ga skušal zavreti, pa ie seveda sam moral iti, da je lahko ljudska fronta pripravljala Franciji današnjo usodo. Predsednik italijanske vlade Mussolini ter zunanji minister Ciano sta se včeraj vrnila v Rim. Italijanska in nemška vlada uradno zanikujeta vsa ugibanja nemškega in laškega tiska o tem, kakšni naj bi bili mirovni pogoji za Francijo. Bogati francoski Judje in levičarski politiki v skupinah beže v Španijo, od koder bodo skušali, zdaj ko je domovina v nevarnosti, v katero so jo pripravili oni, odpotovati v Ameriko. Nacionalistična Španija, proti kateri je francoska ljudska fronta storila vse, posreduje zdaj za Francijo in nudi zavetja njenim propadlim voditeljem. Francozi in Angleži so bili slepi, ker so do zadnjega trenutka zaupali, da bo Italija ostala izven sedanje vojne, pravi glasilo nemške vojske. Mehikanska vlada je predložila zbornici zakonske načrte o uvedbi obvezne vojaške dolžnosti in vojaškega šolanja vseh državljanov od 18 do 35. leta. Romunski kralj Karol je sprejel v avdienco enega od voditeljev bivše Železne garde, profesorja Gorgio Simona, ki se je te dni vrnil iz tujine. Nov sovjetski poslanik v Rimu Gorelkin bo danes sprejet pri italijanskem vladarju in mu bo izročil svoje poverilnice. S tem bo Rusija uradno priznala priključitev Albanije Italiji. Švicarska vlada je imenovala poseben odbor, ki bo skrbel za francoske civilne begunce, katerih je prišlo v Švico že več tisoč. Ob zadnjem strašnem napadu angleških bombnikov na velika nemška mesta je bil v Diissel-dorfu ubit voditelj Hitlerjevskih napadalnih oddelkov. Anglija ne priznava več Abesinije Italiji in bo svobodno razpravljala o predlogih, ki bi jih dal bivši abesinski cesar, so ugotovili včeraj v angleški poslanski zbornici. Anglija in Japonska sta sklenili sporazum o ureditvi vseh sjjornih vprašanj, ki ju že dve leti, od začetka spora za Tiensing, razdvajajo. Zasedba Tangerja je začasna. Španija jo je izvedla, da bi zagotovila mestu strogo nevtralnost in bo upoštevala vse pravice prizadetih držav. Tako se glasi spomenica, ki jo je španski konzul izročil angleškemu zastopniku v Tangerju. Nemška in italijanska vojska sta nestrpni in bi radi pomerili svoje sile tudi z Angleži, pravijo italijanski listi, ko razpravljajo o bodočem razvoju vojnih dogodkov. Angleški letalci so pri zadnjem napadu bombardirali tudi dve vojaški pomožni bolnišnici v Ko-blenzu, pravijo nemška poročila. Nemški listi pristavljajo, da si je Nemčija ta napad zapomnila in da bo nemško letalstvo dalo nanj strašen odgovor. Urugvayski vojni minister je izdal oklic, v katerem nujno vabi vse sposobne moške, naj se takoj priglasijo za prostovoljno vojaško šolanje, ženske pa naj stopajo v pomožne organizacije, ker mora država biti po dogodkih v Evropi pripravljena na sleherno morebitnost. Egipt umika svojo vojsko z libijske meje Kairo, 20. junija, o. Predsednik egiptovske vlade Ali Maher paša je zapovedal, naj se egiptovske čete umaknejo od italijanske meje, da ne bi prišlo do neljubih dogodkov. Ob meji bodo ostale zdaj samo angleške čete. Egiptovska vlada je sprejela izjavo, v kateri pravi, da bo z vsemi silami podpirala angleško stvar. Predsednik egiptske vlade Ali Maher paša je izjavil v parlamentu, da je bila politika Egipta vedno ista. Njen cilj je bila obramba in neodvisnost Egipta ter zaščita njegovih pravic. Nato je Ali Maher paša dejal: Ponavljam to, kar je bilo v imenu vlade že rečeno v parlamentu, da Egipt izpolnjuje svoje obveznosti in sodeluje s svojim velikim za-vezijkom v prijateljskem duhu. Nemški letalski napadi na Anglijo, angleški letalski napadi na Nemčijo London, 20. junija, o. Angleško letalsko ministrstvo sporoča: Preteklo noč so nemški bombniki spet v večjem številu napadli južno in južnovzhodno angleško obalo, zlasti pokrajino Lincolnshire. Na več krajih je stopilo v akcijo protiletalsko topništvo in lovska letala. Pri napadu je bilo šest oseb ubitih, 60 pa ranjenih. Pri zadnjih nemških napadih je bilo sestreljenih deset nemških letal. Predzadnji nemški napad je trajal štiri ure, pri njem je sodelovalo okoli 100 bombnikov. Protiletalska obramba in oddelki prostovoljcev so delovali odlično. Angleška letala so včeraj popoldne napadla prodirajočo nemško vojsko pri Roanneju v srednji Franciji ter razbijala nemške kolone. Ponoči so angleška letala spet bombardirala industrijska področja v zahodni Nemčiji ter povzročila veliko škodo. Mariborske tovarne dobe lastne gasilske čete Izurili bodo 300 sodobno opremljenih gasilcev Maribor, 20. junija. V Mariboru smo imeli že večkrat požare v tovarnah, ki povzročajo veliko škodo, zahtevajo pa od mariborskih gasilcev tudi ogromno napora, ker pridejo na kraj požara pač šele takrat, ko se je požar dodobra razširil, ker je Eač povsem razumljivo, da ti gasilci ne morejo iti na kraju takoj ob izbruhu požara. Kljub najboljši organizaciji in največji naglici pa preteče precej časa, tako da se požar do pričetka gašenja do izvestne mere razširi. Kako povsem drugače bi bilo, ko bi vsaka tovarna imela izvežbano gasilsko edinico, ki bi stopila v akcijo v trenutku, ko požar izbruhnel Z majhnimi napori bi bilo mogoče požar zadušiti. Ko se pa enkrat že razpiha, pa je delo težje in tudi škoda je neprimerno večja. To in pa zgledi drugod, so gasilsko župo za Maribor mesto, ki je po zakonu oblastvo nad gasilskimi edinicami in gasilskim delom na področju mesta, dovedlo ao razmišljanja in do pripravljanja načrtov za ustanovitev organiziranega industrijskega gasilstva. Gasilska župa za Maribor mesto pripravlja sedaj tečaje, na katerih bo izvežbala za industrijsko gasilsko službo 300 delavcev raznih mariborskih tovarn, katerih lastniki so za to akcijo pokazali vsestransko razumevanje. Zato so se tudi vse predpriprave vršile v sporazumu z njimi. V smislu odloka mestnega poglavarstva se bo v Mariboru osnovalo pet industrijskih gasilskih čet, šest samostojnih oddelkov in sedem gasilskih straž. Vse te edinice bi imele 300 izvežbanih gasilcev. Sporazumno delo med gasilsko župo in industrijskimi obrati bo omogočilo enotno organizacijo in enotno opremo, pa tudi mnoga druga vprašanja bodo s tem olajšana, kar bo vse pripomoglo k brezhibnemu poslovanju novega mariborskega gasilstva Tečaji, ki jih župa pripravlja za industrijske gasilce, bodo obsegali 30 predavalnih ur ter bodo udeležence teoretično in praktično pripravili za težavno industrijsko gasilsko službo. Tečaji se bodo vršili tekom meseca julija. Industrijske čete bodo za mariborsko industrijo velikega pomena, prav tako velikega pomena, kakor je pomembna posebna gasilska četa v železniških delavnicah. Ta je najmoder-neje opremljena ter je že mnogokrat pomagala tudi pri gašenju v mestu in izven njega. V železniških delavnicah še nikoli niso imeli večjega požara, kar je vse pripisovati lastni gasilski edinici, ki je že neštetokrat zadušila požare v trenutku izbruha in tako preprečila katastrofo, ki bi v delavnicah mogla nastati. Tudi drugod imajo večja podjetja organizirano lastno gasilstvo. Tako tovarna Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, tovarna Benko v Murski Soboti, tobačna tovarna v Ljubljani, smodniš-nica v Kranju itd. Tem podjetjem bodo sedaj sledila tudi mariborska, s čemer bo storjen velik korak nazrej v mariborski gasilski službi. 1 Jezdec fantom u.dei Kovbojski film močnih senzacij in divjih pustolovščin. Samo še danes in jutrfl Kino Sloga tel. 27-30 Predstave ob 16., 19. in 21. uri I Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 20. junija. rrava vročina nikakor letos ne more pritisniti sedaj v času košnje. Kopalna sezona je zaradi hladnega vremena mrtva. V okolici kmetje zadnja dva dneva, ki nista prinesla dežja, hite na vse pretege, da bi travnike pokosili in seno pravočasno spravili pod streho. Splošno je zelo soparno in vse kaže, da so velike možnosti za lokalne hujše nevihte in neurja. Drugače kronika danes zaznamuje v Vevčah prav žalosten primer. Pri rabutanju obstrel|en Ljubljanski reševalci so bilK preko davnega kolodvora telefonično naprošeni, da naj z rešilnim avtom odrinejo tja v D. M. v Polju, kjer se je primerila okoli 22.30 nesreča. Trije vaški fantje so ponoči hodili po vrtovih in skušali rabutati češnje. Prišli so tudi na vrt žedezniškega uradnika g. Sedlačka. Ta je bil še po koncu, ko je zaslišal po vrtu tajno in čudno lomastenje. Odprl je okno in zaklical: »Kdo je?« Nobenega glasu. Vse je bilo tiho in mirno. Gospodar je pograbil 0jKpa samokres in ustrelil tja v, slepo ,proti grmu . .,j-,na vrtu. Dve veliki, črni postavi sta planili in zbežali. Iz grma pa se je začulo stokanje in klicanje na pomoč. Gospodar je stekel do grma in ''tam našel krvavečega delavca Franca Kobilška, stanujočega v D. M. v Polju št. 156. Nudil mu je prvo pomoč in takoj pohitel na zaloško postajo, da je od tam na glavni kolodvor zaprosil za reševalno postajo. Reševailci so Kobilška prepeljali v ljubljansko splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na kirurgičnem oddelku. Vevški orožniki so takoj davi uvedli predpisane poizvedbe. Franceta Kobilška je krogla zadela v hrbet in je poškodba prav huda. Razne nesreče In nezgode Ljubljanska bolnišnica zaznamuje več nesreč. V Križu pri Komendi stanujoči Vinko Peterlin, sin delavca državnih železnic, star 6 let, se je včeraj s kolesom odpeljal proti gozdu, da bi očetu pomagal pri delu. Padel je s kolesa in se hudo poškodoval tako, da je moral iskati zdravniške l>omoči v ljubljanski bolnišnici. Posestnikovemu sinu Andreju Tomincu, doma na Planini, je slamoreznica odrezala prste na desni roki. V Ljubljani, na Cesti 29. oktobra št. 3 stanujoči šofer Mirko Blaž se je včeraj pri tovarni »Opeka« ponesrečil. Pritisnil ga je tovorni avto tnko v prsni koš, da je dobil notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. Odmevi velikih dogodkov Zunaj v svetu se dandanašnji dogajajo velike reči. Čez noč se ponekod ljudje znajdejo v popolnoma drugačnih okoliščinah. Danes si član ene države, ležeš 6pat, pa si drugo jutro ie član druge. Topovi grmijo, tanki bruhajo ogenj ki žveplo, umetne megle skrivajo potuhnjeno nastopanje pešcev. Letala buče 6vojo mrtvaško pesem in sejejo moril-na eemena na cvetoče pokrajine. Milijoni mož, očetov in 6inov padajo na bojnih poljanah. Zemlja je prepojena s krvjo najboljših in najsposobnejših. Spomladanski posevki so uničeni. Bleda lakota stoji na pragu in čalca bližnje ure, da bo še ona opravila svoje pogubno delo. Hudi časi 60 zavladali nad tem svetom, ki je izgubil pamet in drevi z velikimi koraki popolnemu uničenju nasproti. Odmevi teh dogodkov se poznajo tudi po tistih državah, ki na srečo niso bile doslej zapletene v nesrečo. Ljudje bero o razdejanju in bodisi glasno, bodisi potihem izpovedujejo srvoje simpatije za eno ali ea drugo stranko, ki je v vojni. Kakor tekmo lahko še spremljajo te 6tvari, kakor opazovalci, ki ob robu gledajo na dogodke ob igrišču. Njihova vnema dobiva dan za dnem novega netiva. Povsod govore o velikih spremembah, ki jih bo sedanja vojna neizogibno prinesla s seboj. V6i hvalijo modro politiko naših državnih krmarjev, ki so ob presneto pravem času naravnali našo zunanjepolitično pot na tiste tirnice, ki so najprikladnejše ea srečen izid in za dobro sHajanie. Sprašujejo pa se, kako bo edaj, ko bo po končani vojni tričetrt naša zemljine sestradane. Kdo bo V6e to preredil in preživel. Malo 1 nas je takih, ki 6mo letošnjo spomlad posejali njive in jih obdelali, malo bo to za vse tiste ogromne množice, ki so morale zapustiti ognjišča in svoje vsakdanje delo. Tudi o teh rečeh se ljudje pridno pogovarjajo in delajo najrazličnejše prognoze. Večina pravi, da se bo na kakšen način že ukrenilo tako, da ne bo 6labo. Brez vsake skrbi pa vendarle ne ostanejo. Bodočnost ni gotova, človeka je nehote kolikor toliko strah pred jutrišnjim dnem. — Vendar pa 6i vsak pravi, da če smo 6e že dozdaj tako srečno pretolkli, se bomo pa še zanaprej na kakšen način. Nekako bo že šlo prav gotovo. Sicer smo lahko zadovoljni, da je dozdaj šlo tako gladko in lepo. Kakšno gorje so morali nekateri prestati, mi pa sc še zmerom lepo prebijamo iz dneva v dan in najdemo dovolj časa za najrazličnejša razprav-ljanja. Prijeten odmor si bodo privoščili V času, ko je drugod velika zmeda in steka, se pri nas še vedno lahko pogovarjamo o tem, kam jo bomo letos mahnili na odmor, kje si bomo privoščili letni počitek. Pri na6 letos tujcev prav gotovo ne bo mnogo, verjetno celo nič. Najbolj bodo seveda trpeli obmorski letoviški kraji, v katerih je bila poletna sezona prav za prav glavni dohodek prebivalstva, in to leto za letom. Zdaj prav gotovo ne bodo več mogli tako lepo shajati tamkajšnji prebivalci, ki so se vsako leto že vnaprej veselili lepega zaslužka. Dotok tujcev 6e je tudi pri nas poznal. Zdaj pa tega ne bo. Domačini ne bodo za svoj vsakoletni odmor hodili nikamor ven, kar dema se Iz mo]e mape: Pod lipo v nevihti Prosim gospod magister — tri aspirine. Za glavobol? Tudi mogoče. Hočete prosim kozarec vode? Jih boste takoj vzeli? Ne, hvala, jih bom pozneje enkrat potreboval. Na vsak način je danes prepotreben aspirini Potrpite gospod, takoj, je dejal gospod magister in je izginil tam nekam zad za vso to naloženo co-pmijo. Pa sem čakal. Ni treba posebej opisovati tisti vzduh v lekarni — tudi v apoteki recimo. V tišini čakanja, tiktakanje ure. Oči se čudno pasejo po »vetrinah«! Na tisoče in še več različnih stekleničk, belih posodic za mazila, rjavočmih steklenic raznih strupov, zavojčkov in zavojev. Velike posode čistih voda, kemikaličnih tajnih reči. Človek, preprost, v strahu, ki ga je bolezen prignala v to prodajalno, strmč gleda v vse to naokoli razpoloženo blago in čaka, srce mu utripa, kaj bo doma z bolnikom in čaka, čaka na — aspirin! Ne, na zdravilo, ki mu ga je predpisal zdravniki Tukaj prosim, tri aspirine, gospod. Zbogom, gospod! Tri aspirine za vsak slučaj: Za glavoboli Tudi mogoče 1 Zbogom, gospod! Pa sem stopil na ulicol Brez dežnika! Črni oblaki. Nasičen zrak. Dušeča sopara tišči na zdrava pljuča. Tam daleč grmenje. Nevihta preti. Oster veter pometa ulice, prah vzdiguje megle in ovija hiše, oči. usta in pljuča ljudi, v6a ulica je polna njegove dobrote. Kakor bi hotel vse skriti in nevidno oviti v ta varen zrak pred nevihto — besni suh veter preko mesta in daleč preko dežele. Da, tako je! Gospod, ki je radovedno čital časopis na ulici, 6e lovi za klobukom. Veter mu je nehote pospešil korak, lovi sc za klobukom, na časopis je že pozabil. Kam daleč mu ga je že odpihal veter. Ni mu mar — samo da glavo pokrije, in lovi 6e za klobukom.., bodo držali Obiskali bodo domače letoviške kraje. Prav čedni so, lepših si na svetu ne moremo želeti. Podali 6e bodo v razne naše toplice, v mirne doline, v lepe vasice med zelenimi gozdovi, na visoke gore. Prav prijetno se bodo lahko imeli. Dobro znamenje V ča6U, ko 6e narodi bijejo med seboj in ko teče kri kar v hudournikih, nam pa slovenski umetniki še zmerom odkrivajo nove lepote. Človek 6e v Ljubljani nehote ustavi pred znanim Kosovim salonom v nebotičnikovem prehodu in občuduje Jakopiča, Vavpotiča, Pavlovca in druge. Te dni pa se je pojavil 6 svojimi planinskimi slikami Maks Koželj — 6in enar.ega slikarja, ilustratorja Mohorjevih pu-bl;kacij — n. pr. Poezije Simona Gregorčiča itd. — Antona Koželja. Skuta, Martuljek, Mokrica, Razor, Prisojnik in druge gore kar zadihajo pred teboj in vsa neizčrpna lepota slovenskih planin se ti ponuja v svojem razkošnem ecacu m v svoji neuničljivi svobodi. — Res, dobro znamenje za današnje čase in vzpodbuda, naj se ne odpovemo vrednotam duha. f Karl Pollak Filmi Pa sem 6topil v pekamo. Dve sveži žemlji, gospodična. Prosim 1 Ploha se je udrla in plesk, grmenje (prosim ni to šolska naloga), strele so udarjale! Oh kako strašno, v tem lepem času skorajšnjega poletja taka neurja! Gospodična, ne bojte sel Mimo sem hrustal 6veže, lepo pečene žemlje, in kadar so me ošvignile preplašene oči zdravega dekleta, ki me je j strahom vprašala: »Gospod, kaj mislite, da bo še dolgo ta nevihta? Bojim se, strah me je.« Nisem ji mogel odgovoriti takoj, imel 6em žemljo. Ne bojte 6e, draga duša, ne grmenja, ne dežja, pod streho smo. Če bo treščilo, imamo strelovode. In še sva se pogovarjala z dekletom. Mirno iz oči v oči! Vihar je divjal, strele so sikale, pljuskalo je na mestni tlak in 6očno močilo prenasiče-no zemljo! Iz preti je 6eme odplavilo v drugo brazdo, voda je drla preko bregov! Taka je nevihta! Glejte! Gospod s časopisom mi šopiri dnevnik pred moje jasno trudne oči. Čitajte gospod! Mastne črke, debele! Vsaka laž je debelo mastna! Ali se ne čudite! Oh, kaj emo doživeli. Mimo sem ošinil gospoda s časopisom, roke sem držal v žepu. — Mirno! Pozneje enkrat jih bom rabil, sem dejal gospodu magistru! Obtipaje sem vedel, da imam v žepu — aspirine! Pa, poglejte! Strašno! Kaj bo! Čitajte časopise! Oh, kaj bo? Skozi motna naočala je ta mali človek žrl to mastno čtivo! Kaj bo, kaj bo? Mali gospod, sem mu dejal. Obrišite si očala, pustite te mastne 6krbi Poglejte, tam na levol Kmet mirno orje svojo zemljo. Sejal je seme, in kaj če mu nevihta premlati zadnjo bilko detelje; on bo spomladi zopet oral in čakal bo jeseni! Vzemite aspirin, pa vam bo bolje. Oh ne, hvala, glejte, tako 6lab sem in mehkužno izgledam. Nič me ni, vendar enkrat vam lahko povem. Brez aspirinov, brez vsega, dragi gospod, ne bojte se nevihte. Kmet orje in upa na jeseni »Mojster duš« (Kino Matica). \Varncr Brothers so se s teni filmom spet postavili. Režijo so zaupali odličnemu poznavalcu filmske umetnosti, Anatolu Litvaku. Glavno vlogo so dali slovitemu E. G. Robinsonu. Stranske so zasedli igralci formata, kakršna sta Humphrey Bogart in Aliče Fay. Zgodba obravnava zanimivo, po libretu tu pa tam čisto ameriško učinkujočo temo: problem, s katerim se bavi slovit zdravnik — psihološki učinki zločinskih dejanj — se nam Evropejcem zdi posebne obdelave vreden. Čar pa, ki ga je v to stvar prinesel veliki E. G. Robinson, ki je na genialen način podčrtal bipolariteto hladnega motrenja in ravnanja ter blaznosti, daje delu poseben mik. Človek ne ve, ali je dr. Cliattaerhouse nor že od začetka, ali je toliko rafiniran in ciničen, ali pa je žrtev prozelitske vneme za svoj poklic. Tudi konec iazveneva v podobno negotovost. In prav to draži in vabi na tem mojstrskem delu družbe VVarner Brothers. Mogočna Robinsonova igra si je s tem filmom ustvarila še več gledalcev kakor jih je imela doslej. Prijatelji kvalitetnega igranja si bodo »Mojstra duš« brez dvoma ogledali, čeprav bodo v tem filmu tu pa tam srečali staroslavne naivnosti Novega sveta. V celem bo delo, ki ima sijajen tempo in razodeva neverjetno gosto in živo atmosfero, nanje napravilo ne glede na veličastno Robinsonovo igro, odličen dojeni. Litija Meningitis. K poročilu o tej kužni bolezni v »Slovencu« z dne 19. t. m. se mora dodati v pojasnilo, da je izolirnica v ljudski šoli prava bolnišnica in da bolnikov ne odvažajo več v Ljubljano, marveč samo v to »bolnišnico«, ki naj pomaga v najhujši sili. Vodi io zdravnik in drugo osebje mu pomaga. Zdaj bo boj bolj odločen, ali če rabimo vojaški izraz »totalitaren«. Uspeli bo gotovo uspešnejši kot prej, in je treba odločen nastop oblasti le pozclraviti. Vlom v župnijsko cerkev. Prejšnji teden se je posrečilo cerkovniku, ki ima vedno budno oko in bi bil kar dober detektiv, izslediti vlomilca, nekega Lukmana, ki malo na levo no^o pošepava- Predno je mogel dokončno opraviti svoj posel, ea je zalotil cerkovnik, ki j« ravno stopil v cerKcv. Ko ga jc vprašal, kaj išče pri puščici sv. Antona, mu jc dejal, da je vrgel dinar v puščico in pri tem spustil iz rok denarnico, da mu je še bolj potrdil. In skoraj bi mu bil cerkovnik verjel, če ne bi vlomilec začel bežati v gozd za cerkvijo. Sedaj je pa skočil cerkovnik po župnika in orožnike, nakar se je začel lov za vlomilcem, ki pa se ga je posrečilo šele po daljšem času najti v gozdu. Cisto negibno je ležal v grmu. Sevedu je mož tajil, pa mu ni nič pomugalo. Hodil je že prejšnji dan po Litiji in po raznih podstrešjih iskal svojega prijatelja. Sedaj sedi pod ključem in premišljuje usodo. Naši predilničarji vendar ne bodo tako nesrečni, kakor se je prvotno zdelo. Po posredovanju tukajšnje strokovne organizacije ZZD in centrale v Ljubljani je dosežen še dosti lep Danes, nekaj minut čez polnoči, je umrl v Ljubljani znani bivši tovarnar Karl Pollak. Žalost zaradi izgube najljubšega sina-duhovnika, ki je umrl prav danes pred štirimi meseci, mu je razrahljala trdno zdravje, da je začel bolehati in danes umrl. — Težko prizadeti gospej soprogi, ki je sestra nadškofa Fogarja, in vsej družini globoko sožalje. Pogreb bo jutri, v petek, ob 17. izpred hiše žalosti na Sv. Petra cesti 68. uspeh za delavce. Način dela je vendarle po teh posredovanjih postalo vsaj znosno. Delali bodo na eno postat tri tedne, ostali del delavcev pa' bo dobival med tem časom brezposelno podporo, in sicer od borze dela 90 din na teden, od tovarne pa 40 din. Res- si bo treba, nekoliko bolj prepasati želodce in zategniti jermen, pa bo že šlo. Vsekakor je to viden uspeh organizacije, ki želi delavstvu res dobre brez vsa-krsnih zahrbtnih namenov. Škofja Loka N°v zdravnik OUZD. Ker je šel g. dr. Ivan Hubad v pokoj ga je za nekaj časa nadomestoval g. dr. Viktor Kocijančič. Pred časom pa je OUZD nastavil pri nas svojega novega zdravnika g. dr. Jožefa Petriča, ki se je začasno nastanil na »Novem svetu«, kjer ordinira v prvem nadstropju. Stavbno gibanje. Čeprav tudi pri nas precej vplivajo burni dogodki na Zapadu na stavbeno sezono, vendar tudi pri nas letos še kar precej zidamo. Tako na Mestnem trgu ureja svoje prostore urar Plantarič. Omeniti moramo tudi ponovno postavitev Marijinega znamenja na Mestnem trgu, ki je bil blagoslovljen pred kratkim. Nekaj popravil je bilo tudi v Mestni ubožnici. V Mestni klavnici so bili zgrajeni že to pomlad prostori za cementi-ranje sodov. V Kapucinskem predmestju gradi cestni odbor novo hišico na Kufrovem vrtu in ograjo istotam. V Novem predmestju zidarsko podjetje Ogrin dokončuje hišo Langerholca Jožefa. Nasproti čresljarni v Novem predmestju gradi svojo vilo geometer g. Sever J[ože. Na električni centrali so prav te dni dogradili protiletalsko zavetišče. Isto grade tudi pri Heinricherju in v »škofjeloški predilnici« na kolodvoru. V okolici zidajo še več hiš in gospodarskih poslopij. Lahko rečemo, da je stavbena sezona prav živahna. Povišanje cen vsem vrstam tiskarskih izdelkov 11. junija t. I. je stopilo v veljavo novo povišanje cen papirju, kartonu in lepenki. To povišanje je tako zelo občutno, da so se nekatere ,yrste papirja podražile od lanske spomladi kar ,«a. 40% m tudi več. Z ozirom na novo podražitev papirja in drugega materiiala so se povišale tuefi cene vsem grafičnim izdelkom, kakor smo to že pred kratkim objavili. Povišane so cene vsem tiskovinam ter litografskim, kartonažnim, knjigoveškim in cinkograf-skim izdelkom od 25 do 30% v primeri s cenami pred enim letom. V teku so tudi pogajanja za zvišanje plač grafičnemu delavstvu, ker so se od zadnjega povišanja plač življenjske potrebščine ponovno podražile. Povišanje plač pa v gornjem povišanju cen ni upoštevano, bo pa občutno vplivalo na cene grafičnih izdelkov. Celokupno javnost opozarjamo na ta povišanja s prošnjo, da upošteva težak položaj grafične industrije. Zveza grafičnih podjetij Jugoslavije, Razkošen film posveten diktatorju mode in najslavnejšemu plesnemu paru VERNONU in I.CASTLE Film je napravljen po navodilih še danes M * fla v Nai-ahavneiSe rnz- živeče vdove gospe Castle s sodelovanjem košje. divne toalete, GINGER KOGERS-ove in FRED ASTAlRE-a muzikalne senzacije ter najslavnejših broadwayskih plesalcev, pevcev muzikov in komikov. Kino Union tel. 22-21 Danes ob 16., 19. in 21. uri Kaznjenci so se obdelovali z noži Do pretepa je pršlo, ker fe nekdo v spanju močno smrčal ... Maribor, 20. junija. V včerajšnji številki našega lista smo pod gornjim naslovom poročali o zanimivi razpravi proti dvema kaznjencema iz mariborske moške kaznilnice, ki sta bila obtožena, da sta z noži težko poškodovala tretjega kaznjenca Franca Šešerka. Zagovarjala sta se, kakor smo že poročali, dosmrtni robijaš Karl Štern in Jovan Šteg. Razprava je bila zelo zanimiva in dramatična. S kakim nevarnima tipoma je imel sodnik opraviti, je dovolj nazorno pokazalo dejstvo, da so oba obtoženca pripeljali v razpravno dvorano močno ukle-njena. Oba sta imela uklonjene roke, poleg tega pa sta še oba med seboj bila zvezana z dolgo verigo. Verig jima niso sneli niti med samo razpravo. Zanimivo je, zakaj je prišlo med kaznjenci do tako hudih sporov, ki so nazadnje končali z bitko z noži. Tudi tukaj se je potrdilo pravilo, da iz majhnih reft včasih nastanejo veliki spori. Kaznjenci so se namreč med seboj začeli pričkati zaradi tega, ker je neki Kolar v spanju močno smrčal. To smrčanje je dalo povod za spočetkoma majhne prepirčke, iz katerih se je razvilo sovraštvo in nazadnje napad z noži. Pri razpravi se je tudi pokazalo svojevrstno •»tovarištvo« med kaznjenci. Tako n. pr. je Jovan Šteg hotel vso krivdo prevzeti nase. Ob koncu svojega zagovora je celo sodnika prosil, naj kaznuje samo njega, ker da je Štern nedolžen, ki da ga je samo branil. Štern ni bil toliko tovariški ter jo hotel Štegove izpovedi izrabiti v svojo korist in se izlizati. Vse to Šternu ni mnogo pomagalo. Zaradi iz^ povedi drugih kaznjencev, ki so nastopali kot priče, se sodnik ni mogel prepričati o Sternovi nedolžnosti in je zato tudi njega zašil. Ker je Štern že itak obsojen na dosmrtno robijo, mu je sodnik mogel kazen le poostriti s tem, da ga je obsodil na 6 tednov zapora v samotni celici, poostren r 8 dnevnim trdim ležiščem in omejitvijo hrane vsak drugi dan skozi 14 dni. Šteg pa je bil obsojen na 6 mesecev in 15 dni strogega zapora, ki se mu bodo torej prišteli še k njegovi 20 letni robiji. Oba obtoženca sla kazen sprejela, obenem pa prosila sodnika, da bi bila premeščena v druge celice, ker drugače ni izključeno, da bosta spet prišla pred sodišče, češ da jih bodo sedaj ostali še bolj izzivali. Na sodnikov odgovor, da jima v tem oziru ne more pomagati, ker da je to stvar uprave kaznilnice, sta izjavila, da sta se tozadevno že obrnila na upravo, da pa ta njunih prošenj ni upoštevala. šah Kdo nas bo zastopal v Trenčinskih Teplicah? Belgrad, 19. junija. Delovni odbor Jugoslovanske šahovske zveze se je na svoji zadnji seji bavil z vprašanjem, kdo naj zastopa Jugoslavijo na mednarodnem šahovskem turnirju v Trenčinskih Teplicah na Slovaškem. Po daljših posvetovanjih je sklenil zaprositi našega velemojstra dr. Milana Vidmarja, če bi hotel igrali na tem turnirju. Ni še znano, ali je dr. Vidmar v to privolil ali ne. Delovni odbor Jugoslovanske šahovske zveze pa je za primer, če dr. Vidmar ne bi sprejel tega povabila zaradi svoje prezaposlenosti, sklenil obrniti se na mojstra Vasilija Tomoviča, da sodeluje na tem slovaškem turnirju on. Šele potem, če bi tudi ta odklonil, pa bi Jugoslov. šahovska zveza zaprosila za udeležbo na tem letošnjem mednarodnem turnirju našega velemojstra Pirca. Kako sla odgovorila prva dva, še ni znano, Vasja Pirc pa je kljub temu, da bi šeie kot tretji prišel v poštev, načelno že pristal na lo ponudbo. V jugoslovanskih šahovskih krogih prevladuje prepričanje, da bo Jugoslavija na turnirju v Trenčinskih Teplicah dobro zastopana v vsakem primeru, pa naj jo gre tja zastopat dr. Vidmar. Vasja Pirc ali pa Tomovič. Saj je tudi o tem slednjem znano, da zna odločno voditi svojo vojsko po črno-belih poljih, kadar gre zares. Turnir v Trenčinskih Teplicah bo od 1. do 14. julija in bo na njem sodelovalo šest slovaških in šest tujih igralcev. Spet se torej obeta šahovskemu svetu zanimiv dogodek, ki ga bodo tudi naši igralci brez dvoma z veliko pozornostjo zasledovali, posebno še, če bo na turnirju igral za Jugoslavijo kdo od Slovencev. tu in tam Politično življenje v Belgradu je zadnje čase precej razgibano. Na dnevnem redu so razgovori med posameznimi ministri. Tako so včeraj popoldne obiskali predsednika senata dr. Antona Korošca predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, podpredsednik ministrskega sveta dr. Vladko Maček in gradbeni minister dr. Miha Krek. Pred tem sestankom pa se je dr. Maček, ki je včeraj zjutraj prispel iz Zagreba v Belgrad, sestal 6 finančnim ministrom dr. Šutejem ter ministrom brez listnice dr. Barišo Smoljanom. Seja ožjega upravnega odbora Glavne zadružne aveze je bila včeraj v Belgradu. Predsedoval ji je predsednik te eveze in predsednik senata dr. Anton Korošec. Govorili so o reviziji posameznih Zadružnih zvez in je bil med drugim sprejet tudi pravilnik za pologamje izpitov za zadružne revizijske pripravnike. Kandidati bodo morali polagati izpit pri eni od treh komisij, ki bodo v Ljubljajri, Zagreba in Belgradu. Dalje so na včerajšnji seji razpravljali tudi o vprašanju podpor, ki naj bi jih dobile posamezne Zadružne zveze. Vse priznanje pa so -tudi izkazali predsedniku dr. Korošcu zaradi tako sifajno organizirane bolgarsko-jugo6lovanske zadružne razstave v Belgradu. Nemški konzulat je bil te dni ustanovljen tud' f Skoplju, kakor ve poročati belgrajsko »Vreme«. NtW» konzul Herbert von Troll - Oberfeldt je že prižet v Skoplje ter je napravil službene obiske banu vardarske banovine Aleksandru Andrejeviču, komandantu annije Iliji Brašiču, mestnemu županu Miihiajloviču, upravniku mesta Stepanoviču ter predsedniku Tjrfjovinsko-industrijske zbornice Vojinu Va-roS&u. Nemški konzulat še ni bil uradno odprt. To se bo zgodila kakor hitro bo ugodna prilika. Konzol von Troll - Oberfeldt dobro pozna Južno Srbijo. BH je 6vojčas že konzul v Ljubljani ter svetnik nemškega poslaništva v Belgradu. Pogosto je prihajal v Južno Srbijo, kjer se je zanimal za krajevne zanimivosti in za lov po teh krajih. Kljub neznosni draginji, ki danes tare vse, posebno pa državne uradnike, je gmotni položaj državnih uslužbencev ostal do danes še vedno nespremenjen, torej neznosen. S tem vprašanjem se je včeraj na plenarni seji bavil delovni odbor organizacije državnih uslužbencev. V resoluciji, ki jo je odbor sprejel, je poudarjeno tudi, da so ostali še vedno v veljavi stari predpisi, ki določajo pravice in dolžnosti državnih uslužbencev do države in države do njih. Ti predpisi pa 60 povrh tudi državi prinesli veliko škodo. Storjenega ni bilo do-zdaj skoraj nič, da bi se to težko stanje državnih uslužbencev vsaj toliko popravilo, da bi bilo znosno, če že ne dobro. Treba bo vsekakor odločnih ukrepov v tej smeri, posebno še, ker draginja vedno bolj pritiska. Obletnico smrti bivSega voditelja jugoslovanskih muslimanov, ministra dr. Melimeda Spaha, bodo praznovali 30. junija po bosanskih krajih, med drugim tudi v Sarajevu, kjer bodo slovesnosti še posebno svečane. Tam mu bodo ob lej priliki odkrili na dvorišču Husrefbegove džamije tudi nadrobni spomenik. V džamiji sami bodo na ta dan cerkveni obredi za pokojnim dr. Spahom. 1‘Poted tega bodo 30. junija v Sarajevu priredili todi še posbno akademijo, posvečeno spominu pokojnega muslimanskega voditelja. Na njej bodo govoriti pokojnikovi sodelavci in prijatelji o kulturnem, političnem, gospodarskem in socialnem deta Športna revija«, pripravlja SK Jugoslavija veliko gostovanje v Rusiji. Uprava kluba je tozadevno že v razgovorih za to gostovanje. Zatrjujejo, da pregovori ugodno napredujejo. Kvalifikacijske tekme za vstop v srbsko ligo. Nedeljske povračilne tekme srbskih klubov za vstop v srbsko ligo so se končale z naslednjimi rezultati: V Skoplju: Skopljanski športni klub je premagal Železničarja iz Niša z rezultatom 2:1 (:21). V Banjaluki je Krajišnik premagal subotiški Sand z rezultatom 5:0. V Tivtu je prvak cetinjske nogometne podzveze SK Arzenal izgubil proti prvaku sarajevske nogometne podzveze Hajduku. Tekma se je končala z rezultatom 3:2 (1:0) za Hajduka. V Indjiji je domači Železničar igral neodločeno z Jugoslavijo iz Jabuke. Rezultat je bil 1:1. V čačku je domače Edinstvo premagalo valje vski športni klub z 3:0. Nadaljni finalisti za vstop v srbsko ligo so: Skopljanski šj>ortni klub, Krajišnik (Banjaluka), Jugoslavija (Jabuka), Hajduk (Sarajevo) in Jedin-stvo (Cačak). Prihodnjo nedeljo igrajo v Banjaluki Krajišnik in Hajduk, v čačku na Jedinstvo in SkoD-ljanski športni klub. Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v C* e* m a » .- os * 61 S * sz T3 C «-» X C a ►O O §1 Veter smer, in kost) Pada- vine . n "ca n i "* "a g °1 m/m vrsta Ljubljana 760-5 238 14-0 85 8 0 — Maribor 75Q-t> 19-5 12-0 80 4 0 — — Zagreb 759-4 24-0 16-0 70 5 SW, —, — Belgrad 759-5 24-0 17-0 90 8 sw, — — Sarajevo 760-0 24-0 14-0 90 3 0 — — Vis 75J-3 25-0 14-0 80 4 NW, — — Split 759-5 26-0 17-0 70 3 NW, — — Kumbor 757-9 250 17-0 70 4 E, — — Rab 760-5 22-0 16-0 70 6 0 — Dubrovnik 758-C 27-0 15-0 60 3 W, — — Vremenska napoved: Spremenljivo oblačno, nagnjenje k nevihtam. Koledar Danes, četrtek, 20. junija: Silverij. Petek, 21. julija: Vekoslav. Obvestila Notno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrše-va cesta 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62, mr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47. Putnikova izleta v nedeljo: Logarska dolina, Kurešček — Turjak. Prijave do sobote. Dobrna Vam nudi zdravje in idealen mir v sedanjem viharnem času. Sezona je normalna in nujno rezerviranje stanovanj potrebno. . Rdeči križ, pododbor Ljubljani,, bo v dneh 22: in 23. junija organiziral v Ljubljani zbirko prostovoljnih darov, pri kateri bodo sodelovale prijateljice in prijatelji Rdečega križa z gospo Nijo Natlačenovo, soprogo bana dravske banovine, na čelu. Naj ne bo nikogar, ki bi odklonil prispevek v prid Rdečega križa, ko z ozirom na sedanje resne čase še bolj potrebuje nujne pomoči, ako naj dovrši svojo pripravljenosti V »Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov« so prispevale doslej te-le občine: Metlika-mesto 100 din, Dravograd 500 din. Ljubno ob Savinji 50 din, Oplotnica 50 din. Loka pri Zid. mostu 400 din, Mlinše 50 din in Hotedršica 100 din. Čeprav je Protituberkulozna zveza poslala vsem gg. županom utemeljene prošnje za prispevanje v navedeni sklad v breme občinskih proračunov ter je nanje naslovila v vseh slovenskih dnevnikih še poseben apel, mora na žalost ugotoviti, da njeno prizadevanje doslej ni obrodilo zaželjenih sadov. Kakor se protituberkulozna zveza zahvaljuje vsem imenovanim občinam za sicer skromne prispevke, tako po drugi strani želi in prosi, da bi se Zve-zinim pismom odzvale tudi vse ostale občine. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani. Pripravljenost Rdečega križa v drugih državah je bila tudi v sedanji vojni potrebna. Koliko gorja 6o lajšale ustanove Rdečega križa ranjencem, bolnikom in beguncem! Brez' Rdečega križa bi bilo gorje še večje! Zato pomagajmo tudi našemu Rdečemu križu in darujmo mu v naravi razni sanitetni material, posteljnino, perilo; če ga pa nimamo odveč, pa v denarjul Zbirka Rdečega križa. V soboto in nedeljo 6e bodo nab:ralke in nabiralci Rdečega križa iz dravske banovine obračali na Vas, da darujete odvišno posteljnino, obvezila itd. ali pa v denarju za njegove sanitetne ustanove. Ne odklanjajte nujnih prošenj in darujte, če tudi ste morda zaradi pogostih zbirk drugih organizacij ozlovoljeni! Ako ne bi potrebovali pomoči prebivalstva vse dravske banovine, se gotovo ne bi obračali na Vas! Tako pa moremo to storiti, da bomo za vsak primer pripravljeni! LJUBLJANSKO GLEDALISAE Drama: Začetek ob 20. Četrtek, 20. junija: Ljubim te. 'Red Četrtek. (Zaključek dramske sezone.) \ Opera: Začetek ob 20. Četrtek, 20. junija: Werther. Red Sreda. Gostovanje Elze Karlovčave, hrvatske mezzosopranistke, in tenorista Josipa Gostiča. Petek, 21. junija: Carmen. Premierski abonma. Sobota, 22. junija: Carmen. Red A. Nedelja, 23. junija: Pevska tekma. Uprava Narodnega gledaliifa v Ljubljani sporoča p. n. občinstvu, da se bo vršila pevska preizkušnja tekmovalcev iz Ljubljane v sobolo, 22. t. m., ob 16. popoldne. Za pevce, ki bodo prišli iz drugih krajev, pa v nedeljo, 23. t. m., na dan tekmovanja ob 10. dopoldne in ob 16. popoldne. Opozarjamo, da k pevskim preizkušnjam občinstvo ne bo imelo dostopa, pač pa k večerni tekmi, za katero bodo od danes naprej vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni v Operi po cenah od 30 din navzdol. Maribor >Mariborski teden« preložen. Uprava MT je na včerajšnji skupni seji načelstva in nadzorstva sklenila preložiti letošnji IX. Mariborski teden, ki bi se moral vršiti v času od 3. do 11. avgusta t. 1. in za katerega so bile že vse predpriprave v polnem teku. Merodajno je bilo pri tem predvsem dejstvo, da je bil »Mariborski teden« osnovan predvsem kot tujskoprometna ustanova, ki naj pokaže tujcem vse lepote mariborskega okrožja ter njegove gospodarske sposobnosti in njegov kulturni razvoj. Ker zaradi vojnega stanja ni pričakovati nikakega dotoka tujcev, je uprava sklenila letošnjo priredtiev preložiti na poznejši čas. Bolniška blagajna mestnih nameščencev ljubljanskih sklicuje za ponedeljek, dne 24. junija t. 1., ob 19 v veliki sejni dvorani msetnega poglavarstva v Ljubljani svoj redni letni občni zbor in vabi v s? članstvo k polnoštevilni udeležbi. Vodice Prihodnjo nedeljo, 23. junija je v Vodicah slovesna nova maša misijonarja g Franca Seršena, Salezijanca Posvečen je bil 9. junija v Rimu, slovesno novo mašo pa hoče opraviti v domači župnijski cerkvi v Vodicah, pri kateri govori ravnatelj dr. Franc Blatnik. 2e več let je deloval v misijonih v Južni Ameriki, v Braziliji, Mato Grosso. Sao Paulo, Goyas in drugod. Po novi maši se zopet vrne v misijone v Južno Ameriko. Farani jsy zelo veseli, da bo njihov misijonar v domači cerkvi imel novo mašo in sc veselega srca nanjo oriDrav-ljajo. """" y i n JU" ■ » ■ ■ nmm v............ Nemški padalci, ki so se pravkar spustili v sovražno zaledje. Požarne brambe padalcev v Rusiji Padalci naj ne služijo samo vojski, pač pa tudi — gasilcem Koliko dobrih stvari bi hilo na srvetu možno narediti z denarjem, ki ga požre sodobna vojna — tako dostikrat koga slišimo govoriti. In res ima prav. Koliko milijonov, če ne celo milijard vsak dan izbruhajo iz 6vojih cevi topovi, koliko jih je treba za bombe, ostalo municijo in drug vojni materija! ter končno še za vso »potrebno« opremo vojaštva, itd. itd.! Če bi človek porabil ves ta denar, ki ga je zabil v orožje in drugo, kar služi le uničevanju in ubijanju, bi lahko imeli vsi ljudje na zemlji raj, seveda, če bi bilo tudi kaj poštenosti, ki bi pravilno razdelila človeške dobrine in ne dala enemu vse, drugemu pa nič. Med najmodernejše »iznajdbe« spada tudi vojskovanje s ponmčjo padal in padalcev. V naslednjem pa navajlmo primer, ki kaže, da ta zadnja novost na polju vojskovalne tehnike ni zmožna služiti sama vojski, pač pa tudi človeku v boju z naravnimi nesrečami, kakor so na piimer požari. Zgodilo 6e je tole: V širnih gozdovih po višinah severnega ruskega pristanišča Arhangekkega so pred nedavnim Velike povodnji v Bolgariji Iz Bolgarije poročajo o silnih nalivih, ki so v neštetih krajih povzročili velike povodnji in ogromno škodo. Že po dosedanjih poročilih je našlo v valovih deročih vod smrt šestnajst ljudi, ki se niso mogli pravočasno umakniti na varno. Preplavljenega je mnogo kvadratnih kilometrov polja, na katerem je raslo bujno žito. Kmetje v teh krajih ne bodo prav nič pridelali. Pretrgane so tudi razne prometne zveze. Tako je razdrta železniška proga med Sofijo in Varno pri Kumavicah, kjer se je udrla zemlja v dolžini 50 m. Promet gre zdaj v teh krajih po čolnih in splavih. Žrtvam, ki so padle za narodni n« socializem v Španiji V Španiji v zadnjem času kaj pridno postavljajo spomenike. Nemški poročevalski urad ve povedati, da so te dni v mestu Bilbao odkrili spomenik žrtvam, ki so padle v zadnji španski državljanski vojni. Dalje pravi v svojem poročilu, da se je odkritja tega spomenika udeležilo tudi nekaj ministrov. Pa še več kot samo udeležilo, ministri so tudi govorili pri tej priložnosti in poudarjali, koliko žrtev je bilo treba za zmago narodnosocialistične Španije. Nesrečni, čeprav kraljevi otroci Otroci belgijskega kralja Leopolda III., ki mu sedanja vojna ni prinesla samo mnogo očitkov in skrbi, pač pa mu tudi vzela prestol, so se iz Francije, kjer so nekaj časa bili, podali pred kratkem v Španijo, da jih ne bi na Francoskem zajela vojna vihra. Zdaj pa poročajo iz Madrida, da so se ti trije nesrečni, čeprav kraljevski otroci, podali dalje na Portugalsko. Sicer pa so dobro zavarovani in se ni bati, da bi se jim med potjo kaj zgodilo. V njihovem spremstvu je namreč kar dvajset oseb. Samo nemški vojaki so rešili katedralo v Rouenu Pred nekaj dnevi, ko so divjali boji okoli francoskega mesta Rouena, je nastal požar tudi v tamkajšnji katedrali, ki je bila že v veliki nevarnosti, da bo čisto pogorela. Zdaj poročajo iz Berlina, da izbruhnili siloviti požari. Gasilci in drugi ljudje so se na vse načine prizadevali, kako bi ta ogromen požar zadušili, pa je dolgo ostal ves trud zaman. Niti to se jim ni posrečilo, da bi požar omejili. Vse je kazalo, da bo ogenj uničil do kraja širne gozdove, in s tem prizadejal ogromno škodo. V Arhangelsku pa so oblasti takoj odredile, da morajo nastopiti tisti gasilci, ki so bili izurjeni kot padalci. Vadili se seveda niso, da bi pozneje kdaj to svoje znanje izkoristili pri gašenju požarov, pač pa v vojski. No, in ti gasilci — padalci so res tudi nastopili in se z letal spustili v bližino krajev, do kamor se je požar že razširil. Prej namreč do tja niso mogli zaradi tega, ker 60 gozdovi v teh krajih neprehodni. Pravijo, da se jim je potem, ko so pristali s padali na tleh, v kratkem času posrečilo s pomočjo neke kemične razstopine, ki so jo brizgali na ogenj, požar pogasiti. Poročilo dalje pravi, da so se v Rusiji po tem uspelem poskusu odločili ustanoviti povsod, kjer so v bližini neprehodni gozdovi, požarne brambe, pri katerih bodo vsi člani znali tudi skakati 6 padalom z letal. se je treba zahvaliti samo nemškim vojakom, da je bila ta katedrala rešena pred uničenjem. Le požrtvovalnost nemških vojakov, ki so na svojem bojnem pohodu prišli do teh krajev, je rešila slovito katedralo. V dokaz za te zasluge navajajo zdaj tudi pismo, ki da ga je svojeročno napisal nadškof iz Rouena in v katerem pravi: Požar je zajel katedralo v Rouenu. Pripravljen sem priznati, da so nemške vojaške oblasti storile vse, da se požar zaduši. Požar je bil — pravi poročilo dalje — zvečer pogašen. Kakor se je moglo zvedeti iz zanesljive nemške strani, sta dobila ravno pri reševanju te cerkve hude rane dva nemška častnika, težke opekline pa tudi več navadnih vojakov. Nemara pa le še ne veste Italiji so ponudili na berlinskem kongresu 1878. leta — Tuniz! Toda tokratni predsednik italijanske vlade Benedito Cairolli je ponudbo odbil. .. V Norveški so našli baje 5500 let staro deblo, ki je bilo še tako dobro ohranjeno, da so iz njega napravili par kosov pohištva. John Pečinovskij iz Bonara (U. A. A.) je vsekakor svojevrsten človek. Vse njegove obleke so na polovico temne in polovico svetle barve, mož pa se brije vedno samo na eni strani obraza in to na tisti, kjer je njegova obleka svetla! Zadnjih 528 let so vsak dan zvonili V6i zvonovi katedrale Roskildu (Danska) v slavo kraljice Margarite, ki je združila Dansko, Švedsko in Norveško. Poleg tega 60 v tej cerkvi vsak dan prepevali pesem, ki je bila skomponirana na dan njene smrti 1412. leta. Prvo tramvajsko progo je postavil Francoz Louber 1842 leta v Newyorku. Najnovejša svetloba, ki jo more razločiti oko, je milijonski del svetlobe ene sveče na razdalji enega metra. Čebela matica znese povprečno dve do tri tisoč jajčk dnevno. V času pa, ko raste mnogo cvetlic in ko so čebele delavke najdelavnejše v izdelovanju celic, more znesti tudi do 5000 jajc na dan. Računa se, da je potrebno normalno razvitemu človeku 8 ur 6panja dnevno Z ozirom na to moremo reči, da je 6pal 60-letni človek 25 let svojega življenja. Kako daleč se slišijo topovi Rekord, ki ga ima že od leta 1883 naravni »top« — ognjenik Krakatav Tisti, ki smo doživeli — V6aj od daleč — svetovno vojno, se še dobro spominjamo, kako je včasih takole proti večeru grmelo na naši zahodni fronti, to se pravi, na bojiščih ob Soči. To grmenje se je prav dobro slišalo celo v naše kraje, seveda ne vselej enako močno. Nekateri so po tem, kako razločno 6e je slišalo grmenje topov z italijanskih bojišč, celo znali napovedovati, kakšno bo vreme. Grmenje je bilo namreč takrat, kadar je pihal zahodnjjk, dosti močnejše, kakor če ni bilo vetra, ali pa celo, če je pihal od vzhoda. In res je odvisno prav od vetra, kako daleč se slišijo topovi. Če vleče veter od nasprotne 6trani. se zvok prenaša bolj v smeri navzgor in se tako hitro izgubi, slabo pa se sliši tudi tedaj, kadar je mimo, brez vetra. Kadar je torej lepo mirno vreme, kakor na primer ob poletnih časih, se niti grmenje topov ne bo slišalo tako dobro, kot ob slabem vremenu. Ugotovljeno je tudi, da 6e zvok zelo daleč sliši posebno nad morjem. Dognali so na primer pri Gibraltarju, da se že človeški glas sliši na daljavo šestnajst kilometrov. Prav tako pravijo tudi polami raziskovalci, da so mogli na ledenih pustinjah severnih polarnih krajev priklicati drug drugega na neprimerno večje razdalje, kakor pa bi bito to mogoče drugod na zemlji. Naslednja ugotovitev je ta da se zvok sliši mnogo jasnejše ponoči, kakor podnevi, ko je dan ponavadi dosti bolj nemiren. Na svetu imamo tudi takšne učenjake, ki so 6e z vso resnostjo bavili z vprašanjem, kako daleč je v najboljšem primeru moči slišati grmenje topov. Spoznali so, da celo na več sto kilometrov! Seveda je odvisno tudi od tega, s kakšnim topom kdo strelja. Grmenje topov iz obleganega francoskega mesta Sedana se je v sedanji vojni prav dobro slišalo na luksemburško ozemlje, to 6e pravi, več kot sto kilometrov daleč. Rekord na tem polju udejstvovanja pa je brez dvoma odnesel neke posebne vrste »top«. Ni to top, ki ga je izumila vojna tehnika sedanjih učenih časov, pač pa ga je ustvarila narava 6ama. To je namreč sloviti ognjenik Krakatau ob Sundskem prelivu v Malajskem otočju. Pravijo, da se je ob silovitem izbruhu — bilo je to leta 1883 — grmenje tega naravnega »topa« slišalo celih 3.400 km daleč. Če bi se dane6 na evropskem zahodnem bojišču vojskovali s topovi tolikšnega kalibra, pač ne bi imeli po vso; Evropi miru pred tem grmenjem. Anekdota Kakor vsi veliki možje, tako je tudi Bernard Shavv dobival vsak dan nešteto pisem od svojih oboževalcev in oboževalk. Nekoč mu je pisala neka mlada ženska, ki je pismu priložila tudi 6vojo sliko. Pismo ni bilo dolgo, le tole je bilo napisano v njem: »Jaz sem najlepša ženska na svetu — Vi pa ste najpametnejši. Nad vse rada bi postala Vaša žena, da bi imela najlepše in najpametnejše otroke.« Bernard Shaw, ki je znan tudi po svojih krep-J kih odgovorih, pa je tej lepi ženski odgovoril na kratko: »Iz srca rad bi ustregel Vaši želji, toda kdo Vam more jamčiti, da otroci ne bodo podedovali moje lepote in Vaše pameti.« Letalo, ki je pristalo — za vselej... Drobne Evropski narodi so se naučili računati od Arabcev. Podlaga vsega našega računstva in števila sama pa so indijskega izvora. Arabski trgovci 60 v 8. stoletju prišli na svojih trgovskih potovanjih v Indijo. lam so se naučili pisanja števil in so prinesli to modrost s seboj v Bagdad, pre6tolico arabske države. Posebnost indijskih pisanih števil je v tem, da moreš samo z devetimi števili in z ničlo napihati vsako, še tako veliko število. Za to so bila starejša številčna pravila, na primer rimska, prenerodna. Italijanski trgovci !so ob času križarskih vojn in potovanj po Mali Aziji prenesli indijska števila v svojo domovino Italijo in so jih po njihovih posredovalcih imenovali arabska števila. Od tu so se hitro razširila po ostali Evropi. Tako se kaznuje ženska nezvestoba. Godbenik Svetomir iz Požarevca je moral po poslih od doma. Medtem se je njegova mlada žena zabavala z drugimi moškimi. Svetomir je ženi po povratku ostrigel lase in ji obril glavo ter jo pustil v zasmeh vaščanom. Strogi mož je uverjen, da mu žena poslej ne bo delala več sramote. Prvi bankovec. Leta 1684 v Kanadi niso imeli dovolj kovanega denarja. Treba pa je bilo plačati vojake francoskega kralja. Kanadska uprava si je domislila, da bo dala v promet zadolžnice, napisane na igralne karte. Na bankovcih se je vodja uprave osebno podpisal, da jamči za njihovo izplačilo v kovancih. Po prvem iznenadenju se je papirnati denar udomačil, ker je uprava predložene nakaznice takoj izplačala v kovanem denarju. Boj za Južni tečaj. Admiral Byrd, vodja ameriške ekspedicije v Antarktiki, biva že več mesecev na tem najbolj divjem kraju zemlje. Sedaj je zaprosil za denar, da podaljša dobo bivanja do jeseni 1941. Izigral je dobro karto z izjavo, da je prvi zasadi! ameriško zastavo na južnem tečaju, dočim so doslej pokrajino dosegli samo šele letalci, ki pa so jo samo preleteli. Predlagal je, naj se tod zgradi Radio Program radio Ljubljana Četrtek, 20. junija. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Vesele orkestralne točke (plošče) — 12 30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Dueti harmonik (brata Goloba) — 14 Poročila — 18 Vsakemu malo (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Bežigrajski mladinski zbor — 20.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe (Dvorak) — 22 Napovedi, poročila — 2215 Veseli zvoki (Radijski orkester). Drugi programi Četrtek, 20. junija: Belgrad: 20 Zab ura, 22 Slovenske narodne pesmi — Zagreb: 20.30 Čelo-kon-cert — Bratislava: 19 40 Pisan koncert — Praga: 18 Pisan koncert, 22 20 Kata Kabanova«, opera — Sofija: 18 45 Zabavni koncert, 21 Kitare in balalajke — Budimpešta: 19.25 Cig. orkester — Bukarešta; 18.16 Valčki, 21.30 Klavir — Stockholm-Hoer-by: 20.40 Lahka glasba — Sottens: 20.30 Pesmi. Belgrajska kratkovalna postaja: YUA, YUB (49.18): 19.45 Poročila v slovenščini, YUF (19.69) 1.55 Oddaja za Južno Ameriko, YUG (19.69): 3 00 Oddaja za Severno Ameriko. elektrarna na veter, letališče in sezidajo nekatere hiše za bivanje znanstvenikov. Res se mu je posrečilo, Američani so odpravili zanj ladjo z vsemi potrebščinami, da jim ustanovi resnično kolonijo na Južnem tečaju. Ljudj‘e so spali ali na tleh, ali pa na nizkih statvah, ki so bile preprežene z vrvmi. Razen cenene robe, orodja in neizogibne ročke od bencina, je bilo v teh kočah težko odkriti predmet, ki bi ga ne bili uporabljali že v srednjem veku ali celo v svetopisemskih časih. Moj lastni hišni strežnik, ki je moral imeti kakih petinpetdeset let, je slišal na ime, ki je zvenelo nekako tako kakor Takalei Hafta-merien. Doma je bil v bližnji okolici. Imenovali smo ga »Lazečo smrt«. Levo oko je imel slepo. Dobilo je barvo umazanega mleka. * Zdelo se je, da mu tudi noge umirajo, zakaj imele so videz nosorogove kože. Njegove krempljaste roke so nosile skorjo umazanije, muhe so mu pokrivale glavo, ki je bila tako brez las kakor jajce. Nosil je široke, umazane bele hlače, ki so bile na gležnjih trdo zavezane, umazan bel suknjič in včasih tudi evropejski telovnik. »Lazeča smrt« je imela nekaj čarovnih sposobnosti Vzhoda. Ta človek je lahko nenadno splahnel v zrak in je to tudi delal. Ravnokar je še čepel na pločevinastem pragu moje kolibe. Naslednji trenutek ga že ni bilo mogoče nikjer več najti. Ostal je neviden, dokler nisem jaz sam naredil tistega, kar bi bil želel od njega. Potem se je spet prikazal s pozdravi in se režal z vsemi umazanimi zobmi. Za muhami je bil Takalei morda najzoprnejši kos življenja v pločevinasti koči. Razen domačega narečja je »Lazeča smrt« govorila samo nekaj besedi italijansko. Kadar sem hotel malo zatisniti oči, je vsake tri minute pomolil glavo skozi vrata. S cigaretami je žgal luknje v mojo mrežo proti komarjem, kradel mi je prevleko s tal, kradel nogavice in srajce, dajal italijanskim delavcem piti iz piojih čajnikov in izginil vedno tisti trenutek, ko sem ga potreboval. Kadar je bil pijan, kar ni bilo redko, je v svojem kvakajočem jeziku prepeval enolično pesem o majorju Toselliju, čigar ime je med plemeni severne Abesinije prišlo v pravljico. S pomočjo drugih strežnikov, sem si lahko sestavil zgodbo »Lazeče smrti«. Veliki dogodek njegovega življenja je bil v neutaljivem dejstvu, da mož ni spremljal odprave, katero je vodil major Toselli, sicer bi bil že dolga leta mrtev. Ko je italijanska odprava pod majorjem Tosellijem leta 1895. vdrla v Abesinijo, je bil mladi Takalei strežnik nekega italijanskega poročnika. Toda ko je hotel pobegniti iz domače koče, da bi spremljal svojega gospoda, ga je oče ujel, ga premlatil, ga privezal na drevo in mu tako rešil življenje. Kajti vso odpravo s tisoč dvesto možmi in z majorjem Tosellijem vred so čete cesarja Nemelika pri Amba Alagiju popolnoma uničile. Niti mož ni ušel. To je bil zadnji uspeh Abesincev. Toselli je imel priliko, da bi bil ušel, a je ostal in padel s svojimi ljudmi. Njegovo ime je prišlo v junaške pravljice teh krajev, čeprav je bil belec in je poveljeval osvojevalni tuji vojski. Trije domačinski spevi se spominjajo njegovih dejanj. Kadar je »Lazeča smrt« imela trebuh poln teja, nekakega piva, ki ga domačini pripravljajo iz kipečega medu, tedaj je vedno vzdignil katero od teh pesmi. Bali smo se, da je »Lazeča smrt« gobava, Floyd Gibbons je slovesno zagotavljal, da je našel v postelji njegov prst. Zato smo prosili italijanskega podčastnika, kateremu so bile zaupane naše kabine, naj nam preskrbi drugega strežnika. Prestavil je Takaleia drugam, kjer so prebivali manj občutljivi poročevalci. OB DVANAJSTI URI. Sodeč po naraščajočih premikanjih čet v Asmari, je bil dan za vkorakanje v Abesinijo blizu. Hotel sem si iz ptičjega pogleda ustvariti sliko o ozemlju, čez katero bodo napredovale čete in kjer se bodo zbirale. Gibbons in jaz sva šla na letališče ter poiskala Mussolinijevega zeta grofa Galeazza Ciana, poveljnika »oddelka smrti«, letalstva, zdaj zunanjega ministra Italije. Našla sva ljubeznivega mladega moža, dobrega videza, ki je gladko govoril angleško, francosko in nemško. Bil je pripravljen vzeti naju v svojem trimotornem bombniku vrste Caproni na polet vzdolž abesinske meje. Ciano naju je oskrbel s padali ter nama pojasnil, kako je treba potegovati vrvice, če bi morala skočiti. Letalo je bilo narejeno za metanje bomb, za opazovanje in je imelo na dnu postavljeno strojnico pred odprto mrežo. S štirimi možmi posadke smo se prijemali za kovinaste dele oprave, ko je težki stroj poskakoval čez vegasto polje. Redki zrak je poteževal dvig in ga delal nevarnega. S tremi grmečimi motorji smo se dvignili 11.000 čevljev visoko. Vsak dih te je bolel v pljučih in sopli smo od napora ter zaradi pomanjkanja kisika. Tri ceste, ki so vezale Asmaro z mejo, so bile polne korakajočih čet in vrst tovornih avtomobilov, ki so vrtinčili oblake prahu. Tu pa tam so bila velika vojna taborišča s tisoči mezgov, privezanih v vrstah ob kole in tisoči malih bojnih voz. Z višine skoraj dveh kilometrov sem opazil, da je bila italijanska severna vojska zbrana in pripravljena za vkorakanje. V izredno jasnem zraku si lahko pregledal najmanj 150 km mračne puščave, visokih gorskih grebenov in globokih zajed, pred katerimi so stali Italijani. Letali smo vzdolž soteske ob reki Mareb in zagledali visoko gorovje okoli Adue, najbližjega vojnega cilja Italijanov. Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani! jože Kramarič. — Izdajatelj: Inž. Jože Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-1IL Telefon št 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nlica 6.