I Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 26. aprila 1927 Letnik IX. 46. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADIHl LIST ljubljanske In mariborske oblasti. Vsebin»: 184. Finančni zakon za leto 1927./1928. 185. Ukaz, s katerim se zaključuje redno zasedanje in sklicuje Izredno zasedanje narodne skupščine. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave Zakoni in kraljevske uredbe. 184. '! Mi Älettsa-nclex» I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v LXX1L redni seji, ki jo je imela dne 31. marca 1927. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo Finančni zakon za leto 1927./1928.,* ki se glasi: I. del: Osnovne in obče odredbe. Člen 1. Državni proračun razhodkov in dohodkov za leto 1927./1928- je sestavljen tako-le: I. Redni razhod ki in dohodki: Redni razhodki.............Din 10.419,129.292-19 Redni dohodki . . . . . Din 11.358,807.000-— Presežek rednih dohodkov . Din 939,677.707-81 II. Izredni razhodki in dohodki: Izredni razhodki .... 1.058,440.707-81 Izredni dohodki .... . Din 118,763.000-— Manjek izrednih dohodkov . Din 939,677.707-81 lil. Redni in izredni razhodki in dohodki: Redni in izredni razhodki . . skupaj Din 11.477,570.000— Redni in izredni dohodki . . skupaj Din 11.477,570.000-— . Člen 2. Proračuni razhodkov pod A. in dohodkov pod B. so sestavni del tega zakona. Minister za finance sme vkljub členu 47. zakona o državnem računovodstvu zaradi tehničnih nemož-nosti objaviti v «Službenih Novinah» kot posebno prilogo dotične številke samo finančni zakon in vzporedni pregled državnih razhodkov in dohodkov za leto 1927./1928. Člen 3. 1 artije in pozicije proračuna za leto 1927./1928., kakor jih je sprejela in rešila narodna skupščina, so zakon ter se ne smejo prekoračiti zoper odredbe ustave (člen 113.), zakona o državnem računovodstvu in tega zakona; tudi se ne smejo njih krediti uporabljati za kaj drugega nego za ono, čemur so namenjeni v partijah in pozicijah državnega proračuna.. Če se prekoračijo brez predhodne in prLstojne odobritve, sta za to materialno in moralno odgovorna nakazovalec in računodajnik. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 1. aprila 1927., št. 73/XVI. Virementi so dopustni samo meti pozicijami iste partije, morajo pa se predhodno odobriti z odločbo pristojnega ministra (člen 71. zakona o državnem računovodstvu) in o tem se morata takoj obvestiti generalna direkcija državnega računovodstva in glavna kontrola. Prav tako se smejo po soglasnem pristanku ministra za finance zviševati krediti, odobreni v partijah 885., 886. in S>22.. iz kreditov, odobrenih v partiji 909., subpozicijah 3. in 4., in v partiji 911., poziciji 5., proračuna državnih razhodkov. Virementov ne sme biti zato, da bi se zvišali krediti, določeni za štipendije, naklonitve, podpore in subvencije. Prav tako ne sme biti virementov iz kreditov, določenih za najemnine; vendar pa se smejo zviševati ti krediti z virementi iz drugih pozicij ali po-staA-k iste pozicije. Člen 4. Vkljub predhodnemu členu tega zakona so dovoljeni virementi v poedinih delih med vsemi partijami kreditov, odobrenih za plače (osnovno in položajno), zakonsko stanarino, napredovanja in periodične zviške, draginjske doklade kakor tudi za specialne doklade. Z virementi se morajo prav tako pokriti razlike v prejemkih, čo je bilo od dno 1. junija 1926. do dne, ko stopi proračun v veljavo, kaj napredovanj v službi in periodičnih zviškov. Virementi med partijami so nadalje dovoljeni v H. delu «Pokojnine» in prav tako v poedinih delih med partijami kreditov, določenih za upokojitve. Člen 5. V zaključnem računu za leto 1927./1928. se mora izkazati, pri katerih pozicijah dotičnih partij državnega proračuna so so izvršili virementi, in pojasniti, zakaj so se izvršili. Člen 6. Noben državni davek in nobena državna davščina v kakršnikoli obliki (davek, pribitek, takse itd.) se ne sme no odmerjati ne izterjevati od prebivalstva, če in kolikor nima opore v tem zakonu m v proračunu. Oni državni organi, ki bi odrejali ali izterjevali državne pribitke, nepreliminirano in neodobrene s tem zakonom in s proračunom, najsi na podstavi specialnega zakona, so kaznujejo z izgubo čina in službe ter so za izterjane vsote materialno odgovorni. Prav tako ne smejo samoupravna telesa: županije, okrožja, srezi, mestni senati in občine ustanavljati, odmerjati in pobirati doklad, taks, trošarine itd., če nimajo za to zakonske pooblastitve; vsako uvedbo novih doklad in vsako zvišbo starih doklad, določenih z zakonom, pa mora predhodno oceniti in odobriti minister za finance. Člen 7. Vsi državni dohodki, imenovani v proračunu, s katerimi država svobodno razpolaga, se izroče, ko so izterjani, pristojni finančni blagajni, in sicer v oni denarni vrsti, v kateri so bili izterjani. Člen 8. Vse dohodke od carin, monopolov, taks in državne trošarine morajo uradi ali organi, ki pobirajo te dohodke, redno izročati najbližjim podružnicam Narodne banke na račun ministrstva za finance. Državni uradi in podružnice Narodne banke morajo poročati glavni državni blagajni o vsaki izročeni vsoti. Prav tako morajo postopati vsa druga ob-lastva, razen finančnih, z dohodki od taks, izterjanih v gotovini. Člen 9. Vsi državni uradi in vse državne naprave, ki poslujejo z državnim denarjem, morajo izročiti koncem vsakega meseca po stanju za ta mesec glavni državni blagajni ali specialnim blagajnam, okrožnim finančnim upravam in podružnicam Narodne banke vse presežke dohodkov kakor tudi vse neporabljene vsote po kreditih, otvorjenih za pokrivanje razhodkov. Razen teg% morajo poslati ti državni uradi in te državno naprave koncem vsakega meseca generalni direkciji državnega računovodstva (za računski oddelek) in računovodstvom specialnih blagajn izpiske o ostvarjenih dohodkih in učinjenih razhodkih. Če se ta odredba no izvrši, so starejšine uradov in voditelji blagajn poleg disciplinske odgovornosti po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, po zakonu o državnem računovodstvu in po zakonu o ureditvi glavnega državnega računovodstva in ostalih finančnih uprav odgovorni glavni kontroli ali pristojnemu sodišču materialno in kazenski po tožbi ministra za finance. Člen 10. Finančni odbor narodne skupščine se pooblašča, da sistematično prouči dosedanji način, po katerem se ukoriščajo državna pridobitna podjetja, kakor: prometne naprave, gozdi in rudniki, državne tvornice in državna posestva, ter poda narodni skupščini predlog o njim umnem ukoriščanju. Prav tako je treba za vsako uporabo presežka/ pri dohodkih poedinih državnih naprav, ki jim je to dopuščeno s tem zakonom ali s specialnimi zakoni, predhodne odobritve finančnega odbora, ki posluje tudi, kadar je narodna skupščina razpuščena, dokler se ne izvoli nov finančni odbor. Člen 11. Proračun so izvršuje v letu 1927./1928. na isti način kakor doslej; t. j. za Srbijo, Črno goro in Vojvodino otvarja 'generalna direkcija državnega računovodstva kredite na zahteve pristojnih nakazu-valcev; za vse ostalo pokrajino pa se morajo smatrati vsi odobreni krediti, kolikor niso centralizirani, da so jih delegirali nakazovalci prve stopnje — pristojni ministri — pristojnim nakazovalcem druge stopnje iz dotičnih pokrajin, ki izvršujejo vse odobrene razhodke skladno z zakonom o državnem računovodstvu in sporazumno z delegatom ministra za finance. Člen 12. Ministri-nakazovalci zahtevajo otvarjanje kreditov za svoje stroke po ministru za finance, označe-vaje kredite po poglavjih, partijah in pozicijah; generalna direkcija državnega računovodstva pa vknjižuje te kredite in vodi evidenco samo po proračunskih partijah, vkljub členu 4. zakona o državnom računovodstvu. Prav tako se vodi potrošek vseh kreditov, določenih s proračunom za leto 1927./1928.. pri generalni direkciji državnega računovodstva samo po proračunskih partijah, vkljub členu 4. zakona o državnem, računovodstvu. Člen 13. Odredbe členov 74., 75., 76., 77. in 78. zakona o državnem računovodstvu so razveljavljene; na njih mesto pa stopa nova odredba, ki se glasi: «Po preteku proračunskega leta se ne smejo angažirati izdatki in tudi ne otvarjati krediti. Iz kreditov, otvorjenih do konca proračunskega leta, se izdajajo naredbe in nalogi za izplačilo do konca četrtega meseca po preteku proračunskega leta, izplačila pa se vrše do konca petega meseca prihodnjega proračunskega leta, toda samo na redno likvidirane račune. Po tem roku se ne smejo učmjati izdatki iz proračunskih ali naknadnih in izrednih kreditov.» Člen 14. Znesek «kreditov za nezadostno preliminirane razhodke» sme doseči vkljub členu 27. zakona o državnem računovodstvu 2 % (dva odstotka) skupne vsote kreditov, odobrenih za redne materialne razhodke vsega proračuna za leto 1927./1928. Zvišbo po edinih proračunskih partij ali pozicij za materialne razhodke iz tega kredita odobruje, vkljub členu 27., tretjem odstavku, zakona o državnem računovodstvu, do Din 500.000-— minister za finance, preko te vsote pa ministrski svet na obrazložen predlog ministra za finance. Krediti, odobreni s proračunom za podpore in ' subvencije, se ne smejo zviševati iz rezervnih proračunskih kreditov. Kredite, odobrene za subvencije in podpore, porazdeljuje, kolikor niso že porazdeljeni s proračunom. ministrski svet s svojo odločbo na predlog pristojnega ministra. Člen 15. Vkljub členu 29. zakona o državnem računovodstvu se pooblašča ministrski svet, da sme dovoljevati izdatke na predlog ministra za finance v breme partije 1468. proračuna državnih razhodkov, «kreditov za izredne državne potrebe»; vendar pa ne sme biti znesek enega izdatka večji nego Din (§500.000—. Člen 16. Znesek «kreditov za male neimenovane potrebe» sme biti večji, nego je znesek, določen v členu 28. zakona o državnem računovodstvu; ne smo pa pre-sezati vsote Din 2,000.000—. Vkljub odredbam člena 28. zakona o državnem računovodstvu odobruje potrošek iz tega kredita do Din 100.000— na zahtevo poedinih ministrov minister za finance, preko te vsote pa ministrski svet na obrazložen predlog ministra za finance. Člen 17. Kredit, odobren po partiji 51. proračuna državnih razhodkov za odplačilo dolga Narodni banki po računu «brezobrestnega državnega dolga po kronskih bankovcih», se zvišuje avtomatično do višine, ki bi jo dosegel delež države pri os tvar j enem dobičku Narodne banke, določen v partiji 101. proračuna državnih dohodkov. Člen 18. V breme partije 55. proračuna «Državne obveznosti iz prejšnjih let» se smejo učinjati izdatki za obveznosti, prevzete do dne 31. marca 1927. Te kredite- porazdeljuje minister za finance. Člen 19. Ukinja se drugi odstavek člena 104. zakona o državnem računovodstvu z dostavkom, da se morajo polagati odplačila v znesku celokupne vrednosti izvršenih del ali dobavljenega materiala. Ta odredba se razteza tudi na primere, v katerih se dela ali dobave deloma izvrše, preden stopi ta zakon v veljavo. Člen 20. Z novimi zakoni se ne smejo ustanavljati nova uradniška zvanja in mesta, pa tudi ne vršiti postavitve nanje, dokler se ne zagotove po zakonski poti tudi potrebni krediti za te razhodke, kolikor niso mogli biti postavljeni v proračun za leto 1927./1928. Člen 21. Noben državni urad, razen ministrstva za finance, ne sme za državno potrebo ne kupovati ne prodajati zlata, srebra, inozemskih valut in deviz. Člen 22. Nobena pogodba, ki bi provzročila za državo plačilo v inozemski valuti, se ne sme skleniti brez soglasne odločbe ministra za finance. Če bi se sklenila taka pogodba brez soglasne odločbe ministra za finance, je neveljavna, materialno škodo pa povrne državni organ, ki jo je sklenil. Člen 23. O vseh razhodkih iz fondov po tem zakonu ali po drugih specialnih zakonih, kolikor niso navedeni v računskem delu proračuna, morajo predložiti po-edini uradi, Id razpolagajo s temi fondi, podrobno poročilo ministru za finance, ki izkaže vse te izdatke ločeno v zaključnem računu za leto 1927./1928. člen 24. Vkljub členu 22. zakona o državnem računovodstvu se postavlja redno v proračun predsedništva ministrskega sveta kredit za izredne stroške in zaupne namene. Ta kredit se porablja po naredbi predsednika ministrskega sveta in odrejena izplačila niso zavezana pregledu in odobritvi glavne kontrole. Od odobrene vsote tega kredita po partiji 15. proračuna državnih razhodkov je smatrati, da je 350.000— v dinarjih, ostanek 350.000-— pa v zlatih dinarjih. Člen 25. Vsi stroški za prevoz in prevzem materiala, ki se dobiva na račun reparacij po mirovnih pogodbah, obromenjajo rcparacijski fond ministrstva pravdo, kolikor niso določeni v proračunu razhodkov za to posebni krediti. Člen 26. Za kritje razhodkov po partiji 769. proračuna državnih razhodkov služi komorska doklada po členu 242. zakona o ustroju vojske in mornar niče v višini enkratnega zneska invalidskega davka, določenega v partiji 7. proračuna državnih dohodkov. Člen 27. Kredit, odobren v partiji 50., poziciji 7., proračuna državnih razhodkov za izplačevanje 71/2%nih bonov in obresti za odkup orientskih železnic, kakor tudi ustrezni del kredita za ažijo iz partije razhodkov 52. sta sestavna dela proračuna ministrstva za promet in izplačevanje po njima se vrši v breme dohodkov toga ministrstva. Kredit, odobren v partiji 59., subpoziciji 1., proračuna državnih razhodkov zato, da se izplačajo Narodni banki boni št. 83 in 89, izdani kot podloga za posojilo, ki je bilo dano ministrstvu za pošto in telegraf, je sestavni del proračuna ministrstva za pošto in telegraf in izplačila po njem se vrše v breme dohodkov tega ministrstva. Za izvrševanje te odredbe skrbi minister za finance sporazumno z ministrom za promet ali z ministrom za pošto in telegraf. Člen 28. Kredit, odobren po partiji 1470. za osebne in materialne razhodke v znesku Din 7,034.866-—, se porazdeljuje tako: a) Ministrstvo pravde. Za postavitev pomožnega sodnega osebja v vsej državi, za honorar državnim pravdnikom za pregledovanje dnevnega tiska, za potne stroške sodne stroke v vsej državi in za popravila sodnih zgradb.............................Din 400.000-— b) Ministrstvo za prosveto. Partija Poglavje XXXVI. — Univerze. 221. Doklade, sistemizirani in dogovorjeni honorar: III. Univerza v Ljubljani. Dodaja se tretja (nova) postavka: 2 služitelja, nagrada za delo pri mrličih...............Din 7.200-— 224. Osebni prejemki osebja: Pozicija 1. Ш. Univerza v Ljubljani: Postavka 5. se zvišuje od 25 na 30 služitcljev, in sicer: 5—II—1 Din 14.100— Pozicija 2. Redna stanarina pod dj) se zvišuje za . . Din 4.500- Draginjske doklade pod HI. Univerza v Ljubljani se zvi- šujejo za Din 32.400— Partija 229. Opremljanje knjižnic, institutov in seminarjev. Pozicija 3. III. Univerza v Ljubljani. Zvišujejo se nastopne postavke: Pravni fakulteti (dopolnitev knjižnice).................Din Filozofski fakulteti . . . Din Tehnični fakulteti .... Din Teološki fakulteti .... Din Zavodu za meteorologijo in geodinamiko................Din Nova postavka: Podpora za znanstvene publikacije slovenskega seminarja . Din 23L, pozicija 3. III. Univerza v Ljubljani. Dodajajo se nove postavke: Elektrotehničnemu institutu Din Adaptacija tehnične fakultete (II. obrok) .... Din Medicinski fakulteti za anatomski, fiziološki, biološki, histološki in kemijski institut...................Din 255. Materialni stroški in potrebščine; Pozicija 5. a. Zgodovinsko-arheološki prirodopisni muzej v Skoplju: Najemnina za muzej . . . Din Pohištvo, pisarniški material in telefon .... Din Razsvetljava in voda . . . Din Potovanje za inventarizira-nje in zbiranje objektov . Din Izkopavanje zgodovinsko-ar-heoloških objektov . . . Din Kupovanje zgodovinsko-ar-heološldh objektov . . . Din Osna vi j an j e nu mi smatičn e zbirke.....................Din Snemanje in prenašanje fresk v muzej....................Din Fotografsko in risalne potrebščine ................Dim Publikacija muzeja . . . Din Zaščita, vzdrževanje in popravljanje zgodovinsko-arheoloških objektov . . Din Kupovanje predmetov za ustanovitev etnografskega oddelka v muzeju . . . Din 296. Dovršitev, preureditev in dozidava zgradbe «Idadije» v Ohridu za gimnazijo . . Din 301. Honorarji šolskim zdravni- kom, veroučiteljem itd.: Postavka pod d) v ljubljanski in mariborski oblasti se zvišuje za.............Din 1,500.000-— Za dovršitev zgradbe učiteljišča v Kragujevcu . . Din 800.000-— Za vzdrževanje tečajev glasbenih in telovadnih učiteljev na srednjih šolah . . Din 100.000-— c) Ministrstvo za poljedelstvo in vode. 1097., pozicija 1. Kurzi in tečaji za gospodinje na kmetih (za 33 oblasti)......................Din 1098. Zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev .... Din Organiziranje in vzdrževanje državnih postaj za selekcijo in pridelovanje boljših vrst semen.................Din Ustanavljanje trijerskih postaj po občinah, zadrugah in kmetijskih podružnicah Din Urejanje in podpiranje vzornih kmetij...................Din 1099. Odkup žrebcev od njih od- gajalcev za postaje . . . Din Stroški pri licenciranju žrebcev in premije .... Din Stroški pri licenciranju bikov in premije .... Din 1134., pozicija 3. Subvencija za preskrbovanjc s pitno vodo Din 1135., pozicija 3. Subvencija za za-grajevanje hudournikov in za iznenadne katastrofe . . Din 20.000-—. 50.000- 50.000- — 15.000- — 10.000- — 25.000- — 150.000-— 60.000- — 101.800-— 72.000— ■ 15.000- — 10.000— 20.000— 15.000— 10.000— 5.000*— 10.000— 7.866— 10.000— 30.000— 30.000— 600.000— 220.000-120.000-— 300.000- 200.000- -80.000-- 300.000- - 100.000- ' 200.000-150.000- 400.000- Partija 1145. Napravljan j e manjših vodovodov in cistern na kmetih . Din 150.000-— 1155., pozicija 3. Agrarno operacije v ljubljanski in mariborski oblasti: Režijske potrebščine pri zemljemerskih delih agrar- n ih operacij Din 40.000— Agrarne melioracije . . . Din 160.000-- 1198.. pozicija 3. Nabava vakcinov, serumov itd pozicija 4. Dajanje odškod- Din 200.000-— nine in povračila za zaklane sumnive in okužene živali Din 180.000-— Slcupaj Din 7,034.86ti'- - Člen 29. Po členu IX. zakona o 4%%nem posojilu Din 150,(XK).000— za gradnjo železnic in dovršitev preorožitve z dne 19. decembra 1909. se mora ostanek dohodkov iz tega posojila, ki jo določen za gradnjo železnic in nakup voznega materiala in ki ga mora ugotoviti generalna direkcija državnih dolgov po svojih knjigah, prvenstveno uporabiti za plačila del in nabav, izvršenih po tem zakonu v letih 1914. in 1915., za katere pa se zaradi vojnih razmer svoje dni izplačila niso izvršila. Člen 30. O podpori rodbinam umrlih uslužbencev po členu 124. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, za katere je določen kredit v partiji 48. proračuna državnih razhodkov, odloča minister za finance na predlog pristojnega ministra. П. del: Odredbe za poedina ministrstva. A. Ministrstvo za finance. 1.) Pooblastitve za ministra za finance in odredbe za računsko službo. Člen 31. Minister za finance se pooblašča, da odreja in vrši pobiranje davkov in vseh drugih državnih dohodkov po veljavnih zakonih kakor tudi po odredbah tega zakona, ki se nanašajo na uvedbo novih državnih dohodkov. Člen 32. Minister za finance se pooblašča, da izdaja po zakonu o državnem računovodstvu blagajniške zapise na podlogi proračunskih dohodkov. Vsota teh blagajniških zapisov, izdanih na podstavi členov 106. in 109. zakona o državnem računovodstvu, ne sme biti v prometu večja nego Din 500,000.000-— z obrestmi vred, ki ne smejo biti večje nego 7 %, V to vsoto ne spadajo boni za podlogo obratne glavnice, izdani po členu 12. zakona o Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 26. januarja 1920. z njegovimi izpremembami in dopolnitvami z dne 9. decembra 1920. in z dne 10. aprila 1921. Minister za finance d ii na razpolago ministru za poljedelstvo in vode Din 26,000.000-— v državnih bonih za izvrševanje hidrotehničnih regulacijskih del in za obrambo zoper poplave na Dunavu, Savi, Dravi, Tisi, Begeju itd. Glavnica in obresti za bone Din 26,000.000-— se izplačajo v breme neangažiranih presežkov pri dohodkih državne razredne loterije. Pregled o potrošku te vsote se mora posebe predložiti narodni skupščini. Člen 33. Minister za finance se pooblašča, da sme izdati zaradi regulacije državnih obveznosti iz prejšnjih let državne bone s 6%nimi letnimi obrestmi, s skrajnim l,?,!a*ilnim rokom dveh let, za skupno vsoto Din 150,000.000.-, Izplačila teh bonov — glavnice in obresti — naj se vršo iz kredita, odobrenega za izplačila državnih obveznosti iz prejšnjih let za ono proračunsko leto, v katerem se predlože boni v izplačilo. Člen 34. Za dolžni davek sprejemajo državne blagajne od dne 1. aprila 1927. namesto gotovine priznanice, ki so bilo izdane za pridržanih 20 % kronskih bankovcev ob njih žigosanju in ki se glase na zneske manjše od K 1000-—. Te priznanice za plačevanje dolžnega davka se sprejemajo -samo od onih oseb in njih naslednikov, katerim so jih izdali pristojni organi, ki so vršili žigosanje in ustavitev. Minister za finance predpiše natančnejša navodila za izvrševanje te zakonske odredbe. Člen 35. Minister za finance se pooblašča, da sme zviševati med izvrševanjem proračuna po soglasnem pristanku finančnega odbora narodno skupščino kredit po partiji 55. proračuna državnih razhodkov — Obveznosti iz prejšnjih let — v mejah presežkov onih dohodkov, ki se bodo dosezali po mesečnih stanjih od neposrednjih in p osrednjih davkov preko vsot, določenih v proračunu. Člen 36. Minister za finance se pooblašča, da predpiše sporazumno s finančnim odborom narodne skupščine vkljub predpisom zakona o državnem računovodstvu z naredbo po členu 94., drugem odstavku, ustave novo odredbe za tehnično sestavo državnega proračuna. Člen 37. Kot aneksi k proračunu za leto 1928./1929. se morajo natisniti vsi predloženi razhodki in dohodki državnih posestev Bel ja in Topolovca, državne tvornice za sladkor na Čukarici in vseh državnih kopališč, zdravilišč in okrevališč. Člen 38. Minister za finance se pooblašča, da sme prenesti pravico, otvarjati kredite iz člena 23., točke b), uredbe o organizaciji ministrstva za finance, na načelnika proračunskega oddelka. Člen 39. Minister za finance sme dati obče pooblastilo državnemu podtajniku, pomočniku ministra za finance, generalnemu direktorju, pomočniku generalnega direktorja kakor tudi načelnikom oddelkov pri generalni direkciji državnega računovodstva, da odločajo glede vseh vrst razhodkov, za katere obstoje odobreni krediti, o njih angažiranju ter izdajajo naloge za izplačilo po členih 64. in 131. zakona o državnem računovodstvu; vendar pa smeta biti generalni direktor in njegov pomočnik nakazovalca samo za izdatke, ki no presezajo vsote Din 100.000-—, načelniki oddelkov pa za izdatke do Din 5000—. Člen 40. Minister za finance se pooblašča, da d d ministru za vojsko in mornarnico na razpolago kot obratno glavnico Din 15,000.000-—< za plačevanje dela in nabavo sirovin za izdelovanje črnih smodnikov, razstrelila «kamniktita» in strelnih vrvic v tvornici za smodnik v Kamniku. Ta kredit bo uporabljal minister za vojsko in mornarnico iz dohodkov, realiziranih od prodaje smodnika, strelnih vrvic in razstrelil, ki so vloženi kot dohodek v blagajno ministrstva za vojsko in mornarnico, po potrebi večkrat; tekom proračunskega leta 1927./1928. pa ga mora vrniti ali izročiti glavni državni blagajni. Člen 41. Minister za finance se pooblašča: 1. ) da sme dati ministru za šume hi rudnike na razpolago kredit Din 60,000.000— kot obratno glavnico za čim uurnejše ukoriščanje državnih rudnikov in za dosezanje čim večjih dohodkov; minister za šume in rudnike pa mora vrniti to vsoto državni blagajni najkesnejo do konca proračunskega leta 1927./1928.; 2. ) da sme dati iz dohodkov državnih gozdov ministru za šume in rudnike na razpolago vsoto Din 10,000.000-— kot obratno glavnico za državno gozdno-industrijsko podjetje Dobrlin-Drvar; minister za šume in rudnike pa mora vrniti to vsoto državni blagajni do konca proračunskega leta 1927./1928. Člen 42. Minister za finance se pooblašča, da sme izplačati vodnim zadrugam in hidrotehničnim oddelkom poplavne prispevke za zemljišča, zasežena v prid agrarni reformi, v njih območju v onih vsotah, ki so jih vplačali v državno blagajno interesenti agrarne reforme in dobrovoljci na podstavi pravilnika o dohodkih in razhodkih agrarne reforme. Člen 43. Hercegovskim in bokeškim vstašem in njih rodbinam, ki jim je odredila bivša črnogorska vlada dosmrtne podpore, se izplačuje tudi nadalje državna podpora z draginjskimi dokladami ob pogojih, ki veljajo za državne upokojence. Minister za finance se pooblašča, da sme povrniti v poedinih utemeljenih primerih na predlog ministra za notranje posle podporo onim vstašem in njih rodbinam; ki so uživali dosmrtno podporo od vlade bivše kraljevine Črne gore, pa jim je bila ta podpora odvzeta iz političnih razlogov. Člen 44. Materialni razhodki in razhodki za dnevne mezde delavcem uprave državnih monopolov, ministrstva za promet in ministrstva za šume in rudnike, katerih izvrševanje je pogoj, da se dosezajo dohodki, se smejo zviševati na račun presežkov pri dohodkih teh naprav, in sicer do 5 % od zneska kreditov, določenih s proračunom za te razhodke, z odločbo ministra za finance, preko tega odstotka pa z odločbo finančnega odbora narodne skupščine, izdano na obrazložen predlog ministra za finance. Člen 45. Minister za finance se pooblašča, da smo sestaviti porazdelitev kreditov, določenih v partiji 50., poziciji 11., zaradi izvršitve obveznosti, ki izvirajo iz dunajskega, innsbruškega in praškega sporazuma, v mejah skupno določene vsote omenjene pozicije. Člen 46. Minister za finance se pooblašča, da kaznuje prekrške veljavnih predpisov o poslovanju z devizami in valutami kakor tudi vsako drugo opravilo, ki bi posredno vplivalo na zmanjševanje dinarske vrednosti, v denarju do Din 300.000-—, v težjih in ponovnih primerih pa tudi s tem, da odvzame pravico poslovanja z devizami in valutami, če so imelo kaznovane osebe ali banke to pravico. Člen 47. Vsi obrati, razen delniških družb, kateri so havijo s trgovino valut in deviz ali samo valut, morajo imeti za to poslovanje dovolitev ministra za finance (generalnega inšpektorata). Minister za finance sme dovoliti tem obratom vsako nadaljnje poslovanje ali pa ga ne dovoliti. Novi obrati to vrste se no smejo ustanavljati brez dovolitve ministra za finance. Če dobi obrat dovolitev za bančno poslovanje, sme minister za finance vsakemu izmed teh obratov odvzeti to dovolitev, ako se obrat kaznuje zaradi nepravilnega poslovanja. Odločba ministra za finance je izvršna. Kdor po tej odredbi ne izvrši prijave ali začne poslovati brez dovolitve, se kaznuje v denarju do Din 100.000—. To kazen izreka minister za finance. Zoper odločbo ministra za finance o denarni kazni je dopustna pritožba na državni svet. S pritožbo se ne ustavi izvršitev odločbe ministra za finance. Če se vloži pritožba na državni svet, se mora vknjižiti plačana vsota kot depozit do definitivne rešitve. Člen 48. Minister za finance se pooblašča: a) da sestavi zaključni račun o 4%,%nem posojilu iz leta 1909. za gradnjo železnic in preorožitev vojske brez dokumentov na podstavi ohranjenih prvih zapiskov iz 1914. in 1915. leta in knjige bilanc iz leta 1914.; b) da zaključi knjige za 1914. in 1915. leto brez dokumentov na podstavi izpiskov kreditnih bank in ohranjenih prvih zapiskov iz 1914. in 1915. leta in knjige bilanc iz leta 1914.; c) da ne uporablja zakona o uničevanju državnih vrednostnih papirjev na vse obveznice in kupone, izplačane pred evakuacijo države leta 1915., kolikor so bili uničeni med vojno. Člen 49. Minister za finance so pooblašča, da sprejme zaključne račune finančnih delegacij v Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Sarajevu in Novem Sadu za dobo od meseca oktobra 1918. do dne 31. maja 1921., ki služijo za gradivo občemu zaključnemu računu, brez formalnosti, predpisanih za sestavo teh računov. Da glavna kontrola pregleda račune finančnih delegacij, morajo finančne delegacije svoje račune pravilno zložiti in povezati. Člen 50. Minister za finance se pooblašča, da sme predložiti glavni kontroli v pregled zaključne račune za leta 1915. do 1918., sestavljene na podstavi originalnih knjig, toda brez dotičnih originalnih dokumentov, kolikor so bili uničeni med evakuacijo in okupacijo leta 1915. Člen 51. Minister za finance se pooblašča, da sme izdelavo zaključnih računov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izza dne 1. januarja 1919. z vsemi poznejšimi proračunskimi periodami po vojni glede njih izdelave in predložitve narodni skupščini popolnoma ločiti od zaključnih računov kraljevine -Srbije za vse vojno periodo od leta 1915. do vštetega leta 1918. Razhodki in dohodki za meseca november in december 1918. pokrajin, osvobojenih in pridruženih po zlomu bivše avstro-ogrske monarhije, se morajo izkazati v posebnem zaključnem računu. Razhodki in dohodki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za proračunsko periodo od dno 1. januarja do dne 31. maja 1919. se morajo izkazati v zaključnem računu za leto 1919./1920., in sicer razhodki po strokah, dohodki pa po vrstah v občem delu zaključnega računa za leto 1919./1920., a specialni del razhodkov in dohodkov kot priloga k specialnemu delu zaključnega računa za leto 1919./ /1920. Stanje ostankov, ki se ugotovi ob zaključku knjig za leto 1918. in ki kaže aktiva kraljevine Srbije, se mora prenesti v ono proračunsko periodo po vojni, za katero bi bile računske knjige nezaključene in otvorjene. Člen 52. Minister za finance se pooblašča: a) da sme razknjižiti vse razhodke osebnega in materialnega značaja, vknjižene in izkazane v računskih knjigah glavnega državnega računovodstva v breme tekočih in začasnih računov državnih naprav za leto 1915., za katere ni originalnih denarnih dokumentov, v breme državne gotovine na podstavi podatkov iz originalnih računskih knjig; b) da sme razknjižiti one izdatke, vknjižene v breme tekočih in začasnih računov v letu 1915., za katere obstoje originalni denarni dokumenti o izvršenem izplačilu, za katerih razknjižbo pa ni podana popolnoma zakonska formalna stran, v breme kreditov, določenih s proračunom v do-tičnem letu, na podstavi obstoječih originalnih dokumentov; c) da sme razknjižiti v breme državne gotovine dolgove občin po partijalniku «B», deficite po partijalniku «V», nerešene predmete iz prejšnjih let kakor tudi presežke in manjke glavne državne blagajne, za katere se ne ve in o katerih se ne more ugotoviti, odkod izvirajo. To ne velja za račune iz leta 1915. Te razknjižbe se morajo izvršiti na podstavi referata generalno direkcije državnega računovodstva (odseka glavnega knjigovodstva) in odobritve ministra za finance; vendar pa se s tem nikakor ne razrešujejo odgovornosti in obveznosti pristojni državni računodajniki, nakazovale! ali dolžniki. Člen 53. Minister za finance se pooblašča, da sme odrediti vkljub členom 63., 64. in 65. zakona o državnem računovodstvu na podstavi obrazložene zahteve pristojnega ministra likvidacijo in razknjižbo onih začasnih izdatkov, izvršenih na podstavi člena 131. zakona o državnem računovodstvu v vseh letih od leta 1915. do vštetega leta 1925./1926., za katere odgovorni računodajniki več no žive in katerih ni bilo mogoče izterjati, kakor tudi v onih primerih, kjer se ne morejo pribaviti stalni dokumenti za razknjižbo. Likvidacija in razknjižba takih izdatkov se mora izvršiti na podstavi obstoječih dokumentov, in sicer: priznanic (začasnih), bančnih pisem, potrdil o prejemkih ali izdatkih, kakor tudi na podstavi uradnih potrdil — recepisov — dotičnih poštnih in telegrafskih uradov, s katerimi se potrjuje, da se je izvršil izdatek iz državne blagajne. Člen 54. Minister za finance se pooblašča, da sme izdatke za osebne in materialne potrebe za čas od dne 1. decembra 1918. do dne 31. marca 1926., za katere ni bilo v tem času dovolj otvorjenega kredita ali ni bilo dovolj preliminiranega kredita ali je bil po členu 75. zakona o državnem računovodstvu kredit zatvorjen ali je bilo odrejeno izplačilo po členu 131. istega zakona s pridržkom, da se otvori kredit pozneje, in ki se vodijo še sedaj pri državnih blagajnah kot začasni Izdatki — priznati za stalne izdatke, jih razknjižiti ter jih izkazati p osebe v zaključnem računu za leto 1927./1928., če potrdijo njih pravilnost organi glavne kontrole. Kako je vknjiževati te izdatke, predpiše minister za finance. Člen 55. Vsi oni denarni predmeti — dokumenti —, po katerih so bila v proračunskih letih 1919./1920. in 1920./1921. izvršena izplačila pri finančnih delegacijah in drugih državnih napravah, ki so poslovale v inozemstvu, pa jim je krajevna kontrola pri ministrstvu za finance ob likvidaciji odrekla osnovanost ter postavila pripombe, se vodijo v evidenci in vknjižujejo po posebnem računu pri generalni direkciji državnega računovodstva z nazivom: «Nerešeni predmeti po pripombah krajevne kontrole» («Neras-pravljeni predmeti po primedbah mesne kontrole»), Te predmete likvidira generalna direkcija državnega računovodstva; za ona izplačila, ki so jih izvršili po edini računodajniki brez zakonske podstave, pa se zahteva povračilo po glavni kontroli. člen 56. Vsa izplačila za prejemke državnih uradnikov m uslužbencev kakor tudi upokojencev, ki so bila izvršena po obveščevalni pisarni Srbskega Rdečega križa v Ženevi v času od leta 1916. do vštetega leta 1918., bodisi njim, bodisi rodbinam, ki pa se še dandanes vodijo kot začasna pri blagajni obveščevalne pisarne Srbskega Rdečega križa, se priznavajo .ta stalna ter se morajo kot taka razknjižiti. člen 57. Minister za finance se pooblašča, da sme dovoliti razknjižbo spodaj označenih vsot: 1. ) Din 384.322-41, ki je bila poneverjena iz blagajne sreske finančne uprave v Vršcu leta 1921.; 2. ) Din 400.000-—, ki kaže ugotovljeni manj ek v kaši centralne carinske blagajne v Splitu; in 3. ) Din 310.577—, ki kaže ugotovljeni manj ek v kasi centralne carinske blagajne v Bakru. Da se pospeši delo pri izdelovanju zaključnih računov, se pooblašča minister za finance, da sme dovoliti razknjižbo vsot, s katerimi jo obremenjena državna blagajna po vlomu, tatvini in utaji, če se sodno ugotovi, da jih je nemogoče izterjati od odgovornih storilcev; vendar pa se storilci nikakor ne razrešujejo obveznosti proti državi, če se pozneje ugotovi, da je te vsote mogoče izterjati od njih. Člen 58. Minister za finance se pooblašča, da sme izvršiti z uredbo potrebne izpremembe in dopolnitve v pravilniku o regidiranju prometa z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921. Člen 59. Vkljub predpisu drugega odstavka člena 13. zakona o državnem računovodstvu predloži minister za finance narodni skupščini obči državni račun z zaključnim računom za leto 1925./1926., ko se predhodno zaključijo in predlože narodni skupščini obči državni in zaključni računi za prejšnja proračunska leta in razdobja, pregledani in overovljeni po glavni Minister za finance se pooblašča, da sme vkljub členu 64. zakona o državnem računovodstvu likvidirati na podstavi pisem Narodne banko kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev tudi brez priloženih priznanic prejemnikov vsa izplačila, ki jih bo vršila ta banka v računskem letu 1927./1928., če so izpolnjeni ostali pogoji člena 64. zakona o državnem računovodstvu. Člen 61. Predjcmi, začasno izplačani državnim uradnikom in uslužbencem za mesece januar, februar, marec in april 1924. na račun prejemkov po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., se morajo definitivno razknjižiti ter izkazati kot razhodki po tej pooblastitvi. Člen 62. Krediti, določeni za potrebe, ki so navedene v partijah, imenovanih v členu 22. finančnega zakona za leto 1922./1923., ne prestanejo vkljub členu 74. zakona o državnem računovodstvu, kolikor se ne potrošijo, nego se morajo uporabljati za svoje namene tudi v tem proračunskem letu. Člen 68. Blagajni pri upravi državnih posestev Belja in Topolovca pri Sisku postopata glede upravljanja dohodkov in uporabljanja odobrenih kreditov kot specialni finančni blagajni, skladno s predpisi o specialnih računovodstvih in blagajnah zakona o ureditvi glavnega državnega računovodstva in ostalih finančnih uprav. 2.) Odredbe za državne monopole. Člen 64. Veljavnost odredb členov 59., 63., 65., 68., 70., 71., 74., 75. in 76. finančnega zakona za proračunsko leto 1926./1927. se podaljšuje tudi za proračunsko leto 1927./1928. Člen 65. Vkljub členom 40., 41. in 51. zakona o državnem računovodstvu se ustanavlja skladno s členom 24. zakona o ustanovitvi novih državnih monopolov pri upravi državnih monopolov obratna glavnica. Ta se osnavlja iz vrednosti monopoliziranih in ekonomskih predmetov, zatečenih v novih pokrajinah dne 31. decembra 1921., in iz izkupička za zaboje in vreče ostalih pokrajin izza dne 1. januarja 1919., kakor tudi iz obresti vloženega denarja iz obratne glavnice, dokler ne doseže obratna glavnica vsote Din 500,000.000-—. Da se hitreje ostvari ta obratna glavnica, se pooblašča minister za finance, da sme najeti na predlog monopolne uprave dolgoročno posojilo, za katero se bodo plačevale anuitete iz zgoraj omenjenih dohodkov, kolikor pa bi se izkazali ti dohodki za nezadostne, izjemoma iz občih dohodkov monopolne uprave. Za najem tega posojila je treba predhodne odobritve ministrskega sveta. Obratna glavnica naj služi upravi državnih monopolov za kupovanje tobaka in vseh monopoliziranih in ekonomskih predmetov kakor tudi za odkupovanje ali udeleževanje pri glavnici onih privatnih tvornic v državi, ki proizvajajo monopolizirane ali ekonomske predmete, potrebne upravi državnih monopolov. Ko se pokrije znesek obratne glavnice, mora zavarovati uprava državnih monopolov pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev potrebno kritje za odkup tobaka v državi. O potrošku iz obratne glavnice za udeleževanje pri privatnih tvornicah odloča upravni odbor samostalne monopolne uprave; za te odločbe je potrebna samo odobritev ministra za finance. Člen 66. Minister za finance se pooblašča, da sme odobriti upravi državnih monopolov za spodaj navedeni namen najem posojila Din 150,000.000— ali ekviva.-lentne vrednosti v inozemski valuti z najmanj desetletnim rokom, vendar pa s pridržkom, da sklepa predhodno o tem ministrski svet. Posojilo naj služi za investicijske potrebe uprave državnih monopolov, kakor: za kupovanje zemljišč in izgradnjo poslopij, zidanje in preurejanje tvornic, eblin, markarnic, skladišč, založišč, stanovanj in drugih gradbenih objektov za spravljanje monopolnih predmetov in sirovin kakor tudi za nabavljanje strojev in ostalih potrebščin za instalacije; vendar pa mora točni program gorenjih del glede kraja, vrste in obsega investicije na predlog uprave državnih monopolov predhodno odobriti minister za finance. Pogojene anuitete za izplačevanje tega posojila se postavljajo ves čas, dokler traja plačilna obveznost uprave državnih monopolov, v njen proračun razhodkov ter so morajo plačevati iz njenih kosmatih dohodkov. Iz tega posojila se izplačujejo tudi vsi drugi stroški, ki so v neposrednji zvezi z gorenjimi investicijskimi opravili. Člen 67. Zakon o monopolu tobaka z dne 14. marca 1890., zakon o monopolu soli z dne 17. marca 1890. in zakon o ustanovitvi novih državnih monopolov z dne 3. avgusta 1893. z vsemi izpremembami in dopolnitvami in zakon o monopolu na umetne oslajevalne tvarine z dne 18. julija 1917., ki so bili s členoma 48. in 54. finančnega zakona za leto 1920./1921., s členoma 208. in 213. finančnega zakona za leto 1922./ /1923., s členoma 65. in 69. finančnega zakona za leto 1924./1925. in členoma 61. in 64. finančnega zakona za leto 1926./1927. razširjeni na vso kraljevino, ostanejo stalno v veljavi, dokler se ne izpremeno ali izrečno ne ukinejo, z nastopnimi Izpremembami h1 dopolnitvami: I. § 6. zakona o monopolu na umetne oslajevalne tvarine se izpreminja ter se glasi: «Monopolno takso, odnosno prodajno ceno, umetnih oslajevalnih tvarin določa minister za fmance 11,1 predlog uprave državnih monopolov, in sicer za v i kilogram in po sladkobni enoti. Sladkobna enota je sladkoba čistega sladkorja iz pese.» II. § 12. istega zakona se izpremiuja ter se glasi: «Vsak prekršek tega zakona ee kaznuje s kaznijo, predpisano z njim; pri tem se računi vsaka krona za en dinar in vsak goldinar za dva dinarja in uporabljajo se odredbe kazenskega p os topnika, po katerem se preiskujejo in razsojajo prekrški ostalih monopolnih zakonov. Po istem postopniku se morajo razsoditi tudi vsi doslej definitivno nerazsojeni prekrški tega zakona. Na predlog uprave državnih monopolov predpiše minister za finance pravilnik s potrebnimi knjigami in obrazci za izvrševanje tega zakona.» III. Vsi prekrški monopolnih zakonov se kaznujejo s kaznijo, ki jo predpisuje prekršeni zakon, poleg tega pa s trikratnim do dvajsetkratnim zneskom prikrajšane ali prikrajšbi namenjene monopolne takse; vse to se mora pobrati iz presežka obsojenčeve imovine preko minimuma, zaščitenega s § 471. zakona z dne 20. februarja 1865. o sodnem postopanju v civilnih pravdah, veljavnega v Srbiji. Neplačana kazen se mora izpremeniti v kazen zapora; pri tem se računi vsakih Din 30-— za en dan zapora, ki sme trajati najdlje leto dni. Ostanek, manjši od Din 30—, se računi za en dan zapora. Kazni zapora, izrečene na podstavi člena 81. finančnega zakona za leto 1924./1925. in člena 77. finančnega zakona za leto 1926./1927. zaradi prekrška točk 2.), 3.), 4.) in 7.) člena 142. zakona o monopolu tobaka, se ne izvrše, če niso bile doslej izvršene; kaznovane e, ki prestajajo to kazen, pa je takoj izpustiti na svobodo ter jih oprostiti neplačano denarne kazni. IV. Monopolne prestopke preiskujejo sreske uprave finančnih kontrol; po končani preiskavi pa pošiljajo predmete kaznivih dejanj teritorialno pristojnemu oblastnemu monopolnemu inspektoratu, ki razsoja vsakega posebe. Ce se vloži priziv, pretresa to predmete in razsodbe uprava državnih monopolov. Monopolne pregreške preiskujejo sreske uprave finančnih kontrol. Po končani preiskavi pošljejo spise pristojni oblastni upravi — finančni direkciji_ finančnemu ravnateljstvu, odnosno beograjskemu davčnemu oddelku, ki sodijo ta kazniva dejanja na prvi stopnji. Vse razsodbe, izrečene na prvi stopnji, pretresajo in sodijo na drugi stopnji teritorialno pristojna upravna sodišča na pritožbo upravičenih oseb. .Pritožbe se vlagajo pri upravnem sodišču neposredno ali pa po pošti na .povratni recepis v 15 dneh od dne, ko je bila razsodba izrečena. Za monopolna kazniva dejanja je pristojno ono upravno sodišče, v čigar okolišu se jo dejanje prvič odkrilo. V vsaki razsodbi, izrečeni na prvi stopnji, mora biti označeno, kateremu upravnemu sodišču, v kolikem roku, s koliko takso, na kakšen način se pritožba vlaga in kako in komu sc izroča. Brez to označbe je razsodba neveljavna. Pritožbo, ki je vložena zoper razsodbo, upravno sodišče potrdi, predrugači, razveljavi ali pa jo vrne, da se izpopolni. Postopanje pri upravnih sodiščih je ustno in javno. Na razpravo se morajo pozvati oMolženec, njegov branitelj, če ga ima, in državni zastopnik, ki ga odredi na predlog uprave državnih monopolov minister za finance po členu 21. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Poziv na razpravo se mora vročiti najkesneje osem dni pred razpravo. Ce kdo, ki se mu je poziv na razpravo vročil o pravom času, ne pride, se začne razprava tudi brez njega; če pa niti med razpravo ne pride, se sklene razprava in preiskava tudi brez njega. Zoper one odločbe oblastev, ki sodijo na prvi stopnji, s katerimi se je obdolženec oprostil odgovornosti, sme vložiti državni zastopnik pritožbo na upravno sodišče. Ce upravno sodišče tako odločbo potrdi, je izvršna. 9ni; ki so obdolženi monopolnih kaznivih dejanj, smejo imeti pri upravnih sodiščih branitelje. Brani-( Ji smejo biti samo javni pravni zastopniki, in sicer vsak pr; Vsakem upravnom sodišču. Razsod >o in odločbo upravnega sodišča se vročajo interesentom v prepisu. Zoper razsodbo upravnega sodišča je dopustna pritožba na državni svet v istem roku in na isti način kakor na upravno sodišče. Odredbe členov: 5. in Ц. ustave veljajo povsem za preiskovalni zapor in za preiskavo stanovanja in obratovalnic zaradi monopolnih kaznivih dejanj; za Pretres teh odločb pa je pristojno upravno sodišče, čigar odločba je izvršna. Prekrški monopolnih zakonov se preiskujejo in sodijo in izvršne odločbe se izvršujejo po posto- panju, ki je tudi doslej veljalo v poedinih pokrajinah. Ministrski svet se pooblašča, da sme predpisati na predlog ministra za finance nov postopnih za preiskovanje in sojenje monopolnih kaznivih dejanj. Spore o pristojnosti rešuje državni svet. Uprava državnih monopolov ima pravico, nadzirati poslovanje preiskovalnih in prvostopnih oblastev glede preiskovanja in sojenja monopolnih kaznivih dejanj. V. Na podstavi razširitve monopolnih zakonov na vso kraljevino, izvršnih členov 48. in 54. finančnega zakona za leto 1920./1921., členov 208. in 213. finančnega zakona za leto 1922./1923., členov 65. in 69. finančnega zakona za leto 1924./1925. in členov 61. in 64. finančnega zakona za leto 1926./1927. morajo razsoditi vse pregreške zoper monopolne zakone, učinjene v območju Slovenije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine od razširitve monopolnih zakonov do dne, ko stopi v veljavo ta zakon, finančne direkcije in finančna ravnateljstva, po uporabljenem pravnem pripomočku pa na drugi in poslednji stopnji delegacije ministrstva financ v Ljubljani, Splitu in Sarajevu. Z ukinitvijo delegacije v Splitu je prešla z ostalim vred ta pristojnost na delegacijo ministrstva financ v Sarajevu. Vse pregreške zoper monopolne zakone, učinjene v območju Črne gore, Vojvodine, Srbije, Hrvatske in Slavonije od razširitve monopolnih zakonov do dne, ko stopi v veljavo ta zakon, pa mora razsoditi monopolno sodišče uprave državnih monopolov, a jih na vložen priziv pretresti državni svet. VI. Prekrške monopolnih zakonov, učinjene z uvozom monopoliziranih predmetov iz inozemstva, preiskujejo in razsojajo pristojna carinska oblastva z dotičnim carinskim kaznivim dejanjem vred po carinsko-kazenskih predpisih ter izrekajo kazen tudi po prekršeni odredbi monopolnega zakona. Carinska oblastva morajo vedno obveščati z odlokom tudi upravo državnih monopolov. VU. Vsota, dobljena od plačane denarne kazni, in ocenjene vrednosti tihotapskega predmeta po odbitku redne monopolne takse, takse po zakonu o taksah, kazenskih in ostalih stroškov, se razdeli tako-le: Ena tretjina pripade državni blagajni, ena tretjina ovaditeljem in zalotiteljem, ne glede na to, ali so državni organi ali ne, ena tretjina pa fondu za pobijanje tihotapstva. Ce je zalotitelj organ finančne kontrolo, se mu izplača nagrada po odredbah zakona o finančni kontroli. Upravni odbor uprave državnih monopolov predpiše po soglasni odločbi ministra za finance pravilnik, kako naj se uporablja in upravlja denar fonda za pobijanje tihotapstva. VIH. Upravni odbor, ki je sestavljen iz 12 članov, upravlja popolnoma samostalno monopole in dohodke po gorenjih odredbah toga člena. članom upravnega odbora samostalne monopolne uprave, državljanom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in upravniku državnih monopolov, ki ima po zakonu o konverziji državnih dolgov vse pravice člana upravnega odbora, določa nagrade za delo v sejah minister za finance. Člen 68. Samostalna monopolna uprava postavi privatne tvornice za vžigalice, za cigaretni papir in rafinerije petroleja, zatečene po ujedinjenju, pod svojo kontrolo ter pobira monopolno takso na njih proizvode skladno z zakonom. Kontrola je tehnična in administrativna. Izdatki osebnega značaja za organe ene in druge vrste obremenjajo proračun samostalne monopolno uprave. Če bi bilo treba, ima samostalna monopolna uprava pravico, odkupiti te tvornice skladno z zakonom o ustanovitvi novih državnih monopolov kakor tudi odkupiti njih proizvode. Ce se tvornica ali rafinerija ne ravna po predpisih kontrole ali če izvrše njeni upravni organi kaznivo dejanje, ki je označeno z zakonom o ustanovitvi novih državnih monopolov za monopolni pregrešek, sme odrediti samostalna monopolna uprava začasno ali stalno ustavitev dela v takem podjetja. Odločbe upravnega odbora samostalne uprave postanejo izvršne, ko jih odobri minister za finance. Člen 69. Vkljub predpisu člena 57. zakona o državnem računovodstvu in člena 6. a uredbe o samostalni monopolni upravi sinejo biti nakazovale! druge stopnje pri upravi državnih monopolov, razen upravnika državnih monopolov, po specialni pooblastitvi upravnika državnih monopolov pomočnik upravnika držav- nih monopolov in vsi načelniki oddelkov. Ti imajo te-le pravice in dolžnosti: a) Pomočnik upravnika državnih monopolov vrši vso nabave, nakupe, prodaje in razknjižbe vobče, katerih vrednost ni večja nego Din 5000—. b) Načelnik računovodstvenoga oddelka 1. ) izvršuje v računskem pogledu vse odločbe upravnega odbora samostalne monopolne uprave in rešitve upravnika državnih monopolov in njegovega pomočnika, izdane po uredbi in monopolnih zakonih; 2. ) podpisuje obče in specialne naloge za angažiranje kreditov monopolnim napravam in uradom iz proračunskih kreditov in po finančnem zakonu na podstavi izdanih odločb upravnega odbora samostalne monopolne uprave ali rešitev upravnika in pomočnika upravnika državnih monopolov; 3. ) podpisuje vse nalogo in dokumente, po katerih se vrše izplačila, ter vlaga denar v blagajno na podstavi pristojno izdanih rešitev; 4. ) podpisuje vse naloge za vknjiževanje, ki so v zvezi s predhodnimi točkami. c) Načelnik ekonomskega oddelka podpisuje naloge za izdajanje pisarniškega, potroš-nega, ekonomskega in ostalega materiala iz ekonoma ta uprave državnih monopolov. č) Načelnik oddelka za kulturo in fermentacijo tobaka podpisuje naloge za transporte predelanega tobaka in ostalega materiala. d) Načelnik prodajnega oddelka podpisuje nalogo za transporte vseh monopoliziranih prodajnih predmetov med poedinimi založišči. e) Načelnik industrijskega oddelka podpisuje naloge za transport blaga, tobaka in ekonomskih predmetov. Pravice in dolžnosti, predpisane za upravnikovega pomočnika in načelnike oddelkov, preidejo, če so odsotni, na njih namestnike, odrejene z rešitvijo upravnika državnih monopolov. Člen 70. 'Člen 20. zakona o monopolu tobaka se izpre-minja ter se glasi: «Za prejete vsote posojila morajo izdajati proizvajalci obveznice, ki jih predpiše uprava' državnih monopolov. Taka obveznica je polnoveljaven dokaz za terjatev uprave državnih monopolov in proizvajalec ne more, če nastane spor, izpodbijati ne oblike ne vsebine to listine. Od prejetih vsot posojila proizvajalci ne plačujejo obresti; prav tako se no plačujejo za izdano obveznice nikakršne takse ali pristojbine.» Člen 71. Upravnemu odboru samostalne monopolne uprave se dovoljuje, da smo vkljub členu 71. zakona o državnem računovodstvu sklepati o izvrševanju virementov med pozicijami iste partije; vendar pa mora to priobčevati generalni direkciji državnega računovodstva in glavni kontroli. Ti virementi se smejo vršiti do konca računskega leta 1927./1928. Člen 72. Tretji odstavek člena 22. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah, ki je bil izpremenjen s členom 226. finančnega zakona za leto 1926./1927., se izpreminja ter se glasi: «Povračilo se izvrši v gotovini po najbližjih finančnih napravah, ki prodajajo kolke in taksne vrednotnice.» Člen 73. Samostalna monopolna uprava sc pooblašča, da sme dovoljevati zakupnikom velike prodaje tobaka in cigaretnega papirja otvarjanje začasnih založišč, če se zavežejo, da zavarujejo blago zoper požar in tatvino. Za vrednost blaga, prejetega in spravljenega v začasnem založišču, morajo dati zakupniki garancijsko pismo domače banke, registrirano pri ministrstvu za finance. Člen 74. Upravi državnih monopolov se dovoljuje, da smo izkazovati v svojih zaključnih računih do vštetega leta 1921. v zneskih razhodkov pri poedinih pozicijah proračuna razhodkov tudi večje razhodko; vendar pa ne sme izkazovati skupni znesek vseh pozicij ene partije v takem primeru razhodkov, ki bi bili večji od kredita dotične partije, določenega s proračunom. Člen 75. Upravi državnih monopolov se dovoljuje, da sme razknjižiti v svojem zaključnom računu za leto 19Ž7./1928. znesek potrošenih posojil, ki so ji bila dana za investicijske potrebe po členu 29. finančnega zakona za leto 1919./1920., po členu 45. finančnega zakona za leto 1920./1921. in po členu 51. finančnega zakona za leto 1922./1923. Ti razhodki se morajo izkazati v zaključnem računu posebe kot razhodki po tej pooblastitvi. Člen 76. V vseh središčih, kjer se prideluje tobak, se ustanavlja zato, da se izboljša kakovost tobaka, strokovna monopolna kontrola tobačne kulture. Pravice in dolžnosti teh organov predpiše uprava državnih monopolov s posebnim pravilnikom, ki stopi v veljavo, ko ga odobri minister za finance. Finančni efekt te kontrole v proračunskem letu 1927./1928. ne sme biti večji od Din 2,500.000i—-, obrcmenja pa kredit po partiji 722. proračuna za leto 1927./1928. po členu 64. tega zakona (člen 59. finančnega zakona za leto 1926./1927.). 3.) Odredbe o davkih, taksah, trošarini in finančni kontroli. Člen 77. Odredbe o neposrednjih in posrednjih davkih in taksah, ki so obsežene v naslednjih členih finančnega zakona za leto 1926./1927., veljajo tudi za proračunsko leto 1927./1928., odnosno za davčno leto 1927.: v členih 155., 156., 157., 158., 159., 160., 161., 162., 163., 164., 165., 166., 171., 172., 173.,'174., 175., 177. z izpremembami, učinjenimi v tem zakonu, 178., 179., 181., 182., 183., 184., 185., 186., kolikor ne nasprotuje odredbam tega zakona, 187., 188. razen poslednjega odstavka, 189., 190., 191., 192., 193., kolikor ne nasprotuje odredbam tega zakona, 194., 195., 196., 197., 198., 199., 200., 201., 202., 203., 204., 205., 206.. kolikor ne nasprotuje odredbam tega zakona, 207., 208., 209., 210., 211., 212., 213. razen pr.edposlednjega 'odstavka, 216., 217., 218., 219., 220., 224., 225., 287. Člen 78. Vkljub členoma 186. in 206. finančnega zakona za leto 1926./1927. so oproščeni dohodnine za davčno leto 1927. oni davčni zavezanci, katerih dohodek ne preseza Din 6000—. Člen 79. I. Državni davki in državni pribitki, ki se iz kakršnihkoli vzrokov niso mogli redno pobrati do konca leta 1926., nego so se prenesli ali bi se bili morali prenesti v leto 1927. kot dolg iz minulih let, se pobirajo po velikosti tega dolga obenem s tekočim davkom davčnih let 1927., 1928., 1929. in 1930., in sicer: če je skupni dolg večji nego enoletna davčna obveznost, v štirih lotih; če je večji nego tri četrtine enoletne davčne dolžnosti, v treh letih; če je večji nego ena polovica enoletne davčne dolžnosti, v dveh letih; če je večji nego ena četrtina enoletne davčne dolžnosti, v enem letu; če pa znaša eno četrtino ali manj nego eno četrtino enoletne davčno dolžnosti, ga je izterjati eksekutivno s tekočim davkom vred. Tako določene letne kvote se pobirajo obrokoma v letnih rokih po obstoječih zakonskih odredbah, ki veljajo za tekoči davek. Obresti za zakesnela vplačila tako repartiranega dolžnega davka sc ne pobirajo za čas pred dnem 1. januarja 1927.; pobirajo pa se tekom odplačila na one obroke, ki se ne vplačajo ob roku, in za oni čas, za katerega se plača obrok kesneje. Obresti za zakesnela vplačila so pobirajo, če znaša dolg eno četrtino enoletne davčne dolžnosti ali manj, samo za čas od dne 1. januarja 1927. do dne vplačila. Za enoletno davčno dolžnost se smatra ona vsota državnih davkov in državnih pribitkov, ki se je odmerila davčnemu zavezancu v davčnem letu 1926.; toda če v tem letu odmera ni bila docela izvršena, se smatra za enoletno davčno dolžnost vsota odmore onega prejšnjega leta, v katerem je bila docela izvršena. Če se pokaže s pozneje izvršeno odmero, da je dolg večji od že določene vsote, se popravi prej odmerjena kvota tako, da se razdeli vsa razlika dolga enako na vse letne obroke; oni njen del, ki mu je rok odplačila minul ali je dospel, pa so pobere v prvem prihodnjem rednem zakonskem roku. Obresti za zakesnela vplačila, že plačane, preden stopijo v veljavo te odredbe, se ne povračajo. Vkljub gorenjim odredbam se ne smejo izvršiti pri blagajnah državnih in samoupravnih teles nikakršna izplačila za dobave in podjetniške posle na račun države ali samoupravnih teles, dokler ne predlože dotične osebe dokazov, da niso ničesar dolžne za davke in pribitke ne za prejšnja leta ne za dospele roko tekočega davčnega leta. Drugače se izvrši izplačilo po odbitku dolžne vsote davkov in pribitkov. Če je treba po obstoječih predpisih in naredbah zato, da se doseže izvestna pravica ali odobritev oblastva, potrdila o plačanem davku, se smatra, da je tej dolžnosti zadoščeno, ako je iz potrdila pristojnega davčnega oblastva razvidno, da je plačan dospeli del tekočega in po gorenjih odredbah odmerjenega dolžnega davka. Če se kdo izseli iz države, se zahteva plačilo celokupnega dolžnega in dospelega rednega davka. II. Točarina na pivo v Bosni in Hercegovini je z dnem 1. januarja 1927. ukinjena. V istih oblastih se ukinja tudi 7%ni pribitek na tobačne nasade. Ш Prostovoljna darila, ki jih dajo družbe, zavezane javnemu polaganju računov, «Narodni odbrani» kakor tudi institucijam in društvom s humanitarnimi, prosvetnimi in kulturnimi nalogami, se smatrajo ob Odmeri davkov za davčno leto 1927. za izdatek, ki ne spada v davčno osnovo, če jih dokaže davčni zavezanec pred odmero s pravilnimi dokumenti. IV. Od dne 1. januarja 1927. so obresti od hranilnih vlog na vložne knjižice in tekoče račune, ne glede na višino, oproščene davka na donos in vseh državnih davkov in pribitkov, ki se pobirajo na njega osnovi, kakor tudi invalidskega davka in komorske doklade. V. Vsi honorarji in vse nagrade državnih uslužbencev, ki jih dobivajo iz državne blagajne poleg rednih prejemkov, so zavezani poleg invalidskega davka in komorske doklade neposrednjemu davku po lestvici iz člena 167. finančnega zakona za leto 1920./1927. VI. Privatni nameščenci (med katere spadajo tudi kvalificirani trgovski in obrtniški pomočniki) in samoupravni nameščenci in funkcionarji plačujejo vkljub zakonskim predpisom, ki veljajo v po-edinih oblastih, od dne 1. januarja 1927., dokler se ne začne odmerjati davek po novem skupnem davčnem zakonu, kot davek in kot vso državne pribitke, izvzemši invalidski davek in komorsko doklado, od skupnih svojih prejemkov, ki jih dobivajo iz službenega razmerja bodisi v denarju, bodisi v naravi, in sicer: če znašajo ti prejemki na leto preko Din 6.000-— do Din 12.000—1 3-5 %, • 12.000-— „ )) 24.000— 4 %, „ 24.000-— „ ?? 36.000— 4-5 %, ” ’’ 36.000— „ )) 48.000— 5%, 48.000— „ V 60.000— 5-5 %, „ 60.000— „ )) 72.000— 6%, ” ' 72.000— „ 84.000-— 6-5 %, 84.000— „ 96.000— 7%, 96.000— „ 9? 108.000—1 8%, ,, 108.000— „ 120.000— 9%, “ „ „ 120.000— • 10%. Skupni prejemki do Din 6000-— so davka oproščeni. Davek po višji stopnji ne sme biti večji od davka po naj bližji nižji stopnji, zvišanega za razliko, zaradi katere se uporablja višja stopnja. Za plačevanje tega davka kakor tudi invalidskega davka in komorske doklade jamčijo delodajalci, in sicer za oni del, ki odpada na prejemke, katero so sami izplačali- Upravičeni so, odtezati od prejemkov davek ob izplačevanju. Pobrane vsote morajo oddati s posebnim pregledom v dveh izvodih pristojnemu davčnemu oblastvu v 14 dneh po preteku vsakega trimesečja. Tomu nasprotne odredbo člena 168. finančnega zakona za leto 1926./1927. se ukinjajo. Za izračun invalidskega davka in komorske doklade služi tako izračunjcna skupna vsota davkov, za samoupravne doklade pa ena četrtina (У4) gorenje vsote. V oblastih, kjer. se odmerja davek na skupni dohodek, se znižuje ta davek na znesek, ki izhaja iz razmerja med dohodkom, kateri se obdači na prednji način, in dohodkom iz ostalih virov. Poslednji odstavek člena 53. proračunskih dvanajstin za mesece april, maj, junij in julij 1925. se mora uporabljati v vseh primerih, odkar je stopil v veljavo, samo v zvezi s prvim odstavkom istega člena in razumeti tako, da se smatrajo davčne oblike, ki so omenjene v njem, glede zastaranja za neposrednje davke. VIII. One razsodbe upravnih sodišč v davčnih stvareh, s katerimi se potrjuje cenitev drugostopnih davčnih oblastev, so izvršne in zoper nje ni dopustna pritožba na državni svet. IX. Iz besedila člena 177. finančnega zakona za proračunsko leto 1926./1927. se črtajo v prvem odstavku besede: «ki ne prejemajo zaslužka od države, nego od privatnih oseb ali naprav». Namesto: «Din 5000-—» v tretjem odstavku istega člena naj se postavi: «Din 6000'—». Razen tega se črta ves peti odstavek tega člena, ki se glasi: «Telesni delavci, ki prejemajo svojo dnevno mezdo od države in samoupravnih teles, plačujejo davek v vsej kraljevini po členu 5. zakona o odmeri davka za leto 1921./1922. v Srbiji in Črni gori.» X. Vkljub veljavnim zakonskim odredbam sme postavljati minister za finance reklamacijske odbore za dohodnino in tecivarino HI. razreda v Hrvatski in Vojvodini za enega ali za več srezov. XI. Davčno-reklamacijski odbori, ki so bili ustanovljeni s členom 202. finančnega zakona za leto 1926./1927., prevzamejo na ozemlju Banata, Bačke, Baranje in Medjimurja dosedanjo kompetenco okrožnih sodišč za kaznovanje prekrškov davčnih zakonov. XII. Na davek od skupnega dohodka (dohodnino) se pričenši z davčnim letom 1927. ne odmerja in ne pobira 30 % izrednega državnega pribitka. Člen 80. Vsa obstoječa domača pomorska brodarska podjetja in ladjedelnice se opraščajo od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, za 12 (dvanajst) let, prav tako pa tudi istovrstna podjetja, ki se ustanove v bodoče, od dne, ko se po predpisih registrirajo, za 12 let plače- , vanja vseh davkov in doklad na pomorsko-brodar-sko poslovanje in na dohodek od njega, t. j. davka na obrt (tečevine), dohodnine, davka na poslovni promet, davka na vojni dobiček, invalidskega davka, komorske doklade in vseh ostalih državnih pribitkov, samoupravnih in občinskih doklad in doklad za trgovske zbornice; taks za kupne pogodbe in za pogodbe o prenosu pomorskih parnikov in motornih ladij; taks za pogodbe o pomorskem prevozu ali pomorski službi (najemu), ki jih sklepajo z državnimi napravami in s samostalno monopolno upravo; taks za potrdilo o prejemu vsot, prejetih na podstavi teh pogodb, in o "prejemu državne subvencijo ali podpore; ali taks za pogodbe o posojilu, zavarovanem z zastavno pravico na ladje, in za prošnjo in priloge k prošnji, s katero se zahteva vpis zastavne pravice na ladje; taks za vpis trgovskih ladij v pomorske registre in za prošnjo in priloge k prošnji, s katero se zahteva ta vpis; taks in pristojbin za odobritev družbenih pravil in njih iz-prememb, za emisijo delnic, za kupone, apporte in dividendo. Davki, doklade, pribitki in takse iz prednjega odstavka, kar jih še ni izplačanih, ko stopi ta zakon v veljavo, se naknadno no pobirajo. Člen 81. Nove zgradbe v mejah okoliša mestne občine beograjske, ki so bile sezidane z odobritvijo gradbenega odbora kesneje nogo dne 1. novembra 1918., in vse nove zgradbe, ki se sezidajo v bodoče, so ne glede na to, kdaj se zidanje začne, oproščene neposrednjegg, davka na zgradbe kakor tudi vseh državnih pribitkov in občinskih doklad, razen invalidskega davka, in sicer: a) pritlične in enonadstropne za dobo 20 let; b) dvonadstropne, trinadstropne in večnadstropne za dobo 30 let. Če dozidajo lastniki zgradb na že stoječe zgradbe z odobritvijo gradbenega odbora nova nadstropja, se oprosti dohodek od teh novosezidanih nadstropij davka za toliko časa, za kolikor bi ga bila po tem členu oproščena nova zgradba s toliko nadstropji, ko bi bila sezidana na praznem zemljišču. V vseh ostalih krajih na ozemlju vse kraljevine se opraščajo najmarine nove zgradbe in deli obstoječih zgradb, ki se sezidajo z odobritvijo gradbenih oblastev, in sicer: v krajih s preko 50.000 prebivalci za 20 let, v krajih s preko 20.000 prebivalci za 15 let, v ostalih pa za 10 let. Pravica do oprostitve se pridobi s posebno prošnjo, ki se mora vložiti v 30 dnb uvedbi novega zakona o tem; 7. ) odločba ministrskega sveta št. 10.014 z dne 27. junija 1922., s katero so bili oproščeni opravljanja državnega tehničnega izpita tehniki, ki so bili vpisani na tehnični fakulteti do konca meseca julija 1914., a niso mogli zato, ker so se udeleževali vojne, dovršiti šole do meseca marca 1923.; 8. ) odločba ministrskega sveta št. 28/25 z dne 31. decembra 1924., s katero so bili oproščeni opravljanja državnega tehničnega izpita tehniki, ki so bili vpisani na tehnični fakulteti do konca meseca julija 1914., a niso prej dovršili šole zato, ker so se udeleževali vojne od leta 1914. do leta 1918.; 9. ) odločba ministrskega sveta št. 26.963 z dne 15. julija 1926. o vzdrževanju deželnih cest v Hrvatski, Slavoniji in Sremu; 10. ) odločba ministrskega sveta št. 10.690 z dne 2. maja 1922. o zidanju orožniških postaj v mejah Srbije in Črne gore vkljub predpisom zakona o zidanju javnih zgradb in zakona o državnem računovodstvu; 11. ) odločba ministrskega sveta U. br. 1129 z dnc 2. septembra 1926. o kreditih v znesku 7,963.504-53 narodnega gledališča v Zagrebu, PrP' koračenih v proračunskih letih 1923./1924., 1924./ /1925. in 1925./1926.; 12. ) odločba ministrskega sveta D. R. br. 153.005 z dne 22. novembra 1926. o zvišbi partije 1249., pozicije 3.: «Nujni ukrepi in obrambna dela zoper poplavo» v proračunu razhod kov za leto 1926./192 • v znesku Din 2,130.000— za zaxlelavo predorov, nastali!) po poplavi na nasipih reke Save od Zagreba do Siska; 13. ) odločba ministrskega sveta D. R. br. 160.607 z dne 23. novembra 1926. o zvišbi partije 40.: «Razlika v tečaju za izplačila v inozemski valuti» v proračunu razhodkov za leto 1926./1927. v znesku Din 2,860.000—; 14. ) odločba ministrskega sveta D. R. br. 174.381 z dne 22. decembra 1926. o zvišbi partije 44., pozicije 1., partije 44., pozicije 2., in partije 49.: «Pokojnine vseh državnih uslužbencev, vdovsko pokojnine in draginjske doklade vseh upokojencev in upokojenk» v proračunu državnih razhodkov za leto 1926./1927. v skupnem znesku Din 72,000.000-—; 15. ) odločba ministrskega sveta D. R. br. 168.128 z dne 22. decembra 1926. o vsoti Din 6.000.000— za stroške in volilni material za volitve članov oblastnih skupščin v vsej kraljevini; 16. ) odločba ministrskega sveta D. R. br. 8499 z dne 13. januarja 1927. o vsoti Din 22,500.000— za zvišbo kreditov po partiji 1370., pozicijah 1., 2., .•?. in 6., za prometne stroške državnih rudarskih podjetij v proračunu razhodkov za leto 1926./1927.; 17. ) odločba ministrskega sveta D. R. br. 9968 z dne 26. januarja 1927. o zvišbi partije 322. v proračunu razhodkov za leto 1926./1927. za vsoto Din 32,213.100-— in partije 304., pozicije 2., v proračunu razhodkov za leto 1926./1927. za vsoto Din 6.500.000—, skupaj za Din 38,713.100-—; 18. ) odločba ministrskega sveta D. R. br. 10.653 z dne 28. januarja 1927. o zvišbi partije 44., pozicije 1., partije 44., pozicije 2., in partije 49.: «Pokojnine vseh državni!) uslužbencev, vdovsko pokojnine in draginjske doklade vseh upokojencev in upokojenk» v proračunu državnih razhodkov za leto 1926./1927. v skupni vsoti Din 93,639.129-—; 19. ) odločba ministrskega sveta št. 12.026/1 Г z dne 17. avgusta 1926. (ministrstvo za trgovino in industrijo) o pooblastitvi Državno likvidacijske banko, da se sme vzdrževati od dne 1. aprila 1926. do dne 31. marca 1927. tudi iz drugih svojih dohodkov, določenih s členom 17. pravilnika o Državni likvidacijski banki, kolikor nedostaja dohodka 5 % za režijske stroške, v mejah kreditov, odobrenih za osebne in materialne razhodke po finančnem zakonu za leto 1926./1927.; 20. ) odločba ministrskega sveta D. R. br. 76.568 z dne 11. junija 1926. in odločba ministra za finance D. br. 12.613 z dne 17. junija 1926. o izplačilu prvega obroka dolarjev 200.000— po sporazumu, sklonjenem o reguliranju vojnega dolga, ameriški vladi; 21. ) odločba ministrskega gveta D. R. br. 23.151 z dne 24. februarja 1927. o odobritvi kreditov v skupnem znesku Din 5,233.720— kot zvišbi partij v proračun)) državnih razhodkov za leto 1926./1927.; 22. ) odločba ministrskega sveta H. br. 44.386 z dne 3. decembra 1926. o zameni zgradbe beležni-škega internata, ki jo je kupilo ministrstvo za narodno zdravje, za zgradbe torontalsko-tamniške županije v Velikem Bečkereku; znesek Din 150.000—<, ki ga županija vrača državi in ki ga je plačala država za zgradbo beležniškega internata, uporabi ministr- 1 stvo za narodno zdravje za stroške ob preureditvi in ureditvi odstopljene zgradbe za ustanovitev «Doma za narodno zdravje»; 23. ) odločba ministrskega sveta št, 21.241 z dn? 30. julija 1926., s katero se je dodelila podpora Aleksandri, malolotni hčeri pokojnega Aleksandra Bartoša, inženjerja in bivšega šefa gradbene sekcije v Prizrenu, ki so ga, opravljajočega uradno dolžnost, ubili kačaki; 24. ) odločba ministrskega sveta D. R. br. 11.465/25 z dne 28. decembra 1926,, da se izplača zemljišče, zaseženo za proge Cačak-Lajkovac, Niš-Knjaževac in Boljevac-Prokuplje, po ocenitvah po vojni za vsa Posestva, ki so bila pred vojno razlaščena, a iz afcršnihkoli razlogov ocenjena šele po vojni; ven-'.ar Pa se mora tako postopati z razlaščenimi zemljišči tudi na vseh drugih progah, začetih pred vojno v Srbiji, če je bilo zemljišče pred vojno razlaščeno, ^ še ni ocenjeno; 25. ) odločba ministrskega sveta D. R. br. 16.672 z 4ne 1. avgusta 1925. in nalog ministra za finance D. br. 16.672 z dne 14. avgusta 1925. o taksi Din 90.813-45 za zgradbo angleškega poslaništva; 26. ) odločba ministrskega sveta in ministra za v°jsko in mornarnico B. br. 12.263 z dne 30. avgusta ipBO. o izplačilih Din 886.923-90, izvršenih za specialno doklado v južnih krajinah podčastnikom, godbenikom, mojstrom in ostalim neukaznim vojaškim Uslužbencem; 27. ) odločba ministrskega sveta D. R. br. 16.344 z dne 11. februarja 1927., s katero se je odobril kredit Din 10,000.000— za podporo oblastim; 28. ) odločba ministrskega sveta D. R. br. 21.354 z dne 28. februarja 1927. o kreditu Din 7,600.000— centralnemu odboru vodnih zadrug v Novem Sadu za obrambna dela zoper poplavo; 29. ) odločba ministrskega sveta D. R. br. 4340 z dne 14. marca 1927. o izplačilu Din 4,645.000-—, kolikor znaša ažija na dolarjev 90.000—, ki se mora izplačati kot obresti blagajniških 6%nih bonov v dolarjih 3,000.000—; 30. ) odločba nnnistrskega sveta D. R. br. 36.348 z dne 21. marca 1927. o vsoti Din 17,625.830-49, za katero so je zvišala partija 52. proračuna za leto 1926./1927., za izplačilo ažije in drugih stroškov v anuitetni službi; in 31. ) odločba ministrskega sveta št. 8355 z dne 15. marca 1927. Člen 308. Sprejema se na znanje in se odobruje uredba o oblastnih in sreskih samoupravnih proračunih z dne 18. februarja 1927. Člen 309. Honorarje za člane in zapisnikarje izpraševalnih odborov za odvetniški, sodniški, inženjerski, profesorski, učiteljski itd. izpit, potem po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ali drugih specialnih zakonih trpi kandidat, ki opravlja dotični izpit. Višino in način’, kako je pobirati honorarje, določi minister za finance na predlog pristojnega ministra. Člen 310. Minister za finance se pooblašča, da kupi 1000 (tisoč) izvodov «Ratnog albuma 1914.—1918. god.» Andre Popoviča, pehotnega polkovnika v p. in rezervi, po Din 550—. Izplačilo skupne vsote Din 550.000-— se izvrši iz kontrolnega fonda ministrstva za finance. Kupljene izvode porazdeli z odlokom ministrski svet na predlog ministra za finance, in sicer prvenstveno med šole in javne knjižnice. Člen 311. Kontrolni fond ministrstva za finance, ki jo bil ustanovljen e pravilnikom o reguliranju prometa z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921., se ukinja; vsa gotovina kakor tudi vse vsote, vplačane v bodoče po odredbah omenjenega pravilnika, pa se morajo izročiti po odbitku nagrad, določenih s členom 29. tega pravilnika, glavni državni blagajni kot izreden državni dohodek. Za kritje poedinih izdatkov, ki so se poravnavali iz tega fonda, se mora določati odslej poseben kredit, s katerim razpolaga minister za finance. Za poravnavanje teh izdatkov sme razpolagati, dokler se ne odobri proračunski kredit, minister za finance iz dosedanje gotovine fonda z vsoto Din 2,000.000—.. Člen 312. Delovni čas v pisarnah administrativnih uradov in pri sodiščih vseh stopenj je najmanj 7 ur na dan; 'če pa se dela zdržema, traja delovni čas 6У2 ure na dan. Oh sobotah se dela 6 ur; ob nedeljah pa dela samo potrebno število dežurnih uradnikov. Policijsko (politično), prometno, carinsko, sanitetno, poštno-teiegrafsko in telefonsko osebje, nadalje osebje finančne kontrole in osebje v kazenski!) in podobnih zavodih se sme tudi ob teh dneh odrejati za delo, če to zahteva potreba službe. Minister sme odrediti vsako leto največ za 60 dni, da trajaj delovni čas 1 ali 2 uri več brez posebne nagrade. Če zahteva potreba službe, sme ministrski svet delovni čas tudi podaljšati. Člen 313. Ustanavlja se državni odbor za umno izvajanje varčevanja v državni administraciji in državnem gospodarstvu. Ta odbor sestavljajo predsednik m 22 članov. V njegovo sestavo spada: a) 14 narodnih poslancev, ki jih določi izmed sebe finančni odbor narodne skupščine, in b) 8 oseb, ki se postavijo na predlog ministra za finance s kraljevim ukazom. Predsednik tega odbora je minister za finance. Ministrski svet predpiše sporazumno s finančnim odborom narodne skupščine po drugem odstavku člena 94. ustave uredbo o načinu poslovanja, pravicah in dolžnostih odbora in o načinu, uporabljanju in izvajanju ukrepov, ki jih predlaga ta odbor za izvajanje varčevanja v državni upravi. Izvajanje ukrepov, ki jih predlaga odbor, spada v pristojnost ministra za finance. Člen 314. Minister za finance se pooblašča, da odreja in predpisuje za izvajanje varčevanja in dosezanje manjših razhodkov kakor tudi za urejanje državnega gospodarstva in pridobitnega življenja v državi in vobče za pospeševanje državnega gospodarstva z uredbami vse ukrepe, ki jim je končni namen, zmanjšati p osrednje in neposrednje državne davščine po členu 97. ustave in členu 74. zakona o oblastni in sreski samoupravi ter ustvarjati potrebne pogoje za uspešni razvoj državnega pridobivanja; uredbam pa je treba pristanka ministrskega sveta in finančnega odbora narodne skupščine. Člen 315. Minister za finance se pooblašča, da rešuje po soglasnem pristanku ministrskega sveta sporazumno s finančnim odborom narodne skupščine z uredbo po drugem odstavku člena 94. ustave, vprašanje konsolidacije državnih dolgov. Člen 316. Minister za finance se pooblašča, da sme odstopiti del imovine, ki je postala s sklepom podgoriške skupščine z dne 16. novembra 1918. državna svojina, v last poedinim članom bivše dinastije Petro-vičev-Njegošev. » Obenem sc pooblašča minister za finance, da sme izplačati na podstavi predhodnega sporazuma s člani dinastije Petrovičev-Njegošev z odobritvijo ministrskega sveta tem članom, t. j. prestolonasledniku Danilu, otrokom bivšega kneza Mirka, bivšemu knezu Petru in bivšima kneginjama Kseniji in Veri, ali v gotovini ali v obrokih in dosmrtni renti vsem skupaj znesek Din 42,000.000-—. Ta izplačila še izvrše, kolikor dospejo v proračunskem letu 1927./1928., s presežki dohodkov in prihranki po proračunu za leto 1927./1928.; ostala pa se morajo postaviti vsako leto v proračun razhodkov državnih dolgov. Člen 317. Minister za finance so pooblašča, da emitira notranje dolgoročno investicijsko posojilo do maksimalne vsote nominalnih Din 500,000.000-—; ves prinos tega posojila pa se mora uporabiti za komunikacijske namene. Pogoji za emisijo, službo in amortizacijo posojila, višina emisijskega tečaja in obrestne mere kakor tudi porazdelitev potroška se predpišejo z uredbo, ki jo izda zaradi tega minister za finance po drugem odstavku člena 94. ustave sporazumno s finančnim odborom narodne skupščine. Člen 318. Minister za finance se pooblašča, da sme izločiti pri eventualnem najemu posojila poedine investicijske razhodke v poseben aneks proračuna za leto 1927./1928., prihranke, dosežene na ta način, pa uporabljati za olajšavo državnih davščin. Člen 319. Minister za finance se pooblašča, da sme z novo pogodbo izpremeniti in dopolniti pogodbo o posojilu in o gradnji proge od Beograda do Jadranskega morja, obseženo v zakonu o državnem zunanjem posojilu iz leta 1922. z dne 23. julija 1922.; «Društvo za železniška i pristanišna gradjenja u Jugoslaviji» pa mora odstopiti vladi in vlada prevzame od te družbe pravico in dolžnost, zgraditi jadransko progo. Vlada sme poveriti vkljub odredbam od člena 82. do vštetega člena 105. a zakona o državnem računovodstvu izvršitev teh dol drugemu podjetniku ob pogojih, ki se določijo s pogodbo. Člen 320. Ministrski svet se pooblašča, da sme prenesti po zakonu o oblastni in sreski samoupravi na oblasti poedine vrsto poslov, ki so spadali doslej v pristojnost države, in sorazmerno s prenesenimi posli odstopiti oblastim poedine vire dohodkov, ki jih je doslej uporabljala država, za pokrivanje potrebščin, ki jih prenese na oblasti. Člen 321. Z dnem, ko se konstituirajo sreske samouprave, preidejo vsa imovina in vsi posli cestnih okrajnih odborov, zdravstvenih odborov in okrajnih blagajn na ozemlju bivše Kranjske kakor tudi vsa imovina in visi posli okrajnih zastopov na ozemlju bivše Štajerske na dotično sresko samoupravo. Člen 322. Vsa imovina bivših dežel na ozemlju bivše Avstrije prehaja na oblastne samouprave in vse nepremičnine bivših dežel naj se prepišejo v zemljiški knjigi na dotične oblasti. Člen 323. Oblastnim skupščinam na ozemlju bivše Avstro-0grške se daje pravica, bivše deželne zakone, ki veljajo na njih ozemlju in ki se nanašajo na posle njih območja, z oblastnimi uredbami izpreminjati, dopolnjevati in razveljavljati v mejah ustave in državnih zakonov. Člen 324. Sud občine Beograda se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za gradbe pravilnik o pobiranju taks za napravo asfaltnih hodnikov v znesku pfektivnih stroškov od hišnih posestnikov. Hišni posestnik mora plačati takso za hodnike samo enkrat. Sud občine mesta Beograda pobira takso za napravo asfaltnih hodnikov od vseh posestnikov, pred katerih hišo se je napravil asfaltni hodnih izza dne 1. januarja 1919., toda v štirih obrokih v dveh letih, in ustanovi iz te vsote cestni fond. Hfeni posestniki, ki po zakonu o stanovanjih ne razpolagajo svobodno s stanovanji v svojem poslopju, plačajo takso šele, ko bodo svobodno razpolagali z njimi. Člen 325. Minister za finance se pooblašča, da izvrši in predpiše [ki drugem odstavku člena 94. ustave reorganizacijo in ureditev ministrstva za finance in ostalih naprav finančne stroke in službe v Vsej državi; po isti poti pa mora določiti sporazumno s finančnim odborom narodne skupščine čin in razvrstitev poedinih z vanj. Člen 326. Ministrski svet se pooblašča, da izpremeni in dopolni v soglasju s finančnim odborom narodne skupščino z uredbo po členu 94. ustave odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih zakon o državnem prometnem osebju kakor tudi uredbi o razvrstitvi in porazdelitvi civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev in državnega prometnega osebja. hzpremembe in dopolnitve se morajo izvršiti v naslednjih mejah: 1. ) Prejemke državnih uradnikov in uslužbencev je treba regulirati, jemaje za. osnovo dosedanjo porazdelitev, sorazmerno z važnostjo in odgovornostjo dela, ki ga opravlja uradnik, kakor tudi s trajanjem njegove službe; krediti, odobreni s proračunom za te izdatke, pa se ne smejo prekoračiti. 2. ) Odredbe o pokojninah se morajo izpremeniti in dopolniti tako, da se po eni strani prepreči neopravičena obremenitev državo, po drugi strani pa popolnoma zavarujejo oni državni uradniki in uslužbenci, ki so dovršili službeni čas ali postali v državni službi nesposobni za nadaljnje delo in pridobivanje. V ta namen se morajo izpremeniti ih dopolniti odredbe, ki govore o pogojih, ob katerih sc pridobi pravica do pokojnine, o pogojili, ob katerih se sine uradnik in uslužbenec upokojiti, in o času, ki bodi osnova za določitev pokojnine. To izpremembe in dopolnitve sc ne smejo nanašati na one državne uradnike in uslužbence, ki so bili upokojeni, preden stopi ta zakon v veljavo. 3. ) Disciplinsko postopanje se sme izpremeniti in dopolniti tako, da se lahko prenese pristojnost za disciplinsko sojenje na posebna disciplinska so* dišča, ki se ustanove v poedinih resor tih; vendar pa se sme v teh primerih pridržati za naj večje kazni pristojnost državnega sveta. 4. ) Predpisati se morajo prehodne odredbe, potrebno za izvrševanje teh izprememb in dopolnitev. 5. ) Uredbi o razvrstitvi in porazdelitvi civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev kakor tudi državnega prometnega osebja se morata ob- enem z odredbami zakonov, ki so v zvezi z njima, izpremeniti.in dopolniti tako, da se odpravijo vse hibe in vsi nedostatki, ki so se pokazali tekom njiju uporabljanja. Izdelati se morata kot sestavni del dotičnih zakonov. Člen 327. Služba sme prestati z upokojitvijo samo v primerih, ki so določeni z zakonom; vendar pa se sme uporabljati odredba člena 234. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih glede upokojitve samo ob službeni potrebi in po obrazloženi odločbi ministrskega sveta ob osebni odgovornosti pristojnega resortnega ministra glede proračunskega kredita. Če je podstava za upokojitev slabost ali duševna ali telesna- nesposobnost, ima minister za finance pravico, po svoji izprevidnosti odrediti za pregled državno zdravniško komisijo. Člen 328. V proračunskem letu 1927./1928. sc ustavlja sprejemanje novih uradnikov in civilnih uslužbencev v državno službo, razen če se vrnejo iz pokoja v aktivno službo. Vkljub temu se sme sprejeti s pismenim odlokom ministrskega sveta v državno službo nov uradnik in uslužbenec, če je nujno in neodložno treba, po pismeni obrazložitvi te potrebe na predlog resortnega ministra in po soglasju ministra za finance. V državno službo se ne smejo sprejeti, razen če se reaktivirajo, v nikakršna zvanja upokojeni civilni in vojaški uradniki in uslužbenci, ako so bili upokojeni, preden so dovršili efektivno število službenih let, ki se zahteva z zakonom za popolno pokojnino; oni, ki se zatečejo v službi, pa se morajo odpustiti. Od tega se izvzemajo vojni invalidi upokojenci. Člen 329. Ministrski svet se pooblašča, da ustanovi na predlog ministra za finance sporazumno s finančnim odborom narodne skupščine po drugem odstavku člena 94. ustave pokojninski fond za vdove in otroke umrlih državnih uradnikov, ki zavaruje z vlaganjem rodbinske pokojnine teh uradnikov. Gotovina fondov, ki so obstajali po prejšnjih zakonih, bodi osnova za ustanovitev tega fonda. Člen 330. Ministrski svet se pooblašča, da uredi na predlog ministra za finance tekom proračunskega leta z uredbo prevedbo kronskih upokojencev na dinarske prejemke in vprašanje kongnialnih prejemkov župnijskega duhovništva. Člen 331. Upokojencem, ki so bili upokojeni pred dovršenimi 10 leti efektivne službe ter niso* dovršili dne 1. septembra 1923. 45 let starosti, ne pripadajo od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, osebne in rodbinske draginjske doklade, razen če so bili upokojeni zaradi bolezni. Ta odredba se ne nanaša na vojne invalide upokojence. Člen 332. Državnim uradnikom, ki so bili izvoljeni za narodne poslance za ustavotvorno skupščino, se priznava čas, ki so ga prebili kot narodni poslanci od dne, ko so podali ostavko ali ko so bili upokojeni, do dne, ko so se vrnili v službo, kakor bi bili redno v službi, in sicer za pokojnino in za zviške, toda brez pravice do odškodnine za minuli eas. člen 333. V drugem odstavku člena 139. o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih naj se postavi za besedami: «35 službenih let» pika; ostanek besedila tega odstavka pa prestane veljati. Člen 334. Višino dnevnice m nagrado od sej, ki jih imajo odbori, sveti, komisije in vobče telesa, ki sklepajo kolektivno ali oddajajo mnenja o raznih predmetih, določa, z odlokom ministrski svet. Člen 335. Glavna kontrola sme določati po sklepu svoje obče seje svojemu pomožnemu osebju (računskim preglednikom in ostalim) posebno doklade za službo, ki jo opravlja s stalno zvišano pozornostjo in posebnim naporom. Skupni znesek teh doklad ne sme biti večji od Din 1,200.000— na leto; izplačuje pa se iz kontrolnega fonda ministrstva za finance. Po izkazani potrebi sme postavljati glavna kontrola po sklepu obče seje svoje pomožno osebje tudi preko števila, določenega s proračunom, v breme partij 22. in 25. proračuna za leto 1927./1928. Člen 336. Odredbi točke 3.) člena 70. uredbe o nabaci jalnih zadrugah državnih uslužbencev in o zvezi nabavi jalnih zadrug državnih uslužbencev se daje zakonodajno tolmačenje v tem zmislu, da sc nanaša na vsa javna dela^ vse zakupe hi vse druge dajatve in storitve državi. Člen 337. Osebe iz Južne Srbije, ki so izvršile, preden se je sklenil zakon o izplačevanju vojne škode, na,-ročila iz Nemčije na račun reparacij, in katerih enega ali več rodbinskih članov so okupatorji ubili, so oproščene, vrniti fondu 'za vojno škodo 50 % svoje oškodbe, določenih v členu 12. zakona o izplačevanju vojne škode. Če znašajo naročila več nego njih oškodbe, morajo vrniti ta presežek v enakih obrokih v petih letih. Člen 338. Mestnim občinam v črni gori sc dovoljuje, no glede na število prebivalcev, da se smejo zadolžiti in uvesti brez zb or s k ega sklepa, toda po predhodni odobritvi ministra za finance, pobiranje trošarine 'ia predmete, namenjene za porabo, ob njih uvozu v občino. Trošarinsko tarifo predpišeta sud in odbor dotične občine, prav tako pravilnik za nje izvrševanje ter ju predložita v revizijo in odobritev ministrstvu za finance, čigar odločba je izvršna. Člen 339. Odbor mestne občine Skopi ja se pooblašča, da smo namesto zbora pravnoveljavno sklepati o zadolžitvi občine zaradi izvajanja del pri tlakovanju in reguliranju ulic in celokupni tehnični ureditvi mesta Skoplja. Ti sklepi postanejo izvršni šele po odobritvi pristojno županije, ministra za notranje posle in ministra za finance. Člen 340. 1 Vsi srezi in vse občine okrožnih mest v Srbiji in Črni gori, kjer so davčni odseki, morajo dajati iz svojih sredstev zgradbe, kurjavo in postrežbo za davčne odseke; v oblastih Banata, Bačke, Baranje in Srema pa trpi vse stroške državna blagajna, dokler se ne ustanove enotno okrožne in sreske samoupravo. Člen 341. Proračunske prekoračitve in izvenproračunska?* izdatke pri samoupravnih telesih okrožij, srezov in občin na ozemlju prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore in pri beograjski občini za čas Цо Vštetega lota 1925., če so se učinili brez predhodne odobritve ministra za finance, ki se zahteva s poslednjim odstavkom člena 10. zakona o okrožnih, sreskih in občinskih proračunih, rešuje po predloženih dokumentih in računih glavna kontrola. Člen 342. Tuji državljani ne morejo na noben način, niti z odplatnimi niti z neodplatnimi pogodbami niti s p> slednjevoljsko naredbo pridobiti lastninske pravice, posesti ali uporabljanja na nepremičnih posestvih, ki lože na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v razdalji 50 kilometrov od njene meje ali od morske obale, brez predhodne odobritve ministra za vojsko in mornarnico in ministra za notranje posle. Brez tega predhodnega pristanka ne smejo vršiti sodišča prenosa takih pravic na ime tujega državljana ter se tudi vobče ne udeleževati takega pravnega opravila, Ta prepoved ne velja, če se jemljejo v zakup v najem skladišča in nepokrita razkladališča' ''f spravljanje blaga v okolišu pomorskih pristani®1» kakor tudi ne, če se najamejo zgradbe, namenjeno zgolj za stanovanje; prav tako pa se no nanaša na nepremičnine, ki jih dobivajo tuji državljani lKI zakonitem dedovanju. Državni uslužbenec, ki odobri omenjena PreP0^;' dana opravila, se kaznuje po zakonu; druge ose v, ki sodelujejo zavestno in s hudobnim namenom 1 pravnih opravilih, prepovedanih s temi predpisi, P su kazamjejo v denarju od Din 100.000— do Din 500.000-— v korist državne blagajno. Vsa pravna opravila, ki bi nasprotovala gore- či en 346. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko sc razglasi v «Službenih Novinah», kolikor ni v njim predpisom, se morajo smatrati za neveljavna, členih odrejeno drugače. Krediti, odobreni ter nimajo nikakršnega pravnega učinka. s teni zakonom, veljajo vkljub odredbi člena 2. zakona o državnem računovodstvu od dne 1. aprila 1927. do dne 1. aprila 1928. Našemu ministru za finance priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem. vsem in vsakomur pa. naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 31. marca 1927. Člen 343. Odredba člena 293. finančnega zakona za leto 1926./1927., ki govori o izvršnih, a ne vknjiženih razsodbah sodišč za vojno škodo in uprave iza vojno škodo, velja do konca leta 1927.; vendar pa se morajo do takrat te razsodbe naknadno prijaviti za vknjižbo, zameno in izplačilo. Člen 344. Aleksander s. r. Vse uredbe, ki jih predloži kraljevska vlada finančnemu odboru narodne skupščine v odločitev in potrditev, se morajo smatrati za nujne ter se prvenstveno reševati v določenem roku. Člen 345. Vse uredbe, ki jih izda po drugem odstavku, člena 94. ustave ministrski svet sporazumno s fi- j naučnim odborom narodne skupščine, se morajo j predložiti po razglasitvi narodni skupščini v odo-1 britev. Minister za finance: dr. B. Markovič s. r. Videl in pritisnil državni pečat: čuvar državnega pečata, minister pravde in namestnik ministra za vere dr. M. Srškič s. r. Predsednik ministrskega sveta: Nik. T. Uzunovič s. r. (Podpisi vseh ostalih ministrov.) 185Л Mi Aleksander» 1., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, smo odredili in odrejamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta, Našega ministra za notranje posle, na podstavi člena 52. ustave in po zaslišanju Našega ministrskega sveta: Seje narodne skupščine, sklicane na redno zasedanje z ukazom na dan 20. oktobra 1926., naj se zaključijo; narodna skupščina naj se skliče na izredno zasedanje na dan 1. avgusta t. 1. Predsednik Našega ministrskega sveta. Naš minister za notranje posle, naj izvrši ta ukaz. V Beogradu, dne 17. aprila 1927. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle: Velja Vukičevič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) * * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. aprila 1927., št. 88. Vzporedni pregled proračuna državnih razhodkov in dohodkov za leto 1927./1928., ki se objavlja skladno s členom 2. finančnega zakona. Od- delek Razhodki Odobreni krediti za leto 1927./1928. Od- delek Dohodki Usvojena cenitev dohodkov za leto 1927./1928. redni izredni 1 skupaj redni II izredni 6 skupaj dinarjev dinarjev I. Vrhovna državna uprava . . . 121,607.532 300.000 121,907.532 I. Neposrednji davki 1.606,250.600 J 100,000.000 — 1.706,250.600 11. Pokojnine 604,000.000 — — — 604,000.000 — II. Posrednji davki 3.505,690.000 —11 — — 3.505,690.000 — lil. Državni dolgovi 540,949.422 89 61,121.577 11 602,071.000 III. Monopoli 2.296,947.000 — — — 2.296,947.000 —: IV. Ministrstvo pravde 291,494.375 — 1,351.531 50 292,845.906 50 IV. Državno gospodarstvo .... 3,833,213.329 II 18,763.000 — 3.851,976.329 —I V. Ministrstvo za prosveto . . . 819,552.366 — 38,751.369 — 858,303.735 — V. Razni dohodki 116,706.071 —I — — 116,706.071 VI. Vil. Ministrstvo za vere Ministrstvo za notranje posle 138,041.715 598 370.843 — 1,312.000 4 035 000 139,353.715 602 405 843 — Skopni dohodki . . 11.358,807.000—1 118,763.000 — 11.477,570.000 1 H Vlil. Ministrstvo za narodno zdravje 248,436.898 — 23’,480.0.00 271,916.898 — sil IX. Ministrstvo za zunanje posle 159,839.611 - 1,600.000 — 161,439.611 — Za izravnavo -939,677.707 +939,677.707 81 1 X. Ministrstvo za finance .... 944,025.349 — 9,360.000 — 953,385.349 — XI. Ministrstvo za vojsko in mor- j narnico 1.779,584.052 — 569,406.973 — 2.348,991.025 — / XII. Ministrstvo za gradbe .... 237,016.046 — 131,064.870 — 368,080.916 j XIII. Ministrstvo za promet .... 2.331,988.955 — 120,200.000 — 2.452,188.955 — j XIV. Ministrstvo za pošto in telegraf 402,023.259 — 14,829.000 — 416,852.259 — j XV. Ministrstvo za poljedelstvo in j vode 243,455.243 50 25,297.077 - 268,752.320 50 j XVI. Ministrstvo za šume in rud- / nike 333,681.422 — 19,842.500 — 353,523.922 — J XVII. Ministrstvo za trgovino in in- j dustrljo 61,812.170 — 3,810.000 — 65,622.170 — J XV11I. Ministrstvo za socialno poli- j tiko. . . 362,190.934 — 1,700.000 363,890.934 — J XIX. Ministrstvo za agrarno reformo 19,711.982 80i 30,978.810 20 50,690.793 j XX. Ministrstvo za ustavotvorno j skupščino 312.250 — — — 312.250- j XXI. Proračunski rezervni krediti . 181,034.866 — — — 181,034.8661— j i Skupni razhodki . . 10,419,129.292 19 1.058,440.707|81 11.477,570.000 — Skupaj . . 10.419,129.29219 1.058,440.707 81 11.477,570.000 —j 1 1 1 Razhodki: enajst milijard štiri sto sedem in sedemdeset milijonov Dohodki: enajst milijard štiri sto sedem in sedemdeset milijonov pet sto in sedemdeset dinarjev. pet sto in sedemdeset dinarjev. Razglasi drugih uradov in oblastev. Preds. 192/4/27—4. 3—1 Razpis. Pri deželn e m sodiš č u v Ljubljani se odda mesto pisarniškega uradnika; prav tako se odtlado vsa druga mesta pisarniških uradnikov, iz-Prazujciia tekom razpisa ali zaradi njega. Pravilno kolkovanc in opremljene prošnje, ki •oorajo biti svojeročno spisane, naj sc v lože najresneje do dne 3 1. maj a 1 9 27. W podpisanem predsedništvu. Prosilci, ki so že v državni službi, morajo vložiti Prošnje po službeni poti. Prosilci, ki še niso v držav-ni službi, morajo izkazati poleg strokovne izobrazbe zPanje slovenskega jezika v govoru in pismu; prošnji morajo priložiti rojstni in domovinski list, zadnje f°lsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo in uradno ^Pričevalo državnega zdravnika, da so za državno službo sposobni; končno morajo izkazati, da so iz-Pelnili aktivno vojaško dolžnost ali pa da so je traj’io oproščeni. Vojni invalidi se opozarjajo na invalidski zakon z dne 17. novembra 1925., Uradni list z dne 12. decembra 1925., št. 366/110, in na pravilnik za izvrševanje invalidskega zakona z dno 27. januarja 1926., Uradni list z dne 13. februarja 1926., št. 54/13, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoijcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34, nadalje na člena 4. in 62. uradniškega zakona. Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila. Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 23. aprila 1927. Prods. 193/4/27—1. 3—1 Razpis. Pri okrajnem sodišču na Vrhniki se odda mesto pisarniškega uradnika; prav tako se oddado vsa druga mesta pisarniških uradnikov, izpraznjena tekom razpisa ali zaradi njega. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo hiti svojeročno spisane, naj se vlože naj-kesneje do dne 3 1. m a j a 1 9 2 7. pri podpisanem predsedništvu. Prosilci, ki so že v državni službi, morajo vložiti prošnje po službeni poti. Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati poleg strokovne izobrazbe znanje slovenskega jezika v govoru in pismu; prošnji morajo priložiti rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo in uradno izpričevalo državnega zdravnika, da so za državno službo sposobni; končno morajo izkazati, da so izpolnili aktivno vojaško dolžnost ali pa da so je trajno oproščeni. Vojni invalidi se opozarjajo na invalidski zakon z dne 17. novembra 1925., Uradni list z dne 12. decembra 1925., št. 366/110, in na pravilnik za izvrševanje invalidskega zakona z dne 27. januarja 1926., Uradni list z dne 13. februarja 1926., št. 54/13, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoijcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34, nadalje rta člena 4. in 62. uradniškega zakona. Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila. Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 23. aprila 1927. Preda. 194/4/27—Д. 3—1 Razpis. Pri okrajnem sodišču v Logatcu so odda mesto pisarniškega uradnika; prav tako se oddado vsa druga mesta pisarniških uradnikov, izpraznjena tekom razpisa ali zaradi njega. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vložc naj-kesneje do dne 3 1. maj a 192 7. pri podpisanem predsedništvu. Prosilci, ki so že v državni službi, morajo vložiti prošnje po službeni poti. Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati poleg strokovne izobrazbe znanje slovenskega jezika v govoru in pismu; prošnji morajo priložiti rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo in uradno izpričevalo državnega zdravnika, da so za državno službo sposobni; končno morajo izkazati, da so izpolnili aktivno vojaško dolžnost ali pa da so je trajno oproščeni. Vojni invalidi se opozarjajo na invalidski zakon z dne 17. novembra 1925., Uradni list z dne 12. decembra 1925., št. 366/110, in na pravilnik za izvrševanje invalidskega zakona z dne 27. januarja 1926., Uradni list z dne 13. februarja 1926., št. 54/13, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921.. Uradni list z dno 7. aprila 1922., št. 90/34, nadalje na člena 4. in 62. uradniškega zakona. Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijtf’ ako bi se izpraznila. Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 23. aprila 1927. S 7/27—11. 965 Razglasitev konkurza. Dodatno k tukajšnjemu sklepu z dne 4. aprila 1927., S 7/27—2, s katerim se je razglasil konkurz o imovini firme: Albin Pečar v Imenom, se razglaša konkurz tudi o imovini osebno jamčečih družbenikov Albina Pečarja, Josipa Pečarja in Ludovika Pečarja, trgovcev v Imenem. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek L, dne 22. aprila 1927. S 9/26—5. . 968 Odprava konkurza. Prezadolženka: Marija Kastelic, trgovka v Praprečah št. 8. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 9/26 o imovini te prezadolženke, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek II., dne 19. aprila 1927. E 821/26—46. 956 Ustavitev dražbenega postopanja. Zahtevajoča stranka: Ljudska posojilnica v Celju po drju. Alojziju Rakunu, zavezana stranka: Amalija Herman in Maks Herrn a n, posestnika v -Sejaneih, zaradi 38.600 Din. Na dražbi dne 7. aprila 1927. se ni dosegel najmanjši ponudek. Zato je prisilna dražba nepremičnine: davčna občina Bratonečicc, vi. št. 198, ki jo je dovolilo podpisano sodišče s sklepom z dne 6. decembra 1926.. E 321 /26—1. po § 151. i. r. ustavljena. Okrajno sodišče v Ormožu, oddelek II., dne 7. aprila 1927. Št. 1858/27. 874 3—3 Razglas. Po nalogu ministrstva za gradbe razpisuje podpisana gradbena direkcija prvo pismeno ofortno licitacijo za dobavo granitnega materiala, namenjenega za tlakovanje dovoznih cest od glavne carinarnice in carinskega skladišča na Rakeku proti Cerknici, proraču-njene na 70 5.8 00 Din in izplačne iz tlakarinskega fonda občine Rakeka. Ponudbe, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 4. maja 1927. neposredno v roke predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro. Licitacija se bo vršila isti dan ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani. Popolni razglas glej v Uradnem listu 41 z dne 13. aprila 1927. Gradbena direkcija v Ljubljani, dne 11. aprila 1927. Št. 780. 974 3—1 Razglas o prvi pismeni ofertni licitaciji za prevzem gradbenih del pri popravi lesenega mostu čez Muro v Gornji Radgoni. Po odloku gradbene direkcije v Ljubljani z dne 10. julija 1926., št. 4894, razpisuje gradbena sekcija v Murski Soboti na podstavi členov 86. do 98. za- j kona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, razglašenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih I Novinah» z dne 25. novembra 1921., z odobrenim skrajšanim petnajstdnevnim rokom prvo pismeno o f e r t n o licitacijo za prevzem g va d beni h del pri popravi lese n e ga mostu čez Muro v Gornji Radgoni. Gradbena vsota je p r o r a č u n j e n a n a 61.653 Din. Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradnega, proračuna. Ponudbe same, opremljene s kolkom za 100 Din, vsako prilogo pa s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije dne 1 6. m a j a 1 9 2 7. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za prevzem gradbenih del pri popravi lesenega mostu čez Muro v Gornji Radgoni», in sicer neposredno v roke predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro. Licitacija se bo vršila isti dan ob 11. uri v pisarni gradbene sekcije v Murski Soboti. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe ;e j ne bi mogle več vpoštevati. Vsak ponudnik mora podpisati izjavo, prav tako opremljeno s kolkom za 2 Din, da v celoti brezpogojno pristaja na gradbene pogoje, ter mora položiti po tisočakih navzgor zaokroženo kavcijo 10 % (ali 20 %, če je tuj državljan) proračunske vsoto, t. j. 7000 ali 13.000 Din, čo je tuj državljan. Kavcija se mora položiti pri blagajni davčnega urada v Murski Soboti najkesneje do dne 15. maja 1927. v gotovini ali vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu čleya 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave». Blagaj niču o položnico mora ponudnik pokaza;! predsedniku licitacijske komisije. Obenem, toda p osebe, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da je ponudnik plačal vse davke, in potrdilo ministra za gradbe, da se sme udeleževati ofertnih licitacij. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo ne glede na višino ponujene vsote ali pa vse ponudbe odkloniti brez obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni 09 licitaciji. Načrti in proračuni so razgrnjeni med uradnimi j urami v pisarni gradbene sekcije v Murski Soboti, kjer se dobivajo tudi vsi potrebni pripomočki in vs i pojasnila. En izvod načrtov in proračuna je razgrnjen tudi v uradu okrajnega zastopa v Gornji Radgoni. Gradbena sekcija v Murski Soboti, dne 22. aprila 1927. Št. 260/27. 966 Razpis. Podpisano ravnateljstvo razpisuje gradbena in krovska dela pri projektirani zgradbi poletnega kinematografskega gledališča v Rogaški Slatini, ki jo je že odobrila po načrtih gradbena direkcija v Ljubljani ad št. 3264 dne 16. aprila 1927. Ponudbe naj se vlože pri podpisanem ravnateljstvu do dne 1 0. maja 1 9 2 7.; tam je tudi moči poizvedeti vse pogoje in mere. Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini, dne 21. aprila 1927. Ravnatelj: dr. šter s. r. Razne objave. 972 Natečaj. Ljubljanska borza za blago in vrednote razpisuje tri s e n z a 1 s k a mesta za devizni in valutni oddelek, ki se popolni j o po potrebi. Reflektanti morajo predložiti dokaze: a) o jugoslovanskem državljanstvu; b) o polnoletnosti; c) o dosedanji neoporečnosti; č) o svobodnem oskrbovanju lastne imovine; d) o dovršenih trgovskih študijah in večletni banč-no-iiovčarski ali mešetarski praksi; e) o mešetarskem izpitu, opravljenem z dobrim uspehom (izpit se lahko opravi tudi po eventualnem imenovanju v roku, ki ga določa pravilnik za borzne senzale); f) o znanju slovenskega in drugih jezikov. Po eventualnem imenovanju morajo položiti reflektanti kavcijo 75.000 Din. Položena kavcija ostane vezana na naslov jamstva do preteka, šestih mesecev po izstopu ali odslovitvi iz mešetarske službe. Detailirane ponudbe z navedbo referenc naj se pošljejo do dne 1 0. m a j a 1 9 2 7. tajništvu ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani, Kongresni trg št. 9, I. nadstropje (Filharmonija), kjer se dobivajo vse nadaljnje podrobne informacije. Ljubljanska borza za blago in vrednote v Ljubljani, dne 23. aprila 1927. Predsednik: Tajnik: Ivan Jelačin ml. s. r. dr. M. Dobrila s. v. 942 Vabilo na VI. redni občni zbor, ki ga bo imela «Petovia», usnjarska industrija, d. d., dne 14. maja 1 9 27. ob pol dvanajstih v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Dnevni red: 1. ) Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1926. in predložitev bilance in računskega zaključka z dne 31. decembra 1926. 2. ) Poročilo nadzomištva in podelitev absoluto-rija upravnemu svetu. 3. ) Dopolnilne volitve v upravni svet in v nad-zomištvo. 4. ) Slučajnosti. * * * Po § 15. družbenih pravil upravičuje posest desetih delnic do enega glasu. Da sme delničar giaso-šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred pri družbeni blagajni na Bregu pri Ptuju ali pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Ptuju ali pa pri Hrvatsko-.slavonski zemaljski hipotekarni banki v Zagrebu. Na podstavi te založbe se izda delničarju legitimacija, ki se glasi na ime ter navaja število založenih delnic in nanje odpadajočih glasov. Po storjeni založitvi ima delničar pravico, vpogledati listo založitcljev. V Ptuju, dne 19. aprila 1927. Upravni svet. 970 3—1 Poziv upnikom. Gospodarska zadruga, r. z. z o. z. v Črmošnjicah, je prešla v likvidacijo. Upniki so pozivljejo, naj se zglaso pri podpisanih likvidatorjih. Josip Frank s. r. in Franc Peča ver s. r • likvidatorja. 971 Objava. Izgubila sem izpričevalo za šolsko leto 1949,/ /1920. IH. razreda notranje zasebne trirazredne lllC' ščanske šole pri uršulinkah v Ljubljani. Proglašam ga za neveljavno. Marija Sluga s. r. ! vati, mora založiti vsaj Odgovorni urednik: Anton Fnntek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.