245
Obrtnija.
Nekaj opazk o stolih.
Malo stvarij ima za telesni — in vsled tega tudi — duševni počitek modernega človeka toliko pomena, kakor oni kos hišne oprave, na katerega se useda k počitku, k delu in k jedi. Ne smemo pa misliti, da pristoja vsak stol v vsako sobo in za vsak namen; to ni nikako naključje, da v jedilno sobo ne postavljamo mehkih foteljev, v salon pa ne voglatih in trdih stolov, ampak dokaz, da ima stol važno nalogo, ki je v tesni zvezi z namenom njegovim. Le tedaj, ako stol odgovarja svojemu poklicu, ako je res  pripraven in rabljiv,   smemo  reči,  da je lep.
v
Kako nalogo ima sedalo? Človeku naj daje priprav-nejši počitek, nego ga najdemo na svojih dveh nogah. Pripravnost je torej prva in zadnja tirjatev, ki jo stav-Ijamo do vsacega stola. A tu moramo tudi vprašati: V kak namen naj bode pripraven naš stol? Sedalo, ki nam izborno služi pri pisanji, nam je morebiti zelo neokretno, če hočemo po kosilu v njem malo zadremati. Za duševno delo bodemo izbrali stole, ki niso preveč mehki in gorki, ki pa imajo slonila za hrbet in roke. Težke, bogate forme so pri takem stolu povsem na pravem mestu, kajti visok, impozanten stol je značilen za oblast moža, ki s svojim umom gospoduje na zemlji.
Za časa jedi in pijače rabimo svoje roke in tedaj ni treba posebnih slonil za roke. Celo ovirala bi nas ročna slonila pri jedilnih stolih, ker bi s komolci se zadevali vanje in bi ne mogli prosto agirati z rokami, ko se zabavamo s sosedom. Slonila za hrbet pa bi pri jedilnem stolu jako težko pogrešali; na nje se naslonimo, ko čakamo na prihodnjo jed, ob presledkih jedilnega dela ter pri črni kavi in smodki po glavni jedi. Hladno sedilo je potrebno, kajti z živili smo dali telesu dokaj toplote in neprijetno je, če sedimo vrhu tega še v gorki blazini. Deska, pleteni sedeži ali z usnjem prevlečeni odgovarjajo najbolje svojemu namenu.
Vsa druga je pa stvar za ostale prostore našega stanovanja. Kjer želimo počivati, tam si priredimo stole tako, da se v njih zares počijemo.   Tu ne bodemo zoper
gorke in mehke sedeže, ker počivajoče truplo potrebuje več toplote, nego delujoče truplo. Vendar imamo tudi v teh slučajih nekaj razlike. V sprejemno sobo, kjer se vsak obiskovalec rad javlja v nekako bolj slovesni obliki, ne smemo postaviti stolov s prenizkimi sedeži, v katerih obiskovalec skoraj zgine; tudi slonila naj ne vise preveč nazaj, kajti potem dotičnik skoraj leži na stolu, kar pa tudi ni ugodno za obiskovalca, ki pride morebiti v polni opravi pohodit našo malenkost. V sprejemni sobi smemo torej rabiti tudi stole brez naslonil, ker nimajo nikakega posla.
Pač pa postavimo prijetne, nizke stole z nagnenimi slonili v sobe, kjer si iščemo po delu počitka in zabave. Smodka dokaj bolje diši, če se puši na mehkem stolu z mehkim naslonilom in če se nam ni bati, da se zadenemo zdaj pa zdaj na kak oster zob ali pa na kako rezbarijo na stolu. Težki, mehki in pripravni fotelji so tedaj na pravem mestu v takih prostorih, počitku in kramljanju namenjenih.
Tako vidimo, da je namen stola merodajen za njegovo vnanjost. V tej tirjatvi leži pa še druga: teža, moc in materijal morajo biti v pravem razmerji. Naj bode stol še tako lepo in okusno izdelan, nam ne more dopasti, če je tako šibek, da se človek boji nanj usesti, češ, zdaj se mi bode zgrudil! Zato nismo mogli razumeti neke češke glažute, ki je v praški razstavi izložila jako lepe stole iz stekla! Za Boga, kedo se bode pa usedel na tako nevarno stvar. Naj se mi zgrudi pod menoj, kaj bode potem z mojim ubogim spodnjim delom ? Kedo mi bode vlekel stekleni drobiž iz telesa? Na drugi strani pa nam tudi ne ugajajo  predebeli,  iz  premočnih lesenih
v
delov zgrajeni stoli. Človek se nehote vpraša, čemu tolika moč, ko je vendar teža, ki se useda na stol, primerno neznatna. Čemu potrata v materijalu, ki nič ne koristi, pač pa žali oko.
Pri okraskih je treba paziti, da stoje na pravem mestu in da so prav izbrani. Tam se ne smejo nahajati, kjer bi nas n. pr. bodli in ovirali v prostem gibanji na stolu. Blago, s katerim je stol tapeciran, ne sme imeti vdelanih figuralnih ali pa celo nabožnih slik, kakor se to čestokrat nahaja Vsak razumen človek mora reči, da je nespametno, če se usedamo na kako glavo ali pa celo na kacega svetnika in ime Jezusovo ali Marijino. To je naravnost greh zoper dober okus in zoper naša sveta čutila! —