Leto ifII, Stev. 104 Ljubljana, sobota 8. maja 1926 PoStnlna pavšallrana. Cena 2 Oin ca Uhaja ob 4. «jntr»|. Stane mesečno Din 15—; ta jerastvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 LJubljana, Knafiova ulica Stev. 5FL Telefon Stev. 71, ponoči tut»; Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravntltvo: Ljubljana, Pi elei nova ulica 4t 54, — Telefon »t 36. Inseratnl oddelek* Ljubljana, Prcitrnova ulica St. «. — Telefon »t «q> Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celje. Aleksandrova cesta. RaCnn prt postnem ček. zavodu 1 Ljub-Jana St 11.841 ■ Praha čislo 78.180. Wicn, Nr. 105.141. LJubljana, 7. maja. V časa. ko se bije v Angliji orjaški Industrijski boj, kjer gre za življenjska, socijalna in gospodarska vprašanja brit-skejra imperija, je izbruhnil v Nemčiji konilikt. ki je na prvi videz mnogo bolj operetnega značaja. Toda samo na prvi videz. Če pa pogledamo tej smešnici pod plašč, nas mine veselje do smeha. Dve zadevi razburjata danes Nemčijo v taki meri. da utegne pri tem pasti vlada in priti do izpremembe režima. Nemško ljudstvo bo poklicano k plebiscitu vsaj glede enega, morda pa celo glede obeh vprašanj. O čudnih, naravnost drznih nesramnih zahtevah odstavljenih nemških vladarjev. vladarčkov. knezov, vojvod in — njihovih priležnic je «Jutro» že parkrat poročalo v pismih svojega berlinskega dopisnika. Nemški vladajoči knezi, ki spadajo med glavne krivce svetovne vojne, se ne le povečini prosto in izzivalno kretajo po Nemčiji in podpihujejo prevrate, ki nai jim vrnejo krono in oblast Tudi niso zadovoljni z ogromnimi milijoni zlatih mark. ki so jih pravočasno rešili v inozemstvo. Ne zadostujejo jim palače, gradovi in razsežna vel&posestva. ki jim jih je pustila pohlevna nemška »revolucija*. Prepičli se jim zde sto in sto milijoni zlatih mark, ki jim jih kot «odpravninc» nakazuie in plačuje nemška »republika*. Zmislili so se. da ie vse to premalo in zahtevajo nadaljnih miiijardnlh darov od nemške države. Dr Luthrova vlada, ki milo toži, kako morč Nemčijo reparacijske dajatve za opustošene francoske in belgijske pokrajine. se vede čudovito darežljivo napram svojim vladarskim milijc» arjem. Da ni bilo odločnega nasprotovanja so-cijalistov in demokratov, bi se bile njihove drzne aspiraciie na žep nemških davkoplačevalcev popolnoma uresničile. K sreči je ljudsko predglasovanje za predlog levih strank, naj se odstavljeni vladarji razlastijo, ogromno preseglo najbolj optimistične upe vseh pravili demokratov. V parlamentu pa vlada v odškodninskem vprašanju taka razko-sanost, da so bili prav vsi predlogi za njegovo rešitev odklonjeni.' Tako pr^e vsa zadeva v smislu ustave pred plebiscit pred splošno ljudsko glasovanje, ki bo pokazalo, kai je s takozvano moderno nemško demokracijo in v koliko je nemška republika obračunala s svojimi neštetimi vladarji, ki so pahnili njo in ves svet v katastrofo leta 1914. Poleg odpravninskega vprašanja se je zadnje dni pojavilo čisto nepričakovano še vprašanje državne zastave. 5. t. m. je podpisal državni predsednik Hindenburg vladno naredbo, da naj nemška poslaništva in konzulati v inozemstvu izobešajo poleg zakonite čr-no-rdeče-z!ate državne zastave tudi črno-belo-rdeči prapor trgovske mornarice. Čeprav mora nositi trgovska zastava v zgornjem notranjem kotu tudi minijaturo državne trobolnice. je čisto jasno, da je dr. Luthrova vlad,a povzdignila zastavo hohenzollernske monarhije (ki je identična s trgovsko zastavo) na enako in ravnopravno višino z uradno zastavo nemške republike, kakršno jo predpisuje člen 3 weimarske ustave. S svojo najnovejšo naredbo so Hindenburg. dr. Luther in njegova vlada oči-vidno prekršili ustavo. Prepir za trobojnico je izzval v celi Nemčiji ogromno razburjenje. Republikanci po pravici gledajo v vladni nared-bi monarhistično demonstracijo in da-lekosežno notranje-politično koncesijo nemškim nacijonalcem. Desničarska reakcija pa praznuje zmagoslavje ob tem novem uspehu. Socijalisti, demokrati in centrum pripravljajo proti vladi parlamentarno bitko, čim se državni kancelar or. Luther vrne z diisseldorfske razstave. Možno je celo. da pride " vprašanju državne zastave do plebiscita, kakor v zadevi "odškodnine nemškim vladarjem. Dr. Luthrova vlada je manjšinska vlada. Zunanjepolitično se je držala s pomočjo socijalne demokracije. Sklep pogodbe z Rusijo in afront v vprašanju trobojnice pa kaže. da se želi dr Luther vrniti v objem nemško-nacijona'ne. mo-narhistične reakcije. Zdi se. da hoče sam izzvati padec svojega današnjega kabineta, ker je prepričan, da mu potem poveri predsednik Hindenburg mandat za sestavo nove vlade. Vanio bi bili spreieti tudi Westarpovi nemški naci-jonalci. Pot do nje jim je sedaj uglajena. Epizoda v Locarnu in Ženevi jih po najnovejših dogodkih ne ovira več. Nemške demokratične in republikanske stranke morajo napeti vse sile, da preprečijo povratek k imperialistični reakciji. To zahteva ne Ie njihov lastni interes, marveč bo po njihovem zadržanju v sedanji borbi imel ves nolitični svet ponovno priložnost, da sodi. kako je pravzaprav z demokracijo, pacifiz-mom in moralno razorožitvijo v nemški »republiki«. «Norge» na Spitzbergih Oslo, 7. maja. s. «Norge* je davi ob pol 7. pristala v Kingsbayu na SpitzBexffiJ> V škripcih radi interpelacije o korupciji Radikali in radičevci so včeraj ves dan barantali radi korupcije. — Na koncu se je Radič zopet udal. — Korupcija naenkrat ni nujno vprašanje. — Prizadevanje radzčevcev, da bi jih bilo lioše videti. — Radičeve besede in njegova dejanja. Beograd, 7. maja, p. NajkočJjivejše vprašanje sedanje vlade je problem kako spraviti s sveta silno neprijetne interpelacije. ki so vložene v Narodni skupščini radi korupcije. Zabašuriti se ne da takih stvari, ki so več kot ves zadnji mesec razburjale celokupno javnost ter bile tudi povod vladne krize, ugoden izhod najti pa je tudi težko, da bi bili zadovoljni javnost in prizadeti. Obe vladni stranki sta v velikih škripcih in sedaj samo premišljujejo kako ukreniti, da bo volk sit. koza pa cela. Zlasti v neprijetenm položaju ie sam Stjepan Radič, ki je pred tedni nastopil kot največji gromornik proti korupciji, a je med tem doživel gorostasne ko-rupcijske obdolžitve njegove lastne okolice in samega vodstva njegove stranke. Z vstopom v novo vlado gospoda Uzunoviča je prevzel nase tudi obveznost obzirnosti in zavezniške lojalnosti napram radikalom, kar mu pri korupcijskih interpelacijah ne hodi prav in bi najraje imel svobodna usta nai-radikalnejšega opozicijonalca. On hoče, da bi ga bilo videti v najlepši pozi anti-korupcijonista. Zato sedaj giblje na vse strani in daje izjave, ki niso v skiadu s prizadevanji sedanje vladne koalicije. Beograd, 7. maja p. Danes so radičevci in radikali ves čas barantaii radi stališča vlade pri odgovoru na interpelacije o pobijanju kormcijc. V tem vprašanju ni samo nesoglasje med radikali in radičevci, temveč tudi med radikali samimi. Nekateri so za to. da se sestavi anketa, ki naj bj prouč la vse slučaje korupcije od 1. 19!'. drugi oa, da se poleg te ankete osnuje še posebna. ki naj bi preiskala obtožbe proti Rade Pašiču. Opozicija ugotavlja, da bi v prvem slučaju afere Rade Pašiča prišle na dnevni red šele do nekai let h, vsled česar sestava samo ene ankete ne bi imela drugega namena, kakor celo stvar potlačiti. Pod pritiskom javnega mnenja in stališča opozicije so se nekai časa tudi radičevci postavljali na radikalnejše stališče in pristajali celo na zahteve samostojnih demokratov, ki so najdalekosežneiše. St. Radič ie v tem pogiedu izjavljal: »Interpelacija SDS ie preciznejša ter zahteva Izrecno zak n o pobijanju korupcije in anketo. Zat > i d je treba beli upoštevati. Anketa bi morala delati ves čas. tudi med skupščinskim odmorom. Določiti bi se ji moral rok. v katerem bi naj izvršila svoje dele. Z Rade Pašičem bi morala biti gotova do jeseni, z ostalimi oa do snomladi. Treba se je izogniti, da bi anketa ne bila preobširna, ter bi vanjo morali stopiti liudje iz parlamenta ter no en višji sodnik iz Beograda." Zagreba in Ljubljane. kakor tudi po en profesor iz vsake un^erze.« Radi korupcijskih Interpelacij so se vršila danes ves dan posvetovanj ministrov in voditeljev obeh vladnih strank. Tudi radikalski klub je ves dan razpravljal o tem, kako naj se vrši debata glede korupcije. Radič je bil radi tega vprašanja tudi na daljši konferenci pri Uzunoviču in od 16. do 18. v avdijenci na dvoru. G. Uzunovič tudi po konferenci z Radlčem ni dal nobene izjave. radičevci pa so izjavliali, da zahtevajo »jasnejše stališče*, čuje se ca. da so radičevci že pristali na zahtevo radikalov v tem smislu, da bo ena anketa preiskovala delovanje vseh ministrov. Ko je St. Radič zvečer odhajal z dvora. je izjavil: Izpremembe ni. nič ni novega. Po nocojšnjih konferencah, ki jih je imel permanentno s svojim klubom, pa je Radič povedal, da nocoj potuje v Zagreb. Pri tei priliki je Vaš dopisnik opozoril Radiča na glasove, da nekateri radikali trdijo, da ss bo dan razprave o interpelaciji glede korupcije odgo-d:i. Stjepan Radič je postal nervozen in izjavil: Ako bodo prišle kake intrige In se o interpelacijah ne bo razpravljalo prihodnji petek, bom o tem vprašanju napravil krizo vlatle. Tako bi prišli do sporazuma tudi v vprcšr.nju korupcije. Pri radilčevcih je očividno prevladalo prepričanje, da vprašanje korupcHe ni tako nujno kot je izprva izgledalo in da se nfrno hh'ravntno. Po odhodu Schultzeja Je prevzel izdelovanje falzifikatov kartografski zavod. Predsednik: «Morda Ger3?> Wind.techgr&tz: »Ne, kartografski zavod, In bIcot po nalogu . . .» Predsednik: »Po čigavem naJ!ogu?» Wtnd1schgratz: »O tem se ne morem Izjaviti.. WJadischgrfltz navaja dalje, da Je bilo Izdelanih natančno 29.370 komadov ponarejenih tlsočfran-kovskih bankovcev, ki so pa bili deloma kot nerabni sežgani Po razkritju afere je sam sežgal večjo množino falzlfikatov. Na vprašanje o razširjanju faMffkator, Je lzjavlj WtodlschgTatz, da organizacija tega ni bila v njegovih rokah. On ve samo toliko, da so bili francoski faJzlffkatl tzde. lani samo zato, da bi oškodovali francoske tvrdke. Izmena naj bi se vršila v takih Inozemskih državah, kjer razvijajo francoske tvrdke velik promet. Jankovics ne bt smel svoji I. falzifikatov niti vnovčitt, da, celo niti od. preti kovčega. Razširjanje falzifikatov je bilo prepuščeno Nadossyju, ker Je bil najbolje Informiran, kako in kje Je taka akcija mogoča. Finančna stran fabrikaclje je bila v rokah Meszarosa. Za razširjenje Je izročil W1ndischgratz Jankovlcsu kakih 150 milijonov papirnatih kron. tako da Je odpadlo na posameznika kakih 20 milijonov. Udeleženci niso tipali na kake gmotne uspehe. Tudi kontrola Je Mla izredno stro. ga. Nameščenci kartografskega zavoda so delal! na povej je fn Gero sploh nI prejel ničesar. Windischgratz je Izjavil, da je Na-dossvja kot svojega prijatelja že pri pri. pravah pritegnil v akcijo. Pozval je Na-dossyja k udeležbi. O ulogi svojega tajnika Rabe je izjavtt Windlschgriit«, da je Rabe saimo Izvrševal izdane naloge. Upokojeni vodja kartografskega zavoda Hajts, ki je bil potem zaslišan, je Izjavil, da se ne čuti krivega, ker Je bil prepričan, da služI to delo patrijetičnim namenom in da bo pospeševalo neokrnjenost Madžarske. Tudi je bil gotov, da Ima početje gotovo uradno podporo. Ko so ga pridobili za so-detovan}«, so se pozivali na Nadossyja fa ga označevali kot eksponenta višjih obla-sti. Končno je izjavil, da ne more pojasniti, kdo ga je pozval, naj sodeluje. Nato je bila razprava odgodena na jutri (Glej tudi poročilo na 6. strani. TTred.) Seja vlade Vlada namerava predložiti drugi teden Narodni skupščini zakon o izenačenju davkov. Beograd, 7. maja. p. Od 5. do 8. popoldne je bila seja ministrskega sveta. Po izjavi nekaterih ministrov, ki so bili na seji, se je na njej razpravljalo o re-sortnih vprašanjih. Izmed važnejših rešitev se omenja, da ie bil sprejet načrt zakona o Izenačenju neposrednih davkov. ki se bo t>o izjavi nekega ministra že prihodnji ponedeljek izročil Narodni skupščini. Trgovinski minister dr. Kra-jač je poročal o načrtu trgovinske in navigacijske pogodbe z Italijo. Ta pogodba ima 4 oddelke: splošni del, tarifni del. oddelek o obmejnem orometu in veterinarsko konvencijo. Načrt se bo predložil gospodarsko-finančnemu ko-mitetu. Minister pravde je predlaga! izpremembe glede zakona o zaščiti vla-stelinstva. da se zaporna kazen izpre-meni v denarno kazen po današnji vred- _________________„„ nosti dinarja. Največ se to nanaša na se glas! obtožba. Zato se tekom ' sedanje i Bosno in Hercegovino. Nato ie ministr- giavne razpravi ne želi izjaviti. Na vpra. ' ski svet odobril ministru pravde neka- šaajfe prefis«lnika je izjavil Windteebgratz. i tere Dogodbe za razne koncesije. Včerajšnja seja Narodne skupščine Oster nastop samostojnih demokratov proti ministra agrarne reforme Pavlu Radicu radi odvzemanja zemlje dobrovoljcem in vračanja iste grofom. zase! Nimate pa pravice, da se nazivate za seljaško stranko, če tako izdajate Beograd. 7. maja r. Na današnji seji Narodne skupščine, ki se je pričela nekoliko po pol 11. dopoldne, je postalo zelo očitno, da skupščina pravzaprav nima ničesar početi, ker vlada ni pripravila nikakega gradiva. Dnevni red se je zatorej izčrpal s tem, da so posamezni ministri podali odgovore na nekatera stara vprašanja poslancev. V koncentričnem ognju se je posebno znašel minister za agrarno reformo Pavle Radič, ki je moral vzdržati ostre napade samostojnih demokratov zaradi odvzemanja zemlje dobrovoljcem. Po preči tam etn zapisniku je posL dr. Spa-bo protestiral, ker se je ca predvčerajšnji seji zahtevala njegova Izročitev sodišču, da-sdravno ni od nikogar obtožen. Njegov protest je bil uvTščem v zapisnik. Nato je bila Sporočena rešitev min. svelta od 31. marca t. 1. o znižanju uvozne carinske tarife na čilski soliter, na prečiščeno žveplo, žvep-leni cvet in galico. Sporočeno je bilo nadalje, da bo prometni minister odgovoril na interpelacijo opozicije o gospodarski krizi v zvezi z znižanjem prevozne carine, čim ta Interpelacija pride na dnevni red. Finančni minister dr. Perič bo istotaho odgovarjal na Interpelacije o korupciji ta o nepravilnostih pri državnih nabavah, čim te interpelacije pridejo na dnevni red. Minister za agrarno ref°rmo P. Radič le nato odgovarjal na Interpelacijo poslanca SI>S 5*2X222. Kalemberja o odvzemanju zemlje dobrovoljcem na ve-leposestvu grofa Eltza v Vukovarju. Interpelacija navaja, da je bilo grofu El-tzu preko maksima prepuščenih 417 oralov, zato pa je bila 38 legijonarskim obiteljem odvzeta zemlja. Ta postopek je absolutno treba reparirati. Minister Pavle Radič je v daljšem govoru navajal, da je zemlja bila grofu Eltzu vrnjena zato, ker mu je potrebna za vzdrževsnje žrebčarne za vojaške konje noniuse in lipicance. To se je zgodilo na priporočilo vojnega in poljedelskega ministrstva, ker je treba vzdrževati teh dvoje plemen za tekme in narodno obrambo, dočim je že pretila opasnost, da se žrebčaraa premesti na Češko. — »Kdo ie posredoval?« je vzkliknil posl. Vilder. Njegov vzklik je zelo neprijetno razburil radičevce. Posl. Vilder je nato iziavil: »Iz vaše sredine s« nedavno izšle obtožbe, da so vaši ljudje za denar posredovali za grofe!« »Glej no, vi se brigate za nas?« je odgovoril i'r. Pernar. »Ne brigAm se za vas«, je odrvnil posl. Vilder, »keV se vi sami dobro brigate seliaške Interese.« Minister Pavle Radič je nato med precejšnjim truščem zaključil svojo obrambo. AplavdiraH so mu samo radičevci. dočim so samostojni demokrat! napram njim ironično vzkitkali: »Niče ar se več ne sramujete! VI ploskate grofom. vzklikajte raje: Žlvio grof Eltz!« Besedo je nato povzel posl. SDS Ste-vo Kalember, ki je med drugim izjavil: »Odkar je po nesreči države prišel za ministra agrarne reforme g. Pavle Radič. že 9 mesecev zaman čakamo na odgovor o zadevi dobrovoljcev. Minister Simonovič je odredil, da se dobrovoljcem razdeli nad tisoč oralov zemlje. Za njim je dr. Krizman razdelil zemljo med 33 dobrovoljskih obitelji, in sicer nekaterim iz Hrvatske in Slavonije, večji del pa dobrovoljcem iz Like in Dalmacije. Kn so dobrovolicl bili o tem obveščeni, so prodali vso svojo last. a sedaj lim je zemlja zooet odvzeta in ob bogatih provizijah vrnjena grofu Eltzu, ki vse razpr°daia In se seli v Ameriko. S svojim postopkom je Pavle Radič dokazal, da je isti sovražnik srbskega rodu kakor pod Avstrijo. On je kršil kraljevo besedo, s katero je bilo dobrovoljcem zajamčeno, da dobijo zemljo.« Izvajanja posl. Kalemberja so spravila Pavla Radiča v ogenj in je protestiral, češ da Kalember harangvira. nakar je predsednik Narodne skupščine prosil govornika, naj se v diskusiji ne poslužuje kraljevega imena. Dr. Krizman je pri tem vzkliknil: »Mar je za-branjeno tudi lepo in dobrohotno uporabljanje kraljevega imena?« Nato je fin. minister dr. Nlnko Perič odgovarjal na vprašanje treh poslancev, izmed katerih se nihče ni zadovoljil z odgovorom, a ga je skupščina vseeno sprejela na znanje. Minister dr. Šuperina je odgovarjal na vprašanje posl. Dimitrije Vujiča ter dr. Bazale o nepravilnostih pri poštni upravi. Nato se je prešlo na dnevni red. v razprav^ zakonskega predloga o trgovinski pogodbi z Avstrijo. Predsednik je izjavil, da ie minister trgovine in industrije dr. Kraiač izrazil željo, da po- . da o pogodbi obširen ekspoze, vsled če- i sar je sejo zaključil ter nat>ovedal prihodnjo za jutri ob 10. dopoldne. Pred začetkom dnevnega reda jutrišnje seje Narodne skupščine bodo ministri zopet odgovarjali na razna vprašanja poslancev. Radikali obračunavajo z Radičem Ofenziva glavnega organa NRS, «Samouprave» proti S. Radicu. Radikalski glavni oegan »Samouprava« je priče! temeljito obračunavat; s St Radičem Za razpok>žei:e radikalov aaprrtm Radi i u po sestavi III. Uzunovičeve vlade pa je prav posebno značilen članek pod naslovom »Še en neresen govor«, ki se nanaša na Radidev nastop v Celju ta ki se v bistveni reprodukciji glasi: St. Radič je dne 2. maja v Celju izgovoril marsikaj, kar bi se deloma dalo pojasnit:; samo s koofuzrvstjo njegovega duha in kar naravro ne predstavlja nikakega javnega interesa. Toda ob tej priliki je Radič izustil tudj take reči. ki se nikakor ne ir.j-rejo spiaviti v sklad z duhom sporazuma. Šef najmočnejše hrvatske stranke nikoli ne opušča, da poleg nekaterih nezahtevanih in nepotrebnih komplimentov napram Srbom ne bi izrekel tudi kaj grdega o Srbih, da jih okleveta in žali. On stalno insistira na razdvojenosti Hrvatov in Srbov. Taka akcija St. Radiča se nikakor ne more složiti s položajem šefa stranke, ki je v političnem spo razumu z najmočnejšo srbsko stranko. Tako početje St. Radiča ie neposredno naperjeno proti temu sporazumu. Ono je zrcalo ne samo separatističnega Radičevega duha, temveč tudi njegove obupne nevednosti v stvareh, o katerih on javno razpravlja pred hrvatskim delom našega naroda. Napisat] bi se dale cele knjige, da bi se povdarile vse gluposti In vse neresnice, ki jih ie v svojem celjskem govoru izustil St. Radič. Mi se naravno ne maramo lotiti tega nehvaležnega posla, toda povdariti moramo vsaj najmarkantnejše Radičeve gluposti In neresnice. Prisvajajoč si sposobnost za materljalno, moralno in estetsko kulturo za Slovence in Hrvate — četudi s srbske strani nikdar in nihče ni pomišljal na to, da bi oporekal to sposobnost — ie Radič z drznostjo obupnega nevediieža se drznil oporekati Srbom sposobnost za moralno in materijalno kulturo. Ta obupna Radičeva nsvednost enostav no preseneča! Srbi so že v 13. in 14. stoletju imeli kulturo, ki je bila večja in čvrstej-ša. kakor kultura tedan.ih Nemcev in Angležev. Imeli so pravno državno ureditev, daleko naprednejšo, kakor ie bila pravna ureditev celokupnega evropskega zapada. Tvorbe srbskega narodnega duha, narodne pesmi, katerih nesmrtni veličini so se divili najkul turnej ši inozemci, nadalje narodne pri povedke pregovori in zagonetke, so nespor no avtentične svedoabe visoke duhovne spo sobnosti srbskega naroda za najvišjo kulturo. Z vsem svojim zgodovinskim življenjem dokazuje srbski narod, da se je vedno neizprosno boril proti lastnemu »mrčesu« in ga neusmiljeno pobijal. Zato bi Radičev pregovor: »Ako me grize uš, nai me grize mo a uš«, — če bi vobče bil srbski — mogel nuditi dokaz samo o tem, da se Srb nikoli ni mogel sprijazniti z gospodarstvom tujca. A hrvatski bratje — naj nam ne zamerijo, če izzvani to omenjamo — so trpeli švab-sko uš tisoč let in tei švabski uši ie sam g. Radič prostovoljno robova!. Mi tega Hrvatom ne zamerimo, ker so zgodovinske prili- ke močnejše kakor vsaka volja Toda izzvani z nedostojnimi Radičevimi napadi navajamo to zgodovinsko istino. Sedanja kultura Hrvatov in Slovencev je pretežno prevzeta nemška kultura. Ona bo šele v popolni svobodi in edinstvu s Srbi prevzeta od pravega narodnega duha, da postane prava narodna kultura, da dobi hrvatsko in slovensko inspiracijo, hrvatsko In slovensko dušo. To mora biti in to tudi bo, ko v svobodi in bratski skupnosti postane prava slovanska duša nerazdvojni del življenja hrvatskih in slovenskih bratov V pogledu politične kulture }e srbski del našega naroda neizmerno močnejši kakor hrvatski in slovenski Ta kultura se ie ustvar Politične beležke Pašič in Maksimovič Beograjske oovine beležijo, da je v sredo popoldne notranji minister Maksimovič posetil Pašiča in to da ie bil edini tatere-santai dogodek dneva. Obisk ie trajal nad poldrugo uro ta je baje Pašič po končanem razgovoru dejal nnjtistru Maksirooviču, da mu »vse odpušča« . . . Vest o spravi med Pašičem ta Maksšmovičem potrjujejo vsi vladni krogi, kair ie končno dokaz, da Je stari Pašič z izborno takt&o znal spraviti na kolena vse puntarje In pridobiti zase tudi vse nenaklonjene ministre, dočim Je Ljuba Jovanovič povsem Izoliran. Kdor vse razume, vse odpušča — pravi francoski pregovor. Pašič le dokazal, da mu Je ta pregovor dobro znan. Skrajna drznost Včerajšnji »Slovenec« piše, da »Jutru« slovenska zastava ne da miru, ker da »so jo mnogi njegovi pristaši zatajili, kadar ]im Je to kazalo.« »Slovenec« je res vreden svojih duševnih očetov, ki so tako strašno pozabljlvi, da se ne spominjajo več nW dogodkov v zadnjih desetletjih. Mar so klerikalci že pozabili, da Je bil prav klerikalni deželni odbor kranjski, ki je hotel odpraviti slovensko zastavo ter predlagal, da naj se v našo slovensko trobojoico slovanskih barv vnese mesto bele zlata boja nemške pohlepnosti po zemlji ta oblasti. In kdo ie zatajil pod Avstrijo slovensko zastavo, ka-darkofi Je kazalo. Napredni krogi nikdar, paC pa so Jo zatajim klerikalci vedno ta povsod, pa če J« že kazalo ali ne, če ne formalno, pa prav gotovo dejansko. Kdo pa se je najbolj angažiral za vse 6rno-žoJ;e institucije, kdo priganjal nedoletno mladino k »JungschfltzoBiH, kdo blagoslavljal avstrijske vojne zastave, kdo priganjal naše ljudstvo k podpisovanju vojnih posojil? Mar napredo)ald?I In kdo Je prejemal podporo dunajske vlade? Je bilo morda to napredno časopisje aH Je bil to »Slovenec«?- Ali naj navedemo nekaj odstavkov te pridig ta govorov klerikalnih agitatorjev, ki še danes žalostno zvene v ušesih vsakega slovensko čutečega človeka. Ali nai obiramo Se enkrat izdajalsko pisanje »Slovenca« In ostalega klerikalnega časopisja v časih, ko bo naprodnjakl trumama romali na Grad ta odondot dalje v razna Internacijska taborišča?! Ko so oni, ki so ostali 6vobodn>i, iz-podledall z vztrajnim delom v zaledju in na fronti korenine avstrijske mlsM v vediri nevarnosti, da pridejo pred puške ali na k. u. k. visBce, med tem ko Je bila v glavnem tajništvu klerikalne stranke centrala avstrijskega ovajtuštva in špijanaie?! Ali naj si še enkrat ogledamo čase, ko se je vsak narodnjak klerikalca bal bolj od Nemca ta oemčurja?! Naj »Slovenec« ne bo tako skrajno drzen, ker mu bo sicer njegovega Izzivanja prav brao strašno žal, ker če tako hitro pozabljajo klerikalni voditelji, ne pozabljajo tu denj,* potem pa: «Pričakujem, da pri nas stopa vojaštva proti stavkujoSim tramva* }e\'cev obleži vsaj petsto ljudi.* Tschir« schky je rekel o cesarju, da je «križ, ki je nam vsem naprten», Holstein pa pravi: »Vse zunanje ministrstvo ima Nj. Veličan« stvo za blaznega®. O nemškem narodu je Viljem nekoč rekel: «Tako pakažo naj vla« dam!» Govorniki nemške ljudske stranke, kon* servativcev so bili proti razlastitvi, češ da bil odklonjen predlog centruma s 282 pro« ti 105 glasovom. Za predlog so glasovali centrum, gospodarska zveza in demokrati. Odklonjen je bil tudi demokratski pred« log proti glasovom predlagateljev in gospo« darske zveze. Predlog o razlastitvi sam je odklonila zbornica z 236 proti 142 glaso* vom socijalnih demokratov ui komunistov. Predsednik parlamenta Loebe je potem naznanil, da tretjega čitanja predloge ne bo, ker so bili vsi deli zakonskega načrta zavrnjeni. Zato vrača zbornica predlog vla« di, da takoj izvede ljudsko glasovanje o razlastitvi knezov, kakor to določa ustava. Zanimivo je, da komunisti niso glasovali o zakonskem predlogu o razlastitvi premože« nja vzhodnih Židov in Nenemcev. Ljudska stranka je predlagala, naj zbornica izjavi, da plebiscit o razlastitvi knezov ni dovo. Ijen, kar pa je parlament z veliko večino odklonil. Med Scheidemannovim govorom so se vršila za parlamentarnimi kulisami važna posvetovanja med državnim kanclerjem in zastopniki strank. Vodji demokratov dr. Kochu se je posrečilo pregovoriti kanclerja, da se je odpovedal takojšnjemu odgovoru na Scheidemannove napade z motivacijo, da bi vsak odgovor še poslabšal položaj. Dr. Koch je obenem izjavil, da so demo« krati kljub svojemu pristanku nasprotniki ukaza o zastavi, da pa ne mislijo zaenkrat desavuirati vladnega šefa. Nadalje je dr. Koch informiral kanclerja, da nameravajo socijalni demokrati takoj po interpelaciji staviti vprašanje zaupnice vladi. Dr. Luther je nato naprosil zastopnika centruma Gueralda, naj pregovori socijal« ne demokarte, da bi opustili vprašanje za« upnice, toda Guerald je odklonil vsak po« sredovalni predlog. Nato je državni kane« ler osebno prosil voditelja socijalnih dc« mokratov MiilIer«Frankena, naj ostane sa, mo pri interpelaciji, toda dobil je nepo« voljen odgovor. Demokrati in oentrumaši so torej v zelo težavnem položaju, ker so glasovali njihovi ministri za naredbo o državni zastavi. V parlamentarnih krogjdi računajo t bližnjim odstopom dr. Luthra in celo z demisijo celokupne vlade. Tudi je zelo negotovo ako bo ostala sedanja koalicija. V tem slu* čaju bi prevzel dr. Stresemann tudi mesto državnega kanclerja. Parlamentarci menijo, da se bo položaj raz&stil v kakih desetih dnevih. Istočasno pa se razpravlja o vpra* šanju, ako bi bilo sploh mogoče sestaviti novo vlado. Ni izključeno, da pride do skrajne krize, katera bi se mogla rešiti le x razpustom parlamenta In z razpisom no vih volitev. Berlin, 7. maja. d. Socijalno>demokratski klub je predložil državnemu zboru neza« upnico, ki se glasi: »Državni zbor ne odo« brava naredbe z dne 6. maja, po kateri se imajo na nemških misijah v inozemstvu razvešati črno»beIo«rdeče zastave in izraža državnemu kanclerju, ki je to naredbo so« podpisal, svojo nezaupnico®. Na ta način se je spor med zbornico in vlado še po» ostril, ker omogoča oblika nezaupnice, ki ni naperjena proti celokupni vladi, ampak le proti državnemu kanclerju, centrumu, da glasuje zanjo. Italija se oborožuje tudi v zraku Poučna debata v rimski zbornici. — Premestitev tvornic iz severnih pokrajin na jug« avijonov. Na ta način se vzgaja kader cu vilnih pilotov, ki jih lahko Nemčija upen rabi v slučaju mobilizacije v operacijske Rim, 7. maja. o. Zbornica je danes na« daljevala razpravo o proračunu ministrstva za zrakoplovstvo. Poslanec Baistrocchi je naglašal, da je izredno velike važnosti dej« stvo, da vodi ministrski predsednik Muw solini vsa tri ministrstva, ki spadajo v obrambo države, namreč za vojsko, morna. rico in zrakoplovstvo. Radi zemljepisne le« ge Italije je usojena italijanski avijatiki ze* /o odločilna vloga pri obrambi italijanske obale. Ko je prišel fašizem na vlado, je bi« lo v Italiji le 200 vojaških letal, Mussolinl pa je s sodelovanjem generala Bonzanija v kratki dobi vsestransko spopolnil italijam sko vojaško avijatiko. Poslanec Locatelli je orisal važnost civil« nega letalstva in priporočal, naj Italija v tem oziru posnema Nemčijo, ki si je ustva« rila nad petdeset zračnih prog in ogromno »tevilo tvornic za izdelovanje prometnih svrhe. Državni podtajnik za zrakoplovstvo ge« neral Bonzani je pripomnil, da ima Italija danes 800 vojaških letal in da odpade na vsak aeroplan po 17 mož. Tekom tega leta dobi vojska novih 600 letal, ki so v prvi vrsti določena v izvidno službo in.za bom> bardiranje. Sicer bo ministrstvo za' zrako« plovstvo napelo vse sile, da dvigne itali« jansko vojaško letalstvo na stopnjo, ki jo zavzemajo v tem pogledu druge zapadne velesile. Iz varnostnih razlogov se bodo ne> katere tvornice za letala premestile iz se« verne Italije na jug države, da ne bodo iz« postavljene morebitnemu sovražnemu na* valu. -SSS- Svobodno nemško zrakoplovstvo BerUn, 7. maja. d. Za aocoj se pričakuje v Parizu parafiranje konvencije o nemškem zrakoplovstvu. Dogovor razveljavlja sko« raj vse dosedanje omejitve zrakoplovstva. V bodoče imajo nemški aeroplani in zrako« plovi lahko poljubno močne motorje in niso vezam na gotovo višino. V veljavi ostanejo le dosedanje določbe o vojaškem zrako« plovstvu, pri čemer jamči viada za pravil« no izvajanje določb s te strani Državna bramba ima pravico, da izvežba 72 vojaških letalcev za prometne pilote. Tudi se sme v bodoče državna bramba udeleževati pri zračni obrambi. Nadalje razveljavlja do« govor sleherno omejitev pri gradbi zrako. plovov. Na ta način ne bo treba uničiti ve, likih hangarjev v Friedrichshafnu. Nemčija sme imeti letališča tudi v zasedenem ozem« lju. Kar se tiče določb o bodočem zračnem prometu, se v bodoče uvede zračna proga med Berlinom in Parizom, Francija dobi pravico, da ustvari letalsko zvezo med Strasbourgom in Prago. Nemčija pa uvede 1 Prog0 preko južne Francije s Španijo. ! Pariz, 7 maja. b. Popoldne je bila para« ; firana konvencija med Nemčijo in Franci« , jo o zrakoplovstvu. Jesensko zasedanje Zveze narodov Ženeva, 7. maja. d. Predsednik Zveze na« nodov Išii je sklical redno zasedanje Zveze za pondeljek, 6. septembra. Glavne točke dnevnega reda so vprašanje sestave Sveta, sprejem Nemčije, priprave za svetovno go« spodarsko konferenco in razorožitvena kon» ferenca. Rio de Janeiro, 7. maja. b. Predsednik republike Bernards je predložil parlamen« tu poslanico, v kateri odobrava nastop bra« zilskega zastopnika na zasedanju Zveze narodov meseca marca. Predsednik napo« veduje, da pride to vprašanje zopet na raz« govor na septemberskem zasedanju. Grško oboroževanje Rim, 7. maja. o. Agenttira Roma javlja, da je italijanska vlada dovolila Grčiji pcu rojilo v znesku 100 mlViJonov tir. To vsoto mora Grčija uporabiti v Italiji za nabavo vojnega materijala. Prvotno je nameravala Grčija najti posojilo v enaki višini v Fran« ciji, toda grška vlada ni moeja nuditi nit kake garancije. «JUTRO» St. 104 i, 3 .............. . .... .......... Sobota 8. V. 1926 Naši tirali in Uradništvo prosvetnega oddelka v Ljubljani in Mariboru brez plače! Znano je, da je bivši prosvetni minister Stjepan Radič odredil, da se odpravijo vsi prosvetni oddelki pri velikih županih. Mesto teh oddelkov bi se naj osnovalo 6 prosvetnih inšpektoratov za vso državo. Vse to pa je ostalo pri znani površnosti in vihravosti bivšega ministra samo na pol pota Prosvetni oddelki so bili sicer odpravljeni, niso pa bili na njih mestu še osnovani prosvetni inšpektorati. Posledica tega eksperimentiranja v prosvetni upravi je dejstvo, da uradniki prosvetnega oddeika v Ljubljani in Mariboru ter najbrže tudi drugod, kakor tudi polovica nameščencev državnega muzeja v Ljubljani 1. maja niso dobili plače in še danes 8. maja zaman čakajo na izplačilo svojih zasluženih prejemkov. Državno računovodstvo se je namreč postavilo na to-le stališče: Prosvetni oddelki so bili odpravljeni, in niso pa še bili organizirani prosvetni inšpektorati in pri njih sistematizirani prejemki nameščencev pri prejšnjih prosvetnih oddelkih. Z ozirom na to računovodstvo ne more dovoliti tem nameščencem izplačila njihovih prejemkov. Ta škandal, da je še danes dne 8. maja cela vrsta državnih uslužbencev brez plače, kar je v Sloveniji pač unikum. se je zgodil pod «blagoslovljeno» Radič-Pucljevo ero, v času, ko ie kot Radičev zaupnik in minister za Slovence stopil v vlado g. Ivan Pucelj! Pucljevi listi so napovedovali, da bo teklo v Sloveniji mleko in med, čim pride v vlado tudi edino poklicani zastopnik Slovencev Ivan Pucelj. In prišel je. a evo, kako »sijajno* se je uvedel! • Učiteljski uskoki na škem, Kobariškem, Cerkljanskem in na Tolminskem Slovanski učitelji v Italiji imajo svoio organizacijo, »Zvezo slovanskih učiteljskih društev« s sedežem v Trstu. Organizacija je strogo strokovnega značaja. izdaja svoje stanovsko-pedagoško glasilo »Učiteljski list« ter mesečnik za mladino »Novi rod«, združuje pa v sebi razen nekaterih obžalovanja vrednih odpadnikov celokupno slovensko in hrvatsko učiteljstvo na italijanskem ozemlju. Vse predfašistovske italijanske vlade so dale slovanskim učiteljem vsaj prosto dihati. Priznavale so jim eksistenčne pravice v mejah zakonov in niso vpraševale, če je učitelj član njihove stranke in njihovih sindikatov. Fašistov-ski režim pa sega z drzno roko tudi po najsvetejših pravicah osebne človekove svobode. Njegov namen je, razbiti učiteljsko društvo, ki je bilo ustanovljeno s tolikim trudom in žrtvami. Potem, ko bi bik) društvo onemogočeno, bi radi izvabili fašisti nčitelje v svoj sindikat. Priznati je treba, da prenašajo slovanski učitelji vsa ta malenkostna, če-stokrat iz osebne maščevalnosti porojena preganjanja v zavesti, da je njihova stvar poštena in da se je ne sme nihče dotakniti .Nekateri — slabiči — pa so vendarle omagali in se podali. V svarilen zgled treba imena teh uskokov. ki so brez časti in ponosa, javno pribiti, da se bo vedelo, kdo gazi dedščino očetov in mater s prestopanjem v fašistov-ski tabor. E\v> jih torej zaporedoma. Na Bovškem so se izneverili: Franc Muznik iz Trente, Vera Lazar iz Čez-soče, Anton Brar iz Bavšce. Na Kobariškem: Vilma Bogataj in Ema Ivančič iz Kobarida, Slava Rutar iz Iderskega, Josip Stih iz Sužida. Mirko Bogataj iz Kamnega, Marija Rutar iz Starega se-Ia. Amalija Ručna iz Podbele. Andrej Trebše iz Srpenice, Roža Cintprič iz Drežnice. Na Cerkljanskem.. Mirko Pod-gornik in Antonija Paa iz Cerknega, Peter Lapajne iz Otaleža, Ivan Muro-vec z Vrha, Amalija Gruden iz Orehka, Božena Satler iz Bukovega, Julija Tor-kar in Zora Muznik iz Hudajužne, Olga Torkar iz Podbrda. Tolminski usk°ld so: Viktor Vuga in Alojzija Majnik iz Idrije ob Bači, Marija Klemenčič iz Zagršča. Tončka Hvala iz Krnice. Antonija Bizjak iz Pečin, Valerija Mervič iz Dol. Trebuše, Franja Torkar iz Št. Viške gore in Jože Šuligoj iz Rut. Po potrebi bomo ta seznam še izpopolnili. v dramskem gledališču nocoj ob 8. ■šfeors.ki privatni nameščenci proti odpravi Burnega delovnega časa Maribor, 7. aprila Sn oči se je vršilo v dvorani gostilne Ro-toviž protestno zborovanje celokupnega mariborskega zasebnega nastavljens:va proti podaljšanju delovnega časa in odpravi praznikov, ki jih ie sklenil mariborski trgovski gremij na svojem zadnjem občnem zboru in kateremu koraku sta sklenila slediti gremi-ja v Ljubljani in Celju. Zborovanje, katerega se ie udeležilo skoro 20 nastavljeneev vseh strok, sta sklicala mariborski podružnici Saveza bančnih uradnikov in Saveza privatnih nameščencev ter Mariborski društvo odvetniških in notarskih uradnikov. Zbor ie v imenu medstrokovnega odbora otvoril predsednik podružnice Saveza zasebnih nastavi i encev g. Petejan, ki ie po pozdravu delegatov in zastopnika mariborskega gremija g. Zidanška pojasnil namen zborovanja in podal kratek historijat boia pomočniškega zbora proti sklepom gremija. Nastopu trg. pomočnikov so se pridružili vsi zasebni nameščenci ostalih strok, ki izražajo solidarno zahtevo, da hočejo "hraniti to, kar so po dolgih borih pridobili. V predsedstvo zborovanja so bili izvnlje-ni nato Peteian, GHKvert in Skaza. ki ie ui-di zborovanje vodil. Kot glavni referent je nastopil delegat iz Zagreba g. Pfeifer, predsednik Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije, ki ie uvodoma v daljših izvajanjih govoril o zg >dri_ vini prob'ema regulacije delovnega časa in o zakonski zaščiti. Govornik je ostro kritiziral socijakio politiko naše države, zlasti ono sedanje vlade. Imamo zakone o osetn-uraem delovniku, ki pa je le na papirju, ker ni še potrebnih pravilnikov Država je dolžna, da vodi račune o socijatao slaoej-ših. Zasebni nastavijenči morajo voditi sami račune o svojih interesih, ker jih b do drugi le v toliko o njih vcdi'i. v kolikor oni sami. V imenu ljubljanske delavske zbornice je pozdravil zborovalce g. Kopač iz Ljubljane, ki je naglasil nasJtop mariborskih iast;iv-ljencev v obrambi za ohranitev 8-urnega delovni,ka. G. Skaza je izrazil solidarnost bančnega uradništva in odvetniškega in notarskega uradništva z ostalimi nastavijenči. G. PeMkan ie v nemškem jeziku resumiral •izjave govornikov. G. Petejan je še do-datno protestiral pnoti nezakonitemu postopanju delodajalcev z vajenci in izrazil solidarnost s stavkujoCimi nameščenci lesne industrije na Hrvatskem. Med burnim odobravanjem je bila spreie-ta soglasno resolucija proti odpravi osem-uraega delovnika. čezurno delo naj se nagradi ta ratificirajo mednarodne pogodbe o zaščiti delavstva. »Ženifbeni oglas" Velika senzacija za Ljubljano * t ? ? v filmu. — Zasledujte v prihodnji številki! Stavbno gibanje v Celju Na vogalu Kralja Petra ceste in Vodni« kove ulice nameravajo, kakor smo že po. ročali, podreti dosedanje hiše, uhci nekoli« ko razširiti, na stavbnem prostoru pa, ki je last mestne občine celjske, zgraditi tri nadstropne hiše s poslovnimi prostori v pri. tličju in s primernimi stanovanji v posamez nih nadstropjih. Za stavbišča so se zani. mala Mestna hranilnica. Ljudska posojilni« ca in Lastni dom. Mestna občina je stavila glede odprodaje zemljišča že svoje pogo. je, katere sta Mestna hranilnica in Lastni dom sprejela v polnem obsegu, dočim je Ljudska posojilnica izjavila, da ji je od. kazani stavbni prostor premajhen ter po. samezne stavbne parcele predrage. Tudi se ne more vezati glede termina, do kedaj bi mogla zgraditi svoje poslopje. Na zadnji seji finančnega in gospodarskega odseka se je temeljito razpravljalo o posameznih od. govorih na oferto mestne občine. Člani odseka so prišli do sledečih za. ključkov: Mestni hranilnici se proda pro. stor na vogalu Vodnikove ulice in Kralja Petra ceste pod že sprejetimi pogoji. Ker pa bo mogel zavod zidati šele v pozni je. seni ali pa v zgodnji pomladi, se določi konvencijonelna globa za slučaj, da poslop. je ni pravočasno zgrajeno, šele s koncem leta 1928. Ljudski posojilnici se more kveč. jemu dovoliti stavbni rok do konca 1928., drugih pogojev pa mestna občina ne more več izpremeniti. Ako vztraja pri svoji po> nudbi, se proda tudi ta prostor v Vodniko. vi ulici Mestni hranilnici, ki ga mora po. zidati najpozneje do konca 1. 1928. Stavbi, šče na Kralja Petra cesti ob Vošnjakovi hiši se proda Lastnemu domu s pogojem, da se naroči Gorenjaku, da podere svoj poslovni lokal šele s 1. julijem 1927. Na ta način more v svojem novem lokalu vsaj dobro leto dni obratovati. Ker je občinski odbor pooblastil finančni in gospodarski odsek, da sklen. pogodbe z imenovanimi zavodi končnoveljavno, zadeva ne pride več pred plenum občinske seje. Ako upravni odbor Mestne hranilnice nakupne pogoje odobri, se nam obeta v letu 1927. zelo ži» vahna stavbna sezona, z 1. 1928. pa bi bilo v Celju stanovanjsko vprašanje tudi prak. tično rešeno. Uis!©boI@i3 carinik in šofer Ljubljana, 7. maja. V četrtek zjutraj je ustavil šoferja R. pred Unionom mlad, čedno oblečen gospod in ga pozval, naj ga popelje v bolnico. Med vožnjo pa se je gost nakrat premislit in velel šoferju, naj vozi po Celovški cesti proti Gorenjski. Pričel ie šoferju pripove. dovati, da išče čiste vode in da se ta do» bi samo na Gorenjskem. V Št. Vidu je moral šofer ustaviti, da jc gost izstopil. Ves čas pa se je gost obnašal tako čud. iio, da je jel voznik upravičeno sumiti, da ima opravka z umobolnim človekom Pa. sažir se je izrazil proti njemu, da je čari. nik, dal mu je tudi že 100 Din naplačila, v Št. Vidu pa je pričel hoditi od hiše do hiše. V eni je stopil v sobe brez pozdrava in pričel odpirati okna in vrata vse do kras ja; v drugi je vzel i mize brez vsakega vprašanja dve zemlji, v tretji hiši je govo* ril o slabih časih, češ da mu ni več živetL Nekoga je ustavil na cesti ter mu natak. nil na no« svoja očala, rekoč da bo dotič. nik potem zgledal kakor gospod. Napravil je pri vsaki hiši več manjših nerednosti, tako da so končno poklicali orožnika. V skrbeh pa je bil tudi šofer sam, ki ni ve. del, ali bo dobil plačano vožnjo. Slednjič je prišel orožnik in čudni gost se je odpeljal z avtomobilom zopet v Ljub. ljano, kjer so se ustavili na policiji Ker je napravil aretovanec tu odločen vtis umo» bolnega človeka, je bil predstavljen zdrav, niku dr. Avramoviču. Preiskava je sumnjo popolnoma potrdila, nakar so aretovanca oddali v bolnico. Nesrečnež je 321etni carinik Franjo Men. cinger, doma iz Boh. Bistrice. Ker je ka. zal že na svojem službenem mestu pri ma. riborski carinarnici znake prevelike dušev. ne utrujenosti, so ga poslali na dopust. Med vožnjo pa je bolezen še napredovala, dokler se v Ljubljani ni spremenila v sko. ro popolno blaznost. uvbi?Am$ki DVOR Prednaznanilo ,,-joana milijonarjeva hči" Veliki First National-film sedanjosti. Danes ob 4., pol 6., pol 8., in 9. uri Prvič v Jugoslaviji HARRY UEDTKE „M0Ž BREZ SPANJA" Veseli in tragični doživljaji kontrolorja spalnih voz na progi Berlin-Munclien. V naslovni vlogi Vaš mili Harry Liedtke. Druge vloge so zasedene po lepi Hanny Weisse in Helgi Molander! Veselo! Zabavno- Pikantno! Elegantno! Cene navadne 1 Mladini neprimerno ! Pred sodniki Trije nesrečni Italijani so jih staknili v Ljubljani. Lepa, zimska noč Jih je vabila na plan in veselo so se podali krog pol 10. zvečer Iz restavracije »Ljubljanski dvor» proti «Bmon(l» zadovoljno kramlja, joč v krasnem toskamskem narečju. To pa ni bilo všeč nekemu možakarju, ki jih je prehitel, ko so zavili v Frančiškansko ulico isn v ulici jih je naenkrat napadlo več ljudi. Nekdo je udaril Volbenka Zandonaiio po glavi z okovanko, da se je mož zgrudil, a na tleh ga je še parkrat sunil. Tudi oba ostala Ttaliiana sta jih staknila, toda brez posledic. Hitela sta po pomoč. Prišel je policaj. Volbenk je medtem izginil v hotel »TJnion», a v družbi, ki je prišla stražniku nasproti, nista Italijana spoznala nobenega kot napadalca. Pozneje so osumil! delavca Ježo in Karla. Vsled popolnega pomanjkanja dokzov sta. bii'1 opročščena, a se je pritožil nezadovoljni drž. pravdnik Gorje, če bi se izkazala krivda; naši sodniki niso Italijani, -ki tako pristransko de-lajo z našimi rojaki: pri nas še vedno vlada svetnica, pravica! * Nace in Jernej poznata sodnjijo kot stari Ljubljančani Tivoli; saj je Jernejček že S3 krat pokušal sladkosti areetanbovškega življenja. Jernej je pregovoril Načeta, naj ukrade Janezu kolo, vredno 1400 Din in Na-cek se je dal takoj preprosnii in je odpeljal kolo. Potem sta šla v gostilno Ivanke in ta,m jedila in pila. Da bi žena ne viidela., kdaj jo bosta popiha ja, sta ji ukradla očala; a vse ni pomagalo. Ječar ju je odve-del v 6 mesečno sodilo gostišče; le vina ne bo in kmalu žabe pesem o vodi zapojo. • Jernej, Jože Im Tone so tnije braitje, doma iz Gozda. Premoženja nimajo, a veseli Jih tapež, talko je poročala njih lastna občina. že decembra einkrat so se stapli z Miho in Janezom, oba sta jili dobila, Miha jo je staknil za ušesi, ki nikdar ne slišijo, kadar se ga svari, težko poškodbo. Priče so pa izpovedale, da jo je Mihec sam iskal in prvi navalii'1 z nožem r.a složne bratce. Eden mu je spodbll roko in Miha, ki je mislil raniti drazega, je zaklal nehote sam sebe. — Ker je manjkalo tehtnih dokazov, so vsi trije Gozdnllki oproščeni Delavec Janez iz Vafbnrge je bral basen o ježu iin lisici, pa mu talko ugaja, da je jel ježa kar posnemati. Franca je koča-rica. ima 14 otrok, pa se je čez zimo stisnila z vso družino v dve sobi, da je eno odstopila Janezu, kjer je stanoval z ženo in dvema otrokoma skoro brezplačno. Zima je minula in Franca je Janeza opozorila., da se ga je usmiliUa le v stiski in mu odstopila stanovanje stamo čez zimo Zdaj je pa Janez zrastel. Jel je metati v vrata njenega stanovanja kose apeke in polenčke, vdrl v sobo in ji prislonili ta.ko zaušnico, da je padla. S težavo je spravila hčerka mater za peč, a ji je še tri dni v ušesih šumelo. Zdaj bo šumelo še Janezu kar 14 dni, saj je tudi orožnike žalil, ki so ga svarili, naj miruje. * Ferenc m Ceaic sta gnala dva bika na ljubljanski kolodvor. Bika sta bila privezana z vrvmi in sta imela na očeh vreči. Pred biki je pn gnal kmet Anžon jarem volov. Ferenc je Anžon-a opozoril, naj gre pred voli in ne za njimi, češ, da lahko kak bik zdivja in ga podere, ker gre tako blizu njih. Modri Anžon pa ni ubogal. Zadnji bik se je res zaletel na prvega in mimogrede podrl Anžona z glavo. Dobil je lahko poškodbo. Ker je bil nesreče kriv deloma sam, je bil Ferenc oproščen, saj nI zanemarjal dolžnosti. Sokol Mladinski dan na Taboru Na dan prvega majnika, ko praznuje vse človeštvo vstajenje prirode iz zimskega sna, ko se vsi klanjamo delu, je priredilo sokolsko društvo na Taboru, naš odlični Sokol I. svoj praznik naraščaja in dece Z oziram na dejstvo, da še nii prišel čas javnih telovadb v pravem pomenu besede, ko podajajo društva račun o predpisanih prostih vajah — smo z radovednostjo pričakovali, kaj nam bo nudila mladina So. kola I. Bili smo prav presenečeni. Naraščaj in deca sta nam pokazala del onega tihega in vztrajnega vzgojnega dela, ki se vrši po-zimi in zgodnji pomladi v telovadnicah. Videli smo vzorno predvedeno normalno telovadno uro vseh mladinskih oddelkov s predpisanimi izmenami orodja, s pod rob. nimi gibi posameznih prostih vaj; posamezne vrste so ve^bale redovne vaje v členu in četi. Najmlajši od moške in ženske dece pa so prav prisrčno zaigrali nekaj mladinskih iger. Namen naš ni, naštevati števila vrst, posamezna izvajanja, razne vaje, temveč opozoriti hočemo na ne. kaj dejstev, ki snio jih ugotovili pri teni javnem nastopu. Ker je bil ta majsiki mladinski nastop na Taboru le — tos pur te vrste vobče, izrekamo le željo, da bi vsa naša sokolska društva sledila temu vzgledu in prirejala slične mladinske nastope meseca maja. Vendar pa naj nastopi ne obsezajo glede programa enoličnosti — ker je pester program, le živahno vrvenje na telovadišču daje nastopu oni mladostni in vse osvežujoči značaj. — Nastopajoči oddelki so bili nekoliko majhni. Osobito se je to opazilo pri deci. Nastopijo naj vsi! Ako pa društvo nima večjih oddelkov — potem se mora najti vzroke, zakaj da jih ni. članstva je po naših društvih toMko, ki se še danes ne zaveda pomena telovadbe za deco in ki se tudi ne zaiveda svojih dolžnosti napram društvu Mnogo je tukaj krivde na članstvu samem, pa tudi dragih vzrokov ne manjka. Toda temu dejstvu je .treba pogledati krepko v oko ter z primernimi ukrepi odpraviti ta nedostatek. Potek nastopa je bil zelo lop, piograni se je točno in natančno pričel in končal. Obisk je bil prednji bil bi lahko mnogo boljši. To je dcfeaz. da se naša javnost, članstvo in ostalo občinstvo še vedno premalo zanima za mladinsko vzgojo — medtem ko po drugih krajih In v drugih državah posvečajo vsi sloji naroda vso pažnjo vzgoji svoje dece. Pri celem telovadnem nastopu je prav pridno isn zelo primerno sodelovala lansko leto ustanovljena godba Sokola I. — Prirejanje sličnih javnih telovadnih ur pa postani stalna Institucija na dan prvega maja na Taboru — na torišču toliko trn-dov, bojev in žuljev. Kraljevič Peter kum sokolske zastave. Nj. Vel. kralj Aleksander je dovolil, da prevzame naš najmanjši Sokolič, kraljevič Peter kumovanje zastavi sokolskega društva v Zemunu. Razvitje zastave bo še ta mesec. Sskol II. poziva članstvo. M se namerava udeležiti vsesokolskega zleta v Pragi, da se čim preje javi društvenemu načelniku, ki ga je dohiti vsak dan od pol S. zvečer naprej v telovadnici na realki. Udeležba na zletu bo omogočena vsakomur ker celokupni stroški niso visoki in ne bodo presegali 1000 Din za osebo To svoto more prištediiti vsak Sokol pri. količkaj dobri volji. Opozarjamo pa še enkrat, da mora biti vsak udeleženec prijavljen v društvu. Storite svojo dolžnost čim prej, da olajšate poslovanje. Natančnejše informacije dobite istotako v društvu. Danes že drugi dan hud naval na blagajno kar je najboljši dokaz dobpe kvalitete velefilma E VELEMESTA ki ne potrebuje kričeče reklame. Poslušajte kritiko onih, ki so film že videli! Nikdo naj torej ne zamudi ogledati si ta film! Predstave ob: 4.f pel 6., pol S. in 9. uri. l^^muk KiNO IDEAL Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sobota, 8.: Proslava Ivana Cankarja. Izv. Medel ja, 9.; «Druga mladost®. Izv. Pondeljek, 10.: Zaprto. Mariborsko gledališče Sobota, 8.: «Ognjenik». A (Kuponi). Nedelja, 9.: «Greh». C (Kuponi). Zadnjič v sezoni. Opozarjamo na sobotno mariborsko predstavo «Ognjenfka»( velezabavne veseloigre, M je dosegla pri premljeri lep sspeh in je izredno zabavala občinstvo. — V nedeljo, 9. maja ob 8. zvečer pa se uprizori zadnjič v sezoni nad vse zanimiva, izvirna slovenska tragedija A. OrkvemJka »Greh», ki je po svoji vsebini, lepi inecena-clfji in igri močno učinkovala. Predstava Verdijeve «Aldes z ljubljanskim opernim ansamblom v Splitu. Splitsko občinstvo je taeio proSli torek svoj veliki operni večer. Naš gledališki ansambel je naatopfl z Verdijevo «Aldo» pred aa-bito polno hišo, ki je bila razprodana do zadnjega sedeža. Dejstvo, da so imeM v Splitu priložnost čuti vsporedno dve kapitalni dedi svetovne glasbene literature — Borisa tn A Ido — v tako kratkem presled- ku, je splitsko publiko potrdilo v domnevi, da je ljubljanska opera zmožna lepih in velikih dejanj. «Novo doba» primerja predstavo «Aide» z izvedbo- »Borisa Godu. nova>> in piše: Pod sigurnim to finim vodstvom dirigenta Neffa/ta. v režiji gosp. Knittla im v živopisnl sceneriji in v kostumih, bi se le redkokdaj vidijo na provin-cijainem odru, s solisti, ki so al bili v pogledu reprezentativne izvedbe na enaki višini, je videl Split Verdijevo «Aitdo». Ta predstava je bila doživljaj zase. G. Knittl se je s svojo ulogo Radaimesa izredno izkazal; dosegel je usipeh, kakršnega še nikoli dosilej. Njegov glas je močan in izrazito tenorski Muzikalnoet gosp. Knittla je prvovrstna. Pevec poje skladno, brez napak ter lepo iadeila detajle. Ga. žaludova je kot Aida potrdila nažo dobro sodbo o njenih pevskih kvalitetah. Bila Je Se boljša kot v »Večnem mornarju*. Posebno prikupi j iva je svežina njenega glasu In višine, katero doseže z veliko lahkoto. Efektno, za altistko vedno hvaležno ulogo Amneri-de je pela ga. Thi*rryjeva. Njen izraziti alt obvlada brez naipora celo partrturo. Vrhunec je dosegla pevka v tretjem dejanju Tudi njena igra je nadvse zadovoljiva, tako, da je taila ta uloga kot celota izvrstna. Gg. Holodkov, Betetto in Rumpel so bili vzorni v svojih kreacijah. Nič ne pretiramo, če rečemo, da so bili idealni verdijevski heroji. Zbori dobri in precizni. Predstava je elektrizirala občinstvo, pevci so morali vedno nanovo pred raimpo. Henrik IV. (Opazke k gostovanju ljubljanske drame v celjskem Mestnem gledališču.) L. Pirandello je dramatik, ki polaga glav. no pažnjo na zunanje odrske efekte. Iz njegove tragedije aHenrik FV.», se jasno zrcali iskanje originalnosti v koncepciji in izražanju. Posebnih umetniških globin ni najti v njej. Motiv, ki ga razpleta Pirandel« lo na dolgo in široko, je dokaj enostaven in deloma prepričevalen: glavni junak, ki je bil zaljubljen v markizo Matildo, je pa. del pred 20 leti po krivdi svojega tekmeca barona Belcredija s konja, si pri tem po. škodoval tilnik, zblaznel, igral kot blaznež vlogo nemškega cesarja Henrika IV., po dvanajstih letih blaznosti okreval, igral še nadaljnjih osem let svojo vlogo in se konč. no maščeval nad svojim tekmecem. Po kr» vavem činu mu zopet ne preostane nič dru. gega, kakor igrati svojo vloeo še dalje, do konca. Avtor je ta tema obdelal bolj zu. nanje, in je dal igri fantastično, nekako tajinstveno ozadje. Vk>ga Henrika IV., ki se giblje med na. videzno blaznostjo in treznostjo, je širo. ko obdelana in stavi ja na igralca -ežke ra. loge. Vsi drugi značaji so večinoma le na. kazani in deloma površno orisani. Ljubljan ski igralci, ki so prosi i teden v torek zo. pet gostovali v Celju, niso bili v polni me. ri kos temu teaterskemu delu. Režija go» s poda Šesta je polagala skoro večjo važ. nost na zunanjo opremo, kakor na ostro karakterizacijo posameznih vlog. Radi tega se je izgubil marsikateri zunanji efekt. Tr« pela je tudi prepričevalnost v podajanju. Skupna igra je bila medla, skupine brezi z. razne in brez posebne živahnosti. Henrika IV. je pojmoval g. Rogoz po svoje. Igral ga je na efekt in bilo je kljub vsem njegovim mimičnim hi glasovnim pri. pomočkom videti, da se v svojo vlogo ne poglablja. Sicer pa bi bilo primernejše, po» rabiti veliki trud, ki ga zahteva ta kreaci. ja, za kakšno boljšo, res umetniško vlogo. Ga. Marija Vera (markiza Matilda Spina) ni našla prave topline in tragike, ki bi bi. la poglobila celotni vtis. Njsn.i izgovarja, va je bila deloma premonotona, deloma pa preburna. Prepričala ni G. Skrbinšek (ba. ron Tito Belcredi) je bil izrazit v maski svojo igro pa je preveč poantiral. G Osi* povič je podal svojega zdravnika popolno, ma pasivno, in mu ni znal vdihniti življe. rja. Isto velja tudi glede gdč. Ježkove (Frida) in g. Pečka (mladi markiz), Gospod je Jerman, Smerkolj, Jan, Sancin in Plut se v svojih, sicer majhnih vlogah, niso po. vzpeli nad povprečnost. Scenerija z zavesami je bila zadovolji, va. Gledališče je bilo še skoraj dobro obi. skano. Obfinstvo je sicer živahno ploskalo, a mu po večini očividno ni uspelo prodreti v bistvo igre, ki stavi i na igralca i na gledalca velike zahteve —m— Petindvajset letnica igralke Berte Buk. šekove. Gospa Berta Bukšekova, marljiva članica mariborskega gledališča, bo imela dne 18. maja svojo odrsko petindvajsetiet-nico. Kot jubilejna predstava umetnice se ob tej priložnosti uprizori Schillerjeva tragedija v pikih dejanjih »Maria Stuart«. Naslovno ulogo igra jubilantka, režira g. Rado železniifc. Najdena Mozartova simfonija. Dunaj, ski vseučiliški profesor Fischer je našel v notnem arhivu gornjeavstrijskega benediktinskega samostana v Lambachu siml fonično skladbo, na kateri je bilo zabeleženo ime skladatelja Mozarta. Naslovna stran simfonije ima sledeče besedilo: «Donno Authoris 4ta Jan. 1769.» Natančna preiskava je dognala, da je simfonijo res napisal Mozart, in sicer lastnoročno na jesen 1. 1767., torej v svojem enajstem letu.' Simfonija ima tri stavke. »Dvanajst.« »Žizni Iskustva« v Ljenin-gradu pozdravlja »velikansko glasbo«, katero je spisal Piks na besedilo znamenite Blo-kove poeme. »Dvanaist«, velikanski zbor s tristo člani s spremlievanjem orkestra, predstavlja dva sveta: boljše viški tabor v boju z nasprotniki. Na temeliu boia obeh polovic zbora, skozi grmeči orkester »čudno in bolehno donijo glasovi petorice solistov«. S to grmečo simfonijo ie baje rešeno vprašanj« proletarske muzike. Prva produkcija »Dvanajstih« se bo vršila v akademski dvorana v Lieningradu pod vodstvom dirigenta A Klimova. Domače vesti Žlahta Narodni pregovor pravi, da je cžlahta raztrgana plahta«. Velikokrat je to res, ved do pa tudi ne. Zlasti zadnje leto ima žlah» ta veliko sreče in veliko dobrot, odkar so radičevci v znamenju boja proti korupciji začeli izpreminjati ministrstva v pribeža» HSče svoje žlahte. Včasih smo bili v tem pogledu drugega mnenja in najhujše je bilo, če je kak do» »tojanstvenik sprejel v svoj ali kak drug urad človeka, ki je bil v žlahti z njegovim osebnim ali političnim znancem. Če je bl» la žlahta že bližja njegovemu kolenu, je bil že ogenj v strehi. Menda je svoj čas tu» di službena pragmatika javnih nameščen« cev določala, kdaj in kako smejo biti so* rodniki med seboj v službenem razmerju. Z radičevci se je začela v naši državi no< va morala in nova praksa, ki je vspodbuds na za vse žlahte. Šef radičevske stranke go» spod St. Radič je namestil v svojem mini« strstvu za visoke uradnike svojo hčerko in svojega zeta, drug radičevski minister je bil nečak gospoda predsednika HSS, tretji radičevski minister je postavil svojega bra« ta za predsedstvenega šefa. Dobri vzgledi vlečejo in so sedaj potegnili tudi ministra Janeza Puclja. Imenoval je za šefa mini* strske pisarne svojega zeta. Bilo je to prvo njegovo ministrsko delo za — slovenskega kmeta. V Ljubljani so še govorili, da bi bi* lo dobro, če bi Pucelj, ker sam ni kmet, po» klical v kmetijsko ministrstvo kakega pre« brisanega kmeta; pa se je med vožnjo v Beograd v Slavonskem Brodu premislil in se raje odločil za svojo žlahto. Kako bi se pa tudi videlo, če bi med radičevskimi mi» nistri, od katerih so trije odvetniki, kmeta pa nobenega, na tako visokem mestu sedel tudi kmet. Geslo «Kmet « kmeta» in ge« slo «Le vkup uboga gmajna» velja za ras dičevsko gospodo samo ob volitvah, seda) velja načelo: «Le vkup uboga žlahta!« M. A. C. * Novi pomočnik ministrstva prosvete. Kralj je podpisal ukaz, s katerim ie imenovan dosedanji prosvetni inšpektor v Skoplju Dragomir Obradovič, za pomočnika ministra prosvete. Dosedanji pomočnik, Nikola Andrič, je upokojen. * Miloš ŠtiMer šef kabineta. Za šefa kam neta kmetijskega ministrstva ie imenovan g. Miloš Š t i b 1 e r, doslej inšpektor v oddelku za kmetijstvo pri velikem županu ljub ljanske oblasti. * Izprememba v sanitetni služb). Delegat ministrstva za naarodno zdravje v Ljubljani in oblastni sanitetni referent dr. Vladimir Katičič je iz Ljubljane premeščen v Zagreb. Za oblastnega sanitetnega referenta v Ljubljani pa je imenovan dr. Milan V u k 1-če vič iz Niša. * Izpremenrbe v državni službi. po potrebi službe so premeSčeni: inženjer Avrelij Kobl iz Novega mesta h gradbeni sekciji v Ljubljani, inženjer Ivan Vanek iz Ptuja h gradbeni sekciji v Mariboru in iniženjer Val-ter Alfeld iz Ljubljane h gradbeni sekciji v Novem mestu. Trajno je upokojen dr. Ciril Žižek, inšpektor v ministrstvu za trgovino In Industrijo. * Naši izletniki na ladji »Karadjordje« to imeli, kakor nam pišejo, večinoma prav lepo vreme, samo med Malto in Tunisom Je bilo viharno in deževno vreme. Valovi so metali ladjo sem in tja kakor orehovo lupino. Med potniki so bili redki, ki bi ne bili plačali moriu svojega tributa. V Tunisu so bili 30. aprila. Tu ie bilo vreme prekrasno in potem vso vožnjo. V četrtek 6. t. m. je »Karadjordje« prispel v Marseille. Na kro vu je vse zdravo. * »Vodnikova družba« prav lepo napreduje. Tekom zadnjega tedna ie naraslo število članov za okroglo tisoč. Danes šteje družba že 7000 članov. Velik del poverjenikov je v polni meri storilo svojo dolžnost, o ostalih smo prepričani, da tudj store isto in razpečajo vse bloke, ki so jim bili poslani. Naj ne bo med njimi nobenega brezbriž-nika, naj smatra vsak za svojo sveto dolžnost, da nabere čim največ članov. Naj ne bo nobenega rodoljuba, nobene narodne rodbine in nobene rodoljubne hiše, ki bi ne bila član »Vodnikove družbe«. Naša podjetja, naši denarni zavodi in premožni posamezniki bi naj bili vsi brez izjeme njeni ustanovniki. Ta teden so pristopili kot usta-novniki gospodje Fran Golob, tovarnar na Viču, Ivan Rozman, tovarnar istotam, dr. Stane Rapč, tajnik SDS v Ljubljani in dr. Konrad Janežič, odvetnik v Kamniku. Nadejamo se, da bodo našli mnogo posnemovalcev, * Gradnja katedrale sv. Save. v Beogradu. Vprašanje gradnje projektirane katedrale Sv. Save, srbskega prosvetnega zaščitnika, je stopilo v nov štadij. Pripravljalni odbor prične v kratkem z uresničenjem svojih načrtov. Troski za gradnjo projektirane katedrale so proračunjeni na 200 milijonov dinarjev. Prostovoljnih prispevkov se ie nabralo doslej 20 milijonov, ostala gradbena svota pa se zagotovi na ta način, da se bo v razsežnlh samostanskih gozdovih posekalo poldrugi milijon dozorelih debel kar bo vrglo približno 150 milijonov, dočim se bo še ostali primanjkljaj pokril z državno subvencijo. Katedrala bo imela prostora za 6000 oseb. Zgrajena bo v bizantinskem slogu iz dobe carja Lazarja. ♦ Ekskurzija v Anglijo. Vsi oni, ki so se prijavili za ekskurzijo v Anglijo morajo tekom 14 dni izročiti svoje Potne liste ali oseb no tajniku, ali pa jih poslati na podpisani naslov. Potni listi morajo biti opremljeni s potrebnimi vizumom naših oblasti za potova nje v Anglijo. — Odbor za ekskurzijo v Anglijo, Ljubljana, Univerza. * Kongres jugoslovenske abstlnentske mladine v Kragujevco. Včeraj Je bil otvor-jen v Kragujevcu kongres Jugoslovenske abstlnentne mladine. Nad tisoč delegatov iz vseh krajev naše države prisostvuje kongresu. Slovenska delegacija pod vodstvom dr. Fedorja Mikiča obstoja k 6 Članov. Po- vodom kongresa je Kragujevac ves v zastavah, zanimanje za abstinentno gibanje med mladino in meščanstvom Je naravnost velikansko. Ljudstvo prisostvuje vpredava-njem v ogromnem številu. + Bivši ruski minister jurenjev v Beogradu. V Beograd Je v četrtek prispel bivši minister ruske provizorične vlade peter Jurenjev. Kot zastopnik stranke »Narodna svoboda« bo Jurenjev konferiral z novim beograjskim narodno-demokratskim udruže-njem. Prihodnjo nedeljo bo Jurenjev predaval o temi »Rusija in pota emigracije«. * Poročil se le v Beogradu preglednik finančne kontrole g. Jo Sko Škrbinc z gospi-vo Sabino Ornig iz Maribora Bilo srečno 1 * Prevzem Jugoslovanskih arhivov v Budimpešti. Včeraj je odpotovala lz Beograda v Budimpešto posebna komisija ministrstva prosvete, da prevzame arhive za ozem lje, ki je pripadlo naši državi po trianonski in senžermenski mirovni pogodbi * Brazilski gost v Beogradu. V našo pre-stolico je prispel dr. Heraklid Cezar de Suša Aronie asistent instituta Crusa v Rio de Janeiru, da prouči sanitetne zavode in organizacijo zdravstvene službe v naši državi + Absolventi dubrovnlške trgovske pomorske akademije v Ljubljani. Pred nekaj dnevi je prispelo na svojem poučnem potovanju po državi 12 abiturijentov pomorske trgovske akademije, v Dubrovniku v Slovenijo. Obiskali so med drugim tudi Bled. Vče raj pa so se vrnili preko Karlovca v svoj solnčni Dubrovnik, da v kratkem nastopijo službo kot novi mornariški častniki naših trgovskih brodov. * Gradnja železnice do Plitvlčkih jezer. Kakor poročajo beograjski listi, se prometno ministrstvo bavi s projektom gradnje železniške proge Bihač-Plitvička jezera-Vrhovl-ne-Otočac-Senj, ki bi znatno olajšala obisk divnih Plitvtčkih jezer. Odrejena je strokovna komisija prometnega ministrstva, ki bo pregledala teren za projektirano železnico. * Zračni promet Praga-Zagreb-Trst. Pogajanja neke češkoslovaške skupine s tovar no Skoda na čelu, z angleškimi interesenti o ureditvi zračne prometne službe Praga-Zagreb-Trst približujejo ugodnemu zaključku. Zatrjuje se, da se bo že letos prič6! promet na črti Praga-Zagreb. — Pogajanja z Italijo pa bodo najbrže trajala dalj časa. * Zveza kopališč in letovišč naše kraljevine, ki ima svoj sedež v Zagrebu in v kateri so združena kot člani naša kopališča in letovišča, je sklicala za 11. t. m. konferenco v Dubrovnik. Na konferenci se bo razpravljalo o raznih vprašanjih našega turizma, o voznih cenah, o obdavčenju kopališč ter o potrebni propagandi. Upati je, da se doseže enotna akcija, ki bo nedvomno koristila stvari ter znatno pospešila turizem v naših krajih. Fofografiioi atelje VIKTOR sedal Knafl]eva ulica M 4 se priporoča za slikanje družinskih In društvenih skupin v nanovo moderno urejenem ateljeju. Slavnostna številka Slovenskega športa izide danes na 28 straneh. Dobi se v trafikah in pri kolpoiterjih. — Posamezna številka stane Din 5'— Naroči pa se tudi lahko pri jubilejnem tajništvu S. K. Ilirije v kavarni Evropa. — Denar je poslati naprej. 3720 FINI SEVRO vseh velikosti S7U a Edino pri ■VOIKA1 Ljubljana RapoiUJa se tudi po poštnem povzetju. * Inženjerskl dom v Zagrebu. V Zagrebu so te dni pričeli z gradnjo Doma inženjerjev in arhitektov, ki bo stal na vogalu Draško-vičeve in Račkove ulice. Dom bo zgrajen v stilu palače zagrebške borze. * Naša koncesija za bakreno rudo v Albaniji. Po vesteh iz Tirane ie predsednik albanske republike Ahmed-beg Zogu podpisal ukaz, s katerim se Srbsko-albanski banki podeljuje koncesija za eksploatacijo bakrene rude v UkL Koncesija je že ratificirana od naše in albanske vlade. * Važno prometno vprašanje. Eno najvažnejših prometnih vprašanj je izgradnja dvoj nega tira na Progi Zagreb-Beograd. Lansko leto so se izmenjale tračnice na liniji Za-greb-Brod, letos pa se bo Izvršila zamenjava na liniji Brod-Bograd. S tem bo promet znatno olajšan. Računa se, da se bo vožnja, skrajšala vsaj za eno uro. Izmenjava tračnic se izvrši na račun reparacij. Ko bo končano to delo, se prične z gradnjo dru gega tira, pri čemer mora seveda priti v poštev cela proga od Zidanega mosta do Beograda. * Radovljiško »Učiteljsko društvo«. Pišejo nam: Na zborovanju radovljiškega »Učiteljskega društva« na Jesenicah 5. t. m. ie bila odklonjena v polnem obsegu znana Dim nflcova deklaracija. Za deklaracijo je glasovalo le sedem članov. * Avto promet Marlbor-SIatina-Radenc? in Murska Sobota-Slattna Radenci. Uprava kopališča Slatina Radenci namerava uvesti s 16. majem družabne avto-izlete. Stroški za eno osebo so proračunjeni iz Maribora na Din 150, iz Murske Sobote pa na Din 110. S to vsoto so kriti: vožnja tja in nazaj kosilo, večerja, kopeli v mineralni vodi s perilom in postrežbo ter dostop k raznim zabavam. Kopališka sezona se prične s 16. t. m. fn bi bila ob primeroem števihi interesentov ta dan prva vožnja. Avto-teletni promet bi se vzdrževal do konca septembra. * Vozni red »Ekspres«. Danes Je izšel žep ni vozni red »Ekspres« z veljavnostjo od 15. maja 1926. Vsled praktične oblike in bogate vsebine se je v par letih svojega obstanka tako priljubil, da vsako leto ogromno narašča povpraševanje po nJem. Pri letošnji izdaji se Je vsebina še bolj spopolnila. Vklhk) obsežnosti ter visokim nabavnim stroškom Je ostala cena neizpremenjena t. j. 10 Din za izvod. Dobiva se po vseh večjih knjigarnah In na postajah Pri potniških blagajnah. Naročila sprejema »Administracija voznega reda Ekspres v Ljubljani«, Borštnikov trg 1. Knjigarne imajo običajni popust. Po pošti stane 1 izvod 1 Din več. * Otrok pod vlakom v Litiji. V četrtek ob 12.40. je povozil brzovlak na postaji v Litiji pri izvoznem signalu 5 letno hčerko predil-niškega delavca. Dragico Kolenc. Otrok je bežal čez tir pred drvečim brzovlakom, ki jo je vjel in ii odtrgal roko in nogo. Nesrečni otrok je bil na mestu mrtev. * Vlom v župnišče. V eni preteklih noči so zlikovci vlomili v župnišče v Horjulu. Vlomilci so prišli v poslopje skozi okno in pobrali v pritličju iz raznih omar in miznic okrog 900 Din gotovine 17 srebrnih kron, žepni nož, srebrno uro, 50 jajc in bedro zaklane kokoši. * Na taJinstven način ]e izginil 28 letni že lezniški uradnik Ivan Brihta, rodom Iz Ljubljane, ki ie bil zadnji čas zaposlen na zagreb skem južnem kolodvoru. Brihta je bil zelo soliden in vesten uradnik, zadnje čase Pa je postal melanholičen In često se ga Je lotevala tudi popolna apatija. Nekoč je celo izjavil, da se bo ubil, češ, da življenje nima zanj nobenega smisla več. Pred štirimi dnevi je izostal od dela In tovariši so takoj sumili, da nekaj ni v redu. Ko je eden izmed njih celo opazil, da mu je Izginil njegov revolver so bili takoj vsi na jasnem, da se je moral Brihta odločiti za obupni korak v smrt Takoj so obvestili policijo, ki ga pa kljub požrtvovalni pomoči Brihtovih tovarišev do sedaj še ni mogla izslediti niti živega niti mrtvega. Med tovariši in sorodniki, med katerimi ie bil Izredno priljubljen, vlada vsled tega veliko razburjenje. Ni pa izključeno, da se Brihta vendar še vrne na svoje mesto. * Nevihte In toča. Na Frankolovem v celi ski okolici Je divjala v sredo opoldne huda nevihta s točo, ki ie zlasti na cvetočem sadnem drevju in v vinogradih napravila mnogo škode. Nevihto je spremljalo močno grmenje. * Strela Je udarila 5. t. m. v gospodarsko poslopje posestnika in kolarja Ferda Janeža v Oplotnici. Živino in nekaj gospodarskega orodja so rešili. Škoda je precejšnja, deloma krita z zavarovalnino. Gasilno društvo oplotniško je takoj prihitelo na pomoč in rešilo hišo. * Poskušen vlom v dvor zagrebškega nad škofa. Neznani zlikovci so predvčerajšnjim ponoči skušali vlomiti v pisarno upravitelja kjer se nahaja tudi blagajna uprave nadško-fovih posestev. Razbili so okno ter po lestvi prišli v pisarno, ki se nahaja v prvem nadstropju. Skušali so odpreti, oziroma na-vrtati blagajno, kar se jim pa ni posrečilo. Oditi so morali praznih rok. Uprava je odredila, da bodo odslej sluge ponoči čuvali nadškofov dvor * Težka avtomobilska nezgoda prj Osje-ku. V četrtek popoldne se Je odpeljal veleposestnik Šandor Sorger z avtomobilom iz Osjeka v Našice. V avtomobilu ie razen njega sedela še njegova soproga in mala hčerka, šofiral pa je šofer Pallč. V bližini Normancev ie ob največji brzini padla pnev matika z zadnjega dela, vsled česar se ie avto prevrnil v cestni jaTek. Težka karoserija ie šoferju zdrobila prsa, da ni upanja, da bi okreval. Sorgerjeva soproga si ie zlomila desno roko, Sorger sam in hčerka pa sta ostala nepoškodovana. Iz Osjeka je prišel zdravnik na kraj nesreče ter ponesrečen cem nudil prvo pomoč. * Železniška nesreča v Bosni V blffilnl Zavidoviča v Bosni se ie predvčerajšnjim pripetila težka nesreča. Štrmski delavec An-te Ivanovič se je vozil na drezini. Na nekem ovinku je drezina trčila skupaj s tovornim vlakom, ki Je vozil drva. Ivanovič je izgubil prisotnost duha ter je padel pod lokomotivo •ako nesrečno, da so mu kolesa odrezala obe nogi in ga na glavi težko ranila. Delavec je ostal na mestu mrtev. * Tatvina dolarjev. Janko Novačič se je pred Par leti vrnil iz Amerike ter si z dolgoletnimi prihranki kupil v Breganah malo posestvice. Preostalo mu je še 720 trdo pri-služenih dolarjev, ki jih ie skrbno hranil v svoji Skrinji. Te dni pa so doslej neznani vlomilci ponoči odnesli ves dolarski zaklad in povrhu še puško, ki je visela v sobi na steni. Za vlomilci n; nobenega sledu. * Za prenovljenje krvi priporoča originalni planinski »spomladanski čaj« lekarna Bahovec, Ljubljana pri Čevljarskem mostu. Cena 10 Din. * Priznano najboljšo vino »Schmitzber-ger se toči v odprtih buteljkah Din 14 samo v kavarni »Slon« v Ljubljani. 552 * Rešitev križanke. Od danes dalje objavljamo delne rešitve nedeljske križanke s pri pombo, da bo po zaključeni rešitvi sledila nova križanka, ki bo nedvomno zopet ustre gla našim vestnim ugankarjem. Evo za danes: 1. Krap, Kras. — 2. Roberts. — 3. Ame raka — 4. Salomon. — 5. Dobiček, Dok. — 6. Okovani. — 7. Kobarid. — 8. Roma. 9. Aleksander prvi. — 10. Karadjordjevič. - 11. Oko, — 12. Abel. — 13. Le. — 14. Evropa. — 15. Pardon, Pa. — 16. Bob. —17, Pero. — 18 Eva. — 19. As. 20. Ko, Kar. 2t. Iva. 22 Rim. — 23. Krst. — 24. To, 25. Me. Mora. oaoBoaoaoaosoaoBoac OBLEKE lastnega izdelka Vam nudi 67 NH1CENEJE Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3. sbobobobobobobobobo Danes Jantar ski nogometni turnir na igrišča Ilirije I. kolo 16*30 Ilirija — Hermes 17-45 Gradjanski — Hašk Ob vsakem vremenu!! Danes zvečer se vrši od 8 do 1 ure koncert. Igral bo prvovistni „Sramel" kvartet. — Na razpolago dobra gorka in mrda jedila Sv. Florijan ie gasil z vodo, Uran pa gasi z dobro pristno kapljico. Se priporoča za obilno udeležbo in na veselo svidenje JOSIP UBAN, restavrater pod ^Skalco", Mestni trg U. 3723 a Koncert. Iz Ljubljane o— Društvo »Narodni dom« in narodna društva. Društvo »Narodni dom« ki mu na-čeiuje bivši starosta »Jugoslov. Sokolskega Saveza« dT. Vladimir Ravnihar je vrglo na cesto s tem. da jim je odpovedalo lokale v »Narodnem domu«, ta-le narodna društva: »Jugoslov. Sok. Savez«, Družbo sv. Cirila In Metoda««, akad. društvo »Triglav« in pevski društvi »Ljublj. Zvon« In »Slavec« Kakor čujemo sta JSS in CMD napravila vse korake, da obdržita svoje lokale, kjer sta nastanjena, odkar obstojata. u— Higljensko predavanje Zveze kulturnih društev »O prvi pomoči . Zveza kulturnih društev ponovno opozarja cenj. občinstvo. zlasti našo šolsko mladino, na predavanje dr. M. Rusa, mestnega fizika in šef-zdravnika rešilne postaje v Ljubljani, ki se bo vršilo v nedeljo dne 9. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih Kina Matice. Ker je pri- . čakovati obilne udeležbe, priporočamo ob- | činstvu, da si vstopnice k predavanju preskrbi že v predprodaji in sicer se iste dobijo od danes dalje Pri blagajni kina Matice ob običajnih urah. Cene vstopnicam običajne, za vse sedetže po 2 Din. u— Predavanje o francoski grafiki z ozirom na razstavo v Jakopičevem paviljonu se bo vršilo v nedeljo, 9. maja ob 11. dop. Predava dr. F. Mesesnel o grafičnih tehnikah v splošnem ter o umetnostnih smereh na Francoskem v 17. in 18. stoletju. u— Diplom« za častne člane pevskega zbora Glasb. Matice, enajst umetniških akva relov akad. slikarja g. M. Gasparija, so razstavljene v izložbi modne trgovine Magdič na Aleksandrovi oesti. u— Za današnjo Cankarjevo proslavo v dramskem gledališču vlada veliko zanimanje. Občinstvu se nudi prilika, da poleg Can karja osebno spozna naše književnike, ki bodo recitirali iz njegovih del. Opozarjamo, da si naj vsakdo pravočasno preskrbi vstop nico, da ne bo zvečer pri blagajni prevelikega navala. u— Preporodov KZO priredi danes ob pol 19. uri poučno predavanje z radiokon-certom. Tovariši in tovarišice, udeležite se polnoštevllno. Vsi ostali napredni dijaki vab ljeni. Točnost. u— Ponovno opozarjamo na današnjo predstavo dramske sekcije JNAD Jadrana, ki jo uprizori ob 20. uri zvečer v restavraciji »Lev« na Gosposvetski cesti Uprizori se velezabavna komedija v treh dejanjih »Favn«, ki ie znana Po svoji ostri satiri na človeško družbo današnjih dni. — Predstava se bo vršila pri pogrnjenih mizah. u— Hišni posestniki ljubljanski |n okoliški se ponovno vabijo na občni zbor v nedeljo dne 9. maja ob 9. uri v veliki dvorani hotela Union. Razen običajnih društvenih poročil se bo na zboru podala stvarna izjava proti podaljšanju stan. zakona. u— Esperantisti! V nedeljo, dne 9. t m. ob pol 11. skupno slikanje pri fotografu Grabjecu, Miklošičeva cesta. Udeležba obvezna. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek pijanosti in razgrajanja, 2 prestopka kaljenja nočnega miru 2 prepovedanega igra nia po gostilnah. 1 prestopek obrtnega reda in 4 prestopki cestnega policijskega reda. Aretacija ie bila izvršena 1 in sicer radi vlačn ganja. o_ Vlom v pekarno. V pekarno Antona Videnška na Selu št. 24 sta v noči na petek vdrla bržkone že proti jutranjim uram dva zllkovca, ki morata po vsej priliki dobro poznati domače razmere in hišne prostore. V prodajalno sta prišla skozi pekarno in sicer s pomočjo ponarejenih ključev. V prodajaln; sta odprla miznico ter ukradla celodnevni izkupiček okrog 400 Din, nakar sta po Isti poti brez sledu izginila. u— Zeparjeva žrtev. Ko ie vstopil posestnik Janez Zupančič iz Lipoglava v sredo popoldne v dolenjski vlak, se ie pririnil v gnječi do njega neznan žepar in mu skrivaj odpel telovnik V telovnikovem notranjem žepu je začutil dobro rej eno listnico, ki mu jo ie nato z lahkoto speljal. Da je okraden, je Zupančič opazil šele v vlaku, ko je bilo že prepozno ter ie bil storilec s plenom že zdavnaj na varnem. V ukradeni listnici je imel Zupančič 2980 Din, u— Pokopališke hijene. Na starem pokopališču pri Sv. Krištofu so bile zadnje čase na več grobovih potrgane ter poruvane cvetlice, razmetanih pa je bilo okrog tudi nekaj manjših spomenikov. V zadnji noči pa so se pojavili na pokopališču tudi tatovi, ki so pri nekaterih ograjenih grobovih potrgali in odnesli skupno okrog 8 m' pocinkane pločevine. To tatvino so domnevno izvršili kaki brezposelni kleparski pomočniki v namenu, da pločevino spravijo v denar. u— Podofldrsko podporno društvo ljubljanske garnizije, priredi danes dne 8. maja v veliki dvorani Mestnega doma »zabavni večer« s plesom in šaljivo pošto. Občinstvo se najvljudneje vabi. da se udeleži prireditve v črmvečjem številu. Vstopnine prosto ter brez posebnega vabila. Začetek ob 20. uri. 554 Priznano najboljše vino „Schmitzberger" se teči v odprtih buteljkah Din 14.- samo: v kavarni .IlONV Ljubljana Cankarjeva proslava v dramskem gledališču nocoj ob 8. Iz Maribora a— Stanovanjska beda v Mariboru je čimdalje hujša. Vedno več je družin, ki jih hišni lastniki pustijo deložirati po rednem ali stanovanjskem sodišču, ki ne dobijo drugih stanovanj, ker se skoraj nič ne zida. Radi tega je tudi naval prošnjikov za sluča.no prazna stanovanja pri stanovanjskem sodišču ogromen Rekord je doseglo število prošnjikov za neko dvosobno stanovanje v Tattenbachovi ulici, za katero se ni potegovalo nič manj kot 54 družin. Vse to kriči po" večji stavbeni podjetnosti mestne občine. a— Občnj zbor pravoslavna cerkvene občine v Mariboru. Odbor pravoslavne cerkvene opštine saziva godišnju crkveno skup-štinu (občni zbor) za nedelju 9. maja o. g. u 16. časova u malo j sali Narodnog doma sa ovim dnevnim redom: 1.) predradnie za gradnju crkve, 2.) popuna (izbor) crkv. odbora. Zbog važnosti predmeta, koji su na dnevnom redu, mole se svi punoletni muški članovi prav. crkvene opštine, da se ovoj skupštini neizostavno udeleže. — Iz sednice crkv. odbora držane 23. aprila 1926. god. a— Nabiralni dnevi za gradbeni sklad pro tituberkulazne lige v Mariboru, ki gradi mesto prvotno zasnovane skromne in male prostozračne lope poseben oddelek za tuberkulozne, da s tem po svoji možnosti od-pomore občutnemu nedostatku v oskrbi teh bolnikov v tukajšnji bolnici. Dosedanja akcija odbora ie našla v naši širši javnosti razveseljiv odziv. Vendar pa doslej nabrana sredstva še ne zadoščajo za uresničenje tega velikopotezno zasnovanega načrta. Žara di tega je sklenil odbor, da skupno z vrlimi mladimi zdravniki tukajšnje bolnice in s pomočjo naše požrtvovalne šolske mladine in diiaštva, apelira ponovno na srčno človekoljubnost in plemenito naklonjenost celokupnega mariborskega prebivalstva, potom nabiralnih dnevov, ki se vrše danes dne S. in v nedeljo dne 9. maja pod prijaznim protek-trratom ge Maistrove in sodelovanjem mariborskega slov. ženskega društva. V nedeljo 9. maja se v ta namen priredi koncert tukajšnje vojaške godbe v mestnem parku, katerega spored se pravočasno objavi. Prireditelji so globoko uverjen; da njihov poziv ne bo ostal glas vpijočega v puščavi, marveč da bo vsakdo po svoji najboljši moči prispeval v ta dobrodelni namen. a— Otroško igrišče v Mariboru. Naše mesto je sicer zelo bogato na krasnih vrtni; nasadih, vendar nima primernega obšimesa otroškega igrišča razen onih dveh javnih v parku samem. Kakor čujemo, namerava Olepševalno društvo preurediti prostor poleg mariborskega tenis igrišča -v Ljudskem vrtu za otroško igrišče. a— Agilnost mariborskega narodnega ženstva. Kakor smo zvedeli, se bo udeležilo mariborsko slovensko žensko društvo, ki se v svojem odseku za pospeševanje domače obrti peča s pečko-vezeninami. zlasti z izdelavo krasnih praporov, s temi deli razstave »Slovenska žena« o priliki ljubljanske ga velesejma. Imenovano društvo prireja tudi poučne tečaje v svojem okviru. Prihodnji pondeljek bo otvorjen večerni tečaj za šivanje oblek. a— Pohorje v snegu. V lepem majske,r. vremenu je nastopila nepričakovana sprememba. Toplomer je padel včeraj od 18 na 4 stopine Celzija. Poleg hude megle je v popoldanskih urah zave! ledeno mrzel veter il dravske doline Na Pohorju in Kozjaku so Imeli priliko Mariborčani opazitj snežene plasti. a— Nov kino v Mariboru. Naše mesto dobi danes tretji kino, ki se otvori v Studencih Krekova ulica 36. Nameščen je v okusno opremljeni dvorani in ima najmodernej>: projekcijski aparat. Lastnik novega j-Di-ana«-kina je dr. Lajnšič, imetnik gospodarske pisarne. Otvoritvena predstava bo danes 8. maja v športnim filmom -.»Ljubezen na motorju.« a— Mariborski filatelistični krožek ie ime: aretekli četrtek v gostilni Rotovž krasno obiskan občni zbor, na katerem se je praz-"iva!a •-iletnic-.! krožkoveza obst ;a. Duša društvenega gibanja" je ravnatelj g. Jug. Ob tej priliki je ustanovilo društvo svojo zbir--.--::m' n:cdvs?m ucoslovenskih. V zbir 'sni sam. a— Na cesti se Je zgrudil. Na vogalu Ko-roščeve in Trubarjeve ul. se ie predvčerajšnjim od slabosti zgrudi! pomožni delavec Fran O. Rešilna posta;a mu je nudila prvo pomoč in ga prepeljala na njegov dom na KoroSco cesto. Naši onstran grame p— Smrtna kosa. Umrl je v Preserjah g. Josip Pipan, župan občine Komen na Kra« su. Bil je dober gospodar in skrben pred« «tojnik občini Lahka mu zemlja domača! p— Krvava tragedija. V Škofijah pri Mi« ljah je v hipnem strastnem izbruhu trgo« vec Furlanič streljal na svojo ženo, potem pa pomeril nase. Furlanič je obležal mr« tev, ženo so odpeljali težko ranjeno v bol« nico. Furlanič je bil udan pijači. Posegel je po revolverju, ko mu žena ni hotela dati denarja, da bi šel zopet pit p— Samomor starega vpokojenca. V uli» ci Giulia v Trstu se je zastrupil 631etni vpokojenec A. Locati. Obupni korak je iž» vršil iz strahu pred deložiranjem p— Strela je ubila v Reki pri Klancu dve deklici, ena je bila stara 8, druga 17 let p— Za fašistovskega zaupnika za sloven ski del goriške dežele je imenovan prof. Cavalotti iz Vidma, ki je bil že občinski komisar v Kobaridu in Medani. Cavalotti je znan po svojem brezobzirnem nastopa« nju s Slovenci p— Ostre meje. V Idriji je bil na faši« stovskem občnem zboru izvoljen za tajni« ka zopet Vlahovič. Mirssoliniju so poslali brzojavko z zagotovilom, da je idrijski fa« šizem varna straža ob ostrih mejah. p— Več gospodarskega duha! Tak na« slov ima v »Edinosti® prav umesten čla« nek, ki razpravlja o splošni gospodarski depresiji v deželi. Člankar nasvetuje pri« merno in umstveno osnovano organizacijo. Ljudstvo naj se prebudi iz mrtvila, dvig« nejo naj se zopet gospodarska društva in zacvete naj zadružništvo. Gospodarske sl» le, ki obsegajo vse panoge, bi se morale osredotočiti in skupno središče naj bi vo» dilo gospodarstvo po varni poti k napred« ku in ljudskemu blagostanju. Člankar do> stavlja: Reorganizirati moramo tudi se« mega sebe! Štedenje se mora osvežiti. Bo» dimo varčni in spretni gospodarji, učimo se, izobrazujmo se! oK stopimo na to no« vo pot, da postanejo naše razmere boljše. p— ^Jadranski irredentovci» na Reki so zopet oživeli svoje društvo. Sestavili so si nova pravila in nov program. p— Na Reki je začel poslovati urad za pristaniško delo. Vršilo se je zborovanje prizadetih krogov. Na ta urad se stavi ze» lo mnogo nad. p— Z Dalmacijo se pečajo fašisti nepre« stano po svojih zborovanjih in predava« njih. V Puli je predaval o Dalmaciji iz londonskega pakta do rapallske pogodbe prof. Alemanni iz Gorice. Pokazal je poslu šalcem v slikah vso lepoto Dalmacije. p— Osemsto trupel italijanskih vojakov, ki so ležala pri Sv. Marku, na Grčini, v Krombergu in v Panovcu, so shranili sedaj v katakombah konventa na Kostanjevici Te dni jih pripeljejo še 1500. Namerava se Da Kostanjevici pokopati do 60.000 trupel. p— Samomor mlade učiteljice. Pri Beli« peči se je vrgla z železniškega mostu v glo« bino v Žlico učiteljica Vilenik, doma iz Zadra. Kaj jo je gnalo v smrt, še ni po« iasnjeno. Bila je v Trstu, odkoder se je vrnila žalostna. Šport h Trbovelj t— Za občinsko cesto čez Svinje, ki veže obe okrajni cesti Trbovlje kolodvor « Ma« rija Reka in Trbovlje » Hrastnik « Zidani most, se gerent Vodušek in g. Goropevšek močno trudita, da jo prevzame v svojo oskrbo okrajni zastop. Trboveljski občani upajo, da bo toliko zanimanja pri ostalih članih okrajnega zastopa z ozirom na veli« ko važnost te ceste, po kateri dovažajo razne potrebščine iz Savinjske doline, in pa na davčno moč trboveljske občine, da bo njuno prizadevanje prodrlo. Okrajni zastop bi s tem zelo razbremenil občino, ki plačuje itak 80 odst vseh davkov v okraju. t— Sokotsko gledališče v Trbovljah je uprizorilo v spomin 50 letnice Cankarjeve« ga rojstva njegovo igro «Pohujšanje v do« lini Šentflorjanski« in doseglo prav lep uspeh. t— Nasprotja med Zvezo slov. vojakov in Udruženjem vojnih invalidov se še ved« no niso izravnala, ker so invalidi proti po« stavitvi spomenika v vojni padlih Trbovelj« čanov in agitirajo za zgradbo invalidskega doma. t— Kopa izletov na bližnje hribe, zlasti na sv. Planino, se obeta za jutri. Preteklo nedeljo je bilo zbranih samo pri sv. Kata« rini nad 5000 ljudi Avto je vozil iz Tr» bovelj in iz Hrastnika. t— Razkrojevalni proces med socijalpai tnjoti in komunisti se nadaljuje Na so« cijalpatrijote je napravilo prav mučen vtis dejstvo, da je ob priliki majske proslave v Trbovljah akademik Merzelj udarjal po njih, da nočejo strokovnega zedinjenja in je propagiral enotno strokovno organizaci« jo, na drugi strani pa je ob isti priliki silno razburilo vse delavske skupine, da se je držala rudniška godba pred Delavskim do« mom in tam svirala kljub temu, da je bil shod napovedan pred Rudarskim domom. Priti so morali pod vodstvom g. Pencla za« stopniki onih skupin in apelirati na soci« jalpatrijote, da odide godba pred Rudarski dom, ker preti drugače nevarnost, da jo zbrani rudarji naskočijo. Tako doživljajo socijalpatrijoti dan za dnem udarce. t— »Pravica«, glasilo krščanskega delavi stva je napisala pred kratkim dolgo poro« čilo, da je g. Koren poslal na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo prošnjo, v ka« teri prosi nosredovanja, da se uvede ru« bež na prejemke rudarjev. Sedaj ko se je izkazalo na shodu akcijskega odbora v Hrastniku, da ni o kaki taki prošnji g. Ko« rena nobenega govora ter da gre za po« moto, ker je dotično vlogo odposlal gremij trgovcev, s katerim nima g. Koren kot predsednik obrt. društva nobenega oprav« ka, pa ni čutila Iažnjiva »Pravica« te po. trebe, da bi svoje prejšnje poročilo prekli« cala. Le toliko daje vedeti, da je g. Koren iz Trbovelj dementiral govorico o obrtnem društvu. Kakšno govorico, to povejte go« spodje okoli «Pravice» in pa kdo jo je raz« našal. Iz Slov. Bistrice i— Florijanski sejem, ki se je vršil zadnji torek, je bil srednje obiskan. Tudi dogon živine ni bil velik. Smo pač v gospodarski krizi. i— Gasilno društvo je praznovalo Flori« janovo nedeljo z izletom z godbo na čelu k Janžekovičevemu vinotoču v Pasji gra« ben. Gasilcem se je pridružilo mnogo me« ščanov. Izlet je potekel jako animirano. i— Požig lastega poslopja? Bistriški po« nočnjaki so .v eni preteklih noči opazili požar v smeri proti Poljčanam. Drugi dan se je doznalo, da je gorelo pri posestniku Martinu Drobnetu v Leviču, ki je še le pred kratkim časom zvišal zavarovalnino. Osumili so požiga posestnika samega Za« prli so njega, ženo Marijo in sina Stan« kota. i— Detomor. Posestnik Anton Vošinek iz Hošnice pri Laporju se je poročil pred dobrimi 3 meseci. 16. aprila je njegova že« na Marija porodila. Ker to ni šlo v račun in so se bali javnega mnenja, je mož po« SENZACIJA! Veliki pustolovni film, v katerem igrata glavne vloge srŽkana LIL DA« GOVER in elegantni HUGO FLINK je beograjska cenzura končno dovo« lila. Te dni ga prinaša ELITNI KINO MATICA vodilni kino v Ljubiiani IMBMBHMHHBBBMMHMMMBMMMMi kopal dete v loncu kakih 100 korakov od hiše. Orožništvu pa zločin ni ostal prikrit. Sodna komisija je na licu mesta dognala, da je bil v loncu zakopan krepak fantek, ki je prišel živ na svet Proti zločincem Antonu Vošinku, njegovi ženi Mariji in njenemu bratu Janezu Ribiču, ki je baje tudi soudeležn, je v teku sodna preiskava. i— Strela je udarila dne 5 t m. v hišo krojača Polegeka na Pokošah. Kei je bila hiša lesena, je bila hipoma v ognju Pohi« štvo so še rešili, zgorela pa je krava Če« tudi je bil Polegek zavarovan, ie vendar občutno prizadet i— Usoda krošnjarja. V Makolah je neki posestnik obdolžil krošnjarja Izidorja Du« kovica, ki je prodajal platno, da mu je ukradel večjo vsoto denarja. Dukovič je sicer zatrjeval, da je nedolžen, toda moral je v zapor Tu se je izkazala njegova ne« dolžnost ter je bil izpuščen. i— Izlet na Pohorje. Tukajšnja podruž« niča Slov. planinskega društva priredi v nedeljo dne 16. maja enodnevni izlet na Pohorje. Za izlet vlada veiiko zanimanje. Vodil bo predsednik podružnice sodnik g. Vodusek. i— Čitalnica se je preselila začetkom te« ga meseca iz dosedanjih prostorov v salon hotela Beograd. Članstvo se na to opo« zarja. i— Akademija Sokola, ki se bo vršila danes zvečer v dvorani okrajne hranilnice, obeta biti lepa prireditev. Domači telovad« ci in telovadkinje z naraščajem vred so se pripravili temeljito nanje. Mariborski gost« je nastopijo s sijajno točko: ples kresnic. Sodeluje priznani šušteršičev sokolski or« k oster iz Maribora. Zato je pričakovati, da bo akademija dobro obiskana. Manjkati pa ne sme nikdo od onih. ki se priznavajo sokolski ideji. Iz Ptufa j— Najboljši bazenski družini maribor« skega okrožja v Ptuju. V nedeljo dne 9. maja se odigra v Ptuju ob 14.30 rokometna tekma med hazenskima družinama ISSK. Maribor in SK Mura iz Murske Sobote. — Obe družini se nahajata v najboljši formi in je pričakovati, da bo nudila tekma ime« novanih družin za prvenstvo v mariborskem okrožju izboren damski šport. Prel''uha oikan'na FEB.il ANDI1A se priporoča za ob sk K3n" Je>8i BJRMO F. ČUDEN 53 PREŠERNOVA UL. 1. •Metsofffoški ičvco » iiublfcm. 7 mafa 192- Vremensko poročilo Viin nar-nv-trs ->08 fc m Kraj 1 Ca- Jarum. Tempir. Rai. maje Smei vetra .n ODIat-nos Vrsta padavine brzina v m opazovanja »o/o 0—10 a. ooazonnu mm co ' ura c 7 75 i-3 8-2 84 NNE 1 t 10 4.1 LiuMjana . .1 8. 754-2 90 85 SW 3 10 (dvorec1* j 14 7549 86 84 S 1 10 21 7576 7-3 80 NE 1 10 Zagreb . . . 8. 753-2 15-0 8b ENE 3 10 2 Beograd ... 8. 7547 160 65 S 2 9 0 Sarajevo . . . 8. 755-0 130 75 WSW 1 9 0.3 Skoplje . . . 8. 757 .-S 16 0 45 SSE 1 0 0 Dubrovnik . . 7. 75fi 5 160 75 i 2 10 51 Praga .... 7 7557 60 - NW 3 10 0 V Ljubljani je povprečni barometer višji kot vSeraj z« 0.8 mm. Solnce vzhaja ob 442 ?ah^ia ob 19*J2. una vzhaja ob 02-47, mahala ob 13 48 Dunajska vremenska napoved za soboto: Na robu vzhodnih Alp razčiščenje; sicer oblačno in hladno, semintja deževno vreme. Jubilej S« K. Ilirija Jubilejni nogometni turnir juniorskih moštev. Za včeraj določena tekma I. kola med Ilirijo tn Hermesom je bila vsled deževja preložena na danes popoldne. Igra se da« nes ob vsakem vremenu. Jutri ob 16.30 igra« ta medsebojno moštvi, ki v L kolu zgu« bita, za tem pa se vrši ob 17.45 odločilna tekma za jubilejni pokal Ilirije med dana« šnjima zmagovalcema. Tudi jutri se igra ob vsakem vremenu. Turnir juniorskih moštev obeta prvovr« sten šport, lepe in napete tekme. Juniorska tima Gradjanskega in Haška označuje za« grebški športni tisk za moštvi, ki igrata naj lepši mogomet v Zagrebu in ki v mnogih ozirih nadkriljujeta svoji I. moštvi. V po« tencirani meri velja to za tim Gradjanske« ga SK. Isti sloves uživa v Ljubljani junior« sko moštvo Ilirije, ki tvori pravzaprav rezervo Ilirije. Tudi Hermes ima jako dobro, čeprav manj znano moštvo. Moštva so se« stavljena povprečno iz 191etnih igračev Slavnostni občni zbor SK. Ilirija. Od« bor pozivlje redno, ustanovno in podporno članstvo ter dalje cenjeno ljubljansko ob« činstvo, da se čim številneje udeleži slav« nostnega občnega zbora dne 9. maja ob 10. v magistratni sejni dvorani. Ta prvi po« membnejši slovenski športni jubilej naj do« kaže, da je tudi naš slovenski narod že športno vzgojen in organiziran, a ljubljan« sko občinstvo naj pokaže pri tej priliki, da umeva in upošteva delo in uspehe svojega prvaka v športnem boju za belo»zelene barve. Apeliramo na vse športnike in ce« njeno občinstvo, da nam pomaga v jubilej« nih dneh manifestirati za slovenski šport Odbor. Vsem športnim klubom. Prosimo vse bratske športne klube, da smatrajo naša svoječasna vabila k sodelovanju pri jubi« lejnih prireditvah tudi za oficijelno vabilo k slavnostnemu občnemu zboru in pričaku« jemo Vaše udeležbe po delegatih. Odbor. S K. Ilirije. Jubilejni ženski lahkoatletski miting j S. K. Ilirija preložen. SK Ilirija je primo« ! rana vsled trajnega dežja in popolnoma j razmočenega tekališča in skakalnice, ki za | prireditve absolutno ni uporabna, narodni j ženski miting preložiti na 12. popoldne in j 13. dopoldne. V slučaju pa da bi tudi ta« ' krat vreme ne bilo ugodno se preloži mi« j ting na binkošti — S. K. Ilirija. Program jubilejnih prireditev je izdal SK Ilirija. Cena tega preglednega progra« j ma, ki vsebuje tudi potrebna navodila za j zunanje udeležence, ie 2 Din. Slavnostna številka «Slovenskega Spor« ta» S. K. Ilirija ie izdala skupno s konzor« cijem «S!ovenskega Športa® slavnostno šte« vilko na 28 straneh. Ta številka je izšla da« ; nes v soboto in vsebuje med drugim šest strani ilustracij in vso zgodovino SK. Iliri« ja. Cena slavnostne številke znaša 5 Din. Vsi oni, ki si žele nabaviti to številko, se naprošajo, naj priiože denar v gotovini ali v znamkah. Naroča se pri tajništvu jubilej« nega odbora kavarna Evropa ali pa v upra« vi, Kolodvorska vil. 26. Ker je zanimanje za to številko veliko, se priporoča, da se list pravočasno naroči, ker bo številka go* tovo h'tro razprodana. Aloska vožnja Dne 5. maja je prispel v Ljubljano gene« ralni sekretar inž. Friederich s predsedni« j kom koroškega avtomob 1. kluba. Na Ljube j lju ao ga sprejeli gospod Tavčar, podpred« sednik dr. Ciril Pavlin gospod John Sa« hec in tehnični ekspert g. major dič. Istega dne popoldne je b.la seja v t ikaj« šnjem Avtoklubu, na kateri so določili po« drobnosti na progi po Sloveniji. Končno« veljavno je določeno za avtomobile: Vrba ob Vrbskem jezeru, Ljubelj, Kranj, Ljublja | na. Novo mesto, Krška vas, Krško Zidani ' most, Celje, Maribor, Ptuj, Vinica, Lepo« ! glava, Podsused, Zagreb. Cestne kontrole v Ljubljani, Krški vati in Mariboru, park« prostora Vrba in Zagreb. Za motorje je proga precej drugačna Poteka iz Vrbe sko« zi Kranj in Ljubljano na Vransko, Celje, Rogaško Slatino. Krapir.ske Toplice, Pod« sused, Zagreb. Cestne kontrole bodo v Ljubljani in Rogaški Slatini, park prcstOT bo kakor za avtomobile v Vrbi in Zagrebu. Misel, da bi bil park v Ljubljani so opu« stili z ozirom na to, da bo naibrže itak mesto prenapolnjeno zaradi Ljubljanskega vzorčnega velesejma. Za alpsko vožnjo vlada izredno zanima« nje. Prijave so prispele iz Avstrije, Nem« čije, Francije in Anglije, prijave iz ostalih držav še niso fiksne Prijavljenih je dose« daj 22 vozov, nevštevši motornih koles. Ta številka je pač rekordna. Italijanska alpska vožnja je štela 16 konkurentov, dosedaj ni število prijav za slične prireditve prese« galo 20. Računati je z udeležbo cirka 40 vozov Prijavni termin je podaljšan do pričet« ka junija Za sekcijo Ljubljana je prijavljeno do« slej eno motorno kolo, znamke BSA. 500 ccm vozač g Walter Stuzzi. Kontrolna komisija se je odpeljala 6. maja v Zagreb odkoder gre preko Plitvic in Sarajeva v Beograd, kjer se sestane šport na komisiia za sejo, nakar sledi kontrola zadnjega dela proge. F. L. Y. Iz sekcije ZNS. (Službeno.) K tekmam jubilejnega juniorskega turnirja S .K. Ili« rije se delegirajo: 8. V. ob 14.30 Ilirija : Hermes g. Fink, 17.30 Gradjanski : Hašk g Vodišek; 9. V ob 16.30 premaganca v prvem kolu g. Hus, 17.30 zmagovalca v pr« vem kolu g. Vodišek. Tekme trajajo 2 X 35 minut z event podaljšakom 2 X 10 Pr« venstveno tekmo na igr. Primorja ob 15.30 Primorje : Svoboda sodi g. Ahčan. Semi« finale za prvenstvo Slovenije v Celju 13. j V. Ilirija : Celje sodi g. Franki. — Tajnik. Propagandna štafeta ISSK. Maribora. Agilni slovenski športni klub Maribor je razpisal na binkoštao nedeljo propagandno štafeto skozi mesto Maribor. Proga je dol« ga 1760 m s 6 predajami, 4 po 180 m, 1 po 580 m in ena po 460 m, in gre po sledečih ulicah: Start pred moškim učiteljiščem v KoroSčvi ulici, po Majstrovi, Kolodvorski, Aleksandrovi s ciljem na trgu Svobode po* leg Frančiškanske cerkve. Pravioo do tek« movanja imajo vsi verificirani in neverifi« cirani atleti iz področja LLAP. Prijave je poslati s priloženo prijavnim) (25 Din) do 16. maja na naslov Vekoslav Cizel, redak« cija «Tabor», Jurčičeva ulica Maribor. Na« knadne prijave se bodo sprejemale do 20. maja proti dvojni prijavnim. Zmagovalna štafeta orejme umetniško diplomo. ASK. Primorje. (Kolesarska sekcija), priredi v nedeljo 30. maja L kolesarsko Itafetno dirko na progi: Ljubljana . Višnja gora « Ljubljana » Vrhnika » Ljubljana » Kranj » Ljubljana » Lukovica » Ljubljana (186 km). Start na Kongresnem trgu ob 8. uri zjutraj, cilj približno ob 3. popoldne na športnem prostoru ASK Primorje. Po stafetni dirki se vršijo istotam naslednje medklubske dirke: 1. otvoritveni častni krog, 2. novinci, 3. juniorji, 4. damska dir« ka, 5. dirka najtežjih, 6. dirka, združena s peštekom. 7. dirka pomožnih motorjev do 150 ccm prostornine, 8. glavna dirka, 9. dirka v parih, 10. handicap in 11. tolažilna dirka. Za vse te dirke so razpisana darila, kolajne in diplome. SK. Čakovec v Mariboru. V nedeljo dne 9. maja ob 16. uri se bo vršila na Ma« ribotovem igrišču v Ljudskem vrtu nogo« metna tekma med najmočnejšim klubom zagrebške province SK. Čakovcem in do< mačim Mariborom. Gostje iz Čakovca se nahajajo v izborni formi in so tolkli leto« šnjo sezono vse klube iz mariborskega okrožja in zagrebške province. Maribor bo napel vse si|e, da se častno revanžira gg« stom za poraz, ki so ga doživeli v Čakov. cu z rezultatom 6 : 0. Nov športni klub. V Novem mestu se je ustanovil nov športni klub pod imenom «Elan». Za enkrat deluje samo nogometna sekcija Upamo pa. da bodo tekom poletja začele delovati tudi druge sekcije. Gospodarstvo Premiranje goveje živine v Prekmurju Dne 18. t. m. bo v Turnišču, srez Dolnja Lendava premiranje simodolske goveje živine, ta sicer za vse občine prejšnje in sedanje turniške župnije. Daleč na okrog je znano, da se redi prav v tem kraju najlepša čista slmodolska pasma, katere biki so ponos ondotnih prebivalcev Pretežna večina te živine se Izvozi v Italijo ta Avstrijo Skoda, da se živinorejci v pokra.ii. nah. kjer ta pa#ma uspeva, ne poslu ži j o nakupovanja v Prekmurju. Da se ta dobra domača živinoreja povzdigne, da postane Prekmurje lahko zakladnica za stmodolsko živino, se je določilo s pomočjo državne podpore premiranje te živine, kjer naj izrečejo svojo sodbo živinorejski strokovnjaki. Za prireditev vlada med ondotntm prebivalstvom veliko zanimanje. Pričakujejo se tudi živinorejo! izven Prekmurja. Pre. miranie se bo začelo ob 9 dopoldne na živinskem sejmišču. K premi panju bodo prepuščeni: 1.) biki nad Hi '«ta; 2.1 krave in telice (breje); 3.) teleta od pol do ly„ leta. Živinorejci, posflužite se prilike ta pri-dite pogledat le,po prekmursko živimo, železniška zveza ie zelo ugodna Večerni vlak vo®l na Beltince ta Dolnjo Lendavo, kjer prenočite; od t.aimkal pa se zjutraj odipel.lete •/ vozovi v Turnišče. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (7. t. m.). Pšenica: baška. 8 vasonev 297.50; gor-njebaš-ka. " 1 vagon 297 50. Turščica: baška. 18 vagonov 130: baška. za maj, okolica Novi Sa.d. 3.5 vagona 130: baška, za mai. ladja Bitolj. 6 vagonov 130: baška, za umiri, 6 vagonov 132.5. Moka: baška. «2», 1.5 vagona 420—425: baška. «5». 1 vagon 370: ba&ka. «6». 1 vagon 275 Fižol: ba-ški, beli. izbrani, 5 vagonov 150. Tendenca nvtačna. Mariborski svinjski trg (7. t. m.). Na da- naSnii svtajskrt sejem je bilo prignanih 363 svinj. 6 ovac ta 4 koze. Kupčija je bila zeflo živahna. Prodanih je bilo 251 svinj. 2 kozi ta 3 ovce. Cene so bile naslednje: praW 5—6 tednov start 100—125, 7—9 tednov 150—200. 3—4 mesece stari 300 do 3(50 5—7 mesecev 400—500. 8—10 mesecev H"0—560. 1 leto stari 1500—1600 Din komad 1 ksr five teže 10.50—12.50, 1 kg mrtve teže 15—17 Kose 155—200. ovce 90 do 175 T>in komad. Dunaiska borza za kmetijske produkte (6. t. m.) Iz Chfeaga so prispela malo čvr. steišn poročila, ki pa so ostala brez vpliva na dunajsko tržišče Reserviranost kupcev vlada dalie. tako da je billa kupčija popolnoma mirna. Uradne notice so ostale ne. spremenjene z izjemo madžarskih vrst rži. ki so se pocenfle za četrt šilinga Urpi-imo notirajo vključno blagovnopromet-nl davek brez cartne za 100 kg v šilingih: nšenica: domača fWien»r Boden) 4225 do 42.75, marcbfeldska 41—41.50. madžarska T>oti*ska 45.75—47.50. madžarska 43 do 45.50: rž: marchfeldska 27.50—28, ostala 25.50—26: turščica: 21—22; oves: 29—30 Dunajski živinski sejam (6 t. m.). G o-veda: Dogon 492 komadov Od tega iz Jugoslavije 11. Ob mlačnem prometu so se pondellkove cene slabo obdržale. Za lig žive teže so nctiraili: voli 0.95—1.40. biki 0.95—l 35 krave 0.95—1.30 ta slaba živina 0.55—0.65 šilinga — Svinje: Dogoai 946 komadov NaMT-am torku so cene poskočile debelini s vin tam za 5 in mesnim za 10 gro. šev pri kg Notirale so no kakovosti: debele svinje 1.95—2.15, mesne 1.S0—2.20 šilinga. = Za olajšave pri izvozu manjgih pošiljk Iz Beograda poročajo: Zveza tadustrijcev se je obrnila na pristojna ministrstva z dvema spomenicama, v katerih zahteva gotove olajšave glede izvoznih pošiljk, ta sicer zahteva, da se za pošiil.fke manjše vrednosti dovoie naslednje olajšave: da se znižajo železniški mamipulacijski stroški in carinske takse, da se ukineta odredba o potrebi uverenja v pogledu oslguranja valute ta odredba o pobiranju ene tretjine izvornih deviiz = Za uvoznike v Madžarsko. V pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je na vpogled seznam predme-tov, katerim morajo biti priložena pri uvozu v Madžarsko spričevala o izvoru, ker bi se sicer ocarmila po maksimalni tarifi. _ Pogajanja za trgovinsko pogodbo 8 češkoslovaško. V Beogradu se bodo v kratkem sestali našii in češkoslovaški zastopniki. da se porazgovore glede pogajanj za trgovinsko pogodbo med obema državama Po tem sestaniku se bodo začela prava pogajanja v Bratislavi. = Grika spomenica o vprašanju solun. ske cone. Iz Beograda poročajo: Grški poslanik je izroča našemu zunanjemu ministru 300 strani obsega ječo spomenico o vprašanju naše solunske cone ta železniške proge Solun - Gjevgjelija. Grška vlada soglaša s predlogom, da se naša cona v solunskem pristanišču poveča ZeJezniška proga naj bi se po grškem predlogu upravljala po grško - jugoslovanskem komiteju pod predsedstvom kakšnega Švicarja. V tej zvezi Je bil direktor solunske cone po. klican v Beograd. = Ležarina ob praznikih. Več gospodar-sldlh organizacij to korporacdj se je obrnilo na prometno ministrstvo s prošnjo, naj se ob praznikih lejarina ne zaračuna, va, ker se ob teh dneh iaklajdanje ne more vršiti Kakor poročajo, bo prometno ministrstvo tej prošnji najbrže ustreglo. = Nov pravilnik o dostavljanju vagonov na industrijske tire. Iz Beograda poročajo, da se v prometnem ministrstvu Izdeluje nov načrt pravilnika za dostavljanje va- gonov na industrijske tire. Prizadeti krog; izražajo ob tej priliki željo, naj bi ta pravilnik prišel najprej pred pristojno sekcijo tarifnega odbora, da bi se na ta način mo. gle uvaževatl zahteve naših tadustrijcev = Konkurzi v Beogradu. Komkurz je otvorjen v. Beogradu nad izvozniško tvrd-ko Brača D. Mihailovič, o kateri smo že poročali, da se nahaja v plačilnih težkočah. Aktiva tvrdke znašajo skupno 15.5 milijo, na Din, ki obstoje večinoma v nepremični-ntaah. Pasiva baje ne presegajo aiktlv, toda se nepremičnine ne morejo takoj vnovčiti. Likvidacijski rok bo 11. junija t. 1. Razen tega sta v konkurzu tvrdtoi Avrarn Mihaj. lovič ta Petar Conikovič. = Predujem za naročene vagone. Do uveljavljenja zadnje železniške tarife je bilo treba plačati pri naročilu vagona 200 Din predujma V novi tarifi se je dolo. čilo, da je plačati za predujem vsoto v iz-meri stojntae za prvih 24 ur i>o preteku stojnine prostega roka za nakladanje tn razkladanje, to je 48 Din. Ker se je pa stoj. ntaa pozneje podesetorila, so nastali dvomi, ali se ni podesetoria tudi ta predujem. Zato je Generalna direkcija državnih že. leznic oficijelno pojasnila, da se ta predujem ne podesetori ta da znaša še nadalje 48 Din za vagon. = Ukrepi francoske vlade proti padanju franka. Iz Pariza poročajo: Kabinetni svet je sklenil takoj uveljaviti celokupnost ukrepov, določenih za zajezitev frankov® baisse. = Prijateljski kartel med nemSkimi in češkoslovaškimi trgovci s premogom, Ia Berlina poročajo: Centralna zveza trgovcev s premogom v Nemčiji je sklenila % Nemško zvezo trgovcev s premogom ln gradbenim! materijalijami v Češkoslovaški prijateljski karte! Sedež kartela je Roi-chenberg = Češkoslovaška bo zvijala železniške tarife. V novem proračunskem predlogu češkoslovaške je predvideno zvišanje železniških tarif za 22 odstotkov. Železniško ministrstvo naglasa, da brez tega zvišanja ni mogoče spraviti proračuna v ravnovesje. Borze 7. maja. LJUBLJANA, (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe to v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 76 5—78, Vojna Skoda 323—329, zastavni m komunalne 20—22, Celjska posodilnica 192 do 193 (193), Ljubljanska kreditna 175—0, MerkantiJna 100—104, Praštediona 865 do 870, Slavonska 49—0. Kreditni 165—175, Strojne 0—90, Trbovlje 338—348, Vevče 100—0, Stavbna 55—65, Sešir 103—0. — Blago: Malo ponudb v raznem lesu in poljskih pridelkih. Povpraševalo pa se je samo po fižolu - prepeličarju. ZAGREB Od bančnih papirjev je žabe-lepila malo več zaključkov Eskorrtptna, in sicer po tečaju 104.5—105. V drugih banč-nih kakor industrijskih papirjih položaj nespremenjen. Vojna škoda se je začela trgovat! na višini 318.5, a zaključila je na višini 317.5. — D i n a r je v Curihu zjutraj porasel na 9.11 in pet osmink, a je opoldne oslabel na 9.10. Po močnem padcu r zadnjih dneh se Je belgijski frank v Curi-hu danes popravil. Pariz je dalje malo oslabel, in sicer na 16.275. Na zagrebškem deviznem tržišču je tendenca dalje sla. ba. Zaključni tečaji eo ostali v glavnem na včerajšnji višini razen devize na Ber. lita, ki je popustila na 1351. Skupni deviz ni promet 7 5 milijona Din Kotirale so d s. vize: Dunaj 800 43—803.43, Berlin 1349.6 do 1353.6, Bruselj ček 177—179, Italija iz-plačilo 226 595—227.795. London izplačilo 274.744—275.944, New York ček 56.5—56 S. Praga 167 78—169.78, Švica 1095.5—1099.5, ček 1095.8—1099.8; valute: dolar 55.94 do 56.24, avstrijski šilingi 803—0, Kč 166—0, angleški funt 20—0. frfr 170,.nem. ške marke 1340—0, leji 16—0, lire 227—0; efekti: bančni: Eskomptna 104.75—105. Poljo 17—18, Kreditna Zagreb 108—108.5. Hipo 59—59.5, Jugo 97.5—98.5, Ljubljanska kreditna 175—190, Praštediona 867.5—870, Slavenska 0—50; industrijski: Dubrovačka (zaključek 390), Isis 50—53, Gutmann 250 do 255, Slavonija 39—40, Trbovlje 345 do 350 ,Union 305—330. Tvornica vagonov 35 do 40, Vevče 100—0: državni: Investicijsko 77—78, agrarne 44—44.5, Vojna škoda, prompt.na 317.5—318. za maj 319—320, za junij 322—323. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2279 do 2281, Berlin 1351—1351.15, Budimpešta 0 0795—0.0797. Bukarešta 18.25—19.5. Italija 227—227 2, I-ondon 275.2—275.3, New York 56 67—56.68. Pariz 180—181, Praga 168.2 do' 168.25, Švica 1096.75—1097.5. CURIH. Beograd 9.10, Beriin 123, New Vork 517, London 25.10, Pariz 16.275, Milan 20.72, Praga 15.30, Budimpešta 0.007225, Bu. karešta 1.7525, Sofija 3.7375. Dunaj 72 923. TRST. Devize: BeogTad 44—44 25. Du. naj 351—355, Praga 74—74.30, Pariz 79.25 do 79.75. London 121.20—121.35, New Vork 2490—25. Curih 482—484, Budimpešta 8 25 do 8.75, Bukarešta 0.0348—0.0350. Valu. te: dinarji 43.75—44.15, dolarji 24.80 do 24.95, 20 zlatih frankov 95—98, zlata lira 480.94 DUNAJ. De v te e: Beograd 12 4650 do 12.5050, Berlin 168.41—168 91. Budimpešta 98 93—99.23. Bukarešta 2.38—2.40, London 34.3750—34 4750, Milan 28 3350—28.4350. New Vork 707.25—709 75, Partz 22.27 do 22.37. Praga 20.9450—21.0250, Sofija 5.1250 do 5.1650, Curib 136 77—137 27. Valute-dinarji 12.42—12.48, dolarji 707.25. Deviza Beograd na ostalih borzah: ▼ Pra. g! 59.41, v Berlinu 7.41, v Londonu (popol. dne) 276, v New Torku (C. t. m. po borzi) 1.76 to četrt London med stavko v London, 5. maja. Velika splošna stavka na Angleškem je popolnoma izpremenila zunanje lice Londona. Ne samo ljudje, tudi mesto, trgi in ulice izgledajo drugače kakor pred dobrim tednom. Izprememba življenja se pozna že pri članih vlade in pri voditeljih štrajka. Vsi so izčrpani. Baldwin je te dni izjavil, da se ni štiri dni slekel in da je le tu in tam počival kako urico Delavski voditelj Thomas je tako zagrljen od samih pogajanj, konferenc in razgovorov, da more le tiho govoriti. V megafonu ga ni več mogoče razumeti. Ko je bil za predvčeraj napovedan- njegov nagovor na množico, je ljudstvo zaman čakalo njegove besede. Izčrpanost njegova je bila tolika, da je moral govor odpovedati v zadnjem trenutku. Maodonald, ki mora radi influen-ce ležati v postelji, je prve dni bil osebno navzoč pri pogajanjih med zastopniki obeh strank. Sedaj je tudi on tako izmučen, da ne more več vstati. Londonske ulice nudijo zanimivo sliko. Tujec, ki bi se naenkrat znašel v Londonu, bi dobil vtis, da je prišel v vojno ozemlje. Na vseh važnih križiščih in trgih so razpostavljene vojaške čete. Vojaštvo ie v pripravljenosti za vsak slučaj. Na ne bo vznemirjenje tako veliko, so dale oblasti nalepiti plakate, s katerimi opozarjajo prebivalstvo, naj ne smatra vojaštva za nič drugega kot za pomožno policijo, ki pomaga vzdrževati red. A zanimivo je posebno to, da stra-žijo na trgih in ulicah tiste čete, ki so še nedavno vršile podobno službo v Po-renju in se pač niso nadejale, da bodo morale tako kmalu vršiti podobno dolžnost v domovini Nad Londonom krožijo aeroplani, ki prevažajo potnike in tovore Večinoma je njihov posel oskrbovanje ekspresne pošte. Promet se razvija zelo počasi in nadvse previdno. Pisarne se odpirajo pozneje kakor običajno, ker prihajajo uradniki in uslužbenci kasno v službo. Zbiranje na prostem je zabranjeno. Policija je zaprla veliki Hydepark in druge javne vrtove, da bi na ta način preprečila demonstracije in spopade. Vojaštvo se prevaža v avtomobilih. Oboroženo je s strojnicami, katere prebivalstvo radovedno ogleduje, obenem pa daruje vojakom cigarete in pecivo. Posebno občutno je pomanjkanje časopisov. Pariška časopisna podjetja so izvohala priliko za masten dobiček in so začela prirejati posebne izdaje listov samo za Anglijo. Liste prevažajo čez morje posebna letala. Kupčija gre izborno, ker izhajajo v Londonu le kratki in suhi bulletini, ki povedo malo ali nič. Ponekod v provinci so začeli izdajati mali tiskarnarji svoje lističe. Tudi ti gredo v velikem številu. Ljudstvo rado plača za vsak izvod visoko ceno, čeprav izve iz teh cposebnih izdaj® zelo malo. Kako velika je radovednost London-čanov, o tem priča tudi dejstvo, da so trgovine prodale v zadnjih dneh ogromne množine radio-aparatov. Vsakdo, ki je še pred kratkim bil brez te priprave, hiti inštalirati radio v svojem stanovanju, da ne bo tako obupno odrezan od sveta. Na ta način odpadejo za vsakogar cenzurirana poročila. Ponekod so morali prodajalci radio-aparatov .razobesiti table z napisi: «Vsi aparati so razprodani.« Mir se doslej ni kalil. Prebivalstvo je disciplinirano. Kjer le mogoče, skuša življenje kreniti v normalen tir. Z živežem je London dobro preskrbljen. Edi-nole v mleku se čuti malo pomanjkanje. Dovoz živeža iz okolice v London oskrbujejo posebna društva, ki so se osnovala na brzo roko pod pokroviteljstvom angleških aristokratskih dam. Ženske opravljajo tudi službo pri nakladanju in razkladanju tovorov na postajah ter prevažajo živila z avtomobili. Največja painja se pri razdeljevanju svežih živil posveča bolnicam in otroškim zavodom. Ker pa vlada kljub popolnemu miru ne zaupa slučajem, ki bi se lahko izcimili, je posebno dobro zavarovala ulico Old Bonds Street, kjer imajo draguljarji svoje največje trgovine. Tu je vojaštvo koncentrirano celo v vežah, strahopet-nejši trgovci pa so trgovine zaprli in nesli dragocenosti povečini na svoje domove, da jim ne bo treba, če pride do izgredov, iskati zaščite pri varnostni oblasti. _ Proces proti ponarejevalcem francoskih frankov k Budimpešta, 6. maja. Zanimanje zavnosti je te dni osredotočeno samo na falzifikatorje francoskih frankov, ki pridejo jutri pred sodišče. Razprava se bo vršila v dvorani, ki ima prostora za 120 oseb. Od teh sedežev je rezerviranih 50 prostorov za domače, 20 pa za inozemske novinarje. Diplomatski predstavniki bodo sedeli v ložah. Podpredsednik kazenskega sodišča dr. Geza Toreki, ki vodi obravnavo, je moral preštudirati okolu 2 tisoč aktov Zapisniki so povezani v petdeset šopov. Obtožnico zastopa višji državni pravdnik dr. Gustav Strache, kateremu je radi obsežnega materijala prideljen še drugi, državni pravdnik dr. Makkay. Prisedniške posle opravljajo sodni svetniki Paulay, Mehes In Szabolcska. Obtožencev je 24. Med njimi 90: princ Windischgratz, bivši državni policijski šef Nadossy, tehnični svetnik kartografskega zavoda Gesr5. WfodiscbgTatzov tajnik Raba, komorni služabnik Kovacs, generalni ravnatelj madžarske poštne hranilnice Barosz. nadsvetnik kartografskega inštituta Haits, njegov naslednik Kurtz. osobje zavoda in še mnogo drugih. Sodni dvor je pozval na pričevanje 50 oseb, med njimi je tudi ministrski predsednik grof Bethlen, vojaški škof Zadra-vec, več ministrov, politikov in mnogo članov madžarske aristokracije. Obtožence bo zastopalo 22 advokatov. Poslanec Ulain bo branil Windischgratza, Szortseya in Geroja. Nadossy je najel v svojo obrambo židovskega odvetnika Gala. Zagovornik obtoženca Rabe je v zadnjem hipu odstopil. Obtožnica očita falzifikatorjem, da so krivi ponarejanja denarja in se v prvi vrsti obrača proti Windischgiatzu. proti Nadossyju, Rabi, Haitsu in Kurtzu Glasom obtožnice je velel Windischgratz od leta 1923. do leta 1925. ponarediti 28 do 30 tisoč kosov bankovcev po tisoč frankov. Iz tega števila je izločil kakih 8 tisoč komadov, katere je izročil svojim pomagačem v razpečavanje. Na-dossy je glasom obtožnice V/indisch-gratza podpiral s tem, da je preskrboval njegovim pomagačem potne liste, deloma rumunske, deloma pa (kot je bil slučaj pri Jankovicsu) diplomatske izkaznice. On je tudi nagovoril poštnega ravnatelja Barosza, da ie posodil proti kavciji 150 ponarejenih tisočakov iz poštne hranilnice 400 milijonov madžarskih kron. Na razpravo čaka madžarska in inozemska javnost z velikansko napetostjo. zslal-ai.tv!elSumlhwumlhwumlhwumlh'w Prodajanje šmarnic na delavski praznik i. ?naja v Parizu Senzacijonalen proces v V petek 30. aprila sta privedla dva miličnika na zatožno klop moskovskega sodišča sivolaso starko, ki je vzbudila med številnim občinstvom splošno zanimanje. Miličnika sta držala starko pod pazduho. Stopala je počasi in tipala pred seboj z nogami, kakor delajo vsi slepci. Sedla je na zatožno klop in podprla glavo s svojimi koščenimi rokami. Nepremično je sedela in poslušala obsežno obtožnico. Ta 69 letna starka ja igrala nekoč važno vlogo v zgodovini ruskega revo-lucijonarenga pokreta. Ime Ana Jego-rovna Serebrjakova pa je bilo dobro zapisano tudi v analih takozvane carske ohranke (tajne policije), ki je neusmiljeno preganjala in zatirala ruske revolucionarje. Revolucionarni pokret v Rusii je imel svojo «babico» ruske revolucie (Breško-Breškovsko). ki mora po ironiji usode uživati gostoljubnost češkoslovaškega naroda, tajna moskovska policija pa je imela svojčas tudi neke vrste «babico» ali «mamico». Tako so namreč nazivali na policii v Moskvi Ano Serebrjakovo, ki je imela tudi več psevdonimov, tako n pr. Reščikova, Subbotina itd. Ko se je začel koncem preteklega in začetkom tega stoletja širiti v Rusiji marksistični pokret. je bila Serebrjakova še mlada, krasna ženska v najboljših letih in udeležila se je tega pokreta kot ena najagilnejših ruskih revolucijonark. Njen mož je deloval med socialnimi demokrati in Serebrjakova se je kmalu sprijaznila z njimi, tako da je sodelovala v tajnem tisku, v Rdečem križu v oddelku za podpiranje političnih zločincev itd. Skratka, bila je tipična dama iz krogov tiste ruske inteligence, med katero so se porajali smeli revolucionarni in socijalni načrti, med katero je bila revolucionarnost stvar prepričanja m mode in kjer so bili tajni sestanki na dnevnem redu. Pozneje je ustanovila Serebrjakova v svojem domu celo salon, ki je postal nekako središče vsega marksističnega pokreta. Tu so se snovali načrti, pisali listi in sestajali socijalni demokratje, med njimi tudi sedanji ljudski komisar Lunačarski. Serebrjakova formalno sicer nikoli ni stopila v njihovo organizacijo, vendar so jo smatrali vsi za svojo zanesljivo pomočnico. Istočasno jo je pa smatrala za svojo najboljšo oporo tudi carska tajna policija, o čemer pričajo številne aretacije in odkritja tajnih revolucionarnih organizacij. Leta 1888. je tajna policija izsledila revolucionarno skupino, ki je izdajala list «Samoupravljenje». Leta 1892. Vse to je bilo delo obtožene Serebrja-kove. Naposled je bila ta zahrbtna pro-vokatorica razkrinkana in revolucionarji so spoznali, kdo je njihov izdajalec Leta 1907. jo je razkrinkal znani ruski revolucionar Burcev v svojem pariškem listu «Opščeje Djelo«. S pomočjo svojega moža, ki ni bil poučen o njeni izdaji, se je skušala Serebrjakova opravičiti, vendar pa je bil ves njen trud zaman. Vložila je prošnjo za dodelitev pokojnine in ker jo je takratni minister Stolipin priporočil carju s posebnim pohvalnim pismom, ji je bila priznana dosmrtna pokojnina v znesku 1200 rubljev letno in 5000 rubljev odpravnine. V petek je prišla Serebrjakova na zatožno klop pred sovjetsko sodišče. Starka je bolna in slepa. Govori tako tiho. da so jo morali sodniki posaditi kraj sebe, ker drugače njenih odgovorov ne slišijo. Proces vzbuja v sovjetski javnosti veliko senzacijo. Sodišče se je oziralo samo na zbrani materijal in obsodilo Ano Serebrjakovo na smrt. Glede njene visoke starosti pa ji je znižalo kazen, in sicer na 7 let težke ječe. 69 letna slepa starka bržkone nikoli več ne bo zapustila ječe. In tako so se zaprla jetniška vrata za enim izmed udeležencev dolgoletnega boja med carizmom in ruskim narodom. na kogarkoli ni povzročil tol ko senzac ie, kakor neverjetno nizke cene na boljšim angleškim dežnim plaščem, posebno onim iz žabje kože (š;>e-cijaliteta za lovce, turiste m športnike), ki j'h ravno sedaj nudi tvrdka Dr goSchwat>, Ljubliana □Dnuuuunonnnnaccaonoooc fnuno Pokal za m govornika i j sega bila aretirana nacionalna skupina na čelu s pisateljem Astyrevom, ki ie izdajala letake o veliki lakoti leta 1891. Leta 1894 je tajna policija odkrila in razpustila socialnodemokratični krožek zgodovinarja Miekiewicza, delavsko zvezo ter ženski krožek Smirnova in Mura-love, dalje tajno tiskarno ljudske stranke prava v Smolensku itd. Leta 1895. ' je tajna policija navalila na prostore moskovske demokratične delavske zveze. ki je bila takoj razpuščena. Leta 1898. je odkrila v Moskvi tajno zvezo, ki ie propagirala borbo za osvobojenje ruskega delavstva. Leta 1898. je bilo aretiranih več socialističnih voditeljev, med njimi tudi sedanji ljudski komisar prosvete Lunačarski Leta 1900. je tajna policija razkrinkala socijalistične organizacije v Jekaterinoslavu, Kievu, Odesi in Kremenčugu. V revolucionarnem letu 1905. je bil aretiran ves odbor, ki je pripravljal vstajo v Moskvi Če bi se poleg športnih prireditev vršile na svetu še govorniške olimpi-jade. bi nedvomno bilo najtežje tekmo-i vanje z romanskimi narodi, ki so v re-I toriki tako podkovani, da bi jih kak j drug narod stežka ugnal v kozji rog. 1 V novejšem času pa se posebno Fran-| cozi boje. da bi njihova mladina ne po-i stala preveč molčeča. Šport je baie v j tem pogledu izpridil njihovo mladino, j Odvadil jo je govorančiti po starem obi-! čaju. Naraščaj se polagoma navzema i angleških manir in to ni Francozom | prav nič všeč. Da rešijo svojo nacijo-I nalno govorniško dedščino grozečega I pogina, so sklenili ustanoviti poseben j dar. ki naj jim mladino podžiga v go-! vorniški spretnosti. Tako hočejo sedaj je i organizirati govorništvo kot poseben šport. Mladi govorniki bodo najprej obiskovali posamezne govorniške tečaje. Tisti, ki bodo prestali to skušnjo z dobrim uspehom, bodo imeli dostop na velika zborovanja, ki se bodo vršila v večjih mestih. Govorniki, ki se bodo izkazali na teh meetingih. pa bodo smeli iti v Pariz, kjer se bo vršila končno-veljavna. odločilna tekma med govorniki: kdor bo izustil najlepši govor, dobi posebno nagrado v obliki «govorniške-ga pokala«. Pri govorniških tekmah se bodo seveda upoštevale vse vrline, ki so potrebne dobremu in gladkemu govorniku Velika važnost se bo polagala na logiko, na izbero besedi, na duhovitost, končno pa tudi na vztrajnost. Kdor bo premagal vse te težave, bo imenovan za prvega govornika Francije in mu bo izročen v varstvo pokal kot prehodno darilo. Senzacionalno! Senzacionalno! Prvič v Ljubljani! ffurra?? Kalifornija!! CICRALi SREBRA) Kolosalno filmsko delo, v katerem se vrstijo senzacije druga za drugo v mrzlic« nem tempu ter držijo vse gledalce v največji napetosti. — Ne malo vlogo v tem sijajnem filmu igra prekrasni S 1 L ¥ I R KING (Z 1,000.000 ameriških dolarjev zavarovani filmski zvezdnik.) Imenitne so scene: Velike borbe z razbojniki. — Smrtnonevarna vožnja po strmem bregu. — Harry, rešitelj mlade dame. — Intrige in zlobnost na poti idealne lju« bežni. — Borba krasnega konja z divjim bikom ter boj bika z močnim Harryjem. Do skrajnosti napeto. — Senzacijonalno. — Sijajni momenti. — Krasni igralci. Izvrstna igra vseh sodelujočih. Velikanski uspeh, ki ga je imel ta film v Zagrebu in Beogradu prekaša uspehe največjih dosedaj predvajanih filmov. Preskrbite si vstopnice v predprodaji! Predstave ob delavnikih ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. — Predstave v nedeljo ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Prednaznanilo: Najnovejši KENNt PORTEN-iilm FLIRT. LITNI KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani. Tel. 124. ■ F X Most se je udri. Most, ki v Leningra« du veže ondotno postajo z drugim bregom vode ter začasno služi potniškemu prome* tu, ker je železni most v popravilu, se je te dni udri baš v trenotku, ko je stalo na njem mnogo potnikov. Katastrofa je prišla tako nepričakovano, da je utonilo 25 do 30 lju« di, ki so jih pozneje mrtve potegnili iz vode. X Železniška nesreča v Španiji. Na Španskem je zdrknil s tira vlak med Pla« sentio in Madridom Pri tem je bilo 9 oseb usmrčenih, 20 pa težko ranjenih. X Zastrupljevalka Scierre obsojer\a na smrt. Te dni je bila v Nimesu zaključena dolgotrajna obravnava proti Antoineti ScieT re, ki je v vasi St. Gilles zastrupila 6 oseb. Ko jo je mož tekom vojne radi razuzdano« sti pognal z doma, se je Scierre vdala pi« jači ter kot čuvarica bolnikov po vrsti za« vdajala. Njena obramba je bila brezuspeš« na, ker je orožništvo pri njej našlo večjo količino piralijona. Bila je obsojena na smrt in bo v kratkem javno justificirana. X Vnukinja Tolstega se je ločila od svojega moža. Ruska grofica Vera Tolsta, ki se je leta 1922. poročila s praškim trgov« cem Bakovskim po mohamedanskem obre« du, je nedavno vložila tožbo za ločitev za« kona. Sodišče je njenim zahtevam ugodilo. Zakon je bil te dni ločen na zahtevo gro« fice, ki je izjavila, da je bila zakonska zveza po mohamedanski veri samo pretve« za trgovca Bakovskega, ki je bil že prej poročen in je hotel nji samo prikriti bi« gamijo. Dr. Siegmund Freud, utemeljitelj psihoanalize (Ob njegovi 70IetnicL) lenj seksua'nega značaja. Ta obolenja se izražajo na zelo različne načine, njih najjasnejša podoba pa so človekove sanje. Ljudje pobolevajo in sami ne vedo, kaj jim pravzaprav manjka. Nekatere navdaja s strahom in grozo že sam pohod čez most ali brv, drugi se pritožujejo, da jih tlači mora, tretjim oslabi volja ter postanejo lažniki itd Nevrotikov je cela armada. Freud je proučeval vse njihove predstave in je postavil princip, da je treba iztrgati iz duše vsakega takega bolnika najprej bolne spomine. želje in predstave, ki ležijo v duši bolnika. Koren teh bolezni pa je iskal Freud vedno v seksualnem življenju pacientov. Leta 1900 je izdal Frend epohalno knjigo »Razlaga sanj«, v kateri je obrazložil principe svojega postopanja. Dobil je kmalu goreče privržence in krog njegovih občudovalcev se je čedalje večal. Freudov nauk o psihoanalizi je stvo-ril celo šolo. Pet let je njegov krog stalno naraščal, potem pa so se učenci razcepili. Nekateri so ostali zvesti učitelju, drugi so šli svoja pota. Freud je trdno vztrajal na svojem načelu, da povzročajo vse nevrotične motnje v poglavitni meri seksualne funkcije. Njegovi nasprotniki pa so upoštevali tudi druge motive. Posebno znan je med Freudovimi psihoanalitičnimi aksiomi tkzv. Oidi-pov kompleks, ki uči, da vsak deček vidi v očetu svojega rivala, ker ljubi svojo mater in se zato tudi vse njegove misli osredotočijo na njej. Seveda se vse to vrši zelo podzavedno in šele v puberteta dobi se vse skupaj obudi v konkretnejših oblikah. Fiziologia, veli Freud, ve kaj malo o sanjah, teh svojevrstnih svetovih, ki tlačijo človeka in ga prestavljajo v grozne položaje, napravljajo iz suhih ljudi velike pesnike in potratno razsipajo duhovitost. Odkar ljudje žive, sanjajo. In odkar sanjajo, si skušajo razlagati sanje. Vsake sanje pa imajo svoj posebni pomen. Globine človeške duše se ne dajo izmeriti Ljudje so lahko srečni, da ne razumejo sanj. Če bi jih razumeli bi se zgrozili in ne bi mogli prenašati življenja. Kakor vidimo, je napravil Freud iz sanj objekt in izhodišče za svoja raziskovanja ter je posvetil v enega najbolj temnih predelov človeške duše. Odkril je podzavedne sile v snovanju naše notranjosti, katero je zaman skušala obrazložiti spekulativna filozofia. Udaril je novo podlago za študij zakonov duševnega življenja in je postavil nova načela za zdravljenje duše. Razložil je tudi človeški egoizem s tem, da je proglasil znanost za povzročiteljico bolesti človeškega samoljubja. Kopernik, pravi učenjak, je uničil vero ljudi, da je zemlja središče svetovja. Darwin je zopet omajal precenjevanje človeka, ki si je do njega domišljal, da ga je sama duša, sama pamet in da je naravnost od boga rojen. To je zabolelo človeka v biološkem pogledu. Človek, ponižan na zunaj, pa se je vendarle čutil visok v svoji duši. In spoznanje, da ni nihče sam svoj gospodar v lastni hiši. to je tretji moment, ki povzroča ljudem največje bolesti. Freudov jubilej proslavlja danes ves znanstveni svet, v prvi vrsti seveda nemška znanost, ki vidi v Freudu enega izmed svoiih največjih sodobnih učeniakov. Psihoanaliza je posebne vrste preiskovalna metoda, ki tazkriva tajne duševne zveze. Naslanja se na potlačene doživljaje, spomine in želje, ki so se naselili v človeški duši in jih je mogoče pregnati le pod izvestnimi okoliščinami. Podzavedno vplivajo na naše mišljenje, čutenje in hotenje ter nas motijo in ovirajo. Posebno izražanje našega podza-vednega mišljenja pa so sanje. Utemeljitelj medicinske šole, ki je napravila iz psihoanalize naravnost novo grano znanosti in vede, je dunajski profesor Sigmund Freud, zdravnik za živčne bolezni, rojen v maju leta 1856. na Moravskem. Kot štirileten deček je prišel Freud na Dunaj. Obiskoval je gimnazijo, kjer je bil vedno med prvimi učenci, nato pa se je, nekako od instinkta gnan, odločil za medicinsko stroko. Študiral je tudi v Parizu, kjer ie delal eksperimente s kokainom, ki je bil tedaj še malo znano zdravilo. Napisal je o kokainu posebno razpravo in je v njei obrazložil lastnosti tega strupa. Slučaj pa je nanesel, da se je Freud baš v tem času odpeljal z Dunaja. To priložnost je izkoristil drugi medicinec, ki je napravil odločilen korak, vodeč do uporabe kokaina za lokalno anestezio. Medicina je na ta način obogatela za dragocen izsledek, toda Freud je bil prikrajšan za slavo svoje iznajdbe, s katero so se okoristili drugi. Iz Pariza se je vrnil Freud na Dunaj. Tam je že prakticiral njegov kolega dr Breuer in potom njega je spoznal Freud mlado dekle, zelo nadarjeno in izobraženo, ki pa ie silno trpelo na posledicah histerije. Medicinska znanost tedanje dobe ni imela na razpolago nobenega pripomočka, s katerim bi deklico ozdravila. Zdravnika Breuer in Freud sta sklenila, da se poslužita zadnjega pripomočka: hipnoze. V hipnotičnem stanju se je pokazalo, da bolno dekle lahko hodi, govori je in pije. Po vsakem hipnotičnem eksperimentu se je deklica čutila poživljena. Pozneje pa je zopet nastopila nekakšna odsotnost duha. Freud je beležil besede, ki jih je deklica izgovarjala v hipnotičnem stanju in dognal, da vsa njena bolezen izvira iz predstav in doživljajev. Skušal je pacijentinjo izlečiti na podlagi gradiva. ki ga je slišal iz njenih ust in to je bila njegova prva pot k psihoanalizi. Historično vzeto je torej psihoanaliza metoda za zdravljenje nervoznih obolenj. posebno histerije in psihičnih obo- pT. R. Pipui. Na Češkoslovaškem in na Dunaju Nisem imel namena, Bog ve kaj nakupiti, „ač pa bi se rad i io poučil o gospoda!« Jjiii razmerah, gospodarskem napredku dr« ja , ki so nam bodisi po zgodovini m go» modarskih stikih, bodisi po narodnosti naj« bližje. Odločil sem se torej obiskati po« jjadanski velesejem v Pragi. Brzovlaki med Mariborom in Prago ima« jo prav ugodne z -ze. Popoldne se lahko isedeš » brzovlak v Mariboru, in zjutraj naslednjega dne izstopiš že na Wilsonovem kolodvoru v Pragi. Vlak vozi direktno čez Line in Budjejovice in dospe v Prago v 15 urah. Ker mi ni bilo za ponočno vožnjo, in ker bi si bil med potom rad ogledal tudi Moravsko, kren a čez Dunaj. Kmalu po j. uri si na Dunaju, a paziti moraš, da ne zamudiš zveze z brzovlakom, ki vodi čez Velenice, ali pa brzovlaka, ki vozi čez Breclavo in Bmo v Prago. Za prehod z južnega kolodvora na FrancJožefov oziro« jui severni kolodvor je na Dunaju časa le ure oziroma četrt ure. Ker sem hotel jrez Moravsko, sem za 7 šilingov z avto« tiksijen ujel brzovlak na severnem kolo« dvoru. Cez rodovitna, skrbna obdelana polja se Imalu bližamo moravski meji. Sprevodnik p i kaže iz vlaka razne gričke, grobove rojakov, padlih ' francoskih vojnah začet« kom 19. stoletja Na vprašanje po državni meji mi kaže črto, ki pa v naravi nima no« berega izraza. Avstrijski sprevodnik se to« liži, da je meja le začasna in upa še na povečanje svoje domovine. Dunajčanu se je pač težko vživeti v nove razmere. Po poldrugi vožnji smo v Breclavi, ob« mejni postaji že na Češkoslovaškem. V Avstriji vse nemš'-o, tukaj naenkrat vse češko. Čez tričetrt ure prisopiha brzovlak iz Bratislave in mi odhitimo proti Brnu. Tudi iz brzovlaka nora vsak tujec opaziti, da ima v Brnu pred seboj središče zelo razvite industrije. Na stotine visokih dim« likov, neštevilnih skladišč, za njimi pa ve« line delavske n .Hbine spremljajo dolgo čas železniško pr go. Valovit svet ob obeh straneh železniške proge spominja na naše Slovenske gorice. Gozdov malo, vin« škili trt ni Tudi sadnega drevja je le malo, pa" pa opazujemo več bogatih vasi. Kmalu prekoračimo nizko razvodje med Moravo in Labo TV- dolini Orlice in Labe dni vlak dalje - .imo vasi in manjših mest z bogato industrijo proti Pragi. Malo po 14. uri smo že na Masarvkovem kolodvoru v Pragi. Cela vožnja od Maribora do Pra« fr vštevši trioefcrturni odmor v Breclavi ni trajala niti celih 14 ur. Kmalu smo na cesti sredi neobičajno ži» •ahnega vrvenja Že na kolodvoru dobim obvestilo, da so v hotelih oddane vse sobe n da se dobijo stanovanja samo pri sta« novanjskem uradu velesejma. Očividno je odbor velesejma zasegel vsa razpoložljiva stanovanja, da prisili vsakega tujca, se obrniti do njega in pomnožiti število po« jetnikov. V stanovanjskem uradu na Sta« romestnem trgu so nam na sejmsko izkaz« nico proti varščini 50 Kč nakazali stano« wnje v hotelu Graf na trgu Petra Osvobo« ditelja. Ime trga in hotela sta me nehote spominjala na domovino in celo na mari« Krške razmere. Hotel okusna, nova hiša s prijaznimi, svetlimi sobami, opremljenimi sicer pre« prosto, a prav udobno. Vse sobe imajo cen« tralno kurjavo, električno razsvetljavo, toplo in mrzlo vodo. V vsej hiši vlada naj« večji red, povsod najlepša snaga, perilo čisto, postrežba točna. Soba s tremi ležišči z razsvetljavo in kurjavo in z vsemi dru« gimi pripadki velja na dan 46 Kč (približno 100.— Din). Pri plačilu računa sem se ne« bote spomnil, da s: .i pred dvema letoma t Zagrebu v hotelu za umazano luknjo brez kurjave in brez vsake udobnosti z eno samo posteljo plačal 80 Din, in da sem lani v Beogradu za eno posteljo v temni luknji z oknom na hodnik, brez kurjave in brez vsake druge udobnosti moral plačati 40 Din. Pri hotelskem računu se je od var« ščine 50 Kč, položene pri stanovanjskem uradu, zaračunilo 40 Kč, ostalih 10 Kč pa »i je stanovanjski urad pridržal za svoje stroške. Ker sem bil že par dni pred otvoritvijo »elesejma v Pragi, sem porabil čas za to, da sd ogledam mesto. To je življenje in Trvenje po ulicah, kakor ga pri nas nismo vajeni. Osupne celo človeka, ki mu veliko« fflestno življenje ni tuje. Na prometnih krajih moraš biti spreten, ako hočeš pre« koračiti cesto. Kako pa se naj. čez cesto Prerijem jaz revež s svojim priveskom?! Ce se soprogi ni posrečilo, spraviti me pod »vtomobil na desni strani, se je trudila na vso moč hči, da me zavleče pod tramvaj na levi strani, lleštevilni avtomobili, ko« lesa, tramvajski vozovi, vsakovrstni omni« busi itd. ti odprejo prehod čez cesto na« vadno le za trenutek, kadar jim to ukaže ^ažnik, ki stoji na vsakem križišču pro« metnih cest, da obvlada to vrvenje in kaže kakemu posebej, kdaj in v katero smer se s® premikati. Tramvajski vozovi, zvezani vselej po dva to dva, tvorijo r.a Prikopih in drugih živah« li-'' cestah skoraj nepretrgano neizmerno kačo, ki se vleč po cesti Vkljub temu pa ie morejo več zmagati prometa. Občina je Prisiljena pečati se z vprašanjem, kako bi * dal ta promet zmagati z novimi, pod« zemeljskimi železnicami Vendar pa ta ži« Tahni promet z neštevilnimi avtomobili, ki Švigajo na vse strani ne povzroča poseb« nega prahu, ker so vse ceste tlakane z gra» aitnimi kvadri in tla v najboljšem stanju, ceste pa se pridno pometajo in škropijo » •vtomatičnimi napravami. Tu se bodo mo« rale tudi naše mestne občine med njimi i Maribor učiti, kako ie mogoče tudi živahen •vtomobilski promet vzdrževati brez veli« kena prahu. Konjskih vpreg je na cesti malo, drugih živalskih vpreg pa nobenih. Izvzemši staro mesto tečejo ulice in ce« te povsod ▼ premi črti, ob njih stojijo z malimi Izjemami le Štirinadstropne lepe hiše po večini v renesančnem slogu. Stara zgodovinska poslopja imajo baročni slog. Akoprav so poslopja zgrajena po večini v renesančnem slogu, kaže vendar vsako dru« go lice. Vsa poslopja pa so dobila tekom časa enakomerno tem nosivo barvo. Nešte« ti industrijski dimniki iz predmestij nasip« ljejo na PTago dan za dnevom na desetin« vagonov saj. Ob obeh straneh cest se po širokem, dobro vzdrževanem mozaikovem pločniku premiče nepregledna množica pešcev, ki gredo za svojim poklicem ali pa si ogledu« jejo v neštevilnih okusnih izložbah vsako« vrstno blago od najpreprostejšega do naj« dragocenejšega. Nedelja dopoldne. Ob času, ko so pri nas cerkve natlačene pobožnega občinstva, se podam proti župni cerkvi Sv. Ljudmile. Pred cerkvijo stojita na malem odru dva moža, prvi govori glasno angleški drugi po» navija njegove besede v češčini Okoli nji« ju stoji uniformirana godba, ki je malo poprej svirala po cesti nekaj somišljenikov in še blizu 50 drugih poslušalcev. Oznanja se vera novega Mesije. Jaz, ki ostanem pri svoji stari veri, vstopim v prostrano gotsko cerkev. Maši prisostvuje približno 100 Iju« di. Ko je maša končana, se jih odstrani polovica in propovedniku, ki je sedaj na« stopil, je ostalo zvestih približno toliko poslušalcev, kakor njegovemu novemu kon« kurentu pred cerkvijo. Popoldne smo na velikem eejmu. Nepre* gledna množica se premiče p. 11134 Prevajalka zmožna manutakturne, špecerijske in delikatesne stroke, išče mesta v trgovini. Cenjene ponudbe Be prosi na upr. ♦Jutra* pod fcilro ♦Poštena in zanesljiva 738» 12738 Mesto služkinje pri manjši družini, išče mlado dekle. Ponndbe pod .Začetnica 766» na upravo ♦Jutra*. 12766 Gospodična (začetnica) — absolventinja trgovskega tečaja, želi primernega mesta v pisarni. Gre tudi kot blagajničarka ali strojepiska Event. gre 1 mesec brezplačno. Cenj. ponudbe na upravo ♦Jutra* pod značko »Pridna in poštena 94». 12697 fiiSešo) Kontorist zmožen vseh pisarn. dobrimi spričevali, primerne službe. Ponnffbe na upr. »Jutra* pod šifro Takoj 66». 12666 del, išče Mlad šofer z u č e n avtomehanik, vojaščine prost išče službe takoj ali pozneje. Ob prostem času prime za vsako delo. Cenjene ponudbe upr. »Jutra* pod šifro Mehanik-šoier*. 11454 Pouk italijanščini In nemščini se daje. Naslov pove upr. Jutra*. 12724 Šteparica se sprejme za nekaj časa. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove uprava »Jutra* 12762 Dečka-tekača zanesljivega, iščem. Naslov v upravi »Jutra*. 12706 300 krojačev sposobnih za samo boljšo konfekcijo, potrebujemo. — Pri osebni prijavi ge služba lahko takoj nastopi. — Pismene ponudbe se ne uva-žujejo. Mehanička tvoraica odijela d. d., Zagreb, Savska 20. 12698 Knjigovodkinja z večletno prakso, želi pre-meniti službo. Ponudbe na upravo pod značko «Perfektna 586». 12586 Blagajničarka išče mesta. Večletna praksa z dobrimi spričevali. Pomaga event. tudi v pisarni ali kaj 6ličnega. Naslov v upravi «Jufcra». 11473 Konceptni uradnik in vodja odvetniške pisarne, izvežban, z 121etno prakso, išče e 15. majem primerno službo, najraje v kakem provincijalnem mestu Slovenije. Eventuelno sprejme tudi mesto slov.-nem. korespondenta pri kakem večiem trg.-industr. podjetju Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe pod . 12764 17 let staro dekle pridno in pošteno, izučeno v šivanju, išče Eluibe kot začetnica. Naslov v upravi ♦Jutra*. 12758 Trg. pomočnik popolnoma izurjen v trgovini mešanega blaga, išče Inštruktor za knjigovodstvo v večernih urah, se išče. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro ♦Knjigovodstvo*. 12723 Auto-šola pod strokovnjaško upravo sprejema kandidate ter jih poučuje in izobrazuje za samostojne upravljale z motornimi vozili (šoferje). — Pouk je točen in vesten, uspeh gotov. Dnevni in večerni tečaj. Dame in gospodje se sprejemajo vsak dan. — Zahtevajte prospekt. Natančnejše v avto - šoli. Zagreb, Kaptol 15. 12597 primerne služIte ra takoj mestu ali na deželi. — Pc nudbe na upravo »Jutra* pod značko »TTezen*. 12690 Išče se šofer za tovorni avtomobiL — Ponudb« u naslov: M. Sumak, Izvoz jajc, Ljutomer. 12708 Kemik-Laborant se sprejme za postranski zaslužek. — Ponudbe pod šifro «Kemik> na upravo 12S87 Žagar oženjen, gre ca žago, najraje samico s sekularjem pri stanovitni vodi. Dobro vajen pisan ia, računanja in prevzemanja lesa. — Gre lahko tudi sam. Ponudbe navedbo plače na upravo ♦Jutra* p«d Ina. It. 12694 Les«! strokovnjak v«»8 vseh v lesno stroko spadajeSih poslov, tako goadu kot v obratu ia pisarni, knjigovodja In ko-respondent, zanesljiv kal. kulant. Išče primerno mesto. Prevzame tudi mesto p-evz«na!ca. Ponudbe upravo ♦Jutra* pod značko ♦Trezen 2000*. 12742 naj- Avto Daimler, tonski, boljšem stanju, se p r o d a po nizki ceni in ugodnih plačilnih pogojih v Mariboru, Meljska cesta štev. 87. 11453 Kredenco za jedilnico proda Sajovic, Skofja ulica 13 (dvorišče). 11399 Moško kolo skoraj novo, se proda. Naslov pove uprava ♦Jutra* 12712 Brek štirisedežen, močan in lahek, se proda. — Pojasnila liaje dr. Cervinka, Polzela. 12C67/a Za mlekarne in destilacije Proda se vsled ukin^o nja nameravanega podjetja: Stoječ parni kotel s pečni-co, kompleten, s pritiklina-ini kot Xido, nerabljen drugi kotel is niklja za kuhanje ali destilirani« bakreno avbo, mešalno napravo za ca. 90 litrov, kolesih, nerabljeno; 5 raznih posod, deloma iz niklja; 1 pumpa za napravo vodovoda. za globoke vodnjake, deloma nerabljena; 10 mtr. medeni cevi. 2 coli; 1 požarna brizgalna na kolesih, tudi za vrt pripravna. — Naslov pove uprava ♦Jutra* 12731 Tkanine za pohištvo gobeline, peresa za pohištvo, vrvice, pasove, žeblje in orodje za tapetnike itd. — Zahtevajte cene in vzorce! Trgovinsko k. d., Zagreb, lliea br. 45. 147/11 Ratna šteta! It državne obveznice irodaja na mesečne obroke . Pevalek, Ljubljana. Židovska ulica 4 134 Elektromotor 3 konj. sil, Schleifringanker 380/220 voltov, tov. nov, se proda za 2500 Din. — Naslov na upravo ♦Jutra pod ♦Komplet*. 12681 Prodam avto popolnoma v dobrem stanju, majhen, poltovorni z zaprto karoserijo — pripraven vsako obrt in potnike. — Naslov pove uprava ♦Jutra* 12G70 «Wanderer» avto z 2 sedeži in pokritim prostorom za prtljago, primeren za trgovskega potnika, se proda. Ogleda se v garaži g. Stupica. Ljubljana. Slomškova ulica. 12584 «Ilustrovan. Iista» 3 kompletne, nevezane letnike (1923 1924, 1925) prodam Naalov pov« oprav« »Jutra*. . 11474 Dieselmotor 30 HP radi elektrifikacij« obrata naprodaj. Naslov T oprav! ♦Jutra*. 11889 Kuhinjsko pohištvo novo. elegantno, belo emaj-lirano in rdeča plišasta zofa z 2 stolčkoma, se proda Naslov pove uprava »Jutra* 11456 Hrastovi hlodi približno 60 ms. se prodajo za takojšnjo dobavo. Debelina od 25 cm naprej. Cena po dogovom. Naslov pove uprava »Jutra*. 12688 Dve moški obleki in pomladni površnik, vse debro ohranjeno, s« proda. Naslov pove uprava ♦Jutra* 12719 v:ia visokopritlična in enonad-«tropna, obstoječa iz 3 t>ob, predsobe, kuhinje, kopalne *obe, verande in kleti — Enako število prostorov tudi v prvem nadstropju Sobe so parketirane, napeljan vodovod in elektrika, % 11.000 m* velikim rrtom t iOO sadnimi drevesi, ograjen i živim smrekovim :>lodom, tik kolodvora na Vrhniki, je naprodaj Stanovanje na razpolago Pismene ponudbe oa naslov: Viktor O r o s z y, Landes-krankenhaus, Ohrenklinik. II St 51, Graz Posredo valci izključeni. 11346 Krasno posestvo obstoječe iz njiv, travnikov in gozdov, posejano, hiša in gospodarska poslopja v najboljšem stanju, blizu kolodvora, se proda 180.000 Din. Kupci naj obrnejo direktno naslov: Viktorija Ptičer, Sevnica ob Savi. 12708 Opremljeno sobo išče mlad gospod na periferiji mesta (Vodmat, Šolo, Moste). Pismene ponudbe pod »Periferija — 15. maj» na upravo «Jutra>. 12652 Gospod ee spTejme na brano in stanovanje na Starem trgu št. 26/111. 12619 Stanovanje v novi vili, obstoječe iz 2 sob in kuhinje, se s 1. junijem odda Naslov pove uprava . 12756 Kože vseh Trat divjih živali kupuje D. ZdraviČ, Ljubljana, Florijanska ulica št. 9. 97 Portale izložbena okna ter VTata, že rabljeno, kupim. Naslov upravi «Jutra». 12655 Registrirno blagajno in pisalni stroj vse v dobrem stanju, se kupi. Ponudbe pod značko cStroj 475» na upr. cjutra* 11475 Zdravnik išče stanovanje treh sob in pritiklin sredi Ljubljane, za takoj ali pozneje. Ponudbe pod šifro «Z