Časopis za zgodovino in narodopisje. Zgodovinsko društvo v Mariboru je izdalo 1. snopič 17. letnika svojega časopisa. Vsebina je zelo zanimiva in poučna. Razprave so tri: Prof. dr. Franc Kovačič, „Slomšek o pouku slovenskega jezika pred 100 leti" ; Viktor Skrabar (Ptujčan), „Ruški mitrej" ; Pavel Košir, „Ljudska medicina na Koroškem." V II. delu so manjša zgodovinska izvestja : J. Vrhovnik, „Nekaj o slovenskih pridigah v Slovenjgradcu" ; Fr. Kovačič, „Stara narodna noša okoli Ljutomera" ; dr. Balduin Saria (Ptujčan) „Donesek k zgodovini turških in ogrskih napadov" ; Fr. Kovačič, „Kapela sv. Rozalije na Hajdini." V III. delu so poročila o slovstvu : Fr. Kovačič poroča o dr. Slavičevi knjigi „Prekmurje", dr. K. C(apuder) o dr. Šenuini „Geografija Jugoslavije." Fr. Kovačič zavrača neopravičene nemške zahteve po naši , slovenski zemlji, katero zastopa graški profesor i dr. Luschin-Ebengreuth v svojem spisu „Die kZerreissung der Steiermark", ki je izšel tudi j K v angleškem prevodu. V istem Času, ko se ' naši domači ljudje, čeravno so bili vzgojeni v nemškem duhu, vračajo k nam in sodelujejo z nami, hoče graški profesor dokazati nemštvo tukajšnjega prebivalstva, dasiravno se imenom naših „Nemeev" kljub popačeni pisavi že od daleč pozna slovenski izvor. „Revna" republika Avstrija, ki prosjači podpore po celem svetu, pa ima dovolj sredstev, da svoje propagandne spise širi na Angleško in v druge antantne države, da bi pripravila tla za zopetno priklopitev naših krajev k Nemčiji. Naše znanstveno delo pa hira vsled pomanjkanja denarnih sredstev za tisk, o pisateljskih nagradah za znanstvene delavce, ki malodane stradajo, itak ni govora. Poučen, a obupen je tozadevni obračun uredništva na zadnji strani Časopisovih platnic. Tiskarski stroški za lanski snopič „Časopisa" (4 in pol tiskane pole) so znašali 16.475 K, udnina približno 400 članov po 40 K niti ne krije samo teh stroškov. Uredništvo pravi: „Vse obsodbe je vredna brezbrižnost in celo napram idealnemu stremljenju našega društva, ki se kaže ˇ nekih krogih. Ce pogledamo vrsto naših članov, sta med njimi zastopana največ tista dva stanova, ki sta najslabše plačana: duhovniki in uradniki, zlasti profesorji. Najpreniožnejšim. slojem je raamonizem izpridil mentaliteto. Pohlep za uživanjem v svoji najogabnejši obliki — alkoholizmu požira milijarde narodnega premoženja, za višje kulturne cilje pa ni smisla ! Naša javnost stoji pred alternativo : ali prepustiti obdelovanje domačo zgodovine tujcem ali pa obrniti razpoložljiva sredstva za višje reči kakor so grajske kleti, kavarne in enake potratne zadeve." Nadaljna poročila o slovstvu so še: M. Ljubša, „Zeitschrift des Historischen Verei-nes fttr Steiermark", ki ima med drugim H. Pircheggerjevo razpravo o Sv. Marku niže Ptuja; Fr. Kovačič, ,,Vjesnik za arheologi ju i historiju dalmatinsku" in F. K., ,,Priloži za književnost, istorija i folklor." DruStveni glasnik prinaša poročilo Zgodovinskega društva v Mariboru, Muzejskega društva v Mariboru in našega Muzejskega društva v Ptuju. Zgodovinsko društvo v Mariboru izda Historično slovnico slovenskega jezika, katero je spisal rajni vseuč. prof. dr. Karol Štrekelj. F. V.