Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, m n ii - >i " 16 n ii n ii	•>
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma 8e ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16
Politim list n slorasli narofl.
Po poŠti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. —	kr.
za po! leta	. . o ., —	,,
za i'etrt leta . - ,,	,,
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. za pol leta . , 4 ,, za četrt leta . . „
V I.jnbliani na dom po' velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja potrikratua teden in sicer v torek. četrtek in saboto.
Hlamage laske vlade.
V kakem stanu je vse na Laškem, kako globoko se je dežela pogreznila, kar je „Ita-lija zedinjena", to smo že mi večkrat kazali. Vlada čedalje bolj propada in zgublja moč in veljavo. Pri zadnjih volitvah je videla, da ne zmaga, zato je jela bližati se konservativni stranki, da bi jo ta podpirala. Pa zmotila se je malo v svojem računu, ko se ji je zdelo mogoče, da bi ta stranka ž njo potegnila. Zdaj ko je izid volitev že znan, je marsikaj ja<no. Ministerski predsednik, kteri je iz ust nekdanjega poslanca, zdaj pa svojega soministra Bonghija v javni seji slišal grajo zavoljo nemarnosti komore v malo besedah, je že takrat sklenil razpustiti kamoro in kralju nasvetovati Bonghija za ministra. V ministerskem svetu nalašč zato sklicanem je Minghetti stavil nasvet svoje misli, pa se mu je na več straneh ugovarjalo; pa zdaj je znano, da so bili ti ugovori prazni. Predsednik, kteremu se je najbrž že zdelo (knr se je kmalu potem res zgodilo), da bo dobil le manjšino zbora za svojo postavo o vpisu vseh pogodeb med privatnimi osobami sklenjenih, da bi se ognil ugovorom svojih soministrov, je predlagal, naj bi si vlada prizadevala pridobiti si konzervativno stranko. To naj bi se poskušalo doseči s potrjenjem množili za letom 1871 na Laškem novo imenovanih škofov, pa tudi z okrožnico, ktero bi imel pisati varovalec pečatov do škofov. Minister Vigliani je potem tudi dal dohodke — tako imenovane mensa episcopale, več škofom, zarad česar je bilo med konservativno stranko veliko veselje, in je dal izdelati okrožnico.
Nadalje storila je vlada vse, kar je mogla, da bi pripravila katoliški list „Armonia" do tega, da bi zopet k volitvam prigovarjal, kar-ije prej že večkrat storil. Med tem pa je pokazalo se pri glasovanji v zboru, da ima mini-sterstvo manjšino za-se, in tako ni ostalo nič, ko da ministerstvo odstopi ali pa da se ka-mora razpusti. Minghetti se je zanašal na delavnost ministertva in predstojnikov. Sklenilo seje, da imajo ministri ,,govoriti" in viši uradniki potovati, zbor pa je bil z dekretom od 20 sept. razpuščen in volilni boj med miui-stersko stranko in republikanci se je pričel. Okrožnica do škofov bi se bila imela tik pred volitvami razposlati, da bi se na ta način vsaj tu pa tam pridobili nekteri škofje za podpiranje ministerstva pri konservativni stranki.
Kar se je izrekel nenadoma papež v nagovoru do gospejskega društva za princip: ,,Niti S voliti, niti voliti se dati." Ta izrek je vrgel vse ministerijalne namene in ministerstvu ni ostalo druge nade, ko računiti na državni denar in tistih žepe, ki bi hoteli biti voljeni. Zdaj je tudi republikanska stranka na noge stopila in dosegla, da je bilo voljenih čez 220 ministerstvu nasprotnih poslancev. Za letom 18.3'J opozicija ni bila nikdar tako močna, ko zdaj. In pri vsem tem se je bati, da, če bi hotel kralj s tem ministerstvom dalje vladati in bi zavoljo tega moral v prvem zasedanji že zbor razpustiti, po novih volitvah ne pride še več poslancev opozicije v zbornico, nego jih je že zdaj v nji.
Zbor se je potem pričel 23. t. in. Kako podobo bo imel, to po izidu volitev ni dvomljivo. Že pri volitvi predseduištva bi se vteg-
nile sprijeti razne stranke. Vladni privrženci kandidirajo dozdanjega predsednika Biancherija, ki je v"), volilnem okraju glavnega mesta tako sijajno propadel. Levica se še do zdaj ni bila odločila; nekteri mislijo na Garibaldinovca Cairola, levo središče pa hoče imeti de Pretis-a ua prvem sedežu. Ali bo Garibaldi, ki je bil v dveh krajih voljen, prišel v zbor ali ne, se še ne ve; pred volitvijo je rekel, da bo prišel, če se mu bo potrebno zdelo, ne zaveže se pa nikakor ne. Da je bil voljen v dveh mestnih okrajih, to je za vladno stranko strašen vdarec, kterega ne bo tako kmalo pozabila. Prej so ti ljudje v enomer vpili, da laško ljudstvo hrepeni po kralju poštenjaku1' kot odrešeniku, zdaj pa v glavnem mestu tega kralja vlada tako propade!
V drugem mestnem okraju je voljen Alatri, j ud, kteri je pa sicer znan kot poštenjak, ki je pri mestnem gospodarstvu le takim sklepom pritrjeval, o kterih je bil prepričan, da so koristni; tedaj se tudi na tega vlada ne bo mogla vselej zanašati. Na vsak način pa je zgodovinsko pomenljivo, pa nikakor dobro spri-čalo za nenaravne razmere po prekucijah storjene, da je med političnimi in administrativnimi zastopniki glavnega mesta krščanstva najboljši — jud.
Komaj je malo potihnilo po volitvah, že je zopet „duhovskega jarma osvobodeno" mesto vznemirjeno po municipalni krizi. Magistrat namreč je odstopil ,,in corpore." Velikansk je nered, v kterem je pustil mestno gospodarstvo, zato se bodo težko zopet našli možje, ktere bi bila volja lotiti se težkega in nehvaležnega posla, poravnanja teh homatij, ter stotero ko-
Fo<Uis tek.
Misijonar in prostozidar.
Resnična dogodba.
(Po nemškem poslovenil A. P—i.)
Zvečer 22. decembra I8f>7 — tako pripoveduje zavoljo svoje misijonske delavnosti
po srednji Afriki slavnoznani jezuit C......
bil sem ravno v Parizu, da bi pri znanih in blagih človekoljubih za svoje sirotišnice in vzgojevališča v Veroni, Kairu in lvartumu, v kterih se izobražujejo zamorska deca za dobre kristijane iu bodoče misijonarje med svojimi afrikanskimi rojaki, kaj miloščine nabral in kakor hitro mogoče zboljšal svoje oslabljeno zdravje v milejšem podnebji Francije in svoje lepe domovine italijanske. Saj je od 37 misijonarjev, ki so iz Italije, Avstrije in drugih evropskih dežel z menoj bili odšli na misijonske postaje afrikanske, že 35 jih izbrala groznica za žrtvo pod pekočim solncem ekvatorjevim; in tudi me je meglo le pr<?mcnjeno bivanje, daleč proč od
peščene Sahare in nubijskih močvirij, rešiti gotove smrti. — Ta dan je bil za moje uboge zamorske otroke srečen, darovi so bili obilni in z zahvalo do Boga in dobrotnikov sem se utrujen vrnil v svoje prenočišče. Ko ob 10. uri molim svoj brevir, potrka nekdo na vrata moje sobe. Začuden, da me v pozni noči kdo obišče, vzamem luč, grem vstopivšenm naproti ter ga vprašam, kaj želi. Ptujec, lično napravljen gospod, izbornega obnašanja, odgovori spoštljivo sn priklonivši:
„Gospod! oprostite blagovoljno, da vas še v pozni uri motim. Prišel se vas poklicat k umirajočemu, ki želi še pred smrtjo z vami govoriti."
„Ali — mu odgovorim — zakaj želi dušnega tolažila od mene, — ptujca? zakaj ne od domačega župnika?"
„Na smrt čakajoči izrečno prosi od vas dušne tolažbe", odvrne odločno prosilec. „Vaši razsodbi, se ve, moram prepustiti, ali hočete voljo umirajočega spolniti, ali ne. Dosti časa ni zgubljevati."
Ne pomišljevaje dalje o čudežni zahtevi takoj sledim gospodu, koračim hitro po stopnicah ter pridem na ulico. Tu čaka lepa kočija.
j Gospod me vljudno prosi, da vstopim, pri-j vzdigne me skoro noter, hitro zalopne vratiea za menoj ter se zavih ti spred na sedalo. V hitrem diru beže konji čez tlak. V svoje naj-veče začudenje zapazim zdaj v svitu ulične svetilnice v vozu še tri druge može s tako sumljivimi obrazi, dame je bilo groza in sem hotel skočiti iz voza. V tem hipu me zgrabi eden potepuhov za vrat in nastavi z drugo roko golo bodalo na moja prsa, druga dva pa mi držita pred očmi nabita revolverja. Na beg ni bilo misliti. Udam se osodi in goreče molim k Usmiljenemu, da bi mi dal milostno zadnjo uro; kajti menil sem blizo svoj konec. Voljno, saj brez zapreke, pustim si oči zavezati. Strašni spremljevalci sicer zatrjujejo, da se mi ne bo nič žalega zgodilo, če se boni mirne zadržal, ali česa pač se mi ni bilo bati od takih skrivnostnih mož!
Njih čudni molk med daljno vožnjo podvoji mojo smrtno bojazen.
Nekaki dve uri smo se hitro vozili. Ko se kočija ustavi, vzdignejo me s kočije ter peljejo v obširnem poslopji skozi mnogo hodišč in soban, gori in doli po stopnicah, na desno in na levo.
Naposled mi vendar vzame eden obvezo
maj začetih stavbenih podvzetij, ki so pa že milijone požrla, izgotoviti.
Razen tega se pa še govori, da je mestni prefekt Caseda prosil, da bi ga izpustili iz te službe. Vzrok temu je izid volitev v mestu, o kterih že zdaj škandalozne reči na dan prihajajo. Če bi pa ministerstvo ne hotelo ga odstaviti, je radikalce volja odpraviti ga s tem, da bodo objavili nepostavnosti, ktere je pri volitvah uganjal. V drugem volilnem okraju, edinem, kjer je vladni kandidat zmagal, so dali volilci zapisati protest, ker sta prefekt in župan več sto policijskih agentov nepostavno v zapisnik volilcev vrinila. Tudi dolže prefekta, da je podkupoval uradnike volilce. Ta protest bodo radikalci zboru podali v obravnavo.
Ali niso to škandali, ki se nikjer ne gode, razen v „osvobedeni", tako slavljeni Italiji?
Politični pregled.
V Ljubljani 27. novembra.
Avstrijske dežele.
V državnem zboru je kupčijski minister 24. t. m. poslancem razodel, da zarad slabega denarnega stanja država 1. 1875 za železnice ne bode mogla veliko izdati. Urstavoverci so vsled tega hudo vznemirjeni in predsedniki njihovih klubov so se posvetovali, kaj bi bilo storiti. Ministerstvo bi bilo ustavovercem kaj rado izpolnilo vse želje, da si ohrani njihovo prijaznost in še le po dolgem posvetovanji se je odločilo glede železnic njihovim željam ne po vsem vstrcči. Ta sklep je hvale vreden, ker v budgetu že stoji 50 milijonov za železnice; med nameravanimi črtami jih je pa mnogo, ki bi pač ustrezale posameznim željam, za občinstvo sploh pa nimajo nobene posebne koristi. — V odbor o prenaredbi političnega oskrbništva sta izmed kranjskih poslancev tudi voljena II obe n war t in D e ž m a n. — Predarelskemu poslancu Thurn-herru zbornica ni hotela dovoliti odpusta. Usta-vovcrni listi poročajo, da sta zoper dovolitev glasovala tudi poslanca državnopravne stranke Graf in Lieubacher.
Na dunajski borzi se je 24. t. m. govorilo, da Andrassv odloži posel ministra cesarjeve hišo. Od druge strani pa se je čulo, da Ruska ni pri volji dovoliti colninske pogodbe.
Mariborski mestni svet je bil 25. t. m. vsled zadnjič omenjenega prepira med županom iu svetovalci od deželne vlade graške razpuščen.
V	Trsi n so snovali, kakor smo že poročali, novo slovensko društvo. Da-si bi vladi moralo biti tako društvo po volji, ker bi bilo nekako protitežje proti nameram lahonov, ki vedno škilijo čez morje proti zedinjeni Italiji, se vendar poroča, da vlada ne misli potrditi pravil novega društva.	•
Baron fltodič ostane na višjo željo dalmatinski ces. namestnik.
Na Ogerskem so razmere skcro še bolj žalostne, kakor pri nas. Denarni minister je v vednih zadregah in nima upanja, da bi bil budget v pravem času dovoljen. Še ,,Pest. Llojd" piše, da bodo v zboru kmalo prišle velike spremembe. A te spremembe bi utegnile imeti tudi še druge nasledke, kakor samo drugo ministerstvo. Nezadovoljnost z inadjar-sko vlado na sedmograškem je neki že tako velika, da vsi tamošnji narodi, Madjari, Sikulci in Rumunci bodo zahtevali lastni deželni zbor.
Vnanje države.
V	nemškem zboruje Bizmark zopet govoril zoper vsakdanjo plačo poslancev. Misli namreč, da plačani poslanci nalaš počasi delajo, da dalj časa dobivajo diete; a ravno narobe se godi. Ker poslauci ne dobivajo nobene plače, zato jih strašno veliko od sej izostaja in zbor muogokrat ne more sklepati. — Grofu Arnimu se je dovolilo, da se sme, kadar ga je volja, zopet prosto sprehajati.
liiišksi zbornica je s 236 glasovi Bi-aneheria volila za predsednika; nasprotni kandidat De pretiš je dobil 172 glasov.
!¥» Š]tanj*ken> je vse pri starem; republikanci počivajo in se tolažijo s tem, da boSerrano, kadar bodo novinci oboroženi, sam prevzel poveljstvo severne armade ter vojsko končal. To se je že velikokrat obetalo, pa še ne izvršilo. Ko bi se pa tudi izvršilo, bode vstal nov hud boj, kterega bode Serrano sam kriv, če misli res po premaganju Karlistov sklicati lvortese, da določijo vstavo. Pa skoro to ni verjetno, ker Serrano sam dobro ve, da njegova oblast in veljava na Španjskem bode le toliko časa tipela, dokler trpi \ojska s Karlisti.
Kuski car zarad bolehnosti ostane šc nekaj časa v Livadiji ter se še le meseca decembra povrne v Petrograd. Carica pa ne gre v Nizzo ali Cannes ampak v San Itemo, kjer ostane toliko časa, da se čisto ozdravi. — Profesor Cyon, pri kterem so dijaki naj prvo začeli ropotati, je dobil 6mesečen odpust, kterega bode preživel v vnanjih deželah.
Anglija. Anglikanski nadškof ni krščen. Iz Londona se poroča, da se tam pripravlja veliko pohujšanje, ktero more imeti za anglikansko cerkev jako neprijetne nasledke. Angleški ritualisti trdijo namreč, da prvostol-nik ali primas anglikanske cerkve, nadškof Tait, ni krščen poleg predpisov kanoniških in da so tedaj neveljavni vsi njegovi cerkveni čini, ktere je za svojpga vladarstva, ali škofovstva vredil ali sam izvršil! — „Č e h1" kteri v 1. 266 to pripoveduje, ima iz Londona tudi dopis o nenavadnem prizoru ali pri-godku v cerkvi: kapela Sionska v Nothing-liamu je bila minulo nedeljo pozorišče pri-godka, kakoršen se hvala Bogu malokdaj pripeti. Nekaj farnih družnikov ni bilo zadovoljnih z volitvijo novega duhovna in namenili so se leti kljubovati mu, kar bodo mogli. Ko je novi duhovnik v nedeljo dopoldne opravljal službo božjo, protestovali so nedovoljneži po načinu mestu neprimernem in nedostojnem. Ali duhoven se ne da motiti in opravlja službo božjo dalje, odmenili so se toraj protivniki njegovi poskusiti jo drugače. K večernicam so se sošli bolj zgodaj in pripeljali seboj druzega duhovna, kteri je bil njim po volji, na kazateljuico ali prižnico. Temu nasproti nameni se pa tudi duhoven, kteri je pozneje prišel, opravljati službo božjo. Reče spevati koral; stranka protivna zapoje koral drugi. Jel je potem brati psalme, kdar je uni imel pridigo. Po tem takem so poslušali eni psalme, eni pridigo, kakor so držali s tem ali unim duhovnom. Ko jejela peti ena stranka pesem, zapela je una nalašč drugo. In tako se je godilo ves čas službe božje, in to vpričo policije, ktera je celo mirno čudila se temu malodo-stojnemu prigodku, ali ker se z nobene strani ni storila nobena sila, ni mogla straža vmes, da bi bila branila. — Morebiti je pa ravno tu vmes roka božja na Angleškem sedaj, ko se mnogi zavedajo in vračajo v naročje prave cerkve katoliške, ter prepusti, da se meša jim
spred oči, se oddaji ter zapre za menoj duri, skozi ktere sem bil tavno vstopil. Začuden pogledujem okrog sebe. Bil sem v krasni sobani, ktere tla so pregrnjena z mehkimi preprogami I/, drazega lesa umetno narejeni pi-salniki. mehko napolnjeni stoli in divani, zlate ure kinčajo sobano in razne slike iz prirode, na videz od imenitnih mojstrov, dajo sklepati o bogastvu stanovalcev te hiše. Postelje z bolnikom zastonj iščejo moje oči. Kot priklenjen stojim še na tistem mestu, kjer se mi je odvzela obveza spred oči. Nisem vedel, kaj naj bi mislil ali rekel.
Zdaj se vzdigne s starinske naslonjače, ki je bila v zadnjem kotu sobane, plemenit gospod, cvetoč in zdrav, še v polni moški moči, da-si so kazale sivkaste spod črnih las skrivno blisketajoče oči prehod tf večo starost. Gospod, kterega še nisem nikoli videl, me prijazno pozdravi in prosi, da bi se vsedel na primaknjeni stol. Jaz mu naznanim: „Poklicali so me k umirajočemu, vidim pa, da je tu zmota ali pa mistifikacija; kajti vi, gospod! ste pač nedvomno prav zdravi, če me ne varajo oči."
„Kaj pa da, častiti gospod, mojemu telesnemu zdravju nič ne manjka" — odgovori
I gospod z bolestnim smehljajem — „vendar-le| moram v eni uri umreti, zato vas nujno pro-sim, da bi me pripravili na krščansko smrt/
„Kako naj to razumem?" vprašam jaz. „Vi ste vsi zdravi in močni, kakor sami pravite, in boste ipuk čez eno uro umrli?"
Neznani gospod odgovori mirno : „Da vam kratko povem, častiti gospod, opazim, da sem ud tajne družbe iu da sem povzdignjen k eni najviših stopinj, ker so vedeli ceniti moj vpliv v državi in družbi, kakor tudi mojo odločnost v izpeljavi težkih podvzetij iu znali dobro po rabiti moje moči in mojo veljavo. Dragovoljno in drzno sem služil 28 let nameram naše skrivne družbe. Ko me nedavno zadene vadlja, da bi umoril visokopostavljenega, obče spoštovanega, jako vrednega in pobožnega prelata, branil sem se odločno izvršiti to povelje, akoravno vede, da zapadem smrti zbog tega upora po naših strogih zakonih. Sodba je izrečena: še v tej noči moram umreti. — Pri moji spre-jembi v tajno družbo moral bi bil priseči, da ne bom pozval niti v življenji niti pred smrtjo v duhovno pomoč kakega mašnika, vendar sem se odločno branil te prisege in ker so me sicer mogli hasnjivo porabiti, odstopili so od svoje
zahteve ter zadostili moji želji zarad duhovnika. I)a bi se vsak sum odvrnil, ste vi poklicani, kot v tukajšnjih okoliščinah manj vešč svečenik."
Radoveden vprašam : ,,Kake smrti boste pa umrli?"
Tajni društvenik odgovori: ,.Reč je prav priprosta; porinili bodo velike železne vilice tako skozi spodnji del vratu, blizo sklepne kosti, da oba roglja piebodeta glavni žili. Smrt koj nastopi, kaka zevajoča rana se niti ne pozna. Jaz sam sem več kot 50 neljubih ali besedolomuili ljudi na tak način spravil iz sveta ali videl umreti. Pritožbe o tej sodbi ni; in če bi kdo hotel ubežati, ne bi se mu posrečilo, ker skrivne vezi naše družbe se razprostirajo po celem svetu. — Zdaj pa vas prosim, častiti gospod, da bi poslušali spoved mojega življenja. Dolgo bo trpela, ker je oskrunjena moja vest s krvjo, z bogoskruustvi in z mnogimi drugimi ostudnostmi. Le šc eno uro imam časa!"— pristavi potegnivši zlato z bri-Ijanti okinčano uro iz žepa. „Ne oprezujva se! " (Dalje prih.)
v razmerah cerkvenih, da tim lože in bolje ugledajo in spoznajo luč in blagost pravega kraljestva božjega.
Iz Amerike se poroča, da upora v Buenos-Ajrosu je konec.
Izvirni dopisi.
\ 1 Jiililjani. 27. novembra. V št. 54 mladočeskega nemškega tednika „Nation" nahajamo nek dopis is slovenskih dežel, čigar namen je podučiti javno mnenje o nas Slovencih ali bolje rečeno, o mladoslovenskih zastopnikih v državnem zboru, ki se raji puste pso-vati „divjake," kakor da bi se pridružili hyper-centralistični, ali pa celo reakcijonarni stranki. Dopisnik si domišljuje, da ti poslanci bodo kali prihodnje avstrijsko-slovanske napredne stranke, ki bode obsegala vse slovanske narode v Avstriji in mirno z drugimi narodi in strankami tekmovala za liajžlahnejše dobrote človeštva. Kdor bode po tem dopisu hotel spoznavati razmere po Slovenskem ali soditi veljavo mladoslovenskih poslancev, se bo hudo opekel.
l)r. Razlag je bil pač na Notranjskem izvoljen z veliko večino glasov, a ko bi danes zopet prišlo do volitve, jako dvomimo, če bi se še kdo zanj zmenil. Dr. Vošnjak je priše" v državni zbor le s pomočjo nemčurskih vo-lilcev in o Pfeiferju trditii, daje kali prihodnje avstrijsko-slovansko napredne stranke, bilo bi res abotno.
Še bolj smešno in prav nerazumljivo je kar dopisnik čenča o „heimische extreme Par-teien, vvelehe sich von einem Thierazte kom mandiren lassen." Ljubljanski „Tagblatt" in drugi nemčurski listi in lističi, ki se namesto dokazov poslužujejo psovk, hoteli so narodno slovensko smešiti z očitanjem, da se da voditi od živinskega zdravnika. Vsak pravi Slovenec pa mora s ponosom ozirati se na dr. Bleivveis a, ki je po svojih „Novicah" budil in gojil narodno zavest slovensko, ko jih je muogo, ki se dandanes ponašajo, s svojo narodnostjo, še dremalo. Vsak pametni človek tudi ve, da doktorat dr. Blei\veisa pred občinstvom ravno toliko velja, kakor n. pr. doktorat dr. Razlaga, če je opravljal službo živinskega zdravnika, je s tem slovenskemu ljudstvu tudi materijelno gotovo več koristil, kakor pa kakšen jezičen doktor, ki s svojimi računi ljudstvo žuli in dere.
Dalje dopisnik pripoveduje o reakcijonarni stranki, ki se je sprijaznila in zedinila z ne-kterimi radikalnimi osebami. To dosedaj še ni res, imamo pa upanje, da se bode zgodilo. Ta stavek pa ob enem priča, da dopisnik mlado češkega lista je privrženec tiste stranke, ktero zastopa dr. Razlag, ki se čedalje bolj oddaljuje od narodne stranke, ter se približuje centralistični ustavoverski stranki dunajski. Dopisnik si domišljuje, da ta stranka je mnogobrojna, pa ne še organizirana. Dr. Razlag naj le poskuša organizirati jo in prepričal se bode, da bode ostal samec in vodnik brez stranke, kakor je imel priliko prepričati se že večkrat v deželnem zboru kranjskem, kjer je za svoje predloge vstajal in glasoval sam. Če primerjamo domišljije, ktere dr. Razlag sam o sebi ima s tem, kar se v omenjenem dopisu nahaja o nje govi stranki, če dalje primerjamo dr. Ilazlagov lanski govor v državnem zboru o vstanovljenju vseučilišča v Ljubljani s slovenskim in ilirskim učnim jezikom s tem, kar ravno o tej reči stoji v omenjenem članku in kar „Nation" ponavlja v nekem dopisu iz Dunaja, če pomislimo, kako se dr. Razlag pri vsaki priliki prizadeva slovensko mladež pridobiti na svojo stran, kar se namerava tudi v omenjenem članku, nebo-
demo se motili, če rečemo, da ta čudni dopis | „Nation" je od dr. Razlaga pisan ali pa' vsaj navdihnjen. To priča tudi ves dopis sam, ki je ravno tako zmeden, nejasen in neodločen, kakor Itazlagova politika. Ko bi dopis prišel od stranke, ki se imenuje „mladoslovenska", bi se nanj ozirali, dr. Razlag pa je za nas že odmrl, in kar počenja, nas nič več ne briga Le škoda za trud, s kterim skuša opravičevati svojo stranko — t. j. sebe — v slabo-glasnem češkem listu, ker to njegove veljave med Slovenci ne bo čisto nič povzdignilo, in pravih naših rodoljubov čisto nič ne spod-copalo.
Yr. iiotiča. 26. novembra. (Strašno hudodelstvo) se je v saboto, t. j. 21 novembra tukaj zgodilo. Neki človek, kteri je imel lov najemu, je po noči čakal zajca, pa neki so vražnik ga je brž ko ne zavratno napadel in mu prebil čepinjo, da je revež drugi dan umrl. Žalostno je, da se taka hudodelstva tako zelo množijo, še žalostneji pa, da se taki hudo-delniki tako slabo zasledujejo. Na znauilo se je to hudodelstvo, pa nihče ni prišel gledat, dokler se je še sled poznal, dokler bi bil sumljivi človek v prvem trenutku morda obstal svojo hudobijo. Naznanilo seje zvečer u s trne no, da pobiti je že umrl, in zopet drugi dan pismeno, da naj se ta reč preiše, pa celi dan ni bilo nikogar blizo. Še le v torek pridejo iz Ljubljane preiskovat mrtvega. To se objavlja zato, ker so se žandarji neki hudovali, zakaj se jim to ni naznanilo. Ni čuda, rečem še enkrat, da se hudodelstva množijo pri tako mali skrbi.
'fj I9mi»j;i. 26. nov. Omenili ste že interpelacije, ktero je stavil grof Barbo do ministerstva zarad dogodbe v Dobručah, kjer se je vladni tajnik vitez Vesteneck tako ne spodobno obnašal. To interpelacijo so podpisali vsi poslanci konservativne stranke, izmed slovenskih le Razlag in Pfeiffer ne. Ker dunajski isti niso objavili prave interpelacije, kakor e bila res stavljena, vam tu pošljem jo od besede do besede. Glasi se:
„Pri uradni razdelitvi podpore, ktero je si. državni zbor dovolil za tiste, ki so bili 19. julija p. 1. po elementarni nezgodi poškodo vani, je 3. junija t. 1. v Dobručak na Kranjskem posestnika, ki se je kot oškodovan tudi za podporo oglasil, nazoči c. kr. okrajni ko misar ga odpravi rekoč, da že zato ne dobi podpore, ker je pri minuli volitvi državnega poslanca dal svoj glas vladi nevšečneuiu kandidatu, drugemu posestniku pa, ki je bil priča tega prizora in se drznil reči, da so volitve proste in da ima vsak pravico, svoj glas dati možu svojega zaupanja, je c. k. komisar celo z zaporom žugal. — Lahko razumljiva razdra ženost, ktero je vzbudilo to protipostavno vedenje c. k. uradnika med ljudstvom, je dala interpelacija, ktera je bila stavljena v seji deželnega zbora kranjskega 30 sept. t. 1. načel niku c. k. deželne vlade. Ker pa na to ni bilo nobenega odgovora in je c. k. deželna vlada v Ljubljani istega uradnika, ki se je tako grdega zaničevanja volilne prostosti krivega storil, pri ravno zdaj vršečih se volitvah za trgovsko in obrtnijsko zbornico v Ljubljani zopet za načelnika dotične volilne komisije imenovala, stavijo podpisani do Nj. ekscelence gospoda ministra notranjih zadev vprašanje: Ali Nj. ckscelenca ve za to po javnih listih in po interpelaciji v kranjskem deželnem zboru po najširjih krogih znano dogodbo, in po kakih naredbah misli ona pomiriti nas zarad tega, da se tako prostosti volitev nevarno rav nanje več godilo ne bo?"
Domače novice.
Ljubljana, 28. novembra.
(Volka v podobi protesta) so tisti učitelji, ki so bili nazoči pri deželni učiteljski konferenci, zoper dr. Zarnika že spustili v „Schul-ztg." Zopet jasen dokaz, kaj se iz nekterih naših učiteljev vse lahko stori. To so vam res možje!
(„Tagblatt") zopet pljuje za grofom Bar-bom zavoljo interpelacije v državnem zboru, češ, da ne zna druzega nego interpelirati. Mi pa pravimo, da je pri sedanjih okoliščinah in-terpeliranje edina reč, s ktero morejo naši poslanci pokazati, da zastopajo blagor svojih vo-lilcev. Kedar bo čas vgoden, bodo že še kaj druzega storili. Divjanje „Tagblatta" in nekterih dunajskih listov njegove vrste zavoljo interpelacije pa nam je zopet le dokaz, da so naši poslanci pravo zadeli.
(Za revna dekleta), ki so se 1. 1874 omo-žila, je razpisana Friderik pl. Weitenhiller-jeva dobrotna ustanova z 58 gld. 80 kr. Prosilke naj svoje prošnje do konca tega leta oddajo pri deželni vladi kranjski.
(Umrl) je 24. t. m. gospod Matevž Jere-tina, poštni oticijal, ki bi bil moral zavoljo narodnosti svoje iti v prognanstvo.
(Program velike besede) na korist gosp. F. Tovačovskega, ktera bo drevi v čitalnični restavraciji: 1. Tovačovsky — „Rože" moški zbor sečveterospevom. 2. Engelsburg
—	„V tujini", moški zbor. 3. Otto-„Devi" čveterospev. 4. Dr. Ipavec — „Večerna", moški zbor se baritonsolo. 5. Tovačovskv
—	„Straža na Višehr^du", veliki moški zbor.
—	Po četrti točki pevskega programa bo loterija, za ktero so čč. domorodne dame in gospodje brezplačno darovali dobitke. Začetek Va8. uri zvečer. Vstopnina 15. kr. za osebo, neomejenje posebne radodarnosti.
Razne reči.
—	D u h o v s k e spremembe: V 1 j u-bljanski škofiji: Č. g. Martin Končnik, duh. pom. v Cerknici, je prestavljen v Stati trg pri Ložu, v Cerknico pride Anton Korbič iz Postojne, in v Postojno Leopold Zaletel no-posvečen. Č. g. Janez Vesel, duh. poni. v Starem trgu pri Ložu, je dobil faro Trnje (Grossdorn); č. g. Jarc Fr. gre iz Dola v Le-skovec; in č. g. Rozman Fr., novoposvečen, v Semič.
V lavantinski škofiji: Č. g. Fr. Mikuž je postal stolni dekan v Brežicah; iu č. g. Jože Kolarič provizor v Ilazborju. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Ferd. Jan za I. k sv. Križu pri Slatini; Anton olatinšek za I. v Trbovlje; Miha Šurnar v št.-Janž na dravskem polji; in Jože Sovič na Pako.
—	V Pragi je pri Nikolaju in Knajsuv Karlinu prišla te dni na svetlo: „Nauka o plovani (plavanja)", spisal J. Veselv, bivši načelnik Sokola ljubljanskega.
—	Tri ladij e so se te dni vsled viharja razbile na kalabreškem obrežji, eua laška, ena amerikanska in pa avstrijanska vojna ladija „Saida". Z laško so se potopili tudi vsi mornarji, na amerikanski so se rešili le kapitan in 2 mornarja, z avstrijauske pa se je potopil le mornar Smirčič, vsi drugi so se srečno oteli.
—	Prerok. Znani doktor Argens je pravil uecega dne kralju Frideriku II., da pozna duhovna, ki zna v resnici prerokovati. „Rad bi ga poznal", pravi kralj ter reče preroka poklicati; zapove pa tudi, naj se za stražnika pred njegovo sobo postavi človek,
kterega so imeli drugi dan obesiti. Duhoven I	Eksekutivne dražbe
pride. „Vi znate prerokovati«, pravi kralj. 3. decem. 2. Simon Kotnik-ovo z'vrha (866 „Povejte tedaj, kako dolgo bo ta-le vojak ži- gl.) v Ložu.
vel?" Duhoven si ogleda natančno vojaka,! 4- decem. 3. Pet. šajn-ovo iz Knježaka potem pa pravi: „Ta človek bo umrl v visoki K110? gl>) v Hi8tril>i- — 3. Jan. Umek-ov vinogr starosti." Smeje se pravi kralj: „Veste go- v ,)rži' ~~ 3- Jan- Meglk'-ev0 'z Arkiča obe a
spod prerok, da bo ta človek jutri obešen?" R^cčl,l;-{ -2-.Jože Mwdele-«roiz Zagoric (3508
.. i	1 Ig'-) v »»doljci. — 2. Jernej Zotler-jevo iz Se
A duhovnik ostane pri svoji besedi. Jutro, L0žeč (1709 gl.) V Senožečah. - 2. Franca Vi
ko je imel obešen biti vojak, se je zaznalo, lar jeve iz Podob (1760 gl.) v Ložu.
/e je stal nesrečnik pri vislicah. Kar se pri-1 5' decetn. 3. J. Tekavč-evo iz Osredka (1240
pelje memo lepa kočija; vojvodinja Brunšviška ~ 3" Mat- Lundr-°vo iz (3030 gl.),
namreč in princerinja Amalij, hoteli 8<c obi-
skati kralja, svojega brata. „Cakajte! Kaj ovo iz Godšiča (3325 gl.) v Loki.
imate? vpraša visoka gospa. „Ta vojak ima -—-
zarad tega, ker je od vojaščine ušel, obešen	i
biti". „PoČakajte malo, da dobite drugo po-J Papirna renta 69.85. — Srebrna renta 74.45. — velje, jaz grem k kralju. Prineezinia pride v 11 seoietno držnvno posojilo 109 25. — Bankine akcije 997 r) . , ii,,., .. I — Kreditne akcije 233.75. — London 11055. — Srebro i otsuam; z bratovsko ljubeznijo jo sprejme | toe 25. - c«« kr. cekini---- - Napoleon 8 91.
kralj. „Predno več govorno", pravi princezinja, ,,dovolite nam prošnjo, brat! Lahko nama jo) spolnite, ako vas je volja". Kralj obljubi spol-f nitev in princezinja prosi, naj odpusti vojaku, kterega hočejo ravno obesti. .,Kaj ga še niso?' vpraša začudeni kralj; hudodeluiku pa podari | življenje in bogato obdaruje preroškega duhovnika. —
Tržna cena preteklega tedna:
Mernik
Poslano.
Nekterim delničarjem banke „Slovenije", ki so se obrnili do mene zarad doplačila na delnice, odgovarjam javno, ker mi pomanjkuje časa, odgovoriti vsacemu posebej, naslednje:
a)	Čas za doplačilo prve polovice (7 0) J sicer še ni potekel (vide »Gospodar", „Novice' i. dr.), a jaz mislim, da ako je veljal kje prigovor: „kdor da hitro, da dvojno", jc gotovo] tukaj, kajti denar je glavna reč, da se zgub-| Ijeno zaupanje zopet pridobi.
b)	Glede poroštva za doplačilo, mislim,I da ni treba boljega, nego je sedanje ravna-j teljstvo.
V Ljubljani 26. novembra 1874.
Jan. Jereb.
Listnica vredništva.
G. H. iz Dolenjskega: Že zadnjič smo povedali, da o Stremarjevih groših nočemo nič več opomniti. Uzroki, s kterimi Vi opravičujete pro silce za državno podporo, so resnični in žalostno je, da res veliko duhovnikov živi v hudem pomanj-! UasU kanji. Zato pa tudi mi nismo zoper duhovniško podporo, ampak le zoper način, kako
	Mesta:	Pšenice	^	s >Z v <->	Ovsa	9) MD 9 H	Ajde	Prosa	SorSice
v	Ljubljani	2.50	1.65	1.40	1.00	1.40	1.45	1.50	1.70
v	Kranji	2.55	1.70	—	1.00	—	—	1.40	—
v	Loki	1 2,80	1.85	_	1.10	—	2.50	2.10	—
v	Novomestu	2.65	1.80	1.86	0.95	1.70	1.80	2.00	—
v	Sodražci	2 80	—	1.80	1.10	2 00	—	1.80	
v	Mariboru	2.40	1.75	1.65	1.15	1.80	1.55	1.95	—
v	Ptuju	2.25	1.75	1.50	0.95	1.38	1 15	1.50	
v	Celji	2.30	2 00	1.40	1.15	1.75	1.60	1.60	—
v	Celovcu	2.25	2 20	1.65	1.15	1.50	—	—	—
v	Trstu	2.40	1.80	1.60	1.00	1.7P	—	—	—
v	Zagrebu	2.00	1.60	1 40	—	1.50	—		—
v	Siseku	—	—	—	—	—	—	—	—
v	Varaždinu	2.10	1.50	1.36	—	1 35	0'95	1.20	—
11 a Dunaju		2.50	2.00	1.75	1.20	1-60	—	_	—
v	Peštu	2 45	1.85	1.50	1.08	1.90	—	—	—
v	Prugi	2.85;	2,30	1 95	1 46	— |	—	— |	—
v	Gradcu	2.50	2 05	1.65	1.16	2.00	— j	— i	—
			Tržna cena:						
Roc"i
Špeha
kot posojilo verskemu zakladu, ki bode moral I f;ž0ih državi to vrniti. Tudi se prezirajo škofijstva, [ ktera pa imajo o verskem zakladu določevati inl vlada gleda nnjbolj na take prosilce, ki so njej I Sem.detelja,
oziru spolnujejo svoje dolžnosti. Ne zamerite te-1 Qove daj, da Vašega dopisa ne objavimo; če boste bla- [ govolili o kteri drugi reči nam pisati, Vam bomo vselej z velikim veseljem postregli ter Vam za vsako novico iz srca hvaležni, kakor Vam tudi
i 'n	A ■ v E			c:	0 .2		
	0 > 0 Z		IZ u	! 3 1 X	X	O	
>	>	>	>	>	>	>	>
0.5,	0.50	—	0.50	0 50	—		—
0.45	—	—	—	0.36	0.40	0.48	0.36
2.90	2.40	—	—	—	—		
1.30	1.15	—	1.00	1.10	1.05	1.00	0.80
2.90	2.40	—	—	2.40	—	—	—
1.25	1.20	1.40	1.25	—	—	1.20	2,00
22.0	22.0	_	_	_	—	—	—
0.30	0.26	—	—	—	0.28	0.28	0.30
0.27	0.30		—	—	0 32	0.30	0.32
2 1' - 1	4		5	4	—	—	—
Teletirie ,, Jajc za 10 kr.
V Trstu: Olje slabejše po 24—20, najboljše do
Vašega dosedanjega vedenja nikakor ne očitamo. 143 — 45 gld., sladkor 20 — 21 gld., kava Hio 49 — 58.
G. spisatelju kratke zgodovine orgelj v Gorici: I jHVa 1)0 6- t53 g'> raj/. 9—12 gld. cent. Petrolej od Dotični podlistek smo natisnili meseca avgusta. |8 V«Poldl i e"' v ■""'l&kih, Ker smo Vaš naslov založili, Vam moramo to naznaniti v javni listnici.
k mmmm t mtmsmmmtmme
podpisani priporoča p. i. občinstvu, * zlasti visokočastiti duhovčini svojo zalogo
Umrli so:
23. nov. Anton Stepic, ubožec, 60 1., za|<p	v v	^
abljenjem.	It VOS^eillll STT©C
oslabljenje
24. nov. Leopold Gerbac, otrok šolskega sluge, 10 dni, za notranjo božjastjo.
lt
»
111
. ,.notrj° božjas,j?- M^tevž £ vošienih sveikov (Wachsstockel)
Jeretina, postni ohcijal, 3,S 1., za pljučno sušico. I	. . .
2f t w. .... - i -	f /\ ii (1« La/I /i i\ninn/L>i>nl i<m<f i>n/| i rt /I /\l, m i»i
5. nov. Janez Marija Dražil, gostač
mišico. — Marija Sihel, šivilja, 22 l., za mrzlico! 11	nJih kraj(!V se hitr0 in P° volJ' gospodov
Andrej Jamnik, krojačev otrok, 5 l„ za vnet-11	naročnikov izvršujejo,
jem vratu.	Oroslav Dolence,
26. nov. Anton Juvan, delavec, !i6 l., zal S	svečar v Ljubljani
prsno vodenico. — Jože Košmerl, poštni admiui-|J|	(64—l) v glediščinih ulicah hš. št. 40. čg
strator, 38 I., za prisadom.
Jurij Dornik-ova
zaloga olja t* Trstu.
Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahme), s plačano eolnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko.	(4-43)
Najlepši, najcenejši iz železa vliti
s p o m i n j k i
(monumenti), križi za altarje in veliki
križi za pokopališča,
. -r . .	s
.izgotovl eni z najstnnovitnejšimi, najbolj Hnimi bar 'vami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jili sicer nikjer ne zntijo delati), so — .kakor že čez 20 let — še vedno n« zbir v velikanski množini in različnosti ter po najnižji že trdno določeni ceni, ravno tako tudi c. k. priv. z železa vlito 'podlage (stala — mosto kamenitih) edino le pri
C. M. 1'obisch-ii.
mešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije
1111 I)unnji <Wien, Witliringstrns*e \r. 7 in njegovi zalogi k rižev fnul der Hclunelz) nasproti tliodu pokopnlišiii
in se pošiljajo na vse kraje Grobni napisi se izvršujejo čisto po želji p. 11. naroče-vulcev ali z zlato pisavo ali pa z izbuhnjeno vlitimi iu pozlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obrisi in zapiti cene se, ako jih kdo zali ttva, brez odloga pošlieio,
(9—38)
v And. Schreyer-jevi
prodajalnici železnega in galanterijskega blaga in otročjih igrač v špilalskili ulicah
je razen vseh sort železa v palicah vedno
velika zaloga sledečih reči:
Kotli iz kotlotine (kufia), graško delo, se dajo vzidati.
Kotli i/, železa »liti. drže 20 do 100 bokalov;
se dajo vzidati. Vratica i.i ražuji za-nje.
Ognjišča za priliran jenje kurjave (Sparherd..),
iz kositirja ali vlitega železa. Posodf za kulio iz vlitega Selec«, belo ali z
jeklenim kositarjein začinjene. Kožice (ponve) in vse sorte kuhinjskega orodja. I.aiii|it' za iiclralrj. svečniki, uiožnarji in
gladniki (Biigeleisen). Voži in vilice. štajarski in augležki izdelki, /lire in zajcnialniec (šeflje), iz kitxjskega sre-
bia, pakfong-i. in z železom začinjene, lil'il\e in škarje, prave angleške. Vožiči /.a peresa, angleški, /. 1 do 20 klin. Albumi, listnice, smodčniee, lovske in popolne torbici1 iu denarnice. Podobe svetnikov za molitvene bukvice in v okvirili.
Kožni venci (patanoStri). križci In svetinje. Posebno lepi nagrobni križi, krasno pozlačeni,
od 6 do 60 gld. Kusitar za strehe, črni iu pocinjeni železni kositar.
Illillske Žage iz angleškega vlitega jek'a. Tesarske in mizarske žage. Vsake sorte pile in prnskalnlce. kline za oble. t/.digači in vse drugo enako orodje za mizarje in tesarje.
Ključavnice za sobna vrata, ra omare in skrinje itd. z vsem, kar gre zraven. Kljuke, vezila in zapahi I.opate, krampi. ninlike, sekire, giiojne
vile. coklje. Vi lika zaloga cveko> iz »Irota iu žebljev. žebic. zanetnikov. šrnvbov.
Ifsjt " Ža sv. Miklavža in božič: '«»-3 Najvcča zaloga otroških igrač od 2 kr. do 20 gld. na zbir, prodaja se na drobno, pa tudi na debelo trgovcem in kramarjem. Naročila se izvršujejo po železnici, ali pa po poštnem povzetji, za dobro blago se daje poroštvo. 8 poštovanjem
(49 — 7)	Amlrol !-»<-lii'<'y<-i--