Ameriška Domovi ima \/%' /i/i' e n uepk »n— h o jwijf AM6RICAN IN SPIRIT JFOR€IGN IN LANGUAGE ONLY NO. 174 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 11, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVH Izrael hoče orožje za uspešen prvi udar Taka sposobnost naj bi biia bistvena za ohranitev neodvisnosti in obstanka države Izrael. WASHINGTON, D.C. — Iz rael pritiska na ZDA za dobavo orožja, ki bi mu omogočilo u-spešen prvi udar na arabske sosede, če bi prišel do prepričanja, da je nov vojni spopad neizbežen. Predhodni nenadni napad naj bi arabskim državam preprečil nenadni napad na Iz-Tael, kot so ga izvedli oktobra 1973 in je bil skoraj usoden. ZDA in Izrael pri tem ne mislijo na jedrsko, ampak na navadno orožje. Izrael ponovno proučuje možnost gradnje in u-porabe jedrskega orožja, ker bi se rad rešil svoje odvisnosti v orožju od ZDA, pa se pri tem zaveda, da bi gradnja jedrskega orožja v Izraelu privedla nujno do oskrbe arabskih držav s sovjetskim jedrskim orožjem. Izraelski generali smatrajo, da mora Izrael biti sposoben za uspešen predhoden nenaden napad, če naj obstane. Poveljnik izraelskih letalskih sil gen. B. Peled in gen. D. Elazar, načelnik glavnega stana izraelskih o-boroženih sil v času oktobrske vojne 1973, sta na študijskem sestanku pretekli mesec razkrila, da so bile izraelske letalske sile oktobra 1973 pripravljene na nenaden napad na arabske sosede, da pa je vlada tak nastop odklonila v strahu pred svetovnim javnim mnenjem. IŠČE REŠITEV — Župan mesta New Yorka Abraham Beame (na sliki) se trudi za rešitev mesta iz njegove sedanje finančne stiske kljub odklonitvi pomoči od strani zvezne vlade. ZDA imajo v rokah vse karte položaja na Srednjem vzhodu LONDON, Vel. Brit. — Egipt-ski predsednik Anvar Sadat je ob koncu svojega potovanja po Zahodu, ko je obiskal Pariz, bil 10 dni v ZDA in nato na poti domov tri dni v Veliki Britaniji, tu na tiskovni knferenci razlagal, da imajo ZDA dejansko Vse karte položaja na Srednjem vzhodu v svojih rokah. Samo če se one odločijo za enakost v odnosih do Izraela in Arabcev, je možen mir. Sadat je v ZDA dosegel dogovor o dobavi dveh jedrskih elektrarn in obljubo večje gospodarske pomoči, v Veliki Britaniji pa se je dogovoril o nakupu modernega orožja v skupni vrednosti preko 2 bilijonov dolarjev. Novinarjem v Londonu je Sadat dejal, da je bil smoter njegove poti na Zahod ohraniti in Pospešiti napor za dosego splošnega sporazuma na Srednjem Vzhodu. Predsednik ZDA mu je obljubil, da bo posredoval za sklenitev novega sporazuma med Izraelom in Sirijo o Golanskem višavju. Ruda Jurcec umrl CLEVELAND, O. — Včeraj smo dobili sporočilo, da je v Buenos Airesu v Argentini umrl v 71. starosti znani pisatelj in časnikar Ruda Jurčec, doma iz Ormoža, dolgoletni sodelavec Slovenca” in v letih 1941-1945 njegov glavni urednik. Maja 1945 se je pred komunisti umaknil iz Slovenije, šel preko Koroške v Rim, kasneje pa se naselil v Argentini. Tam je pisal in urejeval nekaj časa “Svobodno Slovenijo” in “Glas Kulturne akcije”, zadnja leta pa “Sij slovenske svobode”. V letošnjem juniju je hudo zbolel in je 3. novembra umrl. K večnemu počitku so ga položili 5. novembra. Pogrebne obrede je o-pravil preč. g. Filip Žakelj. Palestinci v FAO RIM, It. — FAO je Organiza-cija za hrano in poljedelstvo Združenih narodov, ki se je tu Pmtekli teden zbrala na trite-^6nsko konferenco. Na svoji zacini seji je ta sprejela zastop-hike Palestinskih Arabcev kot °Pazovalce. Proti sprejemu sta samo zastopstvi ZDA in Izdela. Vremenski prerok Jasno in hladno, najvišja temperatura okoli 55 F (13 C). Evropski trg bo volil parlament neposredno BRUXELLES, Belg. — Članice Evropske gospodarske skupnosti (Skupnega trga) razpravljajo o neposredni volitvi skupnega parlamenta maja 1978. Sedanje parlamentarno zastopstvo sestavljajo zastopstva parlamentov posamezni člani. Tako so ta odvisna od parlamentov in odgovora tem in ne neposredno volivcem. Neposredna izvolitev skupnega parlamenta bo dala temu večjo moč in pomen, pa tudi neodvisnost. Tak parlamnt bo pomemben korak k politični povezavi Skupnosti. Prvotne članice priganjajo k neposredni volitvi, med tem ko so nove, Danska, Irska in Velika Britanija upirajo “naglici”. Brezposelnost je v oktobru porastla 0.3% Po štirih mesecih manjšanja je brezposelnost pretekli teden znova porastla, število brezposelnih se je povečalo za skoraj četrt milijona. WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je pretekli petek objavilo, da je v oktobru brezposelnost dosegla 8.6% in da se je število brezposelnih povečalo za 229,000. Glavni vzrok je v tem, da gospodarstvo ni rastlo v taki merii, da bi moglo sprejeti tiste, ki so se na novo pojavili na delovnem trgu. Število zaposlenih je namreč po-rastlo za komaj okoli 23,000 na skupno 85.4 milijonov. Število brezposelnih je doseglo 8 milijonov. Gospodarski opazovalci vidijo v porastu števila brezposelnih popuščanje gospodarskega oživljanja v oktobru, kar povečuje njihovo negotovost glede bodočih mesecev. George M e a n y, predsednik AFL-CIO, je dejal, da porast brezposelnosti in porast cen na debelo kažeta, da se narodno gospodarstvo kljub vsem izjavam zvezne vlade še ni izkopalo iz obeh hudih stisk, gospodarskega zastoja in inflacije. Vladna zagotovila glede izboljšanja položaja v zadnjih mesecih ne slonijo na dejstvih, je rekel G. Meanv. Zvezni načrt za 7 železniških družb Severovzhoda zakon NEW YORK, N.Y. — S preteklo nedeljo je postal načrt zvezne vlade o združitvi 7 ban-krotnih družb Severovzhoda ZDA v novo po zvezni vladi financirano Consolidated R a il Corporation — Conrail zakon. Družba bo obsegala področje 17 držav in bo sprejela tudi okoli 90,000 uslužbencev propadlih železniških družb. Načrt je postal zakon in je stopil v veljavo, ko Kongres ni nič ukrenil za njegovo spremembo tekom 60 dni, ki jih je imel za to na razpolago. Treba ga bo dopolniti s posebno zakonodajo. Predvidoma bo Conrail začela obratovati okoli konca februarja 1976. ------o----- — Skoraj polovico države O-regon zavzema gozd. Idi Amin grozi Moskvi KAMPALA, Ug. — Predsednik Ugande Idi Amin je sporočil Moskvi, da bo prekinil z njo diplomatske stike in izgnal njenega poslanika, ker Sovjetska zveza pošilja orožje Ljudskemu o-svobodilnemu gibanju v Angoli in skuša pridobiti Ugando za podpiranje tega gibanja. Ljudskemu osvobodilnemu gibanju v Angoli se upirata dve drugi angolski oboroženi skupini, katerih eno podpirajo Zaire in še nekatere države črne A-frike. Ječe so prepolne V raznih zaporih v ZDA je trenutno okoli 360,000 jetnikov in kaznjencev vseh vrst. WASHINGTON, DC. Porast zločinstva krepi zahtevo po ostrejših obsodbah prijetih zločincev. Zopet je začelo dobivati veljavo načelo, da ima družba pravico do določene mere varnosti. Kdor to varnost ogroža, ga je treba spraviti pod varstvo. Pri tem so vse ječe, okrajne, državne in zvezne prenapolnjene. Trenutno je v njih okoli 360,000 zapornikov, prijetih in obsojenih iz različnih razlogov ter za različne vrste zločinov. Če naj postopajo oblasti ostrejše in sodišča ostrejše kaznujejo, je potrebno poskrbeti za večje število ječ, za kar pa ni dosti razumevanja. Prevladuje mnenje, da je boljše graditi šole, vzgojne zavode in poskrbeti za pravilno in primerno vzgojo mladih ljudi, da bodo šli in ostali na pravi, pošteni poti kot koristni člani človeške družbe. V državi Georgia so prišle o-blasti v tako stisko, ko so bile ječe prepolne, da so pretekli mesec iz njih pustili na svobodo kakih 2000 zapornikov, ki še niso izpolnili rednih pogojev za pomilostitev in izpust. Veliko pomanjkanje prostora je tudi v ječah v državah Florida, Alabama, Virginia in Teksas. RAZGOVORI 0 OMEJITVI JEDRSKEGA STRATEŠKEGA OROŽJA Z ZSSR OBTIČALI Državni tajnik Henry Kissinger je včeraj na tiskovni konferenci dejal, da bodo ZDA čakale na kompromisni sovjetski odgovor, ki naj konča sedanji zastoj pri razgovorih o omejitvi jedrskega strateškega orožja. Obisk L. I. Brežnjeva v ZDA je s tem odložen. Henry Kissinger WASHINGTON, DC. - Razgovori o omejitvi jedrskega strateškega orožja se vlečejo v švicarski Ženevi že okoli dve leti, pa je še vedno treba rešiti nekaj trših vprašanj, predno bo i možen sporazum. Tega so priča- ' kovali poleti, nato so upali na jesen, sedaj je očitno, da ga letos skoraj ni več mogoče pričakovati. ZDA so predložile v sep- strateškega jedrskega orožja z ZDA pred kongresom Komunistične partije ZSSR, določenim za 25. februar 1976. Sporazum naj bi bil podpisan tekom obiska Brežnjeva v ZDA. Kissinger je k temu včeraj novinarjem dejal: “Mi trenutno ne mislimo na sestanek na vrhu brez dogovora o omejitvi jedrskega strateškega orožja (SALT), gotovo ne na obisk Brežnjeva v ZDA brez sporazuma o SALT.” To stališče ZDA k sedanjemu položaju je Kissinger dopolnil takole: “Če bi izgledal sestanek zaželjen, ne bomo iz tega delali načelnega vprašanja... O tem nismo razpravljali. . . Trenutno ni nobenega takega načrta, toda jaz ga nočem za vedno izklju- Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Rd. bo imel v četrtek, 13. novembra, ob dveh popoldne sejo v SDD na Waterloo Rd. ZDA so si tako pustile vrata odprta, če bi pokazala ZSSR namero, da do sestanka le pride iz zadosti utemeljenih razlogov. , , Kissinger je ponovil svojo trdi- temibru kompromisni načrt, ki j ^ev ^ pa ga je -Sovjetska zveza od- Redovnice se vrnile iz Čila v ZDA NEW YORK, N.Y. •— Koncem tedna so priletele sem iz Čila v Južni Ameriki tri ameriške redovnice, ki so jih čilske oblasti obtožile, da so podpirale in skrivale levičarske gverilske voditelj e. Odhod redovnice iz čila je u-redilo poslaništvo ZDA v Santiago. klonila, ne da bi sama kaj predložila. Državni tajnik Kissinger je včeraj na tiskovni konferenci dejal da ZDA ne morejo tega sprejeti kot odgovor na svoj predlog in bodo čakale na “utemeljen odgovor”. “Mi ne verjamemo, da samo dejstvo, da je Sovjetska zveza odklonila ameriški predlog, zahteva od nas, da pridemo na dan z novim ... Mi ne moremo dopustiti nastanka načela, da je vse, kar mora druga stran napraviti za izsilitev novega ameriškega predloga, odklonitev prvega. Mi še vedno pričakujemo nekak utemeljen odgovor,” je dejal državni tajnik novinarjem. Stališče državnega tajnika Kissinger j a se v glavnem strinja s tem, kar je rekel v nedeljo predsednik ZDA sam, ko je dejal, da se ne “čuti vezanega doseči sporazum do nekega določenega dne”. Na splošno je prevladovalo mnenje, da hoče Leonid I. Brež-Injev doseči sporazum o omejitvi PRIPRAVE ZA OBISK PREDSEDNIKA FORDA NA KITAJSKEM SE ZATAKNILE WASHINGTON, DC. — V oktobru je bil državni tajnik Henry Kissinger 4 dni na Kitajskem, kamor je šel pripravljat vse potrebno za o-bisk predsednika G. R. Forda, ki je bil tedaj predviden za konec novembra. Ob koncu Kissingerjevega obiska v Pekingu, ki je pokazal javno kitajsko nejevoljo in nasprotovanje detenti med ZDA in Sovjetsko zvezo, je bilo rečeno, da je obisk predsednika ZDA v LR Kitajski še vedno na dnevnem redu, ker so v Pekingu mnenja, da je tak o-bisk za nje koristen, četudi ZDA niso odpovedale svoje podpore vladi nacionalne Kitajske na Formozi. Pretekli ponedeljek je bila delegacija ZDA že na letališču pripravljena za polet na Kitajsko urejat tehnične podrobnosti v zvezi z obiskom Geralda R. Forda na Kitajskem, ko so ji sporočili, da je prišlo do nekakih nejasnosti ter je zato njen odhod preložen. Podrobnosti o “zmedi”, ki naj bi povzročila odložitev potovanja ameriške delegacije za ureditev tehničnih podrobnosti Fordovega obiska na Kitajskem, niso bile objavljene, začela pa je krožiti vest, da bo delegacija odpotovala v Peking šele po obisku predsednika Forda v Franciji, kjer bodo voditelji šestih glavnih industrijskih držav svobodnega sveta od 15. do 17. novembra razpravljali o denarnih in drugih gospodarskih vprašanjih. ZDA naj bi bile predložile LR Kitajski skrajšanje For- dovega obiska od 6 na 4 dni, da bi mogel predsednik ZDA po obisku Kitajske obiskati še Indonezijo in Filipine. V Pekingu na ta predlog niso dali takoj odgovora in vse priprave so obtičale. Nekateri so začeli ugibati, če je Kitajcem pri sedanjem položaju sploh še do Fordovega obiska. Iz Washingtona so namreč sporočili, da predsednik Ford pričakuje tekom obiska sestanek in razgovor s kitajskim voditeljem Maom, v Pekingu pa za kaj takega niso pripravljeni baje dati nobenega zagotovila. To je delno razumljivo, če upošte-' varno, da je Mao 82 let star in njegovo telesno zdravje šibko, četudi je duševno še čil in bister. V Pekingu ne vidijo radi pomirjevanja in zbliževanja med ZDA in ZSSR, ker sodijo, da to povečuje nevarnost za sovjetski nastop proti LR Kitajski. Kakor hitro bi se ZSSR čutila v Evropi varno, bi mogla vso pozornost obrniti na svoj spor z LR Kitajsko. Ker je Peking v sporu z Moskvo, mora rad ali nerad vzdrževati kolikor toliko dobre odnose z Washingtonom, kar naj bi mu pomagalo zmanjševati sovjetski pritisk. To bi govorilo za to, da bo Peking kljub nejevolji na detento in kljub občutju trenutne šibkosti ZDA v mednarodni politiki — v očeh Pekinga namreč — vztrajal na obisku predsednika ZDA, pa naj že ta traja 6 ali 4 dni. O-pazovalci pri tem priznavajo, da kako presenečenje vendar ni čisto izključeno. v, da je 90% vprašanj pri pogajanjih SALT z ZSSR rešenih, da pa je preostalih 10% “važnih, toda ne nepremostljivih”. Priznal je, da je še treba poiskati rešitev za spor o položaju sovjetskega bombnika “Backfire” in ameriške “Cruise” rakete, ki jo je mogoče pognati proti oddaljenemu cilju iz letala ali iz podmornice. ZDA hočejo vključiti sovjetski bombnik v strateška jedrska orožja, pa zavračajo sovjetsko zahtevo po vključitvi svoje rakete “Cruise” v ta orožja. Ameriški predlog, izročen Sovjetski zvezi 21. septembra letos, je obe ti orožji združil v nov poseben razred orožij, katerih omejitev v Vladivostoku lani ni bila določena. Moskva je ta predlog pred enim tednom zavrnila, ni pa stavila nobenega svojega. Tega, je dejal Kissinger, sedaj Washington čaka. -----o----- Zadnje vesti ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Glavna skupščina ZN je včeraj z 72:35 ob 32 vzdržanjih izglasovala resolucijo, ki pravi, da je “sionizem oblika rasizma in rasnega zapostavljanja”. S 93:18 ob 27 vzdrža-njih je bila izglasovana resolucija, ki zahteva pravico za Palestinske Arabce do vrnitve v njihove nekdanje domove v Izraelu. Izrael je to resolucijo označil za zahtevo po svojem uničenju. MORRISTOWN, N.J. — Sodnik državnega vrhovnega sodišča Robert Muir je odločil, da starši Karen Anne Quinlan ne smejo odrediti izključitve naprave za dihanje, ki vzdržuje to pri življenju, četudi je v nezavesti že 7 mesecev in ni upanja, da bi se kdaj mogla opomoči. Sodnik je dejal, da odločitev o tem ne pripada državi, ampak zdravnikom. LUANDA, Ang. — Portugalci so 12 ur pred določenim časom odšli iz vladne palače in drugih uradnih poslopij z vso opremo in orožjem na ladje v Društvo sv. Ana št. 4 ADZ ima sejo jutri, zvečer ob pol osmih v običajnih prostorih. Po seji bo zabava. I Rojstni dan— Mrs. Mary Kotar, 848 E. 220 St., preje s Hecker Avenue, obhaja jutri, 12. novembra, svoj 80. rojstni dan. S sinom Edom, hčerko Mary, sosedi in prijatelji ji čestita in želi vse dobro tudi Ameriška Domovina. Pecivo prosijo— Slomškov krožek prosi gospodinje, naj bi pripravile in prinesle kaj domačega peciva za “Slomškovo kosilo” v nedeljo, 16. novembra, v farni dvorani pri Sv. Vidu. Vsem darovalkam že v naprej iskrena hvala! Veteranski dan— Danes je Veteranski dan in so mestni, okrajni ter državni uradi zaprti, pošta in ostali zvezni uradi pa redno poslujejo. Policaj ustreljen— Včeraj popoldne ob 1.30 je bil ustreljen William A. Prochazka, policaj Bedford Heightsa, ko je stopil slučajno v trgovino H. Bloder Co. preko Northfield Roada od Southgate Shopping Centra, kjer je bil v teku rop. Ko je tovariš Prochazke James Toth slišal strel, je hitel v trgovino, kjer je našel Prochazko na tleh v krvi in brez zavesti. Tri ure po tem umoru so prestregli avto, ki je odgovarjal opisu tega, s katerim so roparji pobegnili. V njem so bili trije moški v starosti 19, 20, 21 let. Pri njih so dobili dva revolverja, ne pa puške, s katero naj bi bil Prochazka ustrejeln. Russo in Getz izključena— Na sestanku demokratskega kluba mestnih odbornikov so včeraj izključili B. M. Russo-ja, zastopnika 19. varde in R. E. Getza, zastopnila 21. varde v mestnem svetu, ker sta pri volitvah pretekli torek podpirala republikanskega kandidata R. J. Perka in s tem kršila strankarsko disciplino. Župan Perk zaprisežen za tretjo poslovno dobo— Včeraj dopoldne ob 11.30 je bil v Music Hall ob polni dvorani svojih prijateljev, sodelavcev in podpornikov zaprisežen za tretjo poslovno dobo mestni župan R. J. Perk, ponovno izvoljen pretekli torek. Zaprisegel ga je sodnik državnega vrhovnega sodišča J. J. P. Corrigan, slavnostni govornik pa je bil sen. Frank J. Lausche. Dražji domači poleti WASHINGTON, D.C. — S 15. novembrom bodo povišane cene letalskega potovanja v ZDA za 3%. Nove cene je odobril Civil Aeronautics Board preteklo soboto. pristanišču in odpluli proti domu. Angola je postala z današnjim dnem neodvisna država. Glavno mesto z okolico je v rokah Ljudske fronte, ki jo je oborožila Sovjetska zveza. Poleg te obstojata v Angoli še dve drugi oboroženi skupini domačinov, katerih eno podpirata sosednji Zaire in L. R. Kitajska. Očitno je, da bo o tem, kdo bo gospodoval v Angoli, morala odločiti državljanska vojna. Domovina =fc V Vir« l/IC-/« -«J—(lovil 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ru&Uabed daily excapt Wed., Sat.. Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA; • Združeno države: I23.0U na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za S mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United states $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7,00 for 8 months Jenada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 8 months Friday Edition $7.00 for one year-. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 174 Tuesday, Nov. 11, 1975 Predsednik Gerald R. Ford in zadnje spremembe v vladi ii. Ko se predsednik Ford drži v socialni in gospodarski politiki konservativne strani, je v pogledu prekinjanja nosečnosti in rabe "manj nevarnih” mamil precej liberalnejši. Vsaj javnost ]e dobila tak vtis ob izjavah predsednikove žene in drugih članov predsednikove družine o teh vprašanjih, ki jih je sicer predsednik označil za njihovo osebno mnenje, pa sam do njih javno ni zavzel jasnih stališč. Kljub vsemu prevladuje v javnosti, kot je pretekli teden pokazalo Harrisovo povpraševanje, mnenje, da je predsednik Gerald R. Ford osebno pošten, odkrit in prijazen mož. Zato nima kakih zagrizenih sovražnikov, pa zaradi svoje “povprečnosti” tudi ne kakih posebno zagnanih in vnetih pristašev. Ti se bodo brez dvoma pojavili v večjem obsegu, ko bodo volitve bližje in bo volivni boj postajal ostrejši. Kot v domači politiki ima predsednik Ford zagovornike in nasprotnike ter kritike tudi v zunanji. V glavnem je Ford nadaljeval z Nixonovo zunanjo politiko in to pustil tudi v rokah Nixonovega državnega tajnika Kissingerja. V prvi dobi je bil od tega popolnoma odvisen, ker sam ni imel v mednarodni politiki nobene skušnje in verjetno tudi ne primernega pregleda položaja. Postopno se je razgledoval in pridobival skušnje in postajal tako delno neodvisnejši v svoji presoji in odločitvah. Gerald R. Ford je prevzel težavno dediščino politike ZDA v Indokini. Ko ZDA tam niso dosegle postavljenega cilja — zaustaviti komunistično napredovanje in pokazati svetu, da je mogoče rdeča “osvobodilna gibanja” streti — je predsednik Nixon sklenil z rdečimi dogovor, katerega vrednost pa je zavisela od odločnosti ZDA v nadziranju izvajanja njegovih določil. Predsednik Nixon je bil odločen gledati, da bodo rdeči dogovor izvajali. Watergate zadeve so Nixona popolnoma ohromile, ko se je skušal rešiti iz njihovih zanjk in zapletov, mu ni ostalo dosti časa za proučevanje in vodenje mednarodne politike. Komunistični svet je to načrtno izrabil. To je privedlo letošnjo pomlad do poloma najprej v Kambodži, nato v Južnem Vietnamu in v Laosu. Celotna Indokina je prišla pod komunistično oblast in ZDA so v mednarodni politiki doživele hudo polomijo in njihov ugled in vpliv močan udarec. Odločen nastop predsednika Forda proti kambodžan-skim piratom in rešitev zajete ameriške tovorne ladje sta napravila večji vtis v javnosti ZDA kot v svetu. Svet je namreč začel bolj pazljivo gledati, kaj sodi o mednarodni politiki Kongres, kajti ta je s svoio odklonitvijo dodatne pomoči Kambodži in južnemu Vietnamu sprožil verigo dogodkov, ki so privedli do njunega padca. Svet je spoznal, da so ZDA utrujene, site vojne in mednarodnih obveznosti. Predsednik Ford je skušal zaveznike v Evropi prepričati, da bodo ZDA izpolnile svoje obveznosti v okviru NATO, če do tega pride. Skušal je utrditi vezi z japonsko in Japonce prepričati, da se lahko na ZDA zanesejo. Politika detente, ki jo vodi državni tajnik Kissinger, vzbuja pri zaveznikih že dolgo dvom v trdnost in odločnost ZDA pri obrambi svobodnega sveta, prav posebno pred “hegemonističnimi” težnjami Sovjetske zvgze. To so v Pekingu Kissingeriu ob zadnjem obisku pretekli mesec povedali jasno in javno. Kitajci se boje, da so ZDA odločene v okviru “varovanja svetovnega miru” popuščati Sovjetski zvezi, kot so zahodne demokracije popuščale Hitlerju pred drugo svetovno vojno, pa končna prav s svojim popuščanjem dale Hitlerju pogum, da je vojno začel. Ko je prišel pretekli teden na obisk na Kitajsko nemški kancler H. Schmidt, so ga Kitajci posebej opozorili na to nevarnost in ga svarili pred zaupanjem Sovjetski zvezi. V ZDA je bil najglasnejši svarilec pred detento obrambni tajnik Schlesinger. Zaradi svojih nastopov na tem polju se je zapletel v trenje z državnim tajnikom Kissingerjem in si nakopa! negodovanje samega predsednika Forda, ki je Kissingerjevo politiko detente sprejel za svojo. James R. Schlesinger si je pridobi! zaupanje zaveznikov, pa tudi močno, podporo v velikem delu ameriške javnosti, predvsem med konservativnimi republikanci in vsemi tistimi, ki z zaskrbljenostjo gledajo napredovanje komunističnega osvajanja po vsem svetu. Ko je predsednik Ford Schlesingerja v nedeljo, 2. novembra, odslovil in je ta novica prišla v javnost, je bila večina doma in v svetu mnenja, da je predsednik Ford odslovil obrambnega tajnika zaradi njegove zahteve po vzdrževanju močnih oboroženih sil ZDA in njihovih zaveznikov kot edinem uspešnem sredstvu za varovanj,? svobode in miru na svetu. Predsednik Ford je izjavil, da Schlesingerja ni odslovil zaradi nasprotovanja detenti in popuščanju Sovjetski zvezi pri pogajanjih SALT, tudi državni -tajnik Kissinger je zatrjeval, da on ni imel nobenega pos^a pri odslovitvi Schlesingerja. Vse to naj bi bilo delo D. Rumsfelda, glav- stavljeni. Na Madžarskem so vsi nega Fordovega svetovalca v Beli hiši. Predsednik Ford je duhovniki na plačilni listi drža- izjavil, da je prišlo do sprememb v vladi po njegovi odločitvi, ker je hotel na odločilnih mestih imeti “svoje ljudi”, preskušene in zanesljive svoje sodelavce. Nihče predsedniku ne more odrekati pravice, da si sam izbira svoje sodelavce, toda pri tem mora le upoštevati javno mnenje, misliti in računati na posledice, ki jih take spremembe lahko povzroče. V tem pogledu se predsednik Ford in “njegovi” tokrat niso posebno dobro izkazali. Upajmo, da to ne bo imelo kake večje škode za ZDA v mednarodni politiki, ko jo bo očitno imelo za predsednika Forda doma, predvsem v njegovi lastni stranki. BESEDA IZ NARODA & izpod mm sv. štefana ii okolice CHICAGO, 111. — (LXXXI.) — Še nekaj kratkih vtisov iz Peggeza. Lepi so bili prvi božični prazniki v lesenem mestu. Nič razkošnih božičnih dreves, nič daril, ki so v navadi v Ameriki, pač pa skromne jaslice. Tudi- v taboriščni kapeli so bile. Preproste, a lepe. Menda jih je izdelal č. g. Leo Kristanc. Devet dni pred Božičem smo “nosili Marijo” iz barake v barako, ali pa kar v barakah iz ene sobe v drugo. To Marijino popofvanje je v navadi na Kranjskem. Slikar Friderik Jerina mi je naslikal na platno precej veliko brezjansko Mater božjo. Oskrbel sem primeren okvir. Na prvi večer tega Marijinega po-potVanja jo je blagoslovil č. g. Franc Jančar, ki je takrat živel blizu našega taborišča. Slika je romala skozi devet dni iz sobe v sobo v naši baraki. Glavar družine jo je kleče sprejel in postavil na častno mesto. Nato smo molili rožni venec in litanije Matere božje. Lepa priprava za Božič. Zdi se mi, da so bili ti božiči v lesenem mestu mnogo bogatejši po vsebini kakor pa ti v Ameriki, kjer se vse blešči na zunaj, na znotraj pa je večkrat vse zelo prazno in pusto kljub in Gregec Remec. Pri darovanju so otroci lepo zapeli: “Lepa si, lepa roža Marija”, še odrasli v cerkvi so pritegnili. Petje sedaj uči p. dr. Vendelin Spendov. Po maši je bil v spodnji dvorani sestanek staršev. Dr. Puc st. je kazal skioptične slike z materinskega dneva in šolskega piknika. Zvedeli smo pa tudi, kako stoji naša slovenska sobotna šola. Vseh učencev od otroškega vrtca navzgor ima 69. Kar lepo število. Dr. Jože Goršič ima 15 učencev, ki hodijo v višje šole. Zanimivo je, da fantje prekaša- ’ jo dekleta. Fantov je 41 in 14 deklic. Ga. voditeljica slovenske šole je laskavo pohvalila fante in dekleta iz višje šole, ki so v folklorni skupini ob proslavi Slov. radio ure tako lepo nastopili. Poudarila je, da so ti učenci plod slovenske sobotne šole. Mladinska maša bo odslej vedno zadnjo nedeljo v mesecu. V tem mesecu torej bo v nedeljo, 30. novembra. ve. Sedaj so zasedene vse škofije z rednimi škofi. V Jugoslaviji kljub lepim besedam ima katoliška Cerkev velike težave. O Poljski je povedal: “Poljaki uvažajo pšenico za svojo prehrano, izvažajo pa duhovnike.” Teh je na Poljskem toliko, da jih nimajo kam nastaviti. Zato gredo predvsem v Avstrijo, kjer duhovnikov zelo primanjkuje. Na Poljskem rastejo duhovniški in redovniški poklici. bodo tudi krofi in drugo pecivo. Cena je samo $3.50 za odrasle, za otroke pa $1.75. Čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov beatifikacije. Kolikokrat smo se že priporočali našim škofom in bili uslišani. Skažimo se jim hvaležne v nedeljo, 16. nov., in se potrudimo v dvorano k Sv. Vidu. Cena je tako skromna, nekaj dobička bo pa le, če nas bo dosti prišlo. Frank Urankar Predsednik Ford je slab govornik, dasi večkrat, celo pre-1 večkrat govori. Te dni je imel J napitnico v čast gostu, egiptske- Prireifev v korist Starostnega doma CLEVELAND, O. — Organiziranje ženske prostovoljne po-mu predsedniku Sadatu. Dasi j c moči za Slovenski starostni dom imel govor napisan /(pišejo mu, je gotovo zanimiv in važen ko-jih drugi), je pozval navzoče: rak k ohranjanju in razširitvi “Dvignimo čaše na čast in vi30ke ravni oskrbovanja sta-zdravje našemu gostu izraelske- j novalcev Doma. Odgovor med mu predsedniku.” Hitro je po-' našimi ženami je bil izreden in pravil. Bilo je že prepozno (Dai-! njihove različne sposobnosti poly News). ; stopno vključujemo v delo za Slovenski starostni dom. Kadar ona gospodari, on pa j odbor skupine podpirajo vse gospodinji, je narobe svet. 'članice v pripravi skupnih pri-(Slov. nar. pregovor) reditev. Taka bo “card party” * -14. novembra v Slovenskem de- Slano smo dobili. Pomorila je' Javskem domu na Waterloo Rd. ‘vse te lepe rožice Lepo vse pozdravlja. “Toti Staj ere starostni dom ima Hčerko prvorojenko sta dobila g. Tone in ga. Marilyn Erman. Živita 'bolj daleč izven mesta. Krstili jo bodo na ime A-manda. Srečnim, staršem, pa tudi starim očetom in mamicam naše čestitke. Dr. Marjan Er- razkošju božičnih drevesc in daril. j man in njegova gospa sta sedaj Tudi za Veliko noč je bilo le- postala že drugič stari oče in po. Blagoslov jedil kakor nekoč . stara mama. doma. Sam ne vem, kaj sem ne- sel k “žegnu”. Kos črnega kru- štajerske rojake bo gotovo žaba eno jajce, morda kos klobase, nimalo, da je v Juršincih pri Pa je vse zelo teknilo. Fotogra- Ptuju umrl zlatomašnik Matija fijp, ko nesem k žegnu, hranim, j Neudauer. Bil sem na njegovi Tudi procesija je bila vedno ve- 'novi maši v orlovskem kroju pri ličastna. Tujci so se čudili. In 1 Sv. Ani v Slov. goricah. Njego-Krajnikov oče je iznašel poseb-Jvega brata Slavka so komunisti ne zvonove. Stare tračnice so ' j. 1944 ubili v bližini Sv. Lenar-služile prav dobro. Nemci so'ta v Slov. goricah, vpraševali, ko so v lagerju za- čeli pritrkovati ti “zvonovi”, kaj Cerkev Matere božje na Ptuj-le spet imajo tam doli, ko tako s]n gori, znamenita božja pot, ni razbijajo po starih “šinah”. Pri- 'muzej, ampak je bila 1. 1955 po-trkovanja tam niso poznali, ne | polnoma restavrirana. Odkrili na Tirolskem ne na Koroškem. | so lepe starinske freske. Obnov-Pritrkovanje je tipična sloven-' ljena je .bila s pomočjo Spome-ska umetnost, ko tudi mrtev niške službe. Tudi vlada je dala bron da duška veselju ob ve.u- 1 svoj prispevek. Cerkev, ki je e-kih praznikih naše sv. vere. | diiistvena n,a Sp. štajerskem, je Iz Italije so prišli trije sloven- zob časa hudo prizadel. Sedaj ki rojaki, Štajerci. Dobili so do- Spet služi svojemu namenu kot voljenje za bivanje v taborišču, župna cerkev, pa tudi kot bož-Dcdelili so jih naši “štajerski1 ja pot. Toliko v odgovor g. Ja-baraki”. Nek večer smo šli na 1 neZU Selaku na njegov dopis v sprehod proti Tristahu. Srečali J AD 23. okt. smo msgr. Škerbca. “Dober ve- čer, gospod monsignor,” sem ga pozdravil. “Kdo pa so ti fantje,” me je vprašal. “Moji štajerski rojaki,” sem ga odgovoril. V odgovor smo dobili: “Ha, iz Šta- jerskega ne more priti nič dobrega.” Bili smo si zaprepaščeni nad takim pozdravom. (Dalje sledi) Sestanek SSovenske šole pri §¥, Vidu' CLEVELAND, O. — Slovenska šola stoji pred novimi potrebami in problemi. Odkar je bila ustanovljena pred 23 leti, so se razmere močno spremenile; vendar cilj je ostal isti: posredovati naši mladini znanje slovenskega jezika, jo seznanjati s slovensko kulturo, zgodovino in izročili in jo učiti ceniti verske in duhovne vrednote. V naših časih, ko se zelo poudarja važnost različnih kultur in znanje jezikov za človeka, rojenega v tej deželi, je še posebej -važno, da mi, ki smo odgovorni za našo mladino, skušamo odkriti nove načine, s katerimi ji bomo lažje posredovali te dobrine. (To seveda ni lahka naloga in tudi nikoli ni ibila. Najlažje bi bilo iti mimo nje ali jo izvršiti le površno.) Starši in učitelji Slovenske šole se dobro zavedamo, da so za dosego cilja, ki si ga je šola postavila, potrebne žrtve, zanimanje in medsebojno sodelovanje. Drug drugega moramo razumeti in drug drugemu pomagati, če hočemo kaj doseči. V ta namen bo imela šola sestanek za vse starše in učitelje Na sestanku bomo izmenjali ideje, se pogovorili o skupnem sodelovanju, novih učnih metodah in načinu, kako pomagati otrokom pri učenju našega jezika. Vse starše vabimo, da se sestanka za gotovo udeležite. Sestanek bo v nedeljo, 16. novembra, cib 2h popoldne v, šolski knjižnici pri Sv. Vidu. Fr. Jože Božnar Tudi moje. 'Si0venski (mnogo prijateljev, kot je razvidno iz velikega števila darov za to prireditev. Predaja vstopnic lepo napreduje, Joda še vedno vabimo vse, ki bi se te prreditve želeli udeležiti, da kličejo za vstopnice: Jennie Trennel na 481-2054, Madeline Debevec na 531-0989, Jane Kaplan na 475-2644. Prireditev ni namenjena samo ženskam, vabljeni so tudi moški. Zberite se po štirje in se pridružite zabavi! Dar je $1.50. Upamo, da bo udeležba na tej začetni prireditvi Women's Auxiliary of Slovene Home for the Aged velika in kličemo vsem na svidenje v SDD na Waterloo Road 14. novembra! Cecelia M. Wolf ladufa tsra E3ailšk@fa Santina ■ V VB B VB ffBBB ¥ 'irzasks skofgjg Za ali proti siborciji, to bi radi mnogi volivci, zavedni kato-čani, vedeli od raznih predsedniških kandidatov. Čas je, da Slomškom krožek vali šia kosilo CLEVELAND, O. — V nedeljo, 16. nov., se bomo v Cleve-prenehamo^slepomišiti. Odprava landu spomnili dveh sloVenskih škofov. 16 let je preteklo, odkar plodu je velik zločin in volivci so dolžni vedeti, kako o tern urnid naš slovenski “Mojzes” | važnem -problemu za vso Arne- škof Gireg0pij Rožman. Gotovo Jriko mislijo ti kandidati, orez o- u0 nap0£ij : ko je vendar očitno, j se štrajk lahko vleče še en me-vico in svobodo zlato”. Odhaja j vojne so vse narodnostne sku-!^a m°ra vsak organizem gledati see ali celo dalj.. Med tem je del kot pomilovanja vreden blaznež 'pine; ki so bile na prisilnem de- na zdravje vseh udov in na do- ! uslužbencev štrajka že sedaj sit lu, v kocentracijskih taboriščih, brobit celote. j in zahteva glasovanje o zadnjem v vojaških enotah nemške vojske . Štrajkajo poštni uslužbenci, ki j predlogu poštne uprave, ki se (zaradi prisilne mobilizacije), iz ' razporejajo poštne pošiljke in'.zdi prenekaterim poštnim usluž- samomorilec. Sam spreminja svojo zemljo v pokopališče. Na tem pokopališču ne bo spome- nika z napisom: “Tu počiva na-|vseb koncev in krajev po naj- j jih pripravljajo za raznašanje.; bencem njihovega štrajka rod junak, ki je za svojo čast in j krajši poti hitele vsaka v svojo svooodo dal poslednjo kapljo, domovino. Le dve državi sta krvi . Na njegov grob bo zgodo-jdeiaii izjemo pri tem pojavu vina napisala: Tu je pokopan jgpiQ^ega vračanja v domovino: narod blaznež, ki si je po naj od- 1 Stalinova Rusija in Titova Ju- vlada na svetu ni objavila tako velikega števila izdajalcev lastnega naroda kakor jugoslovanska komunistična vlada. Trideset let komunistične strahovlade Že nad 30 let je preteklo- od tistega zgodovinskega trenutka, ko je .Komunistična partija zavladala nad slovenskim narodom. Nobena stranka v Jugoslaviji ni Ibila toliko let na vladi kakor Partija. Nobena ni imela tako neomejene oblasti kakor ona. Nobena druga stranka je ni mogla ovirati pri zakonodaji, upravi, sodstvu. Vsi ključni položaji, vsa sredstva in ustvarjanje javnega mnenja, ves kontrolni aparat je v njenih rokah. Sama dela načrte, sama nadzira njih izvrševanje, sama toži, sama zagovarja, sama obsoja in oprošča. Prilastila si je vsa sredstva in vso moč, Samo ona je resnično svobodna, zato edina nosi vso odgovornosti za usodo slovenskega naroda. Kakšno je v resnici “odrešenje”, ki ga ,je zmaga Partije prinesla slovenskemu narodu? Kakšno je stanje naroda po več kot 30. letih, od kar je Partija zasegla,vse njegove življenjske pogoje in prevzela vso odgovornost za njegov obstoj in razvoj? Koliko se je zvišala njegova biološka odpornost, njegovo številčno razmerje do sosedov, njegova gospodarska ih politična neodvisnost, njegova kultura, njegova splošna sreča? Po več kot 30 letih komunistične “osvoboditve” se slovenski narod umika s pozorišča slovenske zgodovine. Poldrugo tisočletje je gospodaril nad enim najlepših, najbolj zdravih in najbolj bogatih kosov zemeljske površine. S svojo pridnostjo in razumnostjo je spremenil ta ko- trenutku boja za svoj obstoj sam vzel življenje.” Kako je Partiji uspelo v tako kratkem času streti življenjsko silo in naravni nagon po samoohranitvi prej tako žilavemu narodu? Kako je v 30 letih dosegla, kar se ni posrečilo nobenemu sovražniku slovenstva skozi tisoč let? Blazno so klali rojake. 1. Pokol celotne domobranske vojske je pomenil strahoten udarec življenjski sili slovenskega goslavija. Stotisoči Ukrajincev so se pred prodiranjem sovjetske vojske skušali rešiti na Zapad. Milijone ruskih ujetnikov ali prisilnih delavcev, ki so bili v Nemčiji, se ni želelo vrniti v domovino; zapadni zavezniki so jih morali s silo vračati. Isto je bilo z Jugoslavijo. Okoli 300,000' jugoslovanskih, vojakov je padlo leta 1941 v nemško ujetništvo. Po vojni so jih nekaj tisoč jugoslovanske oblasti po svojih komisijah nasilno od- sprejemljiv”. Toront-Zaradi njihovega štrajka je ska krajevna organizacija, ki poštna uprava odpustila brez j ima okoli 7,000 članov od skup-plač raznašalce pošte, ker ti ni-1 no 22,000 v vsej Kanadi, je zah-majo kaj raznašati, dokler štraj- ; tevala glasovanje o zadnjem kaj o poštni uradniki in, delavci, j predlogu poštne uprave, pa Pogajanja, ki so budila upa- ' je glavno unijsko vodstvo zah-nje na končanje štrajka, so ibila j tevo odklonilo, pretekli teden prekinjena, ko je unija odklonila ponudbo poštne uprave ba $1.70 poviška pri sedanjih urnih plačah v naslednjih 30 mesecih. Sedanja pov prečna urna plača poštnega u- Ontarijska vlada je predložila i parlamentu zakonski načrt o o-mejitvi poviška najemnin za stanovanja na največ 8'J do 29. julija 1975 dalje za najmanj eno iiarcua. Tisoče slovenskih^ Qru''peljale domov. Nekaj se jih je zin je biiO na ta način uničenih, vrnjj0 prostovoljno. Nad 100,- več tisoč, katere bi ustanovili še qqq častnikov, podčastnikov in, _ , nepoioceni fantje, in možje, je vojakov pa je ostalo rajši v tu- Jjndi v tujino. 1 e oi moglo, bi | bilo preprečenih; deset in deset- kakor da bi se vrnili v tisoče novih Slovenskih življenj, yobojeno” domovino. radnika je $4.59. Unija zahteva leto_ Qbe stran. najemnik in njeno povišanje za $ . - e om j gospodar bosta po zakonskem prihodnjih 27 mesecev.. j predlo,w imela s 1. januarjem Unija zahteva poleg 50% po- 1976 ,pravico pritožbe, viška plač tudi istočasno skraj-. sanje delovnega tedna od 40 na.; * 35 ur zaradi uvedbe novih stro-j Predpisi' o zapiranju velikih jev. Poštna uprava trdi, da. s trgovin ob nedeljah bodo ver- Jjetno spremenjeni tako, da bodo dobili j udje. in adventisti, ki [praznujejo soboto, lahko imeli I ~ CUdllUj C JU DU.UULU, J.aiJ.TVU XIAXUXJ. i zbežalo v tujino vse slovensko^ ne ob sobotah j prebivalstvo, -------- ---------& razen rdečega zato odprte ob nedeljah. Vseka- ki bi se bila rodila iz teh družin, | istočasno, ko se sto tisoč voja- P^ems^va> ^ ec!ino dooro živi, jbor . ^ b-ja Vsaka trgovina vnaprej zamorjenih. Bili so vr- kov ni hotelo vrniti v domovino, seveda na račun drugih I a konec tedna en dan zaprta, ženi v prerani grob najbolj g0 se stotisoči umikali pred zdravi, najkrepkejši, nujntrj6', “osvobodilno” partizansko voj-nejši predstavniki slovenskega sko v tujino: Srbi, Črnogorci, fJiti Avstrija mti Italija ki, Bo-že trv soboto ali v sta bili edini okni, skozi kateri j A : je bilo mogoče skočiti iz “komu- ne“e J°’ naroda, najbolj z resnično lju- Hrvatje in Slovenci. Ogromni jnisticnega raja v kapitalisti-beznijo do slovenstva prežeti,1 večini umi.k ni Uspel. SamoHr-i™i pekel”, nista radi gledali najbolj sposobni, da narodu za- vatov je bežalo pol milijona, pa bega iz Slovenije. Velik odsto-gotovijo številno in čviato na- so bjb v Sloveniji po partizanih beguncev sta vrnili. Obe rodno zavedno potomstvo. |z zvjjačo zadržani, nato pa več imata slovensko manjšino, ki ji- v svojem slepem posnemanju kot polovica njih pobiti v oko- ma je skrajno nadležna in bi jo vzorcev ljudske boljševiške re- |jc; paberka radi čim prej raznarodili. Zato volucije in stalinističnih metodi umik v tujino se je posrečil 3ima ne Sre v račune, da bi pos-je Partija pozabila, da slovenski |e siovenski domobranski voj- peševali dotok Slovencev v ob- narod ni ruski narod, da nas ni skij nekaj stotinam četnikov in za 100 ali 200 milijonov, kot je kakim deset tisoč civilnim ose-ajih; da nismo narod, ki bi si kam. Med temi je bila večina mogel privoščiti izgubo 50,000 mladih; fantov in deklet. Vsi ti, ali 60,000 litrov krvi, ne da bi se ki bi v domovini utegnili mno-njegova življenjska sila in od- —{j jastni narod, bodo prej ali Manjše trgovinfe z vsakdanjimi potrebščinami bodo lahko o-stale odprte tudi ob nedeljah in sedmih zapovedanih j a v n i h praznikih. * Predsednik ZDA Ford je dejal 4 urednikom egiptskih li-tov, da bo vlada ZDA podpirala načrte posameznih industrijskih podjetij za investiranje v Egipt, ker želi okrepitev in pospeše- mejne dežele. Če bi. šli Slovencem na roko, bi se Slovenija izpraznila. Hitler je skušal slovensko n° raV egiptskega gospodarstva, ljudstvo nasilno izseliti, njegovo j delo pa po vojni uspešno nada-i U liberalni stranki je precej pornost nevarno znižala. Za slej utonili v tuji narodnosti"kod Tjuje komunistična Partija. De-; nezadovoljstva z vodstvom P. E. majhen narod, kakor smo Slo- p0 svetu_ jsettisoče slovenskih ljudi, oče- Trudeauja, pa na strankini kon- venci, je izguba 15,000 zdiavih Nobena narodna katastrofa do j tov, mater, fantov in deklet venci ji koncem preteklega ted- Ijudi neprimerno večja narodna sedaj ge nj p0vzrcrčila tako mno- 'mora v tujino s trebuhom za na le ni prišlo do javnega razko- katastrofa kakor za petdesetmi- ličnega bega iz domovine kakor j kruhom. Družine so raztrgane, la. Strankini voditelji se zave- lijonski izguba 15 milijonov komunistična “osvoboditev”, pa 1 njih člani pa v tujini in doma; dajo, kaj bi to pomenilo za vla- 13'udi- tudi nobena zapadna država ne'izpostavi j eni silni skušnjavi, da 2. Pobila je od prvega do zad- pozna tako obsežnega in tako'se predajo divjemu spolnemu njega člana tudi precejšnje šte- stalnega preseljevanja v tujino življenju, ker so zakonci mesece CARTERJI IN GRUPE 1976 LJUBLJANA Marc 6-19 smučanje in ogled skokov v Planici avion .............. $323 VELIKA NOČ V SLOVENIJI 9-30 April .......... $326 ARGENTINA: April 28 do 'Maj 12 ............. $663 Vodeno po Prof. Lea Urbanc, Par dni hoteli uklj., Ra zahtevo pošljemo seznam čarterjev za 1976 z AIR CANADA vilo družin z otroki vred. Slo je kakor Titova “ljudska republi-za družine, ki so bile odločno nasprotne komunizmu in imele več članov v domobranskih vrstah. Zlasti so pobijali tiste družine, ki so jim partizani ali te-renci že prej, za časa “narodno-osvobodilne” vojne, pobili več družinskih članov. 3. Vrgla je v ječo tisoče slovenskih fantov, mož, deklet in žena. Z njimi vred je vrgla v ječo njihove otroke in .držala te ljudi v ječi leta in leta. Življenje v za zdravje skrajno neugodnih razmerah, ob' nezadostni hrani, v mrazu in vlagi, na pre- in leta ločeni, fantje in dekleta pa brez možnosti skleniti zakon, dokler si ne ustvarijo gospodar- ka”. V dobi po prelomu jugoslovanske Partije s Stalinom je od- ske podlage zanj. stotek političnih beguncev iz Slovenije začel sicer, padati, za- do in za moč same stranke. * Kanada bo imela predvidoma v letošnjem letu 5.25 bilijona dolarjev primanjkljaja v zunanji plačilni blanci, ko ga je imela leta 1974 le 1.64 bilijona, trdi- To je neprestana težka krva- jo strokovnjaki Organizacije za vitev že itak hirajočega naroda.! gospodarsko sodelovanje in raz-čel pa je rasti val ekonomske ' Ogromni odtok prebivalstva v j voj v Parizu. Po podatkih te or- emigracije. Komunistično gos- tujino bo ostal večna sramota' ganizacije je bila inflacija vF* . « podarstvo je lezlo vse bolj v raz- in obsodba, komunističnega re- vseh njenih 25 članicah naj- j WillioHl MiilsLjjricsO vZitflfH srečo je v oktobru ta v Kanadi močno poskočila. * Ko stroški za olimpijski stadion in druge priprave v Montrealu dalje rastejo — presegli so že bilijon dolarjev — je Roger Rosseau, predsednik organizacijskega odbora izjavil, da bo v glavnem vse, kar je za redni potek iger potrebno, 17. julja 1976, ko ibi se naj igre začele, pripravljeno. * Predsednik vlade Pierre E. Trudeau je Pierra Juneau, ki je moral iz vlade, ko je bil pri volitvah poražen, imenoval za svojega posebnegea svetovalca vprašanjih socialne politike. Istočasno bo verjetno igral vlogo v kvibeškem delu liberalne stranke. Tako bo delno uradoval v Ottawi delno pa v Montrealu. * Kanada potrebuje letno kakih 100,000 priseljencev, da izpolni premajhen priredni prir astek prebivalstva. Posebni parlamentarni odbor, ki razpravlja o vse-Ijevanju v Kanado, je mnenja, da je to potrebno za nemoten gospodarski razvoj, da pa mora biti temu prilagojeno s primerno omejitvijo. Lani je bilo vloženih za vselitev v Kanado preko 600,000 prošenj, toda očitno je, da jih toliko v enem letu ne more sprejeti, je dejal načelnik parlamentarnega odbora za vse-Ijevanje Martin O’Connell. * Severna Koreja je sporočila Avstraliji, da je njen poslanik v Severni Koreji nedobrodošel, ker se je spustil v “podtalne dejavnosti”. Avstralski zunanji minister Donald Willesee je dejal, da bo njegova vlada zaprla poslaništvo v -Severni Koreji, pa istočasno obžaloval, da je ta postopala “brez utemeljenih razlogov”. 9 Na poti iz ZDA domov se je predsednik Egipta Sadat ustavil za tri dni v Veliki Britaniji, kjer se je dogovoril o nakupu modernega orožja v skupni vrednosti do 2 bilijonov dolarjev. * Liberalna stranka je dobila letos doslej v svojo glavno blagajno le $700,000, manj kot polovico tega, kar potrebuje za redno delo glavnega odbora. Liberalni senator R. Stanbury je dejal, da je strankine finančne stiske kriv novi voliyni zakon. Napovedal je, da bo osrednji odbor prosil za finančno pomoč pokrajinske odbore. * Holandski industrialist Tiede Herrema, ki sta ga 23 let stari Eddie Gallagher in 19 let stara Marion Coyle, pripadnika Irske republikanske armade, ugrabila in ga držala 36 -dni, pa ga končno pretekli teden izpustila po 18 dneh obleganja policije, je dejal, da sta bila ugrabitelja do njega vljudna in da sta ga zadovoljivo' hranila. Četudi ga je večkrat zeblo, je bil kar pri dobrem zdravju, ko so ga po izpustitvi pregledali zdravniki. sodišča, ki bi ne bil po njegovi volji, vse do časa po predsedniških volitvah prihodnje leto. Nekateri ugibljejo, da sodnik William Douglas prav iz tega razloga noče v pokoj, hoče vztrajati tako dolgo, da mu bo naslednika imenoval novi predsednik ZDA, če le možno — demokrat. Sovjeii se pogajajo z Japonsi o nakupu opreme za jedrske reaktorje TOKIO, Jap. — Japonska družba Mitsubishi se pogaja s Sovjetsko zvezo o dobavi delov jedrskih reaktorjev v skupni vrednosti 1.7 bilijona dolarjev. Obseg nakupa še ni bil določen, toda gre za opremo nekako 10 reaktorjev. To bo prva prodaja japonske jedrske opreme Sovjetski zvezi. Pogajanja so vzbudila precej začudenja, ker Sovjetska zveza že dolgo skuša sama prodati svoje jedrske reaktorje na tuje. O-bičajno predajajo države z jedrskim orožjem opremo tistim, ki takega orožja nimajo, v tem slučaju pa je prav obratno. Pogajanja imajo tudi svoj politični prizvok, vznemirjajo namreč LR Kitajsko, ki vidi v njih sodelovanje in zbliževanje med Sovjetsko zvezo in Japonsko. LR Kitajska in Japonska sta prekinili razgovore o mirovni pogodbi, ker Japonska ni marala pristati na vključitev obsodbe sovjetskega poskušanja doseči “hegemonijo” nad Azijo. ISKRICE Naj zanesljivejše znamenje modrosti je nenehna dobra volja'. M. E. MONTAIGNE, francoski pisatelj * Vse, kar storiš v življenju, tori tako, kakor da bo to tvoje zadnje dejanje. MARK AVRELIJ, rimski cesar o!an Vrhovnega ssdišea sulo. ' Pomanjkanje svobode in žima. pomanjkanje kruha sta gnala1 Miha M. Vir. napornem prisilnem delu je mnoge onesposobilo za delo in spravilo v prerani grob. Mnogim je ' preprečila pratmčasno sklenitev zakona ali zakonsko sožitje in rodnjo, otrok. Ni je bilo sram metati v ječe Najem automobilov, potni listi 'stotine slovenskih ljudi, ki so se te vizumi, prošnje, prevodi IN-jySnili v domovino po več letih te JAT v Ljubljana, Zagreb in obratno. Vse navadne karte, Florida en teden z hotelom od $292. - Caribbean, Hwai. Vsi SUNFLIGHT te WARD AIR leti in ture. COME TAX Tteter Urbanc, Javni Notar Us*. Karel Zuzek te-'cl. 534-8891 Kompas excess G35A Bloor St.‘ W. Toronto Ont M6G 1K8 hiranja v strašnih nacističnih j koncentracijskih taboriščih. 4. Mnogim družinam! je zaplenila premoženje, jih vrgla v revščino, v nezdrava stanovanja in jih s tem obsodila v hiranje in v prerani grob. Pri tem so največ trpeli otroci. manjša v Kanadi in v Avstriji v j WASHINGTON, D.C. — Ko preteklem septembru. Na ne-!se je Vrhovno sodišče vrnilo na svoje redno delo v preteklem mesecu, so njegovi člani in večji del ostalih pravnikov v deželi z zanimanjem sledili sodniku Williamu Douglasu, ki je od lanskega decembra, ko ga je zadela možganska kap, sicer okreval, pa je vendar za redno delo komaj sposoben. Nekateri so računali, da se bo morda le odločil in šel v pokoj. V takem slučaju bi imel predsednik Ford priložnost imenovati na njegovo mesto novega, svojega človeka. To bi po vsem sodeč prevrnilo sedanje ravnotežje v Vrhovnem sodišču na konservativno stran. Sengt, ki ima močno demo- CLEVELAND, O. MAM OGLASI 11 UNIT APARTMENT BLDG. for sale, 100% occupied, on Lake Shore Blvd. Strong rental area. Under $9009 per unit. Great return. Call Jim Rogers Cragin, Lang, Free & Smythe 1200 Investment Plaza 696-6050 (176) FOR SALE beautiful modern brick bungalow, within walking distance of Our Lady of Perpetual Help church and school, north of blvd. 4 bedrooms, 2 up, 2 down, large kitchen with eating space. Double garage. High 30’s, near Vilia Angela school. 481-2353. —178) NAPRODAJ hiša za eno družino na E. 72 St. severno od St. Clair Ave. moderna kuhinja, parketni podi, dve kopalnici, plus prha in stranišče v veliki suhi kleti. 4% zidane garaže, cementiran driveway. Čisto in v dobrem stanju. Cena zmerna, $15,500. Kličite in dajte ponudbo po 5. uri 431-9362 -(177) OVER 3 ACRES For sale near AMLA farm on Kniffen Rd. five year old, 3 bedroom ranch, basement. New 30-x 22 detached garage. Just reduced to $39,900. YAKKEL REALTY 944-5440 (177) FOR RENT off Lake Shore Blvd. on E 146 St. 4 rooms suite, down, $115 per month. No pets. Couples only. Call 729-1155. (177) ELEKTRIČNI TOVORNJAK — V Sovjete Id zvezi so-izdelali tovorni avto na električni pogon, ki lahko vozi 750 kg tovora z brzino 40 milj na uro. LASTNIK PRODAJA hišo za dve družini na E. 63 St. bakrene cevi, lijak iz nerjave-I kratsko večino in je precej iibe- ;čega jekla, zavese, karpetirano, jralno usmerjen, bi se verjetno i dvoj na garaža. Kličite 36.-1887. ! upiral imenovanju novega člana j - (175) iaoebobcooooodoobbocoobooccoooooeoooooeoecooooooai' JANEZ JALEN: BOBRI Prva knjiga S A H ir S*OCOOOCjOOOOOOOOOCOOOOCOOOSOOOOOOeOOOeOSOOO£^OQs, Bistri Jezernik in vsi njegovi. Potem si je pričel domišljati, so bili S injeoke veseli. Starejši j da bi si Udarni ne bil upal našo koj prepoznali v njej hčerko j pasti Somovega mostišča, če bi lepe Skalne Zvezde. Kodrola- bila Kodrolaska že v njem. “In skini izreki posameznih besed so če bi si bil tudi drznil, bi odne- se pa nek:ateri naskrivaj posmehovali. Pa se bo že privadila. Zveste mladce je Udarni obilno nasitil- Kar jih ni bilo doma na otoku, ,so se šele pod noč razšli v sva,] a selišča. Doka] so vedeli povedati. Eni več, drugi manj. Vsi pa so peli hvalo mladi ženi Udarnega Jalana, Sinjeoki Kodrolaski. Rod Kazorogovcev, staro in sel samo krvavo bučo, ne pa Kodrolaske,” je junačil Karp sedaj, ko je bil Jalan s svojimi mladci že davno daleč pod Snežnimi gorami. Neokretni je bil šel prejšnje dni, ko je držal še sren, pod Plešivco v kolišče Tršatega Tura. Urni Sulec je že vedel zavoljo Kodrolaske. Norčeval se je, da se Somovci niso upali spo- mlado, je pripovedovanja mlad-jprijeti z volkovi, da so si pustili cev napeto poslušal; z ušesi in lepe zimske volčje kožuhe vzeti očmi in nekateri še z ustmi.'iZprec[ nosa in da so se pustili Vso noč bi se ne naveličali. Le Ugnati prav za prav gorjanskim Sivemu Volku ni bilo nekaj;gj^pkavcem. “ima že prav Je-prav. Zagodrnjal je tu pa tanvzerna; c]a zaie ne mara. Kakšno izpod brk v brado. Še bolj pa je ušivo deklo si vzemi. Še predo-grizlo njegovo najmlajšo hčer, ’|bra ti bo» Sulec se ni mogel Košato Jelko. Dokaj si je mo-;ve£ premagati. Ga je hudo gre-rala prizadejati, da je prikrila ^zavoijo Sinjeoke, ki mu jo jezo, ki se je kuhala v njej. !je udarni Jalan tudi vzel prav Košata Jelka je sama pri sebi za prav izpred nosa. delala hude naklepe. Sinjeoka j Neokretni Karp se je hotel Kodrolaska je pa ta čas stala na jzagovarjati, pa mu Urni ni pu-vrhu otoka. Kar ni mogla od- j makniti oci od vrhov visoki a j y ybegedo je posegel Tršati gora, ki so se zlijali z večerno ^-pur. pja sedaj pa£ jej kakor je, ožarjenim nebom, da ni vedela,'jn se bo treba zavoljo Jezer-kje se neha zemlja in kje se zač- ne drugače pomeniti, če jo ne nebo. BUČEČA ODJUGA Izpod sonca je potegnil gorak veter. Spočetka tiho in zagatno. Ni gn bilo čutiti. Le sren ni več držal in sneg se je pričel usedati. Čez dan je veter naraščal in zganjal oblake. Ponoči so se pa že potres;ala kolišča, tako silno je bučal podsončnik prek zaledenelega in zasneženega jezera. Na ledu se je pod snegom pričela nabirati voda. Nihče ni več maral broditi naokrog. Mostišča, raz katera se je snež-nica hitro odtekala, so bila do teme že vsa kopna. Topel veter je pa bučal venomer še kar naprej. Drugo jutro se je po strminah MaU'UmTa- in bregovih pokazala kopnjava. Iz vetra je završal ob kolišča hoče dobiti, naj reče očetu, Brkatemu Somu, naj pripravi dokaj odkupnine. Turovca sta Neokretnega trdo prijemala. Jezerna se pa niti pokazati ni hotela. Brkati Som je svojega prvorojenega kaj mrko pogledal, ko mu je omenil visoko odkupnino za Jezerno. “Seveda. Vse kolišče naj dam za eno punčaro. Počakaš! Saj si rekel, da jd ugrabiš. Pripelji jo. Potem se že kako pomenimo. Če nas napadejo, se bomo pa branili.'’ Oče je to tako povedal, da mu Karp Jezer ne ni upal več omeniti. Redkozoba Ščuka je pa tkala spet svoje platno. Napeljevala je, naj bi Sulec vzel njeno Ten njo. Še podobna ni Kodrolaski. Pa če jo tudi vzame, bo Tur vkljub temu zahteval še vseeno dokaj odkupnine. Somu je kaj lahko reči, naj ugrabi Jezerno, je bil nejevoljen Karp. Če pelje vse moške iz dež. Na jezeru se je pričel lomiti in gromovito pokati led. Mostišča so bila odrezana od otokov iu trdine in drugo od drugega. Pri tleti se je veter nekako umiril. M'egla je legla nizko nad jezero. Nad njo je še vedno bučalo. V r.Eizmočen sneg je pa lil gorak deži. V jezera je od vseh strani drla voda. Pritoki so narasli kakor že davno ne. Ob iztoku v reko so se grm adile ledene plošče. Pa j so se hitro tajale in kalna voda 1 jih je sproti odnašala. Koliščarji j se kar nič niso bali, da 'nastopi ! jezero na mostišča. Razlilo se je pa čez vsai obrežna močvirja. Dnevi so bili pusti in čmerni. Kar za nobeno delo ne. Še ognjem na ognjiščih se je komaj j ljubilo goreti. V koči Brkatega Soma se je jezil na vreme in na samega sebe in na vse Neokretni Karp. Odkar je Udarni Jalan odpeljal Sinjeoko Kodrolasko, je bil kakor popadljiv pes. Samo renčal in revskal je. Kar ni mogel pozabiti, da je prav za prav vsega sam kriv, ko je ubranil, da niso šli reševat Sinjeoke. Kdo pa je vedel, da Ostrorogega ni doma. Je mislil on in Ščuka in Som tudi, da Jelen že poskrbi za Kodrolasko in jo spravi tako visoko pod podstrešje, da je volkovi ne dosežejo. Potem bi jo rešili. Samo volkovi naj bi prej raztrgali y Ostrorogega in oba mladca, Navihanca in Risa. “Še manj se je-pa kdo nadejal tistih smrdljivih gorjanskih kozlov,” je zmerjal po tihem Karp , , ^ yj. ilTA v. •• - ‘Cleveland, O. 11. nov. 1975. Kozorogovce. Da bi se jim cr-j vi zaredili v črevih,” jim je pri-; želel. V BLAG SPOMIN ENAJSTE OBLETNICE, ODKAR NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE STARI OČE IN TAST B0LT1ZAR HOZJAN ki je preminul 12. novembra 1964. Leto za letom se v večnost izliva, težke ločitve spomin se budi, ljubezen do Tebe pa še vedno je živa, v naših srcih kot lučka gori! Žalujoči: ANA — soproga IVAN — sin JANE — snaha MATIJA—sin MARIJANCA—snaha JOHN in ROBERT — vnuka JANNETTE, LAURA in ANA, vnukinje OSTALO SORODSTVO P ; / •*' -' • rodu proti Turovcem, še tvega, da bodo nemarno tepeni. Kdo ga pa mara. Mladci bi mu celo nagajali in ga brž izdali Ostroro- gemu. Na druge se tudi ne more zanesti. Samo nekaj hlapcev drži z njim. Pa ti niso najboljši. Kolišče bi pa res vsi branili. Pa si je domislil Karp, da iz- voha, kdaj bodo Turovci zdoma. (Dalje prihodnjič) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE V Bi&G SPOMIN DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA , mm mio ki je preminul 12. novembra 1963. Dvanajst let je že minilo, odkar Te več med nami ni, a v našem srcu še živiš in boš živel do konca dni. žalujoči: Anna Mivec in Mary Kaucnik, hčerki, John Mivec in Frank Grdanc, sinova Cleveland, Ohio 11. nov. 1975. v,;-;r b,;: SVOJEVRSTEN VALOLOM — Potapljača povezujeta stare gume v pristanišču Dunkirk, N.Y., v valolom, ki naj varuje pristanišče in bregove. NOVICE- i svela NOVICE- fei jih potrebujsle j! < i AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdnjamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do GO. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago 3t., Joliet, 111. 60431). AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Tel. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain MICHAEL ČERNE, društvo št. 101, Tel. 282-6216 1337 W. 38th St. Lorain ROSEMARY DUH, društvo št. 224, Tel. 432-0458 1069 East 66th St., Cleveland 5* J ► J » J | * t J j J J * I < > J > J l J I | I 1 I ] > J f ; i < | j! j | j» < i j i j > i NOVICE- ki jih dobile še svete NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 // Moj stari naslov: NO VICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to soseda, ki še ni naročen nanjo NARAVNA POMOČ — Dr. Ananda M. Chakrabarty, znanstvenik General Electric Co. raziskovalnega središča v Schenectady, N.Y-, je razvil posebno skupino mikrobov, ki razkrajajo olje v obliki, da ga potem porabi lahko to, kar živi v morju. S pomočjo teh mikrobov, ki jih vidimo v izredni povečavi, bo možno prirodno skrbeti za odstranitev olja z morij. Moj novi naslov: MOJE IME; PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO GRDINQVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628