Leto VIII, štev. 21 Ljubljana; torek 25. ianuarja 1927 Poštnina oa via tirana. Cena 2 Oln д Uhaja ob 4. xjutr»j. sa Stane mesečno Din «5-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. s/L Telefon štev. 73, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo : Ljubljana, PreAemova ulica št. 54. — Telefon št. 36 loseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon št. 492 PodruZnicI: Maribor, Barvarska ulica št. t. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu : Liub-jana št. 11.84a - Praha čislo 78.180 Wten, Nr. 105.14t. • 26.467 glasov v Sloveniji oddanih za napredno in narodno fronto. — SDS napredovala za 3000 glasov, ko je istočasno nazadovala SLS za več nego 9000, radičevci pa okroglo za 15.000 glasov. — Od 34.859 glasov pri zadnjih skupščinskih volitvah padli radičevci sedaj na 20.451 glasov. — Ako bi bile nedeljske volitve skupščinske bi SDS in NSS dobili 5 skupščinskih poslancev, SLS bi izgubila 3, radičevci pa 2 mandata. — Napredek združenih socijalistov. ki je od nekdaj dostopna vsaki laži in bedariji in ki se ohranja, ker je neumnost neumrjoča«. Razumemo, da »Slo- \edeljske volitve v Sloveniji so bile predvsem porazne in uničujoče za radi-cevce. Pri skupščinskih volitvah so dobili gg. Radič. Pucelj, Prèpeluh in Ge-za Hartner 34.859 glasov, nista pa še pretekli dve leti od takrat, pa so združeni radičevci, bivši slovenski republikanci in SKSarji dobili pri nedeljskih volitvah v Sloveniji samo 20.451 glasov in so torej padli za 14.408 glasov! Izgubili so torej čez 41 odst. glasov, kar jasno dokazuje,-da je radičevščina pri nas umetno postavljena in da se nevzdržno zopet podira. O taki katastrofami obsodbi se še samemu g. Puclju ni sanjalo. Kmalu bo tamkaj, kakor večni kandidat dr. VI. Ravnihar, čegar «partija» ni dobila v celi Sloveniji niti 1500 glasov, ki pa so na žalost zadostovali, da je Naprednemu bloku odjedla mandate v Celju, Mariboru, v kočevskem in radovljiškem okraju. Hud udarec je doživel v nedeljo tudi klerikalni kolos. Pri skupščinskih volitvah-1. 1923. in 1. 1925 je obakrat dobil mnogo čez stotisoč glasov, sedaj pa je krepko potisnjen navzdol. Dobil je 96.335 glasov in nazadoval od lani (105.303 glasov) za 9068 glasov. Ako bi se lile v nedelio vršile volitve v Narodno skupščino, bi bila SLS Izgubila kar tri skupščinske mandate, SDS pa bi maajkalo samo še nekaj sto glasov, da bi mogla dobiti še šesti mandat, dočim ima danes le dva. Te ugotovitve so izračunane na podlagi take sestave sre'zoy, kakršna odgovarja volilnim okrožjem za Narodno skupščino. Izpuščeno je torej Medji-rtmrje, :kjer je Radič v nedeljo izgubil še tiadaJjnih 4067 glasov ter padel od ]2316 na 8849. Posebno jasno se vidi katastrofalen poraz radicevcev in občutno nazadovanje klerikalcev tudi v relaciji z volilno udeležbo. Samo SDS ie relativno in absolutno napredovala, in sicer n. pr. v ljubljanskem okrožju za 10 odst., odnosno 1.5 odst., Pucelj je padel za 32.5 odst, odnosno 18.3 odst, klerikalci pa so padli za 8.75 odst, odnosno 0.51 odst. V mariborskem volilnem okrožju posl. Pivka je SDS narasla za več kakor 2500 glasov, kar je v primeri z mnogo manjšo volilno udeležbo naravnost ogromen napredek. Za SLS velja izrek, da meljejo božji mlini sicer počasi, a sigurno. Tega se vodstvo SLS tudi zaveda, ker bi mu sicer za argumente ne služile prosta-ške psovke, kakor jih porablja tudi še po volitvah »Slovenec«, ko piše, da so oni tisoči naprednih in narodnih mož sirom Slovenije iz vseh slojev naroda »najbolj zaostali element našega naroda: zaplankana liberalna »inteligenca«, venca« silno togoti, d'à SDS nele ni nazadovala, marveč ie še celo za 3000 glasov porastla in reprezentira kot jedro napredne in narodne fronte v Sloveniji neomajljirvo četo 26.467 mož, brez katerih bi se slovensko ljudstvo ne moglo prištevati h kulturnim in civiliziranim narodom. Le klerikalna podivjanost in besno razočoranje, da vsa smrdljiva kampanja te fronte ni mogla podreti niti oslabiti, more tako govoriti. SDS je pri nedeljskih volitvah postala druga naiiačja stranka v Sloveniji in izvrstno prestala preizkušnjo kot avantgarda in jedro napredne in nacijonialine koncentracije v Slovenija. Leta 1920 (pri volitvah v konstituanto) je dobila SDS samo 12.348 glasov, pri skupščinskih volitvah leta 1923 14.654, 1. 1925 že 2Л.669, pri nedeljskih volitvah pa 26.467 glasov. Stalno napredovanje je za vsakogar vidno: četudi se radi obstoječega volilnega reda ne izraža pravilno v številu mandatov. V ljubljanski oblasti ie dobljen en mandat nekle-rikalnih volilcev šele s 3300 glasovi, dočim ima že vsakih 1300 klerikalnih volilcev en mandat. V mariborski oblasti je bilo treba za vsak demokratski mandat 3214 glasov, za vsak klerikalni mandat pa le 1148 glasov. SDS je v vseh volilnih okrajih dosegla tolik uspeh, da ii je ponekod manjkalo le po nekaj glasov za dosego količnika in mandata. V radovljiškem okraju je ostala brez mandata samo radi 84, v novomeškem okraju pa celo samo radi 74 glasov. V Mariboru smo podlegli le radi 40 glasov, v celjski okolici radi 54 glasov,. Podobno je tudi drugod. Pucelj in radičevci so katastrofalno poraženi. Njim je slovenski deželan izbi! iz rok tudi dosedanji njihov argument, da so kot kmečka stranka močnejši nego SDS. Tudi ta laž je sedaj ovržena, ker ima SDS izven Ljubljane več glaspv nego Pucelj ln njegovi. Gospod Ravnihar je definitivno doigral svojo radikalsko ekstraturo. Ravno tako so potolčeni njegovi mariborski tovariši. NRS je končno zrela za popolno likvidacijo v Sloveniji, ki jo napoveduje neki zagrebški list. Bila je od početka v naših krajih le špekulativno podjetje, katerega politični konkurz ne bo nikjer izzval neugodnega vtisa, razen morda pri par naših domačih «voditeljih». Pot k napredni koncentraciji je očiščena. Treba sedaj imeti korajže. Okrog 70.000 naprednih volilcev kliče po konzolidaciji te fronte od skrajne levice do desnice v borbi proti reakciji. G. Uzunovič vidi. kakor vedno, vse v rožnati luči Smatra, da je sedaj razpust Narodne skupščine nepotreben. Vabi zopet na razširjenje koalicije. dejstvo, ki dokazuje po njegovem rtme- Beograd, 24. januarja, p. Zvečer ob I $.30 je ministrski predsednik Uzunovič sprejel novinarje ter jim tolmačil svoje naziranje glede rezultata oblastnih volitev: Smatra, da se niso uresničile napovedi o velikih spremembah, ki iih naj bi prinesle oblastne volitve. Ako sa se vzamejo včerajšnje volitve kot aekaka poskušnja za poslaniške vo-litve, potem se zdi g. Uzunoviču jasno, takšen bi bil izid tudi v eventualnih poslaniških volitvah za slučaj, ako bi Parlament v današnji sestavi ne hotel držati današnje vladne kombinacije in tudi ne bi mogel dati drugo mesto nje. Min. predsednik smatra, da pos'4 ki so Pred Narodno skupščino, k,akoc tudi splošna politična situacija silijo k temu, da se dela s tem parlamentom in da ni nobenega stvarnega razloga, ki bi z državnega stališča opravičeval potrebo razpusta in novih volitev. Ako bi bi-potrebno, bi se tudi razširila vladna kombinacija, ker je rezultat volitev razbil domnevo, da vstopiti v vlado Pomeni reševati radikalno stranko Gospod Uzunovič smatra, da bi gotove Politične skupine prav rade vstopile v sedanjo vlado, pa se odtegujejo, ker jim <îruge opozicijske skupine prigovarjajo, češ, da vstop v vlado pomeni reševanje radikalne stranke. Pričakuje, da so te volrtve razbile imenovano zablodo, kar J>o olajšalo ustvaritev namere za vsako razširjenje, ki je potrebno za delo. Uzunovič zatrjuje, da je vladna večina v 28 oblastih dobila večino. To je nju, da bi se volitve v Narodno skupščino normalno morale vršiti šele po poteku njene perijode. Uzunovič polemizira proti današnji «Reči» in pravi, da je «Reč» optimist brez razloga. Dalje citira «Novosti», ki pravijo, da so vse stranke zadovoljne. Ker je tudi on zadovoljen, so vsi zadovoljni in to je zdrava situacija. Radikali sami da imajo več, kakor vse druge stranke skupaj, razen radičevcev, ter imajo zato pravico, da oni vodijo politiko. Uzunovič aludira na Pribičeviča in na njegovo zborovanje v Nišu, češ, ni mi nič škodovalo: izvoljeni se bili vsi 3 radikali. G. Uzunovič je samo pozabil pristaviti, da sta poleg enega njegovega pristaša izvoljena 2 disidenta, njegova protiv-nika baš s pomočjo SDS.) Na vprašanje nekega novinarja, ali smatra, da te volitve pomenijo odobravanje politike «sporazuma RR» s strani naroda, je Uzunovič odgovoril, da je Pavle Radié dal izjavo, v kateri je rekel, da je narod odobril politiko sporazuma. Vaš dopisnik ga je vprašal: Ali radikali smatrajo, da ie narod odobril radikalom politiko «sporazuma»? Gospod Uzunovič nato ni hotel dati odgovora. _ Rusko zlato za Berlin London, 24. januarja, s. Kakor poročajo »■Daily News», gre rusko zlato, ki so ga v zadnjem tednu spravili iz Londona, v Berlin. Prvi pregled celokupnega volilnega rezultata Uradne objave že vedno ni. — Zanesljive privatne cenitve. — Usoda 11. beograjskega mandata. žari in skupino Ljube Jovanoviča 409 mandatov, radičevci 247, demokratska zajednica 127, sam. dem. 96. zemljorad-niki 42. Ministrstvo za notranje stvari izjavlja, da bo jutri izdalo službeno poročilo. Glavna volilna komisija za mesto Beograd je nocoj do poznega večera vršila uradno štetje. Dolgo je izgledalo, da so demokrati dobili 7 mandatov, radikali pa 4. Uradno pa se zvečer poroča, da demokrati dobijo 6 mandatov, radikali pa 5. Demokratom manjka do sedmega mandata 15 kroglic, tako da so radikali z 22 kroglicami ostanka dobili peti mandat, dočim so samostojni demokrati z 885 kroglicami izgubili mandat Beograd, 24. januarja, p. Vlada še ni objavila uradnih rezultatov oblastnih volitev. Poročila, ki se od vlade privatno lansirajo, so tendencijozna. To teh poročilih so radik-iii dobili 451 mandatov, demakratska zajednica 145, radičevci 260, klerikalci 83, sam. dem. 95. zemljoradniki 24, federalisti 7, in nekakšni muslimani 4. (razen onih, ki so v demokratski zajednici). Po avtentičnih podatkih, ki jih ima vodstvo samostojne demokratske stranke, je stranka dobila dosedaj 96 lastnih mandatov, in sicer: V Sloveniji 12, v primorsko-kra-iiški oblasti 30, zagrebški 3. osiješki 12. sremski 6, v Vojvodini 12. v Bosni 10, Srbiji 2, Dalmaciji 9. skupaj 96. Po poročilu, ki ga ima redakcija «Politike», so dobili radikali skupaj z N mci. Mad- Proračun pošte in proračun vojske Finančni odbor je včeraj po kratkih debatah odobril proračun oošte ter vojske in mornarice. — Redukcije v območju ljubljanske poštne direkcije. — Premestitev vojaških delavnic iz Ljubljane. Beograd, 24. januarja p. Fin. odbor je imel popoldne sefo. Po otvoritvi je sporočil predsednik dr. Radonjič, da se pri proračunu minisrrstvâ za šume in rudnike reducira 714 nameščencev in črta tudi nekaj materijalreli izdatkov tako, da je budžet tega resona sedaj zmanjšan za 21 mil. 189.064 dinarjev, pri ministrstvu gradjevir pa je bilo reduciranih 133 oseb in z materi-lalniimi izdatki vred prihranjenih v tem budžetu 21,990.164 Din. Nato se je pričela razprava o proračunu ministrstva za pošte in brzojav. Minister ie naglaša!, da je njegov letošnji proračun za 13 miltjonov manjši kot- je bil lanski ter je razpravljal o politiki svojega resorta, ki jo namerava izvesti v bodoče. Budžet predvideva tudi postavke za uvedbo avtomatične telefonske centrale v Beogradu, ki je zaenkrat -določena na 2000 naročnikov, kasneje pa bo povCEniii ua S90Č>. Avtomatične cen raie se urejujejo v Ljubljani, Zagrebu in Novem Sadu. Treba bo izboljšati brzojavne in teieionske vode, položiti podzemski kabel, ki liai veže državo od Maribora do Gievgjelije. V to svrho je minister že stopil v stike z neko ameriško tvrdko. Kar se tiče Poštne hranilnice, je ta zavod že uvedel lorribardne posle in bo od prihodnjega leta dalje dajal tudi poljedelcem kredite po 6 odst. obresti. Med projektiranimi novimi telefonskimi programi se nahaja tudi proga Kcčevje-Sušak. Z uvedbo zračne proge med Beogradom in Zagrebom se uvede tudi poštna zračna smžba na tej progi. Uvesti se ima tudi radiolon-ska služba v naši državi, ako hočemo korakati z duhom časa. Minister je nadalje povdarjal, da so lani zaostali dohodki njegovega resorta za pričakovanimi. To bo naj-brže tudi letos. Radičevec Preka je zatem predlagal nekatere redukcije. Med drugim se črtajo razna uradniška mesta in tudi materijalni izdatki. Pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani se ukine šest tajnikov, tri e pisari1 in trije pripravniki. Uk'ne se tudi kredit 190.000 Din za preureditev telefonov naročnikov in 700 000 za poslopje pošte Maribor 2. Pač pa je predvidenih 300.000 Din za montiranje avtomatične telefonske centrale v Mariboru. V debato so posegli poslanci Moskovlje-vič, dr Sečerov, Smodej, dr. Marinkovič in Agatonovič, nakar je vladna večina sprejela budžet ministrstva za pošto in brzojav. Kot druga točka ie bila na dnevnem redu razprava o proračunu ministrstva za vojsko in mornarico. Minister general Had-žič je podal kratek ekspozé, v katerem je naglašal, da je Imel pri sestavi svojega t budžeta pred očmi štedenje, vendar se dosti ni dalo doseči, sicer bi trpeli interesi naše vojske. Izdatki vojnega ministrstva so proračunani na 2.350,486.583, dočim je prvotni načrt znašal 3.260,000.000, torej skoraj milijardo dinarjev več. Dalje se ni dalo več krajšati, ker bi naravnost spravljalo v nevarnost našo vojsko. V primeri z lanskim budžetom je sedanji za kakih 62 milijonov manjši. Osebni izdatki njegovega resorta so predvideni z zakoni o usfrojstvu ■ vojske, o državnih uradnikih in o formaciji vojske.' Sicer pa nikakor še niso po-polnjena vsa mesta po zakonu o formaciji volske. Kader vojske le po predloženem budžetu najnižji, odkar se je končala vojna. En vojak stane državo 7 dinarjev na dan. Po budžetu le proračunjen kilogram ovsa Din 1.80, otrobov 1.10, sena 1 in slame 50 par, minister pa dvomi, da bo mogel izhajati s to ceno. V svojih nadaljnih izvajanjih le delal general Hadžič, da lahko javno izjavi, da je naša vojska, kar se tiče morale, patrijotizma, discipline in požrtvovalnosti, na taki stopnji, da smo lahko nele zadovoljni, ampak naravnost ponosni. Prosi, naj mu odbor odobri proračun, da bo naša vej^ka lahko še nadalje vršila svojo vzvišeno dolžnost, kakor jo je doslej in da bo mogla zavzeti ono mesto, ki ji gre. Ko je minister govoril, so bili skoraj vsi poslanci vladne večine zunaj sejne dvorane. Zato ie davidovičevec Agatonovič za-klical: »Ker vladne večine ni v dvorani, .sprejme opozicija soglasno proračun vojnega ministrstva!« Radikal Grgin je predlagal nekatere manjše redukcije.. Med drugimi naj se črtajo mesta dveh kapehiikov, 5 vojaških duhovnikov, 2 profesorjev na vojaški akamediji in 20 veterinarskih pomočnikov, tond za zaupne svrhe pa se zniža za po! milijona. Po krajši debati je bil proračun sprejet. Po zaključku debate je minister general Hadžič odgovarjal na kritiko opozicije. Predvsem je naglašal, da bo storil vse, kar je mogoče, da ostane naša vojska na za-vfdni višini. Konstatiral je z zadovoljstvom, da so simpatije vsega našega parlamenta naklonjene naši vojski. Na pripombo, da se skrajša rok službe v vojski pravi, da bo to vprašanje proučil in da se o njem vodi račun, povdarja pa. da mora vojska biti dobro izvežbana Na ugovor, da imamo mnogo formacij vojske, odgovarja, da imamo danes, kar ima vsaka moderna vojska. Kolikor bolje .ie formacija v mirnem času izvedena, toliko boljša je v volni. Na pripombo, da je število oficirjev preveliko, izjavlja, da to ni res. Nasprotno, mi nimamo še dovolj mladih oficirjev. Tudi generalov ni preveč. Od prihodnje pomladi bomo imeli v Kragujevcu tovarno, ki bo lahko zadovoljevala vse potrebe naše volske glede na pešadijsko in topovsko municijo in bo izdelovala tudi topove. Tudi naša tovarna leta! bo kmalu začela delati ter bo mogla izdelovati do 2Û0 avijonov letno, kar bo dosti za našo potrebo. Minister je zadovoljen z današnjim stanjem mornarice in zrako-plovstva. Pripominja, da je debil mnogo protestov proti temu, da bi se vojaške delavnice v Ljubljani premestile drugam. Minister o tem ne ve nič, priznava pa, da obstoja načrt, da se vse vojaške delavn'ce s periferije umaknejo v uo raniost države. Tako Je bila tudi ona v Kranju sporazumno prenešena v Užice. Budžet ministra vojne je bil sprejet. Italijanska delavska zveza se preseli v Amsterdam Pariz, 24. januarja, s. Kakor poroča «Quotidien», je it-.lijanska delavska zveza prenesla svoj sedež v inozemstvo in bo v bodoče zborovala v Amsterdamu. Izgon Garibaldija Pariz, 24. januarja, (pa.) Vlada je odre. dila izgon Macie, Garibaldija in drugih ob. sojen cev v katalonskem procesu iz franco» ske države. Izgon fašističnih agentov iz Francije Pariz, 24. januarja, s. Notranji minister Sarraux je dal oblastem v Niči nalog, naj včeraj aretiranega fašistovskega agenta provocateuTja Canovija takoj izženejo. Ca» novi je prosil, naj bi ga poslali preko i ta» lijanske meje. Kakor se čuje, bo istočasno izgnan tudi fašistovski zaupnik Torre, ki je Canovija zalagal z denarnimi sredstvi. Gibsonova oddana v umobolnico Rim, 24. januarja, o. Predsednik poset* nega tribunala general Sanna je prisegel danes v roke Mussolinija. Kasneje pa so mu prisegli ostali člani tega sodišča- Za» govornika Angležinje Violette Gibsonove, ki jo lani izvršila atentat na Mussolinija, sta včeraj predložila posebnemu tribunalu spomenico, v kateri navajata, da se je zdravstveno stanje Gibsonove znatno po» slabšalo m da jo je treba radi tega inten» nirati v kaki umobolnici. Danes je general Noseda. državni pravdnik pri posebnem tribunalu, odred;l, da se ima obtoženka prepeljati v neko psihijatrično kliniko zu. naj Rima, kar se je tudi zgodilo. Pred resno borbo na naših univerzah? Posledice medicinske stavke proti ukrepom vladne večine. Zagreb, 24. januarja, n. Danes zvečer go medicinci izdali komunike, v katerem pravijo, da so po sporu z vlado zagrebški medicinci poslali v Beograd deputacijo, da bi tam določili solidarno postopanje i beograjskimi in ljubljanskimi medicinci. Tridnevna stavka se je v Zagrebu izvedla vzorno, istotako v Ljubljani in v Beogradu. Zveza medicincev je v Beogradu poskušala vsemogoče, da se ukine načrt finančnega odbora, ker pa Zagreb do danes ni dobil nobene pozitivne informacije, so zastopniki akademskih društev sklenili, da se izvede najtežja borba ter bo v sredo veliko zborovanje akademske omladine, na katerem bodo sklepali o obči stavki. Jutri zvečer bo na kliniki zborovanje pomožnih zdravnikov o tej stvari. Jutri dopoldne se odpelje v Beograd delegacija zdravnikov, da tam intervenira. Nocoj se je z brzovlakom odpeljal v Beograd dekan medicinske fakultete dr Radonjič. Italijansko-albansko prijateljstvo Rim, 24. jannarja. o. Ob 18.30 sta se sestala v palači Chigi albanski poslanik in Mussoiini v svrho izmenjave ratifikacijskih listin tiranske pogodbe. Uradno poročilo dedaja k tej kratki vesti, da Je kratka in priprosta ceremonija dala predstavnikoma obeh držav povod za novo manifestacijo prisrčnega prijateljstva, ki vlada med Italijo in Albanijo. Dr. Marx nadaljnje pogajanja Berlin, 24. januarja, (be.) Pogajanja državnega kancelarja dr. Marxa z nemškimi nacijonalci zastran sestave nove vlade so bila popoldne odgodena do jutri dopoldne od 10. Po mnenjn gotovih parlamentarnih krogov niso pogajanja neugodna Pooblaščenci nemških nacijonalcev so popoldne na sen frakcije obrazložili poslancem dosedanji potek razgovorov. Državni kancelar je popoldne predložil tudi socijalnim demokratom program, ki ga je izdelal v smislu smernic centruma. Zanimiv politični proces v Ženevi Ženeva, 24. januarja, s. Danes se je pričela tukaj razprava proti madžarskemu emigrantu novinarju Justhu. ki je lani 10. junija v tajništvu Društva narodov oklofutal madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena. Zaslišani sta bili obe priči, neki švicarski detektiv in Baranjaj, prvi tajnik madžarskega poslaništva, ki srta dejanje potrdila. Državni pravdnik Graz je v dolgem govoru obtožil Justha in zahteval najstrožjo kazen, ker je krivec dejansko razžalil zastopnika tuje vlade in sramotil diplomatskega zastopnika, ki je zaščiten po čl. 7 pakta Društva narodov. Branitelj obtoženca, pariški odvetnik Marij Moutet je v obširnem govoru navajal vzroke, ki so privedli madžarske emigrante do takega dejanja. Justh je gledal z velikim ogorčenjem, da je prišel zastopnik vlade, ki se je radi falzificiranja frankov zelo kompromitirala pred Društvo narodov in je nameraval braniti čast madžar skega naroda s tem, da je grofa Bethlena javno ožigosal kot nevrednega zastopnika njegove dežele. Viharji v Italiji divjajo še vedno Milan, 24. jannarja o. Iz raznih krajev srednje in južne Italije prihajajo poročila o izredno slabem vremenu, ki traja že nekaj dni m je povzročilo že mnogo škode. V bolonjski pokrajini ie neki potok prestopil bregove in poplavil obširna polja. Voda je poškodovala mnogo n.iiv in uničila vinograde. Samo v tistih krajih cenijo škodo na 10 milijonov lir. V parmski pokrajini so zemeljski usadi tako poškodovali cesto med Bercetto in Parmo, da ie vsak promet za par mesecev onemogočen. Tudi telefonske in brzojavne napeljave so na mnogih krajih pretrgane. Veliki zanieti v Benečiji so poškodovali telefonske napeljave. Telefonska zveza med Rimom iti Trstom je že od sobote pretrgana. Iz Sicilije pa prihajajo poroCila o sflovitem viharju, ki divja na Sredozemskem morju. Promet v Maito, Tri-polis in Bengazi je prekinjen, k&r parniki radi razburkanega morja ne morejo voziti. Italija in Turčija Rim, 24. januarja, (ri.) Uradno se z sni» ka vest, da se bo pogajal turški picsvetni minister z Mussolinijem glede sklenitve tur5ko.it ali j anske garancijske pogodbe. Težke izgube HSS Povsod veliko padanje glasov. Za stanje HSS ie značilen izid v Zagrebu L. 1925. je glasovalo 22.744 voiilcev, to pot na le 16.419. Hrvatsko-republikanska seljač ka stranka je dobila 1. 1925. 16.092 kroglic, sedaj pa je dobS Radič samo 4672, federa-Bsti pa 3666. V srezu Zagreb-okolica je zadnjič glasovalo J2..3S1, letos pa le 9730 voiilcev, od katerih je tafcrat dobila HSS 11.977, letos pa 8174. V srezu Slsak je zadnjič glasovaio 8898 od njih za Radiča 7709, to pot je glasovalo ie 3872 m za Radiča 4660. V srezu Plsarovina so zadnjič radičevci imeli 4226, dames pa le 2684 glasov, v srezu Jastrefoarsko zadnjič 7253, letos 4192, med tem ko je SOS prešla od 666 na 751. Napram temu navajamo n. pr. rezultat v srezu Virginmost, ki Istotako kakor našteti srezi spada v zagrebško volilno okrožje: h. 1925 SDS 3708, sedaj 4100, srez Glina '!. 1925 SDS 4964, danes 5000, 1. 1925 radičevci 3193, danes 2800. V srezu Varaždie so radičevci padli od 7620 na 4577, v srezn Zlatar so dobili mesto 9346 samo 1930, v srezu КЗапјес L 1925. 5918, v nedeljo pa 3678. v srezu Krapina L 1925. 7279, to pot pa le 4920, v srezu Ludbreg mesto 7020 le 5289, v srezu Pred grada L 1925. 7080, danes pa 4846. Zanimivi so rezultat! v medimiursk& srezih, kjer je v srezu Cakovac Radič v L 1925. imel 6677, to pot pa 4338, SDS L 1925 tkupaj z radikali 1852, danes pa 1766 brez «fjb, (radikali 139). NikKevci so v tem sre-ra propadli (kakor povsod) z 68 glasovi. V srezu oguKoskem so radičevci padli cd 4470 na 3012, v mestu Karlovac za 638, v srezu Crikveuica od 1655 na 1067. Stična ie podoba v belovarskl oblasti: v srezn Garešmca je HSS imela L 1925; 6483 glasov, letos pa 3233, v srezu Orušnopolje mesto 5217 le 1876, v srezu Valpovo 1. 1925. 2636, sedaj pa le 1668, v srezu Kutina so padH od 4556 na 1919, med tem ko si le SDS obdržala vse glasove. V srezu Djako-vo so radičevci padli od 6774 na 4104. V srezu Nova GradiSka je padel broj radičevcev 8762 sia 5087, Slična je situacija v Sceni«. Poiagoma prihajajo tudi točnejše številke iz Dalmacije: V srezu Hvar so imeli i. 1925. HSS 1419, SDS 9S3, Davidov« 1015 *edaj HSS 840, SDS 782, Davidov« 390. V srezu Sinj so imeli 1. 1925. HSS 5245, na-cijonalni blok 2625, klerikalci 685, letos pa radičevci 4122, SDS 1241, NRS 2283, klerikalci 2005. V vsej Severni Daimadii so HSS delali ogromne težave disldeoti, ki so n. pr. v samem Šifeeniku potisnili HSS od 604 na 175, v Splitu pa radičevce sploh iztisnili, da so dofcfli inesto 1888 samo 366 glasov. Iz Vojvodine ni možno danes še navajati štev№. Ede»n najhujših porazov pa je radičevce doietel v Sloveniji, kler so izgu-bffl čez 14.000 (štirinajstilsoč) giasov! Tn pada zvezda Stj. Radiča. Ako bi bile v nedeljo voiitve v Narodno skupščino, b4 se Mo pri istih številkah število njegovih mandatov v vsej državi zmanjšajo za 30 do 40 Volilni dan v Celju Nemški nacijonaici že zahtevajo plačilo od svojih varovancev. Stare nemšku-tarske metode. Celje, 24. januarja. Narodno Celje je v nedeljo vsled sramotnega izdajstva klero-radikalov in silnega terorja Nemcev in klerikalcev, podleglo. Nemci se še nikdar niso vrgli v boj za radikale in klerikalce s tako vehemenco, kakor to pot. Že v dopoldanskih urah so spravili na volišče hi-ralce in bolnike vse do zadnjega in z grožnjami ustrahovali vse svoje uslužbence, da so morali na volišče. Znani so slučaji, ko je nemški gospodar sklical svoje številne delavce in jih pustil, kakor v senci bajonetov tirati na volišče, da so pod nadzorstvom glasovali tako, kakor so zahtevali njihovi kruho-daialci. Radikalni priganjači niso v agi-tacijskih metodah prav nič zaostajali za svojimi nemškimi zavezniki. Na sramoten način so izkoriščali bedo nižjih uslužbencev, katerim je ravno režim RR prizadejal največ gorja. Zadnje dneve pred volitvami so potrošili mnogo denarja za razne '-podpore». Razume se, da je tudi ves klerikalni štab z lažmi in natolcevanjem prispeval, da je «sijajno» zmagala klero-radikalno-nem-ška koalicija. V polni zavesti, da klerikalci in radikali ter tudi Nemci sami zase prav nič ne pomenijo, se niso upali v boj z odprtim vezirjem. Radikali in klerikalci so stopili zato z Nemci za vsako ceno v koalicijo, kateri narodna in napredna fronta ni bila kos več v trenutku, ko so se našli slabotni narodni značaji tudi med tistimi našimi krvnimi brati, za katere je imelo narodno prebivalstvo Celja po izgubi solnčnega Primorja polno bratsko ljubav in razumevanje, dočim jih je klerikalno-nemška gospoda smatrala za vsiljive tujce in jih obdarovala z najgršimi priimki. Kdor je sentimentalne duše, se bo zatopil v po-glatvje nehvaležnosti, izkušeni narodni borci pa bodo šli hladnokrvno preko tega. ker je število strnjenih narodnjakov iz vrst SDS in NSS zopet krepko naraslo. To je kader značajnlh delavcev in kristalno čistih narodnih ljudi, ki vsled trenutnega neuspeha ne bodo kkmili, temveč se v prepričanju, da je sedaj izvršeno zadnje očiščenje narodnih in naprednih, vrst, še s podvojeno energijo vrgli na delo tn to tembolj, ker so uverjenl da se bodo tudi razni zaslepljene! po bridkem razočaranju vrnili nazaj k narodni hi napredni matici KoaHran« nasprotnike čakajo tako že težka razočaranja. Klero-radUcalno-nemška koalicija nosi namreč že sedai v sebi kal smrti, ker je izročena eks-ploataciji celjskih Nemcev. Ne samo. da je sramotno narodno Izdajstvo v Celju dalo v zadnjih vzdihljajih nahajajoči se nemšku tariji novo injekcijo, bo treba poravnati še težke račune. 2e se pojavlja v nemških vrstah zahteva po vrnitvi Celjskega doma in po dvojezičnih napisih v Celju. Zanimivo bi bilo zvedeti, v koliko šo se angažirali v tem oziru celjski klerikalci že sedaj. Narodno prebivalstvo Celja bo še z večjo brezobzirnostjo in doslednostjo čuvalo narodne in drž. interese. Dvomimo, da bi mogdi biti nekaj nad 200 radikalov, ki jih štejeta Maribor in Celje skupaj, ponosnih na 2 mandata, ki so jih dobili le s kupčijo na račun narodnosti tn naprednosti Narodni volilci teh dveh mest bodo pa znali še bolj ceniti onih 478 celjskih in 1038 narodno-naprednih glasov, čeprav so ostali brez vsakega mandata. Udeležba pri volitvah v Celju je bHa izredno velika. Volilno dolžnost je izvršilo 1235 volilnih upravičencev, torej 88 odst Nasprotniki so spravili svoje ljudi na volišče večinoma že v dopoldanskih urah. Zlasti Nemci so morali imeti zelo dobro organizirano tajno, a z velikim terorjem izvršeno agitacijsko službo. Tudi vsi katoliški duhovniki, ki se jim je očividno zelo mudilo, so prišli že dopoldne na volišče, dočim je prišel nemški pastor šele popoldne. Ob 18. uri se je nabralo pred mestnim magistratom mnogo ljudi, ki so nestrpno pričakovali izida volitev. Ob razglasitvi je množica glasno dala duška svojemu trpkemu občutku proti narodnemu izdajstvu. Kordoni policije so stražili hiše klerikalnih in radikalnih voditeljev, kar pa ie bilo čisto nepotrebno. Tudi orožništvo je bilo pripravljeno. Prav posebno gorečnost prj Izvrševanju policijske službe pa je pokazal neki funkcijonar L., katerega služba je obstojala v tem. da je agitiral za klero-radijkalno-nemško stranko. PolitieneTeležke Razburjenje dr. Ravniharja G. Ravnihar se jezi, da smo mu očitali, in to ravno pred volitvami, da je NRS v Ljubljani prejela od Slavenske banke leta 1923. podporo 300.000 Din. To smo tudi dokazali. G. Ravnihar je pozabil, da je oe s svojim mestnim odborom šel na solnce prav brez potrebe, češ, da je dal pregie» dati vae knjige in spise ter da je dognal, da NRS ul prejela ničesar. Ali mu je bilo tega treba? Na njegovo terivaeje. Id je v stvari pomenilo toliko, kakor da je denar kam izginil, je po.opetovanih opominih ln potem, ko se je istotako brez potrebe ja» vil g. Presl končno dobil odgovor, ki ga je zasltržiL Ako bi bil g. Ravnihar molčaL bi danes zanj bilo bolje. Tako pa je do» gnano, da je L 1923. Slaveoska banka o ka» teri isti krogi toliko govore, da je bila v rokah dr, žerjave. Rnšnsirala s 300.000 Din borbo proti — izvolitvi dr. Žerjava za po» slane a. V ostalem pa je najnovejša njego» va izjava popolnoma v njegovem Stihi. On nikdar «nič -ne ve». Nezaslišan volilni škandal Iz Rečice ob Paki nam poročajo: Pri včerajšnjih volitvah je dosegla prva skrinjica (klerikalci) 250 glasov, druga 23, tretja 6 ln četrta (SDS) 74. Udeležba je znašala 86.5 odstot Med volilnim dejanjem se Je pripetil v naši občini nezaslišan škandal. Zupan je približno ob 8. dopoldne stopi! pred cerkev ter tamkaj pozval volifce, naj vržejo vsi kroglico v skrinjico Slovenske Ljudske stranke! Volilni lokal se je naha-lal v neposredni bližini (kakih 100 korakov oddaljen). Demokratska stranka je napredovala od 32 na 74 giasov. Ce bi bili glasovali vsi pristaši SDS, bi dosegli uad 100 glasov. Tako pa so nekateri prestrašili klerikalnega terorja in se niso upali na volišče! Nemci o oblastnih volitvah Dunajski »Der Montag« od 24. t m. poroča iz Maribora o nedeljskih oblastnih volitvah v Sloveniji in naglaša kot posebno zanimivost, da so se Nemci v Sloveniji razen v dravograjskem okraju (torej ne samo v Mariboru in Celju) zvezal! s klerikalno stranko. V dravograjskem okraju so glasovali za radlčevsko listo. List naglaša, da so nameravali Nemci pri teh volitvah v sodelovanju s klerikalno in radikalno stranko zopet priboriti »svoie politične pravice to koristi«. Lahko si predstavljamo, kakšnih pravic s! nemški nacijonaici žele, ker so doslej uživali iste kakor drugi državljani, vsekakor pa znatno večje kakor koroški Slovenci. Naši nemški nacijonaici bi radi s pomočjo klerikalcev zapet splezali politično in gospodarsko na hrbet slovenskega Ljudstva, ki so ga v Avstriji s toliko naslado jezdili, in klerikalci ter radikal! so se iz-kaeaH vredni samega sebe ter se jim ponudili na uslugo. Poročilo dunajskega lista iz mariborskih nemških krogov potrjuje, vse to, kar smo pisali pred volitvami o kleri-kalno-nemški zvezi. Pa bo prišel Se čas, ko bodo oboji to zvezo v škodo slovenskega obmejnega ljudstva obžalovali. Upravne reforme na Slovaškem Slovaška dobi svojo upravo Bratislava, 24. januarja g. Nekateri inozemski listi so ob priliki vstopa slovaške ljudske stranke v vlado pisali, da pride do avtonomije Slovaške in s tem tudi do spremembe ustave na Češkoslovaškem. Te vesti niso točne, že zaradi tega, ker ni povoda za kako spremembo Sicer bi pa tudi potrebovala dvepetinsko večino parlamenta za vsako spremembo ustave. Pri vsej stvari gre le za upravno reformo v okviru ustave, s katero naj se odpravi dosedanji upravni dualizem. Na Češkoslovaškem so zaenkrat obdržane stare avstrijske deželne uprave za Češko, v okviru (državne) ustave. Moravsko in Šlezijo, za Slovaško pa bivši madžarski okrožni sistem, t. j. žu-panije. To sé mora spremeniti z enotno reformo. Načrt gre za tem, da dobi Slovaška, kolikor se nje tiče, deželno upravo, ki pa ne bo zakonodajno telo. Ta uprava voli svoj odbor in ji bo stal na čelu predsednik z dvema podpredsednikoma. Država se definitivno konsolidira v upravno-poHtiČnem pogledu tudi na Slovaškem, ki dobi s tem upravno avtonomijo in postane javnopravna kor-poracija. Doslej še ni znano, kako bo ta deželna uprava sestavljena. Angleške skrbi zaradi Kitajske Pesimistična poročila angleških listov. — Nesoglasje med velesilami. — Manifest k an tonske vlade. London, 24 januarja, s. «Daily Tele-graph» poroča iz jaiponskega vira, da so dobile ruske čete na mandžurski meji ojače-nja, kar zelo ogroža Mukden. Čete maršala Sunšuangfanga, ki so bile pri Lanehtu, t j. 100 milj jugozapadno od Sanghaja tepene, se umikajo. Ti dogodki, združeni z grozečimi stavkami delavcev v električnih obratih, izredno slabšajo položaj. Časopisje opazuje dogodke na Kitajskem zelo pesimistično, brez ozira na to, da se velesilam ni mogoče združiti za skupen program. Poročila v listih zatrjujejo, da se Japonska noče vmešavati na Kitajskem, da Amerika pripravlja ukrepe, kako bi raje spravila svoje državljane na varno kot branila tuje naselbine in da celo Francija stremi za tem, da bi raje Ščitila francoske naselbine v šanghaju kot interese tujcev v celoti. Iz tega se da sklepati, da smatrajo Anglijo za izolirano. Nekateri listi se celo boje, da bo morala angleška vlada za druge naro- de po kostanj v žerjavice. Paru, 24. januarja, s. Po vesteh iz Hong-konga so Kitajci aretirali francoskega konzula v Kiukiangu in ga izpustili šele, ko je dal zagotovilo, da ne bo zapustil inoaemskib koncesij. London, 24. januarja, s. Po veeti iz Ran-kava je izjavila kantonska vlada v dolgem manifestu, da je vsaka mirna ureditev nemogoča, dokler Kitajska ne dobi svoje neodvisnosti. Manifest zatrjuje, da bo vlada spoštovala inozemce in pravično ravnala s podaniki tujih driav. Njihove zaščite pa ue bo izvedla z bajoneti in topničarkami. Končno izjavlja kantonska vlada, da Je pripravljena pogajati ee z vsemi vladami na temelju goepodareke enakopravnosti teir politične in teritorijalne nedotakljivosti. Sanghaj, 24. januarja, (pa.) V mestu so izbruhnili resni nemiri, poslopje azijatske petrolejske družbe je bilo zažgano. Vsak trenutek se pričakuje izbruh splošne stavke. -®S9- Nemčija oborožuje Kitajsko Varšava, 24 januarja, (pa.) «Kurjer War« sawski» nadaljuje r razkritji o nemškem oboroževanju. Tekom mesecev novembra, decembra je izvozila Nemčija 2690 ton di» namita, 620 ton ročnih granat, 1770 ton pi» rokisline, 1520 ton eksplozivnih snovi, 330 ton sanitetnega materijala, 725 ton zadu» šljivih plinov, 1000 ton karabink in mnogo drugega vojnega materijala. Vse te pošl» ljatve so bile določene za Kitajsko. Kamenjev odstavljen kot ravnatelj Ljeninovega zavoda Moskva, 2 . januarja, g. Sovjetl. so pro» slavili tretjo obletnico Ljeninove smrti z raznimi spominskimi prireditvami. Vse za» fcavišča so bila zaprta, listi so pe v dolgih člankih proslavljali Ljenina in njegova de» Ia. Pri tej priliki je bil Kamenjev odstav» Ijen kot ravnatelj Ljeninovega zavoda, kar smatrajo za veliko kazen. Na njegovo me» sto pride glavni urednik «Izveš ti j» Skvor» zov. Kamenjevu so dovolili, da sme Se re» digiratl tri zvezke Ljeninovih del, nakar ima izročiti delo Buharinu, ki prevzame tu» d! redakcijo «Ljeninskega Zbornik«»- čičerin v Wiesbadnu W\esbaden, 2 . januarja, (be.) Semkaj je prispel na lečenje ruski zunanji minister Cičerin. ........... Madžarska erotika Budimpeita, lii januarja d. Nedavno je izdal madžarski pesnik Babits knjigo erotičnih pesnitev največjih del svetovne književnosti Ia ji nadel naslov «Erato». Knjigo je opremil z umetniškimi slikami in jo dal natisniti na Dunaju. Ko so prišle knjige v Budimpešto, jih pošta ni hotela izročiti, ampak jih je izročila najprej trgovinskemu, potem pa notranjemu ministrstvu ln končno tiskovnemu uradu ministrskega predsedniBva v oceno. Tu so ugotovili, da ima knjiga sicer odlomke fe del pesnikov svetovnega slovesa in so v njej zastopani tudi Shakespeare, Goethe, Heine, Voltaire, Baudelaire in Verlaine, in da je zato umetniška, da pa so slike in. todi vsebina erotične. Državno pravdniStvo je nate storilo korake, da se knjiga^zapleni, kar je tudi storilo kazensko Proti tej razsodbi je bil vložen priliv ia je sodni stol sedaj podal razsodbo, s katero potrjuje odločitev prvega sodišča. Tudi druga Instanca je potrdila, da je knjiga umetniško delo, da pa je njena vsebina erotična in da pomen ja zato veliko nevarnost za jav- V spomin Ahilu Mfflienu Iz Neversa so 12. januarja L I poročali pariškim novinam: «Njveroski pesnik Achille Millien, ki je nedavno prejel Morlonovo nagrado, je pravkar preminul v vasi Beaumont-la-Ferrière. kjer se je rodil 4. septembra 183&» Odk-dil sem se napisati nekaj vrstic v časi in spoitiin priletnemu možu, ki" se je zanimal za južnoslovansko pesništvo v dobi, ko je bii Balkan še dokaj nepoznan na zapadu. Maloštevilni so bili na galskih tleh poedinci, ki so se bavili z našim slovstvom, preden je za nas zastavil pero pokojni Louis Leger. Za njim so se spustili v to področje pre-vajači kot A. Dozon in baron d'Avril, da hi prikazali svojim rojakom kosovske junaške speve. Ob njihovih delih se je med drugimi razvnel častnik Ogier d'Ivry, ki se je tolikanj navdušil za Beograd — la Blanche Ville, kakor ga nazivlje — da se je izrazil prijatelju Leonu d' Orferu: «Ako ne bi bil Francoz. bi hotel postati Srb.» V zbirki La Cape et f Epée je objavil večje število kitic v duhu srbskih narodnih popevk. V isti dobi se je oduševil za njih lepoto tudi rajni Millien. L. 1922. mi je sporočil v pismu, da ga je srbski državnik Bogisich (ako se dobro spominjam, zakaj pri roki nimam nobenih pomagâl) opozoril na Dozonove prevode. Millien je samo prelival prejšnje prozne prestave v verze, ki so stekli občo pohvalo in splošno priznanje glede točnosti in sočnosti, čeprav avtor ni srbščini vešč. «Šele sedaj na stara leta sem se jel kratkočasiti s proučavanjem vašega jezika,» mi je priznal v omenjenem pismu. Namenil se je tudi potovati po Jugoslaviji, brž ko bi ozdravel. Toda njemu kakor d'Orîeru je bela žena prekrižala ta načrt: edino Philéas Le-besgue je o pravem času še prispel na naše morje v početku tega leta v spremstvu znanega književnika M Vu-kasoviča. Millien je po samotarsko živel na kmetih kakor Lebesgue, a duh mu je romal ko čebelica od cveta na cvet: prevajal prikrajal je pač iz vseh slovanskih slovstev, o tem pričajo zbirke Chants populaires serbes et monténégrins, Chantsbulgares et grecs. Chansons tchègues i. dr. Na vrsto so prišle tudi madžarske, finske, švedske, angleške, nemške narodne umotvorine. Zlasti pa se je korenito posvetil portugalski in španski liriki. Razen obilne prevodne literature ima Millien v svojem inventarju zajetne snopiče uspelih izvirnih stikov, n. pr. Ruines (vojna 1870.-71.), Légendes, Chez Nous. Iz poslednje zbirke je dosti primerov prevedenih na vse svetovne jezike. Doma hranim avtorjev dar: dve njegovi pesmi v bengalščinl V mnogih zvezkih najdeš kako remnrlscenco na srbstvo, često poveličuje njegove junaštvo in požrtvovalnost, tako zlati v zborniku Sous Г étoile (1915.). kjer ponovno biča krutost in grozodejstva nemške solda-.teske. _ . ________________- Za domačo" literarno zgodovino si je Millien priboril odličnih zaslug s tem, da je nabral nekaj debelih knjig ljudske književnosti, povečini v vezani besedi, od junaških davorij do zastavic in pikrih zabavljic. Delo je okrašeno z Ma-thissovimi slikami Na sprehodih ga ie spremljal skladatelj: tako je rešil gotove pogube znatno bogastvo narodnega blaga, ki ga sodobna omika naglo ruši in duši Pogosto je naletel na odpor, preden je na priporočilo županov in župnikov izvabil besedilo Tt nezaup-jiih hribovcev v Neverščinl ki ne marajo izdajati svojih skrivnosti gosposkim škricem. V nevezani besedi Millien ni kdo ve kaj pisal. Vse to gradivo pa je danes nedostopno, razmetano po redkih belgijskih in francoskih obzornikih, predvsem pa v smotri Revue Nivérnaise, ki jo je sam urejal ter izdajal. Raztresene ude bo zbral vseučiliški profesor v Lyonu, ki me je svojčas posetil v Parizu, zvedevši, da proučujem MilKeno-va dela. A ker je pokojnik tičal vedno v svojem tržiču, ga salonsko občinstvo premalo pozna in ga celo slovstvene ■zgodovine navajajo pod zaglavjem Poètes du Clocher. Prejel pa je več odlikovanj in priznanj, tako pri domačih kakor inozemskih akademijah. Malo je držav, kjer ne bi bil dobil nobenega odznaka. Tudi predvojna Srbija m črna gora sta se ga domislili s svojimi redi Pred kratkim je gori omenjeni univerzitetni profesor izdal okusno Antologijo Millienovih pesmi. Želeti bi bilo, da si jo nabavijo vsaj biblioteke francoskih Institutov po naši kraljevini, da se malce spoznamo s svojimi prijatelji Nai dolgo živi njegov spomin, zaključujem sedaj, kakor sem mu pred leti voščil dolgo telesno življenje v hiperboličnih aleksandrincih s koncem: Et vous vivrez mille ans, étant Millien! A. D. „UNION" 25. JANUARJA GOSTUJETA MARGERITA FROMAN KREŠIMIR BARANOVIČ NA TATJANINEM VEČERU is najlepša kr olka za katero nori ves Paris je že v Ljubljani! 11 Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Torek, 25.: Zaprto. Sreda, 26.: «Ugrabljene Sabinke». B-Cetrtek. 27.: Zaprto. Petek. 28.: «Pri lepi krčmarici». D. Sobota, 29.: «Slaba vest». Delavska pred. stava po znižanih cenah. Izv. Ljubljanska opera Torek, 25.: »Nižava«. A. Gostuje g- Rud«li Bukšek. Sreda, 26.: »Figarova fevatba-c. C. Četrtek. 27.: Zaprto. Petek, 28.: «Ples v maskah». E. Mariborsko gledališče Torek, 25.: «Večni mladenič». B. Kuponi Gostovanje g. A. Danila. Zadnjič v se» zoni. . „ Sreda, 26.: «Aimée». A. Kupona. Ljubljanske abouente gledališkega reda B in D opozarjamo, da se je zamenjal tote-denski dramski repertoar iz tehničnih razlogov, in sicer tako, da imajo abonenti reda B predstavo «Ugrabljene Sabinke» v 6redo 26. t m., abonenti reda D pa predstavo «Pri lepi krčmarici» v petek, dne 28. t. m. Gosp. RudoH Bakšek gostuje v ljubljanski »peri danes, v torek In poje ulogo Se-bastjana v D'Albertovi «Nižavi». Otfala zasedba tega večera je sledeča: Marta — gs Thierry - Kavčnikova, pastir Pedro — gosp. Knittl, vaški mogotec Sebastjan — gosp. Bukšek, starček Tomaž _ gosp. Betetto. «Ni-žava> se poje danes po skoro dvomesečnem presledku za abonente reda A. 60 letnica pripovednika Ernesta Zahna. V pondeljek dne 24 januarja je obhajal švicarski nemški pripovednik Ernest Zahn 60-letnico svojega rojstva. Zahn je po poklica hotelir, v literaturi pa avtor številnih novel in romanov, katerih posebna vrlina je izklesan jezik. Njegove zgodbe se odigravs-jo v planinskem svetu tn se odlikujejo y> zloboki realistikL Velik uspeh jngosievenskega komponista v tujini. Iz Londona poročajo, da je sprejela јш-уја mednarodnega udruženja za sodobno glasbo med svoj program zagrebškega skladatelja Božidara Sirole oratorij «Življenje in delo slovanskih apostolov svetih bratov Cirila in Metoda». Ora torij se bo izvajaj na letoSnJib mednarodnih glasbMiib svečanostih v Frankfurtu ob Meni Bayreutske Wagn*rje*e svečanosti v Perilu. Pariški Theatre des Champs Elysée? napoveduje veliko glasbeno senzacijo v cb!j-ki gostovanja Wagnerjevega ansambli iz Bayreuta. Trupo bo vodil Wagnerjev sin Siegfried, pod katerega taktirko se bo izvajala cela serija Wagnerjevih del v nemškem jeriku. Sport Nedeljske nogometne tekme V naši državi ae preteklo nedeljo liso vršile nobene nogometne tekme. Izidi te» kem v inozemstvu so bili sledeči: DUNAJ: Prvenstveni: Slmmerinj \VAC 2 : 1 (0 : 0), Hakoeh : Wacker 2 : 0 (0 : 0). Prijateljske: Sloven : Vienna 2 : 2 (1 : 0), BAC : Rudolfshiigel 5 : 1 (4 : Cf|. Admira : Hertha 7 : 1, Sportklub : Geres> hof 10 : 1 (3 : 1). PRAGA: Pokalne tekzne: Viktorija Žižkov : Slavij a 2 : I (I : l), Sparta : DFC 6 : 1 (5 : 1), ČAFK : Liben 3 : 5 (1 : 2). PARIZ; Francija : Severna Afrika 7 : ' (3 : D- _____ Severni smaifci Ide t na Pohorje, v 'smučarje opozarjamo že danes, da se {.t. pravijo za prihodnjo nedeljo za izlet na Fohorje. Savez priredi ta izlet v veliki me» rl tudi iz propagandnm ozirov, ker je po» tretmo, da se dvigne razvoj smučaratva tu« di v m-arib-o.^ki oblasti, ki nikakor ne s-tc* zastajati. Mariborski planinski krogi so f s hvaležno vnemo lotili dela in naša dol ž nost je, da jih v tem njihovem stremi; nju podpirajo. Izl-t na Pohorje je pol tega tudi zelo zanimiv za vsakega smuči ja, ker mu odkrije nov izredno lep smuš teren, povsem različen od naših gor en j sk smuških terenov. Prenočišč Je po naših ii formacijah zadostno na razpolago, oekrl je izredno poceni, polovična vožnja pa l tudi dovoljena. Parola za nedeljo: Vsi sm čarjl na Pohorje! — JZSS Službeno iz LSP. Seja upravnega od. bora LNP. se vrši danes, v torek ob 20. uri v damškem salonu kavarne «Emona». Ts > cik I. SK Ilirija (Lahkoatletska sekcija). V sredo 26. t. m. ob 18. važen sestanek v klu< bovi sobi kavarne Evropa. Pričakujem poN noètevilne udeležbe. — Načelnik. SK Ilirija. (Damska sekcija). Razpored treningov za tekoči teden: Sreda ob 18.!1 telovadnica srednje tehnične šole: druga-skupina skunno z Ateno. K tej skupi-i spadajo Senekovič L. IL ln 1П., Mirtič, G=> le, Tr trapu ž. Junc, Medveš. Ozebek, Hisj-Fajdiga Koch L in IL Četrtek ob 18.15 ha. ženski trening v Kolizeju za vse članic« Ilirije. Sobota ob 18. telovadnica w L pino Ilirije (Jermol L in II., Bernik. Broder Tratnik L in IL, Privšek, Koželj in Rupe Istočasno Atena v Kolizeju. Opozarjani vse članice na točen in polnoštevflen obisk. Istočasno se sprejemajo pri vseh treoingiS rove članice. Maskarada na ledu. Mask a rada na И du, ki bi se morala vršiti dne 16. t. m. p» se je morala vsled skrajno slabega vremr' na preložiti, se vrši dne 30. t m. ob IS' uri po že objavljenem programu. Podre4 riosti objavimo v prihodnjih dneh. ASK Primorje (lahkoatletska «ekcijaV Vabim sledjtče atlete: Slapničar. Slamič H. 2orga. pintarič. Perko, Močan na zelo vi/ žen razgovor ob 18.30 v restavraciji Zver^ da. — S. ASK Primorje (VeseHčni odbor). Dt r es seja tehničnega odbora. Obvezna za gc spode Sancin D., Vončina. Saksida, Letoar M. Sancin, VîndiS. V restavraciji Zvezd ob 18.30. — Tajnik. \'REMENSKO POROČILO S POHORJA Mariborska koča na Pohorju dne 22. t m. — Od 12. dalje do mraka je danes rf pet snežilo. Na plan j ah okrog Mariborslx toče leži okrog 70 — 80 cm novega, sedr ïe precej sesedenega suhega «>ega (pršlč> Veličastna slika gozdov! Topima dane» opoldan 0 stop. C, od 14 do 16. že — 2 ( ob 17. — 35 C. Istotako sijajne snežr ' . razmere vladajo okrog Ruske koče in posebno pri koči na Klopnem vrhu. — > sodite torej vremen» po razmerah v nliav I Izid volitev v ljubljanski oblasti Srez Ljubljana okolica L. 1925. 16697 12579 8120 1385 748 748 1447 205 Volišče s > » g u « >55 "Se S > •a s ■O « O tc SDS 1 HPS 2 Volišče o J F, -s 1 š cd eo "O ce SLS SKS ZDS SDS NRS Btnol « « g ■J» o " 1. 2. 3. 4 5. 6. Borovnica 527 332 173- 28 76 41 12 2 Brezovica 636 404 273 69 41 16 1 4 Črni vrh 260 156 140 7 3 4 1 1 Črnuče 395 291 229 16 38 4 1 3 Dev. Marija v Polju 1194 704 47 57 172 114 6 8 Dobrova 582 406 263 64 71 7 — 1 Dol 265 220 117 43 7 2 1 — Dolsko 228 153 121 16 12 3 — 1 Glince 789 558 295 28 114 109 6 6 Vič 591 403 179 9 75 126 11 3 Grosuplje 689 493 378 59 9 27 18 2 Horjul 356 253 211 32 4 5 — 1 Jezica 559 418 258 42 61 55 1 1 Kopanj 181 116 99 4 1 9 3 — Medvode 676 370 242 53 22 42 2 9 Moste 1151 395 200 25 110 50 9 1 Vodmat=Selo 617 422 205 14 83 92 25 3 Polhov gradeč 390 261 198 52 5 5 1 — Preserje 396 208 103 48 24 27 2 4 Rakitna 177 121 97 19 1 2 1 1 Rudnik 284 208 129 15 14 40 9 1 ■ Sostro 652 546 443 12 57 29 4 1 Spodnja Hrušica 506 731 187 16 78 43 5 2 Studeneolg 638 400 191 139 11 59 — — Št. Jošt 232 171 126 43 — 1 — 1 St. Jurij pri Grosup. 410 319 240 70 2 6 1 — št. Vid n. Ljubljano 699 573 369 52 48 86 14 4 Šmarje pri Grosup. 387 199 122 54 2 16 4 1 Šmartno p. Šmar. gor. 506 310 162 45 79 12 1 11 Tomišelj 306 171 108 41 10 16 3 3 Vrhnika I. 755 496 276 24 19 127 7 43 Vrhnika II. 878 616 504 19 5 50 4 34 Zgornja Šiška 624 412 145 67 22 134 4 40 Želimlje 317 151 45 98 2 7 1 — ' 17243 11543 7215 1380 1278 1365 158 192 > * Volišče o g > 3 S O «d T3 -a o » (3 "Sc SLS 1 SDS 2. SKS 3. ZDS 4. O Srez Kranj Srez Kočevje. • Volišče Število volivcev Oddani glasovi SLS 1. Hemci 2 SDS 3. SKS A. NRS S. ВапјаЈока . 390 121 86 3 16 0 t6 Borovec 155 105 26 71 1 —ч 7 Cvišlerji 330 234 37 180 3 5 9 Dolenja vas 562 419 342 16 24 1 26 Draga 356 122 52 13 50 4 3 Fara 405 183 159 2 15 1 0 Qora 90 61 50 — 9 2 — Gotenica 94 83 0 43 0 0 0 Hrib 726 336 163 3 140 29 1 Karlovica 258 159 103 1 9 43 3 Knežja lipa 123 89 % 5 75 1 2 4 Kočevje 829 552 95 151 78 13 215 Kočevska Reka 179 140 7 94 3 3 33 Koprivnik 309 234 8 206 16 2 2 Livold 237 186 39 138 7 1 1 Mala gora 240 168 10 154 2 2 1 Mali Videm 760 612 523 4 12 72 1 Morava 165 107 2 75 16 2 12 Mozelj 271 172 3 149 1 6 13 Osilnica 387 114 72 — 9 12 21 Pri Cerkvi 206 181 138 1 3 39 — Rašica 366 262 181 2 2 77 — Ribnica 764 623 403 7 146 21 40 Rob 303 185 126 2 10 46 1 Sodražica 668 491 300 1 153 28 9 Stara cerkev 313 236 18 200 8 1 9 Stari log 195 144 6 132 2 — 4 Sv. Gregor 438 293 209 2 4 77 1 Velike Lašče 163 139 48 2 13 76 — 2lebič 294 226 1 25 41 1 10.659 7.046 3.437 1.740 778 612 SKS 479 1925 10.718 7.127 "4.854 841 580 Pre- 645 5fP7 IfACtatf Kastav, Srdoči, Saršoni (Sv. Matej), Maržel,i 2906 l 1825 2596 1766 710 1056 SDS+dav. 1803 1436 160 Cerklje 9^2 608 528 26 39 15 Javorje 259 180 168 6 7 4 Jezersko 208 154 144 5 3 2 Kovor 325 244 123 30 20 71 Kranj 754 584 110 431 23 20 Križe 602 426 268 38 65 55 Lom 273 174 132 21 1 > 20 Mavčiče 304 220 152 8 42 18 Naklo 488 382 285 21 67 9 Oslica 545 369 210 73 78 8 Poljane 444 313 230 37 52 4 Preddvor 734 419 350 34 27 8 Predoslje 630 440 312 40 71 17 Selca 716 429 307 50 69 3 Češnjica 436 265 109 36 19 1 Sora 125 92 84 5 2 1 Sorica 479 281 206 55 11 9 Stara Loka 981 645 440 79 102 24 Šenčur 715 553 353 12 155 33 Škofja Loka 403 273 190 70 10 3 Šmartno pri Kranju 499 417 266 110 24 17 Trata 560 383 326 26 27 4 Trboje 490 371 296 6 50 19 Tržič 858 705 242 304 16 142 Zgornja Besnica 204 133 110 17 2 4 Zminec 368 269 237 16 12 4 Železniki 209 169 86 81 1 1 13391 9504 6355 1637 995 516 Kom. 1. 1925 12925 10054 6678 1640 t99 242 Srez Logatec Volišče > -s v — ж g КЛ e > M o TD 0» ■O « O M SLS SDS ZDS SKS soc. TJT NRS Begunje 337 212 167 11 2 32 — Cerknica 614 333 222 74 3 18 16 Grahovo 306 151 68 40 2 40 1 Gorenji Logatec 818 796 326 270 34 2 4 Hotedršica 188 147 71 65 4 6 1 Iga vas 649 390 254 117 15 1 3 Nova vas 675 348 216 21 11 98 2 Planina 401 268 197 65 4 2 — Rakek 654 436 187 186 23 28 12 Rovte 447 309 233 60 2 9 5 Stari trg 845 536 331 162 20 20 3 Št. Vid 344 161 103 9 6 43 — Žiri 838 658 264 228 3 26 136 7116 4584 2639 1308 129 325 183 udeležba 64*4% 57'6% 28 5% 2-8% 7-l®/0 4% 1. 1925 6993 4974 2737 1392 Kom. 72 Soc. 17 293 arez uaaovnica Volišče Število volilcev Oddanih glasov SLS I. SKS 2. SDS 3 ZDS 4. NRS 5. Bernot 6. Begunje 322 120 13 81 2 _ _ Boh. Bistrica 679 436 194 52 68 98 21 3 Breznica 371 129 10 34 94 4 2 Dovje 370 226 97 7 39 63 12 8 Qorje 642 374 58 98 65 6 69 Dobrava 278 162 49 8 30 38 5 32 Grad 549 141 35 172 11 8 3 Jesenice 673 456 214 9 134 47 43 9 Sava 669 453 236 1 97 104 4 11 Sv. Križ 85 61 56 . 3 2 _ — Kamna gorica 257 215 155 1 16 41 2 Koroška Bela 746 521 197 3 101 183 9 ___ Kranjska gora 440 305 142 32 56 63 10 2 Ljubno 110 90 46 2 42 - — - Mošnje 340 215 151 15 43 _ . Ovsiše 265 206 109 20 73 3 1 Radovljica 723 571 321 81 137 24 2 6 Rateče 167 126 64 36 10 13 2 1 Ribno 422 275 181 72 14 4 4 Srednja vas 580 411 217 98 42 40 3 — Koprivnik 191 136 79 7 50 _ — — 8.879 6.231 3.233 553 4KS 1.310 859 Kom. 131 145 leta 1925 8.SU 6.659 3.582 462 Prep. dO 1.422 539 Soc 163 248 Izvoljeni poslanci za naši dve oblastni skupščini Pri nedeljskih volitvah v oblastne skupščine so bili izvoljeni za poslance: v ljubljanski oblasti: LJUBLJANA MESTO: NAPREDNI BLOK 3: dr. Disko Pur, odvetnik. Ivan Tavčar, uradnik DZ; Iran Mohoriè, tajnik Zbornice TOI. SLS 2: dr. Anton Brecelj, zdravnik; Anton Rojina, industrijalec. LJUBLJANA OKOLICA: SDS 1: Ivan Zebal, trgovec v Rudniku. SLS 5: Josip Gostinčar, zas. uradnik, Ljubljana; Josip Brenčič, posestnik na'Vrhniki; dr. Anton Brecelj, zdravnft v Ljubljani; Peter Hauptman, župnik na Dobrovi ; » Josip Perme, župan v Ponovi vaei. SKS 1: Ivan Pipan, posestnik v Vižmarjib. BREŽICE: SLS 2: Josip Tratnik, župnik v Rajhen-burgu; Franc Podvinski, posestnik v Blatnem; SKS 1: Ivan Urek, posestnik v Globokem. ČRNOMELJ: SLS 2: Josip Nemanič, posestnik v Želebeju; Evgen Jarc, profesor v Ljubljani. KAMNIK: SLS 3: Ivan Mazovec, profesor v Ljubljani; Josip Poznič, posestnik v Gradišču; Ferdinand Novak, župan v Vrbpolju. KOČEVJE: SLS 3: Anton Skubic, dekan v Ribnici; Evgen Jarc, profesor v Ljubljani; Jožef Strnad, župan v Podgorici. Nemci 1: Josip Eppicb, župnik v Stari cerkvi. KASTAV. HSS 1: KRANJ: SDS 1: dr. Albert Kramer, direktor «Jutra» v Ljubljani SLS 4: dr. Jož Basa j, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani; Anton Umnik, posestnik v Šenčurju; Lovro Planina, de&iikar v Škofji Loki; Ivan Majeršič, delavec v Tržiču. KRŠKO: SLS 4: dr. Anton Milavec, uradnik v Ljubljani; Fran Kobal, župan v Gabrijah; Matej Tomazin, kaplan v Cerkljah; Ivan Colarič, župan v Orehovcu. SKS 1: inž. Fran Zupančič v Ljubljani. LAŠKO: SLS 2: Jože Žmavc, kaplan v Trbovljah; Matevž Deželak, posestnik v Ložah. ZDS 1: Ignacij Siter, župan v Trbovljah. LITIJA: SLS 4: Vinko Lebinger, župan v Litiji; Jože Erjavec, župan v Dragi; Ivan Lovrač, posestnik v Podlipovici ; Alojzij Kutnar, župan v ZaborStn. LOGATEC: SDS 1: Valentin Poljanšek, posestnik na Do-bračevi. SLS 2: dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani; Gabrijel Oblak, župan v Dol. Logatcu. NOVO MESTO: SLS 4: dr. Ivo Česnik odvetnik v Novem mestu; Joaip Kastelic, župan v Žužemberku ; Ignacij Pevec, posestnik v škofovcu; Ivan Pezdirc, tajnik v Dolnjih Su-šicah. SKS 1: Janko Bukovec, tajnik SKS, Ljut> Ijana. RADOVLJICA: SLS 3: Jakob Jan, posestnik v Podhomu; Peter Arnež, tovar. delavec na Savi: Josip Lavtižar, župan v Kranjski gori. v mariborski oblasti: CELJE MESTO: Združeni SIS, Nemci in radikali 1: dr. Alojzij Goričan. odvetnik v Celju. CELJE OKOLICA: SLS 4: Davorin Krajnc, posestnik v St. Juu-gertu; Anton Mešič, župan v 1'olzeli; Miloš Levstik, učitelj v p. v Celju; Jakob Uranjek. rudar v Zabukovci. SKS 1: Rudolf Lorber, posestnik v Žalcu. DRAVOGRAD: SLS 2: Jurij Kugovnik. kovač v Prevaljab; Jože Stabej. višji oficijal v Mariboru. Soc. 1: Vinko Moderndorfe-, učitelj v Mežici. GORNJI GRAD: SLS 2: Mrko Blekac, župan v Okouini; Franc étrucelj, župan okolice Mozirje. DOLNJA LENDAVA: SLS 3: Ivan Baša, župnik v Bogojini; Peter Osterc, trgovec v Beltincih; Štefan Litrop, čevljar v TurnišSu. HSS l: Josip Neubauer. činovnik v Dolnji Lendavi. KONJICE: SLS 2: Matija Napotnik, sin posestnika v Tepan jah ; Leopold Brudermann. trgovec v Konjicah. LJUTOMER* SLS 3: Jakob Rajh, posestnik v Ljutomeru; Alojsij Neudauer, posoj. tajnik v Gor. Radgoni; Franc Hrastelj, ureduik v Mariboru. MARIBOR MESTO: Združeni SLS, Nemci "in radikali 2: dr. Jo- _ sip Leskovar, odvetnik v Mariboru; " dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru. Soc. 1 : Viktor Grčar, učitelj v Mariboru. MARIBOR DESNI BREG: SDS 1: Joie Finžgar, sin pœestnika pri St Marjeti na Dravskem polju. SLS 3: Alojij Sagaj, dekan v Hocab; Martin Korez, železničar v Mariboru; dr. Boštjan Schaubacb. odvetnik v Slov. Bistrici. Soc. 1: Joeip Petejan, uradnik OUZD v Ljubljeni. Srez Kamnik Volišče e U sl ■3 » SDS 1 SLS SKS 3. ZDS 4. oa * o и Blagovica 512 369 43 304 21 1 Dob 577 370 32 214 45 79 Domžale 572 389 81 273 25 10 Gozd 166 123 6 76 26 15 Homec 302 232 28 172 14 16 Ihan 255 182 20 157 1 4 Kamnik 729 505 183 226 46 50 Komenda 561 455 13 379 67 16 Lukovica 360 254 14 99 30 11 Moravče 703 488 16 380 87 5 Mengeš 486 322 47 250 11 14 Mekinje 438 334 12 257 6 59 Podhruška 260 212 6 186 17 3 Paloviče 60 58 0 57 1 0 Peče 192 131 4 112 8 7 Radomlje 456 347 49 273 14 11 Stahovica 294 188 2 153 3 30 Šmartno 202 130 3 96 29 2 Trzin 238 143 13 110 16 4 Vodice 500 396 9 306 69 12 Zgornji Tuhinj ' 201 147 16 110 21 0 Zlato polje 131 91 1 73 6 11 Zalog 363 289 6 23* 34 11 8595 6170 604 4601 577 371 kom. Leta 1925. 8715 6887 656 5250 608 179 Soc 23 Srez Litla Volišče ^ t > ë 1 i SLS 1. SKS SDS a ZDS 4 S ô cn > O 9/ Srez Brežice. Volišče âtev Io volilcev ; > 5 H ■O m 3« SLS t. SDb 2. SKS л ZDS 4. SKS dis. 5. toast 6. Artiče 415 249 81 17 114 19 15 3 Bizeljsko 800 578 99 21 140 3 5 9 Blanca 755 403 245 81 27 10 11 29 Brežice 788 477 206 128 54 71 16 2 Dobo va 716 453 193 40 174 42 1 3 Globoko 310 251 54 2 190 2 1 2 Gorica 121 108 101 6 — 1 — — Kapele 451 227 165 22 34 5 — 1 Pišece 509 342 118 7 123 88 2 4 Planina 171 113 73 11 24 5 — — Rajhenburg 853 537 281 210 5 31 3 7 Sevnica 551 159 71 84 27 1 5 Sromlje 284 183 99 4 80 1 — — Videm 734 439 255 61 76 28 13 6 Zabukovje 391 189 56 9 120 3 — 1 Veliki kamen 323 172 119 26 11 16 — — 8172 4769 2304 717 1256 352 Kom 68 72 L 1925, 2694 5105 2447 41Z 677 78 Soc. 16 59 Srez Laško. Volišče II W Q S > 3 g •o k O M SLS i. SKS 2. ZDS 3. SDS 4. L 1925. 10.771 6016 3139 121 Kom 1107 Soc. 204 Srez Novo mesto. Volišče O > I S w ~ * § J= I š •s s S" SLS 1. SKS 2. SDS 3. Ajdovec 174 143 125 S 8 Pnp. 460 Srez Črnomeli Volišče s i ~ o > — £ » ■CO > C > ■C ® ■o m ~> M SLS l. Beroot 5. ti •j Dol pn Hrastniku 277 213 97 5 Zo OJ j Jurklošter 534 223 129 82 4 6 2 Laško 291 222 49 2 2 165 4 Loka L 447 267 201 12 18 33 3 Loka II. 512 273 93 3 48 123 6 Marija Gradec 727 546 486 3 11 44 2 Sv. Jedert 376 240 119 11 10 93 7 Sv. Krištof 570 342 265 2 13 59 3 Sv. Štefan 481 258 169 4 17 59 8 Št. Lenart 186 108 66 35 — 7 — Trbovlje I. 615 293 172 9 58 42 12 Trbovlje II. 716 291 66 2 172 28 23 Trbovlje III. 876 335 54 4 201 35 41 Trbovlje IV. 893 360 59 8 215 30 54 Trbovlje V. 964 359 41 4 244 29 41 Trbovlje VI. 1087 236 18 — 172 21 25 Trbovlje VII. 1315 269 26 5 189 25 24 Trbovlje VIII. 912 360 68 11 175 90 16 Trbovlje IX. 954 329 63 8 172 70 16 Trbovlje skupaj: 2822 567 35 1598 370 252 12.733 5524 2241 204 1744 1044 290 785 160 ZDS 4. Dole 158 123 120 1 2 0 Ambrus 360 285 274 5 3 3 Gradišče 175 136 132 3 1 0 Bela cerkev 238 170 110 34 22 4 Hotič 410 318 126 21 87 84 Brusnice 413 261 194 54 7 6 Izlake 726 450 156 12 129 153 Crmošnjice 344 111 38 37 19 17 Kotredež 313 223 89 15 74 45 Dobrniče 541 412 283 117 11 1 Kresnice 208 159 126 6 6 21 Dvor 288 224 150 21 53 — Laze 166 138 101 17 4 16 Mirna 296 222 110 44 55 13 Litija 437 369 289 9 57 14 Tihoboj 155 114 104 2 7 1 Moravče 388 317 280 15 17 5 Mirna peč 845 380 220 __ ___118 ___ 23 _ _ 19 __ Polica 186 165 164 0 1 0 Novo mesto 819 564 201 32 245 86 Polšnik 398 239 211 7 8 13 Orehovica 281 209 106 93 8 2 Prežganje 445 347 340 0 2 5 Prečna 620 373 186 62 107 18 Radohova vas 333 245 195 40 5 5 Sela pri Sumperku 128 120 94 22 2 2 Sava 125 91 73 8 7 3 Smuka 160 73 57 9 6 1 Stična 495 342 250 32 39 21 St. Peter 524 397 331 11 54 I Št Lambert 309 221 129 23 33 16 Smihel 652 412 188 142 46 36 Šmartno 603 455 326 12 79 38 Podgrad 210 116 82 23 11 0 Temenica 254 187 154 17 7 9 Stopiče 529 365 333 25 5 2 Vače 393 290 155 100 31 4 Val ta vaš 265 167 85 31 49 2 Veliki Gaber 409 328 200 123 5 0 Mali Slatnik 267 215 170 22 4 19 Velike Pece 220 130 60 59 7 4 Toplice i. 424 307 179 76 51 1 Videm 414 317 152 148 15 2 Toplice U. 364 186 128 25 29 4 Višnja gora 450 364 301 17 40 6 Trebnje 725 509 285 173 37 14 Zagorje I. 544 291 196 7 85 73 Velika Loka 607 426 146 271 7 2 Zagorje II. 658 404 61 5 133' 205 Zagradec 218 167 83 79 5 0 Zal j na 249 193 176 10 5 2 * Žužemberk 402 262 180 43 36 3 9461 6842 4512 707 861 742 Hinje 477 251 217 23 8 3 Smihel pri Žužemberku 182 129 85 39 4 1 Leta 1925. 9163 7002 4670 560 Prep. 128 667 602 Soc. 139 L 1925 11508 11453 7570 8428 4744 4859 1641 S = o SLS SKS SDS lent ZDS 11 ■Ж ■O «e o " 1. 2. 3. 4. 5. Boš tanj 455 232 69 114 37 2 10 Bučka 274 197 81 89 26 1 — Cerklje 760 566 444 83 36 3 — Veliki Podlog 463 326 274 38 12 2 — Čatež 422 242 132 32 62 12 4 Kostanjevica 643 427 337 68 20 1 1 Krško 376 225 89 11 119 6 — Sv. Duh 327 252 226 100 26 — — Leskovec 644 396 268 100 26 1 1 Mokronog 598 415 208 117 16 3 1 Radeče 691 403 210 23 100 4 66 Raka 789 468 261 38 166 3 — Sv. .Iiirii d od Kumom 606 Sv. Križ 319 241 179 60 1 1 — Bučeča vas 293 230 192 18 20 —- — Studenec 482 225 133 80 12 — — St Janž 609 242 172 95 54 1 20 Št Jernej 1166 829 580 229 15 1 4 Št. Rupert 934 651 308 320 17 2 4 Skocijan 568 Smarjeta 503 Trebelno 481 330 259 69 2 — — Tržišče 287 193 143 37 10 — 5 Velika dolina 425 336 191 99 46 — — 12.927 8.559 5.548 1.968 859 50 133 Kom leta 1925 13.048 9.033 5.183 1.750 766 23 193 Soc. 27 Volilna nedelja v Lfnbljani Ljubljana, 23. januarja. Bela, napredna, jugoslovenska Ljubljana: Zdravo! Opran je črni madež, izpodbita je poslanska legitimacija dr. Korošca. Razvit ponosneje kakor kdajkoli plapola naš zmagoslavni prapor. Danes, ko je z močjo številk kakršnih v Ljubljani še ni izvojevaia napredna fronta, pribit naš ogromni uspeh, se zdi, kakor da se je Ljubljana pri februarskih skupščinskih volitvah 1925 samo hudomušno ponorčevala in si s klerikalnim mandatom nakopala klavrno igračko, kj je zdaj frčala v kot. Bila je ta gesta Ljubljane skoroda molčeča, a prezirna in odločna. Ubiti od hujskaškega rokomavhar-stva, ki so ga tekom minulega tedna s »Slovencem« na čelu uganjali klerikalni priganjači, so Ljubljančani v soboto odhajali zgodaj spat. Volilna prohibicija je posebej pripomogla k temu, da se je poleg drugih javnih lokalov praznila tudi Unionska kavarna. Stave so bile redke, prerekanja in ugibanja so se pletla le v ožjih družbah. Nedelja se je v ranem jutru hladna in nekako pusta izmotala iz nočnih meglic. Ulice so oživele kakor običajno ob nedeljah, nikjer pa ni bilo opažati kake posebne živahnosti. Le počasi so se pred volilnimi lokali zbirali posamezniki. Šele proti 9. uri je udeležba voliicev pričela naraščati — potrudili so se predvsem oni, ki so se namenili na izlet — a je kmalu začela zopet pojemati in klerikalni priganjaški aparat je moral kmalu stopiti v funkcijo, ki jo je (kar priznamo) tekom vsega dne opravljal z velikanskimi napori. Alarm za to je dal sam odhod g. škofa Jegliča, ki se je okrog 9. ure požuril na svoje volišče v Mestnem domu in so mu nato po običajnem redu sledili gg. korarji in kanoniki, kaplani in lemenatarji. Počasi so nato za njihovimi kroglicami kapljale v skrivnostne skrinje še frnikole posameznih klerikalnih mogočnikov (v civi-lu) in tistih, ki so pod njihovo neomejeno komando. Klerikalna oholost je bila do poldne mogočna in bahava, toda generalni štab v Katoliški tiskarni je med tem menda že pričel vohati, da se juha pod tretjim pokrovom smodi.. I no, kakor tudi se je volilno razpoloženje gibalo skoro v nekaki tajinstvenosti, se je vendar pričelo bolj in bolj razznavati, da se druga skrinjica polni, polni... Zavedno in ponosno so se napredni volilci javljali pred volitvijo in do izvršeni dolžnosti v volilnih lokalih Naprednega bloka, kjer so neumorni naši zaupniki izpopolnjevali evidenco in lahko vsak hip postregli z zanesljivim pregledom položaja na fronti. Pred klerikalnimi volilnimi lokali pa so medtem pristajali naročeni izvoščki in magnatski avtomobili pokorni letečim klerikalnim patru-Ijerjem. ki so hiteli zdaj po tega zdaj po onega »zaznamovanega« ... Zanimivi Prizori so se odigravali na Krekpvem trgu. kjer se po ubožnem obedu v Ljudski kuhinji zbirajo brezposelni delavci. Med njimi so se neprestano sukali klerikalni priganjači. jih zganjali skupaj ter jim za kroglico in izdajstvo boljšega prepričanja ponujali tobaka in pijače »nič koiTc'«. To ogabno nadlegovanje, ki itak ni zaleglo, je pač najresneje presekal čvrst delavec, ki je zakričal nad agitatorjem: »Izgini! Šele pred tednom ste me vrgli na cesto, za danes me pa kupujete!« Kupovanje glasov na cesti se je torej obneslo mizerno. Zatorej so klerikalci opoldne skušali mrežo razpreSti tako, da so svoje mešetarje pošiljali kar od hiše do hiše, od ulice do ulice. Ne vemo, koliko sp uspeli v svoj prid. gotovo pa je, da je popoldne začelo število voliicev ponovno naraščati, od 4. dalje pa zopet plahneti. Ali zdaj sp bili računi že precej jasni Volilna udeležba, v splošnem sicer komodna. toda razdeljena na številna volišča, se je bližala dostojnemu procentu. Še so klerikalci napeli silo m se poslužili svoje znane metode, da so na mesto volilnih abstinentov pošiljali glasovat svoje figurante. Bilo pa je zaman tudi to. Bližala se je medtem ura odločitve in splošno doumljen rezultat sijajne zmage Naprednega bloka ter poloma SLS je čakal le še uradnega potrdila... Ulice so v mraku oživele, javni lokali so se polnili do zadnjih stolčkov. Povsod pogovor, ugibanje, nervozno pričakovanje zaključnih številk. V centralni volilni lokal v Unionu so hiteli tisti naivni možje, ki so se tudi tokrat neznansko zanašali na volilni kuluk komunistov in socijalistov. Ali so se siromakom ski-sali obrazi, ko so našli v globoki žalosti razne doktorje, velikobesednike in različne tonzurirane gospode. Ah da. očetje frančiškani, ki jih je tam bila cela skupina, so bili še najživahnejši in so edini s smehom pritrjevali, ko je pridrvel prvi med prvimi klerikalnimi kri-čači, okroglolični Francelj ter mahal s papirji prvih rezultatov in kričal, kakor bi samemu sebi verjel? »Sleparija! Goljufali so nas! Sodrga rdečkarska!«... Pred odrom v unionski dvorani, kj se je napolnila z ljudmi vseh barv. so naj-zvestejši klerikalni očetje vdano poslušali moža, ki je po vrsti čital številke. Kakor poper so jih žgale. In ni še mož na odru izpregovoril zadnje besede, ko je po dvorani nakrat zagromelo: »Zivio Napredni blok! Zivio dr. Puc! Zivio dr. Žerjav!« In to mogočno vzklikanje se je nosilo kakor vihar po dvorani ter z ma-gnetično silo potegnilo množico ven na ulico, k manifestacijam. Ze je med tem iz grl napredne mladine donela po Dunajski in Šelenburgovi ulici himna »Hej Slovani!« in ie nato med trdimi koraki zvenel ponosni refren naroredni Ljubljani v pozdrav: «Samo zovi, — evo nas!..'.» Množica manifestantov je naraščala na tisoče in se valila od pošte proti Kazini. Iz jamnih lokalov so gostje kakor čebele Iz panjev hiteli na plan, se pridruževali in z nepopisnim navdušenjem pomnoževali ovacije imenom naših dveh: dr. Žerjava in Svetozarja Pribičeviča. «Živela bela Ljubljana! Zlvel Napredni blok!» je grmelo v ozračju pred Kazino, kjer se je ntnožica formirala v Dovoiiko ter zonet s netiem in vzkli-kanjera krenila nazaj po Šelenburgovi in Prešernovi ulici mimo Uniona, kjer je kordon stražnikov iz nepotrebne potrebe zastražil vhod in nekatere klerikalne prepl?šence. ki so kukali kakor miši iz luknje Padlo je par dobro sol j enih in s krohotom spremljanih opazk na konto klerikalnih «rakov», pa je zopet pesem vodila oovorko dalje po Dalmatinovi. Dunaiski in nazaj po Šelenburgovi ulici na Kongresni trg pred stanovanje g. dr. Žerjava. Dolgo se niso polegle vzhičene ovacije. Ali ko se je voditelj SDS pojavil ob oknu ter z jasnim, razločnim glasom izrekel jedrnat pozdrav in zahvalo, je navdušenje prikipelo do viška. Kakor lapidarria prisega ie zopet donel iz tiso- čerih mladih grl refren: »Samo zovi — evo nas!« Dolgo se množica ni hotela razlti. Pritegnili so jo naposled akademiki na prostor pred univerzo, kjer so se tisočere desnice na poziv mladega akademika zares dvignile k prisegi: »Bela Ljubljana, zopet si naša in naša ostaneš!« Gruče mladih entuzijastov so še dolgo v večer polnile ulice in dajale duška svojemu razgretemu narodnemu in naprednemu čustvovanju. Javni red pa se ni nikjer kalil niti z najmanjšim ekscesom. Doživeli smo dan in zmago, ki ostane zlata v analih. Bela, napredna, jugoslovenska Ljubljana: Zdravo! Težka železniška nesreča na splitski progi 11 oseb težko in lahko ranjenih Zagreb, 24. Januarja n. Danes dopoldne ob 11. sta na kolodvoru Medak pri Gračcu na. splitski progi trčila osebni vlak št. 811, ki Je vozil iz Spiita v Zagreb, z mešanim vlakom št. 830, ki Je vozil iz Zagreba. Pri trčenju Je bilo 11 oseb lahko in težko ranjenih Po tektonskih vesteh, je krivo osobje mešanega vlaka, ker bi vlakovodja in strojnik morala videti znak v pos.aji Medak, da naj čakata zunaj postaje, pa sta vendar vozila v postajo. Oba službena vagona ln dva osebna vagona sta razbita ter sta skočila iz tračnic. Poštni voz osebnega vlaka pa Je manj poškodovan Na splitskem vlaku so težko ranjeni strojnik, vlakovodja in manipulant, pri mešanem vlaku pa Je ttžko ranjen kurjač, dočim sta od potnikov dva težko ranjena, 4 pa lahko. I. sejem kožuhovine 1927. Liubljana, 24. januarja. Ze v petek popoldne so se pokazale prve tozadevne lastavice. oznanjeval-ke kož. sejma. Nekaj znanih hrvatskih kupcev, povečini sinov Abrahama, se je pojavilo na ljubljanskih ulicah in v soboto popoldne so že hodili posamezni podeželani z vrečami na hrbtu in lisičjimi in kunjimi kožami v rokah. Pričelo se je prvo barantanje in prodajanje, toda le v neznatni meri. V nedeljo seveda so vse prekinile volitve, zato pa je v pondeljek trgovanje s kožuhovino oživelo «Lovska zadruga» se je precej dobro založila, kajti našim lovcem po deželi je znano, da potom nje najbolje spravijo v denar in zato so mnogi oddali njej kožuhovino v prodajo. Več naših lovcev pa je precej nasedlo. Pri prihodu vlakov so čakali tuji prekupci in pokupili nebroj kož. katere so hoteli podeželani prodati pod roko ali pa oddati «Lovski zadrugi» v prodajo. Cene. Ri so jih nudili tujci, pa žal niso odgovarjale cenam, ki bi jih gotovo dosegli pro. dajalci, ako bi se ne bili prenaglili. Največja razlika v cenah je bila baš pri najdražjih kunah zlaticah. Na kolodvoru in v mestu so jih plačevali po 600 do 700 Din, dočim so jih kasneje isti kunci plačevali na prostorih Ljubljanskega velesejma po 1000 do 1100 Din. Ce Domislimo. da je bilo izven tržišča prodanih gotovo nad 100 kun zlatic in po omenjeno nizki ceni. so naši nodežela-ni utrpeli radi svoje prenagljenosti danes ogromno škodo Na glavnem tržišču kož ni bilo v pondeljek dopoldne posebno živahno, prodanih je bilo nekaj nad 400 lisic in nekaj kun. Vse čaka na torek in sredo, ko bo glavna prodaja kož. in sicer tudi licitacijskim potom od Lovske zadruge Kako zelo se zanima vsa naša država za naš kožni sejem, priča že to. da so poslali kože v Ljubljano Iz vseh delov države. Mnogo lisic je dospelo iz Makedonije, nekaj iz Bosne. Hercegovine ln celo iz Črne gore. Poleg lisic so poslali Bosanci 200 volčjih kož. Dalma-tinci ln Hercegovci pa 70 šakalovih, ki so. letos prvič zastopane na ljubljanskem tržišču. , Pa tudi kupcev ne manjka, največ je seveda Zagrebčanov, nekaj iz Beograda, Osijeka in ostalih večjih mest Tuj- ci so prišli iz Gradca. Dunaja, dosedaj eden iz Lipskega in nekateri tudi iz Italije. Cene so bile včeraj sledeče: kune zlatice, pri katerih so se cene znatno dvignile napram lani, so plačevali do 1100 Din. kune belice do 750 Din, povprečna cena zimskih lisic je bila 250 do 300 Din, za jazbece 500 Din. vidre 400 do 500 Din, divji zajci 25 Din. mačke divje 70 Din. domače 20 Din. dihurji 150 do 200 Din. srne 25 do 30 Din. oodlasice bele 45 Din. rjave 18 Din. veverice zimske 20 Din. polhi 4 do 5 Din, krti pa po 3 Din za komad. Izgleda, da bo tudi letošnji kožuho-vinski sejem dobro uspel in ohranil dober sloves, kakor so ga vsi dosedanji. kupi'e najceneje Dri tvrdk A. Presker, Sv. Petra c. 41. Na donelo In drobno. I7J4-I Ponarejevalci bankovcev v Prekmur ju Maribor, 24. januarja Dne 21. decembra L L je »Jutro« prineslo vest o ponarejevalcih tisoč-dinarskih bankovcev v Prekmurju, kjer naj bi izdajal te ponarejene bankovce v Črenšovcah neki Alojz Rauchl. Ker so bili v posesti takih ponarejenih bankovcev, so bili aretirani Jože Žnidarič, Vinko Oaber, Alojzij Totnanič in dve ženski, katere so prepeljali na okrajno sod.šče v Ljutomer. Vsi so trdili, da so prejeli bankovce od Alojzija Rauschla. Ta članek je čitala tudi mariborska policija in se zanimala za Alojzija Rauschla ter kmalu ugotovita, da ga išče potom »Poli-cijssega vestnisa« v leogradu tudi okrajno sodišče pri Sv. Lenartu. Koncem decembra pa le dobila mariborska policija dopis od dunajske. da je bil tam aretiran neki TS'-Л Îcftar^î, 25 a Ludvik RôsHer, agronom iz Hodoša v Prektnuriu, ki ie sun pripovedoval, da Je L 1922 ubil v Prekmurju nekega kapetana in narednika. Čez dva dni je to priznanje zopet preklical in »rdil, da Je bil zadnji čas zaiprt v Curihu pod imenom Ludvika Ros-vadovskega Mariborski policiji so poslali sliko Rôssleria s prošnjo, da ga identificirajo in zlasti izvedo, v koliko so njegove navedbe resnične Po daljnih poizvedbah je policija doznala 1г Murske Sobote, da je Rôssler res doma iz Hodoša, sim tamkajšnjega čevljarja in znan kot bohštapler, ki se rad izdaja za Rosvadovskega. Iz Dol. Lendave poročajo, da je L 1919 res ub:I v nekem tamošnjem boju narednika in dva redova. Krivce pa м že takrat zaprli Od žandanmerijske slanice Mala nedelja je došlo dalje poročile, da so gori omenjeni aretirane! Znidarič Gaber in Tomanič, ki so bili radi prometa ponarejenih tisočdinar-skih bankovcev pod ključem v Lju:omeru, spoznali v sliki R6o,s erja. false Rosvadov-skega, onega Alojzija Rauschla, ki jim je dajal ponarejene bankovce. Mariborska policija Je sedaj ovadila zadevo državnemu pravdništvu, ki bo zaprosilo avstrijska obla-tva, da mu izroče g. Rôsslerja-Rosvadovskega-Rauschla. da se bo mogla nadaljevati preiskava. • imuAMtKi MIn< TELEFON 397. Gospodarstvo Odprto pismo ministra gosp. dr. Krajaču Velecenjeni gospod minister! Za regulativne hranilnice obetoja vladna odredba, da se v njih upravo ne smejo voliti oeebe, ki so člani uprav konkurenčnih denarnih zavodov. Kakor čitamo v agny Servaes, Y»»tte GullberÇ Alfred Abel, Euçen vo Bure, ugen Kič'ter, Rud Klein Rogge itd. Os gu ajte si ,>r voiasno vsto nic , da ne zamudite ogledati si to Hiedno usptlo Salolgro. — Pieds ave ob 4., p jI b, pol 8. in uri. Prednaznan b: JOSEPH NE BAKER najlepša knolka, . — »'aalev v oglasnem oddelku «Jutra». t®4 Ceno stanovanje t sob, kuhinje ' m pritiklin ntnen|am a večjim. Ponudbe sa oglas. oddelek «Jutra» pod «Veije stanovanje». 1655 Trgovina „Doko* Prešernova ulica St 9, dvorišče. Zastopnike i dobro plačo ia visoko jrovir.jo takoj sprejmem »onudbe a prilogo 4 Din sa prospekte ie poslati na oglasni oddelek «Jetra» pod «Smtopoli 98». 1308 Orožniška kuharica lïSe službo pri oroînikih ali CnanoarjiL. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Gospodinja 116». 1691 Konjskega hlapca treznega is zanesljivega takoj sprejmem. Plača po do govora. Naglo? v oglasnem oddelku «.Jutra», 3519 Veliko izbiro samo-veznic ovratnikov srajc nogav'c rokavic ,Ox 3UCHÏ Sokolsko društvo v Šiški pnredi v torek, 2. f&br. Eiškerado na «Bell« vue». S518 Opremljeno sobo atanilo, a elektrièno ra» svetljavo oddam na Aleksandrovi eesti. Neelov pove oglasni oddelek «Jutra». Čevljar, pomočnik sprejme službo sa vsako delo. Ponudbe aa oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «M. a V.» 1«78 Izurjeno pletiljo za telovnike in za nogavice, sprejmem takoj proti dobri plači. Naslov v ogl oddelku «Jutra». 2309 Zastopnice dobro vpeljane, rtrejmen iroti dobri proviziji aa d6-jro idoS araerikanski predmet. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1698 Prazno sobo * mest«, ali blIBnt Celja ali LIablJane I ! Ee samec s 1. februarjem Ponudbe i opisom in navedbo cene sa oglasni oddelek «Jutra» pod SUro «Lepe stanovanje 7S> 1678 Slovenka 100 List 17 prekasno prejel. — Sestanek » torek 85. opoldne ali svečer ali v soboto aH nedeljo zvečer v dogovorjenem tasu in kraju . 0 84. 4676 «Venecin» žveplena voda je najboljše sredstvo proti revmatizmu i lias in udnici ter jili ozdravi v najtežjih slučajih To potrjujejo največje bolnice sveta kar dokazujejo tudi prospekti, ki jih Vam poSljemo brezplačno «Venecin» uspešno pomaga tudi pri dragih boleznih — kakor: želodčnih, pri ranah in abeesih. ženskih bole« nih. nevraeteaiji itd Do-bite ga v vseh lekarnah in drogerijab v Zagrebu po 80 Din. a zunaj po SS Din Glavno skladišč* za SHS Cosmochemla k. (L. Zagreb Račkoga ulica 7a. 11S9 Izurjena šlvHja za perilo ln obleka, gre šivat na dom. Naslov pove oglasili oddelek «Jutra». Kuharico Ш hi opravljala tudi hišBa dela, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 3506 Snežne čevlje je galoše pofravlja A I _ Borftnikov trg . »t. 1000 Din postranskega zaslužka mesečno za gospode № da. me r mestu kakor na de-žeU. ki bi ceneno kosme-tično novost med znanci in vijatelji priwoCali Vprašanja pod cKovmetična novost» ua oglasni oddelek «Jutra» v Ljubljani. 8517 Naroča pn Dvokolesa jravlja najbolje, nsjhftr» ia oajceaeje Florjan«» Izurjena šivilja fre šivat takoj aa dom. — JaslOv v oglasnem oddelku-Jutra». 1690 v Uubljani, »Te*en«ov» оПс! «Sreča, domà» Pismo dvignete, 6e poveste v oglasnem oddelku Jutra prvotno lilro. 1680 Stanovanje s a—4 sobami Is kuhinjo iščem. Ponudbe aa oglasni oddelek «jutra» pod šifro «Stan 19». 1868 Galoše popravlja irua vulkanizacija Škafar, iubljana. Rimska eeeta 11 Trg. pomočnik g triletno prakso in s d<> brim epriče-rtdom. žel! ЛиЈ-be v vrfji manufakturni trgovini radf Nadaljnje izobrazbe — najraje v Ljubljani Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «feSten tn marljiv». S508 Trg. pomočnik sltarejši in dôbro verziran, s .primerno kavcijo. W rad spremenil sedanjo službo Popolnoma verziran v ma nufakturski, konfekcijski, galanterijski stroki itd — Nadalje specijalist » sestavljanju vzorčnih kolekcij Nastop službe po do-govoru Prima reference! Cenjene ponudbe na Apollo. Ljubljana. Stari trg St 19 pod šifro «Manufaktttrtst» Anica Dolenc Odgovor na naslovu, ka^ mor ste ga želeli. 1691 Pletilja vajena vseh pletilskih deL snrejme delo na dom — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1868 Sostanovalca s »so oskrbo sprejmem. — Naslov * oglasnem oddelku !ov: G Eugen. WletL Post 99fF 18. - Di-nartke znamke za odgovor priloiite Odgovor b Avstrije stane 4 Din. Ш1 Opremljeno sobo separirano. event bree postelje rabi trgovec > dežele, samo dvakrat tedensko, la sicer čez dm sa eradovanj« — Pteeene ponudbe * aavedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod lir« «Blixu glavne pošte». 1685 Dynamo Utemerni tok. 11« volt. 4fe PS, v jako dot>rem stanju, prodam Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 1441 GospOdlSna izobražena Šivilja, stara 48 let in čedne zunanjosti — želi tfn&nja v svrho žesitve Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Plemenito srce». 1678 čudovita svetnika Kontoristinia smoSua slovenskega ln nem. škega jezika ter stenografije, kakor tudi strojepisja is knjigovodstva. iš8e slu&-bc. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Začetnica». 1516 hrastove odpadke od parketov ter mehka drva (odpadke od lage) dostavlja po nizki ceni na dom parna ïaga V Scaçnetti. Ljubljs na, za gorenjskim kolodvo rom. — Pri odvezmu večje mnoîlne znaton popust 86 Pozorl Pozor! Dramatična društva isila je «ilustrirana lepe maska» Učna metoda na podlagi itevilnib -lik ib skie v naravnih barvah ter isde-lava umetnih brad brk io ousov Nabavi naj Jo vsak oder in vsak igralec Cena 40 Dia Naroča se: Б Na vinSek. Ljubljana 883 Ljnbljana, Mestni trg 18-19 Puškarskl pomočnik mlad, soliden, dober in samostojen deiaveo Izveiban kopitar, dobi takoj stalno služi«. Dopise s označbo dosedanjega sluibovanja — sjričevaJi to pogoji oa naslov: PoStni ргеивее 181, Zigreb. Ш1 Blagajnlčarka ' začetnica, zmoiha kavcije, išče službe kjerkoli, to gre t meseca brezplačno Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Htro «Blagaj-nčarka И». 1468 Prazno sobo krasno, z elektriko in parketom, takoj ali s 1. febr. oddam t» Mljii osebi, ev zakonskemu para brez otrok Naslov v oglasnem Oddelku «Jutra». 1687 Kratek klavir aii planino rabljen, a dobro ohranjen po primerni ceni kapi Marija Carli no tarjev» soproga. Ptuj 144» Hišo v Skom Loki Da glavnem trgu, dvonadstropno. s lokalom, proda za 120.000 Din to travnik za SU.000 Din Rajko Pavllč. Velika Gorica. Hrvaiko. Kompletno spalnico novo, orehovo, to omaro aa delikatesno trgovino, ie malo rabljeno, po jako nizki ceni proda Ig. Bepie. Ljubljana, Poljanska o. 81 1841 Ikm rabljenih poljskih tračnic po metru 5 kg težkih, kupim Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Tračnice». 1333 Klavir «tfOeendorier. v zelo do h'rem stanju prodam Na slov pove oglasni oddelek «Jutra» 1440 Trgovec polten in soliden. Išče primerne službe kot poelovos- ja, skladiščnik ali opora lefu. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro cNajhvaletnejli 40» 143B Dekle dobro vzgojeno, zdravo Ia -aažno, staro 14—18 let, rprejmem v boljšo hišo k "noletni deklici to štiriletnemu [antku. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». - «eKj Načrte za stavbe nOve te za popravila po nizki ceni od 180 Din naprej. kakor tudi proračune izdelujem Stranke tudi izven LJubljane posetim. zadostuje samo dopisnica — Naslov * oglasnem oddelku «Jutra». 1688 Vagon hmeljovk 30 % jelovto, çrodam aaj-viijemu ponudniku. Naslov postaja Kadoloa. 1688 Veliki boben ter event. ostale pritikline kupim za saltneki orkester Cenjene ponudbe na oglas. Oddelek «Jutra» pod lifro «Ribnica na Dolenjskem». 1667 Vsakovrstno zlato Kupuje po oajriijib eena» Cerne — juvelir Ljubljana. WoUova ulica S Ni treba učrcavati zraka ln poprej «egievati, Ne eksplodira — Brez loma! Ne kadi se — Brez duha. I petroleja |Q LITER gori nad UR sveti s svetlostjo 80 sveč! BARZEL D. O. .,ALADD1N" ODKD SUBOT1CA U. Zahtevajte cenik Notarski uradnik i večletno prakso v vseh pisarniških poslih — veš« strojepisja. Seli primernega mesta za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro «Karljiv 85». 1685 Pletilje! Oddani večjo množino otro. ndh in damsiih nogavic r ;«lo. Ponudbe z navedbo -ens na oglasni oddelek Jutra» pod «Lepa Oblika» 1584 Ptičje kletke to 4 trener omarice naj daj v Krakovski ulici i Mizarsko tvornlco oddam v najem, [»rednost Imajo inženjerji. arhitekti in v tej stroki izveibaal strokovnjaki Dopise na naslov. Josip Lampreth — mizarska tovarna v Šoštanju pri Celja 16® Lokomobilo dôbro ohranjeno, od 85 HP naprej, kupim takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Sposobna 71» Brezplačno prijavite oddajo stanovanja, *£№, Iskala, gostilne, tfgovne, delavnice itd. - — PosredbvaAje za oddajâlea popolnoma brezplačno ——-«Posredvaleč», Šv. Pètra e. št. 18. 1689« Psa ovčarja (tolčje pasme), 9 meseoev starega, peodam Naslov v oglasnem oddeikn «Jutra» 1Б76 Pisalni stroj samke «Joet», dobro ehra. jen to brezhiben, prodam ll zamenjam za registrirno lagajno «National». Naslov oglasnem oddelka Jutra. " 1664 Šofer ■ izpitom, vrtnar, Primorec, neoženjen. marljiv ia polten, tsče primerne slu»->e. Nastopi takoj Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Primorec 85». 1579 Dve prodajalki :curjeni v maaulakturi takoj sprejmem Ponudbe » navedbo zahtev s prostim stanovanjem na oglasni oddelek «Jetra» pod «Dobra moč, Kraaj». 1S0S Kateri gospod (aH gospa) bi bil tako do-bročnten. da bi posodil Dobermana dobri šivilji aooo Din. ker TBjatega. kupiranega. 8 me- Jè v denarni stiski V teku tecev starega, čistokrvnega enega leta Vrnem. Naslov proda za 400 Din A Nanut, v oglat-., oddelku «Jutra» učitelj. Mengeš. 250Ј pod «Skrbna». 15» Solidnemu gospodu oddam v najem prazno sobo s posebnim vbodom. — sredi mesta Naekrv r Ogl odelku «Jutra». 1431 Hrastove in lipove hlode lepo to zdravo blago, od S metrov dolžine naprej, čim večjega premera, kupimo Ponudbe pod sna&ko «Hlodi 50» na oglasni oddelek «Jutra». 1841 Sobo z 2 posteljama oddam v Slomškovi ùllcl » 8É0:t>&. S508 Elegantno masko «Libelo». s% manjšo, vitko postavo, predam NisI6v * oglasnem odtlskke «Jutra». 1667 Čevljar, vajenca U poštene družine sprejme Anton Ašman, čevljarski inôjeW, Kovor pri Tržiču. 1464 Kuharica zmoiina voditi sama gospodinjstvo, žel! vstopi« s i. februarjem v službo k manjši družini sil h kakemu gospoda Naslov v ogL oddeikn «Jutra». 1569 2—3 prazne sobe najraje s kuhinjo Bi* a« zaščiten zakonski pu bref otrok, za takoj ali pozneje Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Bančnik» l«n Dva dijaka sprejmem v vso ôskrbo; v v Gradišču štev. 7HL leto. »15 Tesanega lesa promptno robo. kupim večjo množino Ponudbe z najnižjimi cenami na naslov: Albert Ofner, trgovina drv — Earlovac. 1660 Natakarico ve№o te zanesljiv« sprejmem v najprometseJS bufst v Mariboru Radi prevzema blaga, kavcija potrebna — ponudbe pod «Takoj» na oglasni zavod Kovačlč. Ma-nbor. 14S4 Samostojen krojač iš3e službo v kateremkoli kraju Slovenije, Hrvatska ali Srbije. Nastopi lahke takoj Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Krojač». 1663 30—40.000 Din brezobrestnega posojila na prvo mesto dàm dotičnemn. ki ml da stanovanje dveh Sob in kuhinje.- — Ponudbe ped Mro «Sigurno meeto» na Oglasni oddelek «Jutra» 8S18 Stanovanje a—B sob kuhinje in vse» iiritikllo iščem • i tebru arjem Plačam 1500—18«. Din mesečno - tudi za tr< ■neteče naprej Ponudb» aa »glasni oddelek «Jutra» rod •F nadstropje» I8W Moške drsalke ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelka «Jiitra». 3810 Brinjevega olja kupim vsako množino. — Plačam dobro. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» Servirarlco oerfektno ta spretno sprej-Tiea takoj za večji hotel na *ta.jérskem Ponudb« a sliko in navedbo dosedanjega službovanja aa ogl oddelek «Jntra» pod lifro «Pridna to poštena 87». Skladiščnik ln Izvrsten prodajalec, dosedaj zaposlen pri vele tvrdki špecerijskega blaga, želi preme niti službo kot skladiščnik, prodajalec ali potnik Vešč tudi več jezikov, knjigovodstva ia korespondence. Cenjene dopise na oglasni oddelek «Jutra» nod Šifro «Vzoren to zanesljiv 65». 1671 Šivalni stroj prodam Naslov v oglas, oddolkn «Jutra». 381« Sobico čedno opremljeno, na Re» Ijevi cesti porta* Oddam gospod №ûi Raslo» v ogl oddelku «Jutra». 1488 Stanovanje 3 sob s kuhinjo išče mirna. •naXOa. skorO Ve« dan od-*6t»a stranka Plača 800 do 400 Dirt mesečno. Ponudbe pod «Takoj ali 1. marca» na oglasni oddelek «jutra» <818 Valjčni mlin dobtčkanosen. v prometnem kraju tik železnice, s stalne »odno močjo, kakor veë dragih ohzektov proda poceni Lovro Cremožnik — Celje. Kralja Petra št 38 1331 Hrvaškega vina 300 hI iz lastooga vinograda prodam, tudi na drobno Poslati je sode Tudi ta stopnlke sprejmem — Ha Sehreiber, Martijanec pri VariždiJhi. 1448 Sobico potrebujem v Milini glavnega kolodvora Ponudb* z navedbo oene pod «Železničar» na oglasni oddelek «Jutra». t®8 Strojevodjo sa ozkotirno železnico, 9 državnim bnitom. izuSe-nega stroj, ključavničarja, treznega iu zaneiljivega, takej sprejmem Našlo» * oglasnem oddelku «Jutra». Stanovanje 3 sob In kuhinje Išče mina K snažna. **s dan odsotna «tranka Ponudbe pod IHro «Stanovanje 158» na oglas oddelek «Jutra». 3614 samo za perilo, gn na dom. Naslov » oddelku «Jutra». 11 s« t»M»»««««»««0»«»eee»s»»»««sss»»»e«»«sssessssss«sstsss»>»» Naznanilo otvoritve. ms Slavnemu občinstvu vljudno na*ftah!eei, da t dnem 26. januarjem 1.1. otvorim na Starem trgo St. 8 trgovino • konfekcijskim, modnim, mannlahtnrotm la galaetorljskim blagom. V zalogi bom imel vedno na bogatejšo izbiro in solidno blago,4 katéro bom nudil mojim cenj. odjemalcem po kottkarenčnih cenah. Kdor želi poceni kupiti, naj poseti mojo novo otvorjêno trgovino. hdeiovai bom tudi obleke po meri v mojem lastnem modernem salonu po najnovejših kro|ih in najnižjih сепнћ. Se priporočam cenj. naročilom, beležim z uajodličnelšim spoštovanjem DAVORIN BIZJAK, Ljubljana, Stari trg iU 8. ..»««assiiiissiii'iTT...................................... Oženjenega hlapca ki zna samostojno opravljati poljedelska dela ta s* '&znme ua živinorejo, lena na ал orallïerej« Ii kurje-»ojo. sprejmem. Naslov » oddelku «Jutra». im Trgovec U tel kot drulabnlk. vodja ali potnik k trgovzkemu ali todurtrijakemu podjetju v Ljubljani аП M dežen. — Ima ttetao orpeteo izobrazbo U obvlada »e» Jezikov. stenografijo, strojepisje ter vse trgov, posle. Je reprezentativna te Jam-Kevine zmožen trgCvee ke-rfiične in manufakt stroke. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Prvovrstna moč 25». 1656 Zdrava in krepka deca so materina sreča! Prosti zrak, svetloba, skiupu ozne telesne čistoče ob strogi higijeni v hrani, 50 bitni pogoji za dobro zdravje in za čvrs'Osi vaše dece. Izbrano hrano, k temu rtdilno, bogato na vitaminih, fosforju, in v najmanjšem obsegu nudijO Vam Lepo sobo z električno razsvetljavo In МММћа vbodom odda V«rM& kolonija «Stan in Oeat», Trfedka cesta. Sto 40Ietna tvrdka sprejme Zastopnika v Ljub-liani tn sicer kakega trouve*. amlrovljenega višje-s s uradnika ali slično, ki taa lastno stanovanje. — Zahtevamo znanje sloven-ksga ia Ošmškega jezika u dobre trgovske zveze. — ponudbe sa oglas, oddelek 'Jutra» pod «Zagreb» 1545 Trgovino. tobro idočo v prometnem kraju" oddam tako' » Oajeei nod ugodnimi pogoji Na slov pove odami oddelek .Jutra» 1444 Prodajalka isučena mešane stroke, kot voditeljica na deželi, z letnimi spričevali išče name-SSenJa v Ljubljani — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod anaiko «Samostojna 80». 1666 Brivnlco prodam na deželi Ponudb» na oglaxnl oddelek «Jntra» pod «Sigurna ekaisteoca» Inteligentno gdč. dobro vzgojiteljico, Id je perfektna v nemščini, spre} 'aem k dvema otrokoma od 4—7 let, v Večji kraj v Slo. "eniji. Z znanjem franco-з&пе la klavirja imajo rrrsdaost. Dobro ravnanje čredpogoj — Ponudbe na ■Ciw-ui oddelek «Jutra» pod •Vzgojiteljica 82». 1682 Službo sluge hišriika sli kaj slanega šell poregenee, star 94 let. Naslov pove oglasni оШМс «Jutra». 1888 Majhen lokal v mestu potrebujem n skladišče. Našlo* * «glas. oddelku «Jutra». 1404 Deklica stara 15 let. se želi nditl za modlstlnjo v Ljubljani. Je hčerka železničarja. — Dopise 0* oglasni Oddelek «Jutra» pod «Februar 1937» 1684 Kletni prostor kot delavnico n manjlo obrt oddam po nizki «Mf. Našlo* * oglasnem Oddelke «JOtra». Пв| Gospodinjo -!« Î6 let staro, sprejmem »a dobr« ldOčo gostilno ln kavarno, ieaitev nI laki Jo-•>ua. Le resne ponudb» s sliko na Oglasni oddelek •Jutra» pod «Pridnoet 88». 1688 Prej nego shranite Vaše letne obleke, plašče, kostume itd., dajte jih kemično čistiti in likati pri tvrdki JOS. REICH LJUBLJANA, Poljanski nasip 4-6. Poslovne prostore «dda tako! v najem v Dalmatinovi ulici It. 1Г v pri. tličju. notar Karel Fet weise. 85Л8 Čevljar, pomočnik star 80 let. Išče službo. — Nastopi lahko takoj. Anton Kobljar, pos. sin, Martin vrh It. 2, pošta Železniki. 8507 N MALTI Natakarico ki zna Bal« kuhati te polili 3000 Din kavcije — sprejme Anton Maver, Ahaeljeva 5. 1689 šofer Izučen avto - mehanik, trezen ta vsestransko zenee-lilv, želi stalno slnlbo. — Cenjene dopise na «glase! oddelek- «Jntrt» pod Kfrj «Šofer W». Ј68Г Pletilje fMdaa večjo množino dam-■kfh M otroških nogavic v iel». Ponadhe z navedbo HM aa oglasni oddelek •Tetra, pod «Lepe oblike». ^^ 1584 5000 Din posodhn tistemu., Id ml (МПЈ» tOM Din obresti vnaprej pM «Oaranrtja» aa oglasni ed-delek «Jutra». 8EU M. Zévaco* .'5 Papežinja Favsta Roman Baš tedaj je prihitela k vrzeli sestra Marijangela. Pogledala je v daljo, a videla ni nikogar. Toda Marijangela je bila trdovratnica in se je brzo spustila po griču nizdoli. Ko se je približala pariškemu obzidju, je v svoje zadoščenje uzrla skupino, ki je pravkar stopila spozi Montmartrska vrata; sredi te skupine je takoj spoznala ciganko Saizumo. Sestra Mariangela je stekla za temi ljudmi, kar so ji dale kratke noge. Od daleč jim je sledila skozi mesto prav do ulice Saint-Denis. Nihče je ni opazil, zakaj vse ceste so bili polne razburjenih množic in oboroženih meščanov, ki so kričali: »Smrt hugenotoml...« Marijangela ni ugibala, kaj bi utegnilo biti vzrok tega nemira. Hitela je naprej, pazeč samo na to, da ne bi izgrešila Saizuminega plašča. In zdajci je videla, kako so Pardaillan in njegovi spremljevalci zavili v gostilno, ki ji je bila neznana. Ker je bila nepismena, tudi ni mogla čltati lepega Izveska, ki se je zibal na svojem železnem drogu nad vrati gostilne. Vprašala je neko žensko, ki je prišla mimo. ®,Vedeževalka'... dobro!...« je zamrmrala, trudeč se, da bi ohranila ime v spominu. Sestra Marijangela je nekaj časa hodila pred hišo sem ter tja in premišljevala o svoji prigodi. Ali naj ogovori neznance, kakor se je bila namenila?... S tem bi lahko zaslužila veliko denarja, a utegnila bi si tudi nakopati opatičin srd. Spomnila se je neke sestre, ki je od gladu in straha umrla v samotnem zaporu. In vprašala se je, ali ne bi mogla najti načina, da se ogne take usode, ne da bi žrtvovala dobiček, ki se ga je nadejala. »2e vem!« je zdajci rekla sama pri sebi. »Vsekakor 'je opatici veliko do tega, da ne izgubi te vražje ciganke izpred oči. Ako pridem k njej in ji povem, kam se je zatekla s svojimi spremljevalci, mi deset zlatnikov ne uide!« Jadrno jo je mahnila domov in k opatici. Klavdina de Beauvil-liers, ki je bila tik poprej odpravila Belgodera in je v tem trenutku končavala nekakšno pismo, je pazno poslušala njeno poročilo. Nato jo je pohvalila in zamrmrala sama pri sebi. »Ali si morem želeti boljšega sla? Marijangela je zanesljiva in zvesta.. .< Tako misleč je dodala svojemu pismu dolg pripisek. Ko ga je zapečatila, se je obrnila k Marijangeli, rekoč: »Veliko uslugo ste nam storili, draga sestra. Vaša zvestoba ne more ostati nepoplačana.« Marijangela, je pobesila oči, da bi skrila pohlep, ki je vzplapolal v njenih drobnih črnih očeh. »Vzemite to pismo,« je nadaljevala opatica. »Oospa, ki ji ga po-nesete, vas bo nagradila bogateje in laglje od mene; saj veste, sestra, da sem siromašna z vami vred... Toda pazite, draga, da ne izgubite moje poslanice ali da vam je spotoma kdo ne vzame; nesreča, ki bi s tem zadela ves naš samostan, bi pala pred vsem na vaša lastna ramena.« Marijangela je vzela pismo in ga je skrila v nedrije, češ: »Semkaj ne bo nihče segel ponj!« »Gotovo ne!« se je nasmehnila Klavdina. Naročila je Marijangeli komu in kako naj odda pisanje. Sestra Marijangela se je neutegoma vrnila v Pariz in je tam ubrala pot, ki jo je opatica točno določila v svojem navodilu. Kakor smo že omenili, je bila nepismena. Da je umela citati, bi bila lahko razbrala naslov: »Gospê princesi Favsti — v njenem dvorcu ...« XXVIII. Vofau svèt Pariz se je vznemirjal; zamolklemu nepokoju zadnjih dni ni bilo več daleč do izbruha. Plemstvo, ki mu Guiseva brezdelnost ni šla v glavo, se je začenjalo bati. Pritajene govorice so šle od ust do ust. Šepetali so, da vrhovni poveljnik Lige izdaja skupno stvar. Najbolj drzni so zatrjevali, da so bili boji na barikadah samo ukana, s katero je botel vojvoda zadati Henriku III. strah; nevarna ukana, pri kateri je veliko plemičev tvegalo glave!... Guise, ki je tako pokazal kralju svojo moč, je zdaj očividno mislil na to, da bi ga spet privel v Pariz in hi za to dobil od njega podkraljevsko čast v kaki pokrajini. Evo. take govorice so se širile med tisto gospodo, ki se je najbolj izpostavljala zanj. Mir med obema Henrikoma je bil mogoč samo na troške drugih. DestilacIJske aparate, dupllkat-kotle, armature kakor kotle za sifonske aparate, zračne kotličke za brizsalne itd., cevi, kurilne In hladilne kaie, T-kose, kolena, kotle za barvanje, banje, vsakovrstne kotle za iganlekuho, sirarne, kuho in pranje, kotličke za štedilnike ter vsa v to stroko spadajoča dela Izvršuje po brezkonkurenčnih cenah IVAN KAPELJ bakrantro In kotlarstvo. LJUBLJANA (Šiška), Aljaževa cesta 4 ЈНВНВН^ННВПНШНШШВ^ MONOGRANI za perilo, rooce in suknje se vezejo najceneje pri TONI J A G E R, Ljubljana, Dvorni »rg štev » cm Pozor! 1602 Radi opustitve moje zaloge pohištva na Gosposvetski cesti 13 (Kolizei) se vrši dne 24., 25. in 26. januarja 1927 prostovol na razprodaja vsega pohištva in tapetniških izdelkov Ugodna prilika za nakup PETER KOBAL, KRANJ .n L. Miku* ~ LJUBLJANA, Mestni trg 15 Izdelovatelj dežnikov Na drobno I Na debelo) Zaloga sprehajalnih palle ftirl d*?a№ u nanovo nreoblčtaia M LIPSKI VELESEJEM najugodnejši kupčijski trg v Evropi! Pomladanski velesejem od 6. do 12. marca 1927. 1600 blagovnih skupin iz vseh strok. Zahtevajte podrobna pojasnila in prospekte od častnega zastopstva Stegu in drugi, Ljubljana, Gledališka ulica 8. TeL 925. V VSAKI HISI JE B R A Z A Y francosko žganje z mentolom neobhodno potreoiio. Pri unutranjišn h slabosti, glavobolu, zobebolu je tr ba samo ntkoliko kapljic Srazay francosko žganje vzet n iakoj so bo'oA ilajšan, posebno p? proi' reumi n trganju Po masiranju se počutite novooživlje. Dob se v vseh lekarnah, drugerijah in večjih trgovinah Gen. zastopsivo in de ot za S H. S OE.ST.LA Г d. d. ZERHUAI, za Sl< vr-n io n Medj mûrie ri A. SaR^BuKU LJYBLJAMa. V > razprodaja Kontenina rujava. . Konten ;na rujava za rjuhe . . . . Kontenina bela . . Kontenina bela za rjuhe . . . . Barhenti, prima Din 6-50, 9-—, 13— 24--, 28-„ 8--, 10--, 14- 26--, 30— 12—, 16-—, 26— Sifon prima . . . Šifon batist . . , Cefiri...... Pralni poplenl. . . Žensko blago, razno 14.12 Din 12-—, 14--, 16-50 „ 16-—, 24-—. 36— в io_ H--, 26— „ 36--, 40"-, 48— „ 9--, 12—, 24— Volnen! koverkot, kamgarni . -Razna svila . . Modni baržun v vseh barvah . . . Volneni velurji , . Odeje (obe strani kloti) . Din 145—, 175-,, 65-—, 70—, 120-- 36'— 90-_ 110—, 160— . Din 185— v manufafetorni trgovini JOSIP ŠLIBAB, Ljobljana, Stari trg 21, poleg Zalaznika I d strijsko poojetje, do^ro vpejauo, z velikimi pom.aJanskimi naročin, sprejme tihega ali sodelujočega družabnika 1730 z večjim kapnaom, a t pa večie posojilo s primernim obresti. Le tesni reflektanti nai pošl ejo ponudbo z navedoo kapitala pod „Industrija 500" na ogl. od t. .Jutra". POZOR! i! !! Ni potrebno, da nosite obledelo obleko, plašče, , kostume i. t. d., ker jih tovarna los. Reich, Ljubl ana, Poiiansk nasip 4-6 pobarva najlepše v različnih barvah. Spre.emaiište: Selenburgova ulica 3 Postrežba točna Cene zmerne H ŠS •S š« V ■■■■■■■■■•■•■■■■■■■■■■■•■■■■H Kdor oglašuje, ta napreduje t srn fMetmeg» «tietUIk Priznano najboljši in najcenejši so izdelki ii5 Cel;ske tovarne keksov v Celju. Brezkonkurenčne cene in solidna postrežba Parna pekarna in tovarna keksov Jos. Kirbisch, Celje. kigmbhhrarrafsiwfaffar Naša mati, gospa Uršula Bonač poštarica v pok. nam je dne 22 jaruaria 1927. umrla. Pogeb se vrši dne V 4. januarja 1927 ob 16. na pokopališče v Maienbergu. V Marerbergu, dne 23. januarja 1927. Ivan Bonač, davčni upravitelj, sin; Marija roj Tuiar, sinaha; Mamo in Marija, Genuia Horvat, vnuki. Kostanjev les razžagan do 1 m 20 cm, lahko od 10 do 30 cm neklan in neobeljen, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjemu plačilu, eventuelno akreditivi ERNEST MARTINO, Celje, Zrlnskega ulica 4. trz» Posredovalci dobe provizijo- Zahvala. Ker nam je bilo izrečenega mnogo sožalja ob prerani smrti našega.nam predragega in nepozabnega sina, soproga, očeta, biata, svaka in strica, gospoda KARLA SIMA in še za nebrojno cvetje, in izredno veliko udeležbo na niegovi zadnji poti nemoremo vsakomur posebno zahvaliti, naj sprejmejo vsi prijatelji, sorodniki in znanci tem potom našo odkritosrčno zahvalo Posebno se zahvaliujemo čč duhovščini, gasilnemu društvu iz Pekla, Maribora, Konjic, Loč, Bistrice in Žtce, Grenriu trgovcev in Narodni čitalnici. Tisočera hvala vsem! 1729 Žalujoči ostali. V globoki 2alos'i naznaniamo, da je naša srčnoljub-l|ena soproga, mamica, hčerka, teta in svakinja, gos a Matilda Klemen£i6 soproga akad, slikarja v soboto, dne 22. t m. po kratki mučni bolezni, previdena s tolaž I sv vere, mimo v gospodu znspala. Pog>et> nepozabne nam pokoinice bo v torek, dne 25. Januarja ti2< ob 4 uri pop lx mrtvašnice dri. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. januarja 1927. Globoko 2alujo(i ostali. •72" že odčna greni: ca naj ne manjka v nobeni hiši Na drobno se dob va v vsa hi trgovini, na veliko pa jo izdeluje F.S. LukasvCelju Gospa Relli Oroszy пач anja v svoem imenu, vimenu svojih otrok Huberta in Epike ter v imenu ostalih sorodnikov pretresljivo vest da je njen soprog, gospod Viktor Oroszy biifti posestnik in strojevodja » pok. v nedel o, 23. januarja ob pol 7. zvečer po dolgotrajni in mučni bo ezni v statosti 59 let prem nuL Pog eb se bo vršil v sredo, 26 januarja ob pol 3 pop. iz hiše žalosti Vrhnika št 2, na župno pokopališče Sv. Pavla. t, dae 29. januarja 1927. 1743 Žalujoči ostali. ' Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, tast, stari oče in stric, gospod Ivan Hočevar posestnik, gostilničar in mesar včeraj v 71. letu svoje starosti, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika se bo vršil v sredo, dne 26. januarja ob 9. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Vel. Laščah. Velike Laft6e, dne 24. januarja 1927. Žalujoči ostali. tlinjsjl fcwft Pirr " Kmaoftij. «Joins Adoti Rlhoikar, Za N vodno tisk»rao dd. kot tirtsmarj» Ena Joofek. Z* hiarrttn» dei Je 'AiojUj Norak. VU i Ljoblpak