195. številka. Trst, v soboto dne 29. avgusta 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naroČbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trulu se prodajajo posamične številke po 6 stot '3 nvč.); izven Trsta pa po 8 at. Telefon Številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€8inost" za primorsko. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi le ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema sprav-ništvo v ulici Molin plccolo št. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Urednlitvo ln tlakama : ulica Carintia štev. 12. } Avstro-Ogrska in Srbiji; jjo, niso jeklene ; njihov pritok popušča, jr po nekolikih jakih stresljajih popol-V beligrajsk. »Ustavni Srbiji« čita^o'^a* ne oslabi. Procent našega izvoza v pod naslov m > Naš položaj prema Avstro*^ A)^tro Ogrsko je zadnja leta padel. Lsta Ugarskoj« eledeči zanimivi članek, ki W je od vsega srbsiiega izvoza odpalo na u>vo zanimal politične, a gotovo se bolj av- izvoz v A\ stro Ogrsko 89.46% a naslednja etrij-ke trgovinske kroge: jPta bil rezultat sledeči: 1899: 83 27%; »Go*p< darski ]>• loiaj Srbije nasproti . «5 06% ; 1901 : 84 66% ; 1902 : Avstro Ogrski je posebne prir d*. V sled po- 79.78%. To padanje, čeravno ni veliko, je zna-manjkanja neposrednega izhoda na morje, je čilno prvi6 zbog svcje eralnosti, a drugič, Srbija navezana na sosednjo monarhijo. Kadi ker 9e je pojavilo kakor poeledioa naravne tega so imeie naše trgovinske zveze z Avstro- g03p0dar8ke evolucije naše domovine. Ogrsko za -M v d™ važnost, nego v,e ya]td tega ^ težk(J .......da pojava d.uge zveze skupaj. A t, s» nfelM^ vedno avBtro ogrske tar;fe kijubu vsem nje vi-zeio dobro vedeli in znali tud« izrabljati. Fa eokim carjnam na poljedelske pridelke, ni vendar se ne i-ore reč,, da so imeli trgovin- izzvgia y grbiji niKakega p£J-ebnega vznemiril d< govori z Avstro Ogrsko za Srbijo vedno Mj fmo ge že 8prijaznili z m;8lij0> da bo treba korčati z dosedanjo trgovinsko polit ko in da se neznosni gospodarski položaj dežele, ustvarjen po preveč tesnih trgovinskih zvezah s sosednjo monarhijo, ne sme nadaljevati. S svojim novim carinskim tari-f.un gre Avstro Ogrska nekoliko na roko našim željam. V nadaljnjih svojih izvajanjih povdarja člankar v »Ustavni Srbiji«, da sa Srbija že prilagodi novemu avstro- 'grškemu carinskemu tar fu, a pridrži da si pravico, da tudi ona poviša car.ne na av6tro-ogrske izdelke. Vsakakor pa bo morala Avstro-Ogrska mnogo popustiti, ako bo hotela, da se vzdrže gospodarske zveze med Srbijo in našo monarhijo. V7 slučaju oarinske vojne med tema dvema državama, meni »Ustavna Srbija«, da bi avstro-ogrska ne mogla'prav nič pridobit", pač pa morajo izgubiti. slabe pos!ed ce. B.lo je tudi dobrih, a jedrno vsltd tega, ker so se interesi Avstro-Ogrske m< narh je deloma pokrivali z nua mi interesi. Iz političn h in pri lobitnih razlogov težila je Avstro Ogrska za tem, da olajša iwoz srbskih proizv« dov. Ona je stremila po čim tesnejših zvezah s to malo balkansko deželo, katero jemije v sfero svojih interesov, ker ve, da se srbs&o blago da prav dobro uporabljati bodi za ob lelovanje, bodi za preprodajo v surovem stan u. Medtem nismo imeli mi energije, da bi za svoje blago poiskali zvez z oddalj n mi evropskimi. Lri.sČi. Mi torej nismo niti a.< gli obžalovati, da ieča Avstro-Ogrska le naše sur«.vine, ker smo bili zelo malo v stanju, da bi te surovine obdelovali jih za tuja trž šča v dražji in za d jlga pota pri merne ši obliki. Rszven tega ni bilo niti mo g« če prč-kovati, tla bi naši eksporterji, s premajhnimi kapitali in nezadostno izobrazbo, m< gli spi j ti trdnejše zvez: v velikimi zapad-nimi trgovskimi hišami i t izročati jim blago v količini in kakovosti, ki bi jih zadovolj li. Nam so bile tjrej kolikor toliko kor.stne one velike olašave, katere je Avstro Ogrska dala v Av9triJ' ™ o4 nekdaj polit čai zavezniki uvozu najvažnejših predmetov. Ali istočasno l>roti Slovanom. Mi pa smo in povdarjamo ob so to olajšave, ki zmanjšujejo potrebo po Vflaki Priiiki' cU S* ne more biti vefega na emacc.paciji energije v to poklicanih činite- 8,1Ja Da naravi. večega greha proti zahtevam Ijev. Slabe posledice teh olajšav, ki -o naše p"liti*oe raznarodnosti, nego je ta nemško-aurovo blag, navajale izključno na Dunaj in talijanska liaisona, to ljubimsovanje dveh, ki Pešto, ob ut le so se os..bito zadnja leta, ko nista "Zvarjena ede.i za druzega. in katerih se je en del skrbskega surovega blaga začel Poli fie m,)raj° križafci> ako bo5eta varovati izvažati v obdelani obbki ( zdelki iz žival- 8V°j traJen interes- Ali povdariti treba, daje skib surovin), ko so se začela odpirati nova tu nerazsodnost, ali da povemo izraziteje : p«,ta (po Donavi) in ko se je v deželi usta- kratkovidnost in slepota na italijanski Btrani. novil jak izvozen centrum, ki je v kratkem Toda — 0 t€m Par besed pozneje, času razvil vel,ko delovanje in dt segel znatne Predsinočoj m se je pripetil na tržaških zveze. Ž* davno se je uvidelo, da pot do ulicah ftlučaJ' ki Je ~ da 8' aam na 8ebi ma" Pešte in Dunaja ni ravno posebno srečna lenkostea — vendar zelo poučen, ker dokaza srbske proizvode, a še le v zadnje čase zuJe' kako — 8°jeno 8 s^lišča italijanskih in-se je začel«) uvidevnti, da verige, katere nas teredOV — naravnost lahkomišljeno je t. nem- Politični pregled. V Trstu. 29. avgusta 1903 Italijani in Nemci. Italijani in Nemci ško-i talijansko ljubimkovauje, ker je Italijanom v resen opomin, da se igrajo z ognjem, ko se politično vežejo t. Nemci. Nobenega naroda dijaki niso tako kričavi in vr:ščavi kakor so nemški. Izzivanje je njihov element. Vse v njih je prikrojeno \ namene izzivanja: kratenje akademiškesvobode dijakom drugih narodnosti, ne izvzemši italijanske, kakor pričajo dogodki na vseučilišču v Inomostu, doč m zahtevajo za-se tako svobodo v toliki meri, da prekipeva ; vsa njihova akademiška oprava s proslulimi čepicami vred, vse njihovo vedenje in nastopanje. V njih je poosebljena nemška izzival-nost. A taki niso le v nemških ali po večini nemških mestih, ampak tudi tam, kjer je nemški živelj v neznatnih manjšinah. Po dokaze in izglede nam ne treba segati daleč : i opozarjamo le na nedavna nečuvena buršev-ska izzivanja v naši Ljubljani. Res je sicer, da v mladini vič in da v njej rado preki peva, zbog česar ni smeti jemati pretragično vsacega koraka njenega. Ali dogodki nas uČe, da je nemško dijaštvo v Avstriji postalo faktor, ki šteje. Nemške stranke, možje, katere moramo smatrati rednimi, so nemško dijaštvo povzdignili v imeniten faktor. In sicer to ravno radi označenih laBtnosti, ki so priro jene nemškemu djakj v nenavadno veliki meri. Nemško dijaštvo v Avstriji je takorekoč k a v a 1 h r i j a vse-nemške ideje! Na tem dejstvu ne dopuščajo nikakega dvoma dogodki v Pragi, na Dunaju, v Gradcu, v Inomo3tu, v Ljubljani in — predsinoči na tržaških ulicah. Po ulici sv. Ivana je ošabno in izzivalno stopal nemški burš z glasovita čepico na glavi in vsenemškimi trakovi preko prsi. — Nasproti mu je prišlo nekaj italijanskih dija kov, ki bo opozorili Germana, da tako postopanje v Trstu občutijo oni kakor provokacijo ter so ga pozvali, naj se umakne in naj odloži pangermenske znake, ako noče, da pride do reakcije. Na ta poziv, izrečen uljudno, je nemški dijak odgovoril z i n-suitom. To je razgrelo enega italijanskih dijakov. da je pripeljal Nemcu tako zaušnica, da je čepica odletela. Na to so drugi nemški dijaki, ki bo spremljali nemškega izzivalca, dvignili palice nad dotičnim italijanskim dijakom. V tem je poslednjemu došla pomoč o.I italijan. dijakov in prišlo je do solennega pretepa. A tu se je zgodilo nekaj značilnega za te nemšlce burše: poprej so izzivali, zasra movali, so prvi dvignili palice ; potem pa, ko so prišli v stisko, so — zvali policijo na pomoč ! In vsled nemške denuncije je bil are tovan eden Italijanov ! Toda nemško poste- PO I) L ISTEK. Predigra. Silhueta. 6p;aal Josip Knaflič. Ko je zrl Vojan na ta prizor brez misli, kakor v polusnu, je si šal za seboj, kako je nekdo vzdihoil. Med sobami je c pazil široko po^vo Orlovskega, ki se je zdajci naslonil na kip boginje in glavo uprl v dlan..... Vojan se je h tel izprva naglo umakniti, toda neko čutstvo ga je odvrnilo in prisililo, da je pristopil k njemu. »Z laj vas zapusti žena — in dete in dom sapuni c, je dejal, rahlo se dotaknivši njegove rame. »Njen umetniški nagon je pre-ailen . . .« Orlovski je dvignil obličje, in v njegovih zasenčenih potezah je zagledal Vojan plemenito žalost blagega človeka. Trpko je rekel : »Ker je njena ljubezen preslaba...« »To je res«, je z*mrmral Vojan in se počasi odstranil. Prdruživši se sogostom, pa se je čudil svojemu p -govoru in zaupnosti Orlovskega ; vzrok temu je našel naposled v svojem soSu'ju in v britkosti, ki je premagovala Orlovskega. Družba je bila med tem zopet posela v pestri gruči po cvetni lopi, in skladatelj je začel igrati mehko fantazijo. Zabava je postajala izključno umetniška . ,. Ko mu je Vida namignila, je Vojan sel poleg nje. Lica so jej žarela, in čutil je, da jej je valovil glas, ko je rekla šepetaje : »T£ko življenje je slast . . . Umetnost je nebeška, ali božanska samo, kadar klečć množice pred njo v pr. slavi !« »Poznam vas«, jej je opomnil in s strahom se je zazrl v njene velike oči, v katerih sta prosevala strastnožejen pohlep po časti in divji ponos. Potem nista govorila več. Kakor v sanjah je molčala družba, in v noč so pele nežne, dthteče strune. Vojanu se je mudilo v bolnišnico. Ko je glasbenik končal, se je Vojan poslovil, naznanivši Orlovskima uro svojega zdravniškega poeeta za naslednji dan. Dokler je voznik upregal, pa se je Vojan hotel pomu diti pri bolnem detetu. Sluga mu je svetil preko mnogoterih koridorov in stopnjic slikovito zidanega poslopja. nje je blestelo še dalje: tudi v ulici Tigor na zaslišanju se je kremžil dotični nemški burš, da je bil žrtev italijanskega napada, in je uložil ovadbo na eo-dišče ! To je predvčerajšnji dogodek med nemškimi in italijanskimi dijaki, ki je — ne glede na to, da so sodelovali elementi, ki niso še pozvani v aktivno politiko — vendar v izborno politiško lekcijo za naše Italijane. Nemšii burš, ti pijonir vsenemške ideje, se čuti tudi že v Trstu domačega in izzivlje. A Italijani rss ne umejo tega dogodka ? ! Par buršev res ne morejo biti še nevarni Italijanom v Trstu, ali za Italijane utegne postati usodno, ako ne umejo, kdo je za temi buisi ! ! Italijani naj ne bagatelizu ejo tacih dogodkov in naj se ne varajo, marveč naj jih vsprejemajo kakor resen opomin, da vsenemška propaganda ne misli na ti, da bi Trst eliminirala iz svojih računov. Nevarnost nemške propagande ni nič manja za Italijane, nego za Slovane v Prrmorji-. Dejstvo, da se nemštvo za sedaj še politično hlini italijanskemu elementu in da ga vabi — kakor je ravno te dni storila »Grazer Tagespost« — v nadaljevanje nemško-italijanske zveze, ne le da ne govori proti naši trditvi, ampak jo še potrja, ker N< mci v Primorju so previdni in se nočejo boriti na dve fronti hkratu. Potom italijansko - nemške zveze naj bi Italijani zvršili nalogo uničenja Slovanov, da se bo po tem Nemcem boriti le proti eni fronti — proti Italijanom! Ali sa ; Italijani res tako zaslepljeni, da se nadejajo zmage v tej pozneji borbi ? t Potem so slepci, ki ne vidijo vezi, ki se pletejo med Dunajem in Berolinom. Zveza med Italijani in Nemci je nenaravna, a zato je tudi — nemoralna, ker eni in drugi hočejo druzeg-a kontrahenta le izrabljati in prevariti. Razlika je le ta, da so eni dobri raeunarji, drugi pa — slabi ! Kakov nezmisel je to, ako so Italijani v Avstriji politično vežejo z Nemci ! Saj zija cal propad med načeli in cilji, pa katerih je prikrojen program enih in drugih. Italijani se izrekajo za pravo sam^do-ločbe svojemu narodu, Italijani se izrekajo za narodno avtonomijo in svobodo svojega naroda ! Nemci pa so centralisti in zahtevajo hegemonijo za nemški narod! Ta pa izključuje tudi italijansko avtonomijo, tudi italijansko svobodo! Zakaj pa da se Nemci za sedaj še nekoliko potajujejo proti Italijanom — vzrok temu smo že povedali. Ali zapom- V predsobi, kjer je ležal mali, je bdela vzgojiteljica ; čitala je v knjigi in zaspano je uprla trudne, rdeče obrobljene oči v zdravnika. »Pravkar sem mu dala zdravil«, je javila. »Zdaj spi.« Ali deček ni spal, ko je vstopil Vojan, ampak sedel je na posteljici in pazno je ne kam prisluškaval; radosten usmev mu je plal na razgretem obrazku. »Mama poje ....«, je dahnil, ko je sklonil Vojan k njemu smehljajoči obraz, in svetla o'Sesea so mu živeje zaiskrila. »Ne Čujete, ah ?« Vojan ni mogel slišati ničesar; noben zvok ni prodrl v ta samotni, gostozastrti prostor. »Pa okno odprite«, gaje sililo dete tre-petaje. »Prosim, odprite okno. Moram slišati, kadar mama poje!« Vojan je uBtregel njegovi želji; sktbno je zavil dete v odejo, posadil si je na koleno, in oba sta potem poslušala glasove, ki so prihajali kakor iz daljne, globoke daljave — pojemajoči, slabotni, vendar vedno še topli, lepi, sladki. Vojanu je bila znana ta pesem — o materi v templu, ki izroča svoje dete božjemu varstvu. In pela jo je mati, zato je bila pesem tako mila, kakor posvečena .. . morda je bila izlita vanjo ravno tudi kaplja one velike, trudapolne ljubezni, ki je nesmrtna v srcu vsake matere, in najsi je stokrat zatajena ali zadušena . . . Vetrc iz pravečne, svete narave je sprejemal te glasove na lahka, mehka krila in jih donašal, piljiibovaae od zvezdic, ki čujejo pred nebeškimi durmi — da se vtisnejo v mlado detetovo duš i in ostanejo v njej kakor demant jasen, na vek neizbrisen spomin na mater. Neslišno je brzel voz po kremenit:, bleščeči cesti, v njegovih blazinah pa je Blonel Vojan, truden, izmučen. Čudne slike in prikazni so Be pojavljale in menjavale pred okni njegovega duha, in budile so se mu težke misli. Vedno še je gledal bolno dete ob Bebi, kako zamaknjeno posluša, ko poje mati, čutil je na prsih njegovo vročo glavico... in huje se mu je smililo to dete. Ima očeta, ali oče gine v vsej strasti do krasne, mlade žene in ljubezni do deteta mu ne preostaja; ima mater, ali mati ljubi svet, slavo in sebe in na svoje dete pozablja. Si- nijo naj si Italijani: če bedo oni še nadalje vršili nalogo krvnikov svojih sodeželanov slovaiiske narodnosti, bodo le žagali vejo, na kateri sede, kajti blazno bi bilo, ako bi se nadejali, da bi v ponemčeni Avstriji in pred velikim germanskim valom mogli rešiti svojo ekzistenco in svojo svobodo. Kriza duv&lizma. — Sedanja anarhija v političnem življenju Ogrske je dete greha storjenega v letu 1867, ko bo Nemci in Madjari na brezvesten način izkoristili zadrego, v kateri se je nahajala monarhija vsled dogodkov leta 1866. Zato ogrska kriza ni specijalno le ogrska, ampak skupna — kriza duvalizma. Dogodki na Ogrskem vežejo tudi našo polovico. To ee kaže ob raznih vpraša njih. Ob sladkornem vprašanju, ki se tiče najvažneje panoge avstrijske industrije, se ta polovica ni mogla gibati, ker so jo vezali Madjari. Trda odredba, da morajo vojaki letnika 1900 dalje ostati pod orožjem, zadev-Ije tudi našo polovico, da-si so bili tu no vinci dovoljeni in potrjeni ; naš pravilno sklenjeni zakon se ne more izvršiti, ker se ogrskemu perlamentu ni zljabilo skleniti sličen zakon. Kar ee dostaje krize na Ogrskem, javljajo poročila,. da je stacijonarna, to je, da je položaj Š3 is-otako m jtea kakor je bil dusedaj. Dalje poročajo z Dunaja, da se cesar za dne 4. septembra zopet povrne v Budimpešto. Potem še le je bržkone pričakovati k»ke odločitve. Kritično stanje v tej polovici pa ss izraža v nespremenjenem nasprotstvu Cehov proti Kcerberju. »Narodni lisiy najodločneje odklanjajo insinuacijo, s katero si prihajali te dn: izlasti nemški konservativni listi Eben-hoehove in Kathreinerjeve barve, insinuvacijo je jako namreč, da bi se združile vse stranke za utrjen je pozicije Koerberjeve nasproti Ogrski. >Narodni listje pravijo : »Leta 1867, ko so nam vrgli duvalizem okolo vratu kakor kako vrv, niso hoteli vedeti za nsn, in 35 let sem so odbijali naš šestmilijonni narod od vsa cega vpliva na upravo države. Čemu naj bi se sedaj plazili ravno tja, kjer tako dolgo niso hoteli nič videti za nas ?! Ne okolo Kt>erberja — vskiika Češki list, ampak »Proč s Koerberjem !c — to bodi enoglasno ges!o ogorčenega češkega naroda ! Macedonska ustaja. Iz Macedonije prihajajo razveseljive vesti o vedno večjem napredovanju ustaje. I'stasi se bore zelo junaško in vspešno. V okraju Melkosinovo so že vse vasi razun jedne v njih rokah. Vse turške vojaške postaje od Urumkji do merja so ustaši pežgali in razdejali ; turške straže so bile pomerjene ali pa so pobegnile. Glasom zadnjih vesli je iz sandžakata H rk Ki-lise pnbežalo v Carigrad 880 Turkov in Grkov. Te dni bo ustaši napadli vas Meveek* v bitoljskem vilajetu ter premagali tamošnjo turško posadko. Ista pa se je pozneje povrnila jako pomnožena z drugimi četami in je premagala ustaše. Na Boris Sarafovo glavo razpisala je turška vlada talijo 1500 turških hr. Boris Sarafov je izginil is Bitoljskega vilajeta in zatrjuje se, da se je podal v drinopoljski vi- lajet, kamor da pojde tudi glavna moč usta -šav, da odrežejo komunikacije med Carigradom in evropejsko Turčijo. C) atentatu na orijentai vlak poroča se nadalje, da je bil dinamit spravljen v jednem vagonov med provijandami in da so ga tjakaj spravili bržkone na kolodvoru v Sredcu. Ustaši so izdali manifest, v katerem obsojajo železnično upravo, da je lahkomiselno spravila v nesrečo in smrt toliko ljudij, dasiravno je bila po vodstvu ustaje obveščena, da se bodo prirejali atentati na vlake. V tem manifestu povJarjajo ustaši, da oni bi jejo obupen boj proti turškim zatiral cem in da je vsled tega njih boj ls zakon ta samoobramba. Oni so prisiljeni uničevati komunikacije, s pomočjo katerih bi turška prepotenca lahko razvila vse svoje vojaške moči v ustaških pokrajnah. Prelilo Be je preveč bolgarske krvi, da b: se sedaj prenehalo z bojem, ne da bi se prej d seglo željene vspehe. Vest o tem atentatu je na: carigrajsko turško prebivalstvo napravila grozovit utis. »Bsrliuer Tageblattu« poročajo iz Carigrada, da tamošjje turŠKo poslaništvo dvomi na tem, da Turčja izpolni vse obljube, katere je storila Rusiji, da zadosti umorstvu ruskega konzula Rustkovskega. Vsled tega nameruje Rusija odposlali vsem velesilam apel, v katerem bo zahtevala, naj se jo po-oblast", da kakor zvrševateljica njih volje najstrožje postopa proti Turčiji. Turška vlada se nainja v velikih denarnih stiskah in turške državne blagajne so sedaj, ker ss je mnogo potrošilo za vojne operccije, še bolj prazne, kot navedno. Vojaštvo, toliko častniki kolikor možtvo, nojevolino, ker ne dobiva plače. Vrhu tega vojaški liferanti nočejo več dajati mesa, ker jih ne plačujejo. Iz Soluna poročajo, da celo turško prebivalstvo že stremi po po-redovanju evro-pejfkih vlasti, ker vlada sph š jo prepričanje, da tako ne more iti dalje. Ako evropejsse vlasti ne j osežejo v macedonsko zmešnjavo, bo ag tacija v turških pokrajinah na Balkanu nadaljevala ter uni^i tu vso trgovino in obit ter popolnoma uniči te bogate in lepe dežele. D sedanji vrhovni poveljnik turških čet v Mfccedoniji, marš d Rušdi paša, je dospel včeraj v Solun in odpotuje od tam v Carigrad. Bržkone bo Rušdi paša izgnan, ker je pal v nemilost pri sultanu. Tržaške rota je torej, vspričo svoje nežne dobe dvakrat uboga sirota. Vsporedno pa se je ponovil v spominu Vojanovem ves nocojšnji večer, in tedaj se mu je z&zdelo, in zla slutnja ga je objela, kakor da je bil ta večer mrka predigra bodoči usodi h Š3 Orlovskih in lastne njegove usode___ Vida v slavi in sreči kraljice in na njeni strani bledi, mračni pevec ... ali kadar se mu nasmeja ona, razjasnjuje njen smehljaj enako solnčnemu žarku njegov obraz. To je ljut>ezen, ki se je iz njune domišljene igre prerodila v njuno resnično življenje! Tu pred njima pa se dviga črna, preteča senca — Orlovski, ki tiria svoje in svojega deteta pravice. i'a zopet je vse črno pred njegovim duhom ; Vojan ne vidi in ne ve nič, le v prsih občuti zopet ono žgočo bolečino, ki jo je občutil, ko je slonel v palminem mraku in sta pela Vida in bledi pevec . . . Ab, to je njegova ljubezen, ki vstaja od mrtvih ! In ta bolečina — tudi ona je zlokobna predigra muk, onih velikih in krutih bolesti, ki jih bo moral pretrpeti Vojan, ker je zopet vstala od mrtvih njegova ljubezen . . . Mladi mož je trepetal kakor zlomljen trs v jesenskem vetru. (Z vrše te k.) Sedaj so pa travo rasti, iznašli, vloženi prepozno!! vesti Imenovanje v redarstveni stroki. — C. kr. namestn štvo za Primorje je imenovalo okrajnega tajnika v Kninu, Karola Gruberja, redarstvenim oficijahm. Zopet nova zvijača Tržaški magistrat je mojster v iskanju zvijač. Koliko sitnosti so že imeli oni, ki iščejo domovinstvo v Trstu na podiagi novega zakona o domovinski pravici ! Nekateri čakajo že blizo 3, reci t r i leta na končno rešitev prvota h prs šjnj ! Sedaj pa je ti slavni — zet6 »siavni« magistrat iznašel novo coklo v zavlačevanje reševanja teh prošenj ! V zakonu o domovinski pravici ni ni kakega govora o času, v katerem naj bi rekurenti vlagali svoje prizive. Magistrat tudi ni navedel roka za rekuriranje (ser ni sme)). gospodje, ki slišijo tudi da so skoraj vsi prizivi Da se stvar zopet zavleče za nekoliko mesecev, je magistrat rekuriral proti odloku vlade, s katerim je ta vapr»-jela vse prizive in Bedaj je ta zadeva zopet na ministerstvu ! Mi smo gotovi, da se vsa ta šikaniranja izjalovijo, kar vedo dobro tudi gospoda na magistratu, toda namen — zavlačevanja je dosežen ! Ker pa mag Btrat postopa proti določi-lom rečenega zakona, bo dob^o, ako «e vse zunanje občine uprejo vsakemu plačeva »ju bolniških stroškov za one, ki so pra sočasno vložili prošnje za dosego domovinske pravice v Trstu ! Magiscratovcem pa povemo že danes, da Be bo tako zlobno zavlačevanje maščevalo nad onimi, ki ponujajo laškim podanikom domovinsko pravico, ki jo pa odrekajo, oziroma zavlačujejo podeljenje iste domačim m. Naše ljudi prosimo, naj bodo mirni in naj se ne razburjajo. Mi jim zagot >vljamo, da dobe, kar jim gre p3 zakjnu. Storilo se je že in se tudi se stori vse potrebno, da se ta stvar reši čim prej, oziroma, da se stopi na prste onim, ki se nočejo pokoriti zakonom ! Y taki zadregi še nismo bili nikdar, v kakoršnjo sta nas spravila dva gospoda v ime »čitateljev mnogovrstnih časopisov« (imeni hočemo zamolčati iz obzirnosti do njiju). Včeraj smo prejeli čudno pisemce, datirano iz Trsta dne 28/9 1903. Gg. dopisnika ali dopisniki prehajajo kar v mediaa res b tremi točkami, v katerih nas apostrofi raj o : I. pravijo, da je imel ljubljanski dnevnik »Slov. Narod« prav. ko je očital »Edinosti« da je premalo bojno glasilo proti Italijanom, nego »zahteva slovanska narodnost« ; II. nas vprašujejo, če se kedaj č'ta v »Ed.< o slovenskih stvareh ; ali se tu"sploh kedaj opozarjajo po-laDci na to ali ono slovensko reč ? (Vmes pa podajajo d >pisniki sala-monsko sentenco : »Kako naj bodo slovenski p »stanci zložni, ko so si nasprotni eden dru-m Slovencem ! Diplomo dopisujočesa člena narodne družbe plesuvodij, profesorjev telovadbe itd. v Parizu dobil je tržaški plesovodja, g. Ivan Umek. Iz pisma, ki je spremljalo diplomo, posnemljemo sledeče : »Na podlagi Vašega dobro naprav-. Ijenega ustmenega in pismenega izpita, Vaše dobro p'sane knjige o plesu in od Vas sestavljenega plesa »Slovan«, naznanja s9 Vam z ve-eljem, da je podpisani odbor v seji dne 10. t. m. vsprejel Vas kakor člena med narodne akademi e učiteljev in profes irjev plesa ter Vam izdal najviše sprčevalo usposobljenosti. « Jutri na veselico »Adrije« v Bar kov]je! Kakor t*mo ža ponovno sporočili, vršila se bo j u t r i p »poludne koncertna ve selica pevskega društva »Adrija« v Barkov-ljah. Ker se ni razpošiljalo posebnih vabil za to veselico, priobčujemo še enkrat dot čni vspore i : 1. V. Parma: »Pozdrav Gorenjski«, valček, godba. 2. Iv. pl Zaje: »Putnica hrvatskog doma«, mi žki zbor. 3. Tittl: »Slo vanska s nfomja«, godba. 4. H. Volarič : »S »van na dau«, mešan zbor s sopran in alt bjIo. 5. V. Parma: »Amaz>nks«, korač- dne 4. septembru t. 1. v uradu uprave javnih skladišč. Izdelovanje uniform in dobavljanje kožuhovine. Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu javno oddaja izvrševanje unifjrm in dobavljaaja kožuhovine za uradni okraj tega ravnateljstva za leti 1904 in 1905. Vse podrobnosti je možno puizvedeti na ravnateljstvu državnih železnic v Trstu, ali pa se jih more dobiti tudi pismeno, ako se dopošlje potrebno poštarino. Ponudbe je doposiati najdalje do 12. ure dopoludne dne 30. septembra 1903. Komisijonatno otvarjanje ponudeb se bo vršilo dne 1. oktobra ob 9. uri predpo-ludne in ima vsaki ofjrent pravico biti o tem navzoč. Kdor se bo čutil zadetega, naj se odzove. Na letošnjem občnem zboru inožke podružnice družbe sv. Cirila in Metodija je več govornikov povd^rjalo z opravičeno nevoljo, da število členov te podružnice je v kričečem nerazmerja s številom slovenskega prebivalstva v Trstu. Ugibalo se je sem in tja, kako bi ee prišlo v okom temu kričečemu nedostatku, ali bolje rečeno: neodpustni nemarnosti. Slednjič je bila odobrena misel, naj se imena členov podružnice natisnejo v »Edinosti« v opozorjeuje onim, ki še niso členi. Ta imena so : Dr. Abram, Fran Abram, Rihart Ajte, Malija Antončič, Srečko Bartl, Gregor Bartol, Ante Bogdanovih, Silvester Batič, Pavel Baje, J. Bačar, Makso Cotič, H. Candollini, Fr. Dollenz, Janko Detela, Martin Drešček, kanonik Fiego, Anton Furlan, Ivan Furlan, Josip Furlan, dr. Gregorin, Kornelij Gorup, Alojzij Goljevšček, Vekoslav Grebene, Ivan Groser, Fran Gulič, Fran Germek, Fran Grom, J. Hinelak, Anton Humar, H. naš znani Hlobše, prof. Jesenko, Filip Ivaniševi<5, Val. Klinar, Val. Kosovel, Miha Kamuseič, Ant. Kalister, Martin Krže, J. Krže, Jakob Klemene, Henrik Kobau, Ivan Klun, Anton Kolar, Josip Kranjc, Fran Korenčan, Ivan Kapun, Ivan Kukar, Edvard Lampe, Ivan LeviČer, Vid. Lnzej, Jakob Mankoč, Ivan Mankoč, prof. Mand:<5, dr. Mandi<5, lv. Mirt, Josip Muha, J. Novak, dr. Pretner, Jak. Perhavc, Iv. Pogorelec, Fran Poni kvar, Iv. Prelog, dr. Pertot, Fran Piskar, Al. Plesni-čar, Vinko Perušek, dr. Rybi£f, Anton Rep, Josip Rože, Fr. Resič, Grac. Stepančič, Nicefor Stepančio, Simon Skrinjar, Jakob Sottler Ivan Škedelj, dr. Slavik, Leopold Štrekelj, Ante Stemberger, Ivan Škerlj, Anton Truden, Ivan Tavčar, Josip Tavčar, Ivan TomažiČ, Ivan Umek, Ivan Umek, J. Ulčakar, A. Urdih, Ant. Vrabec, Ivan Vatovec, Anton Vato-vec, Jakob Vatovec, J. Vinšek, Ant. Žitko, M. Žetko, J. Žetko, Jakob Žnebelj, Ivan Zbona, Dragotm Godina. Ce uvažujemo vzvišeni namen naše šolske družbe, nje veliko narodno in kulturno nalogo ; če uvažujemo, da je vsaki novčič, ki ga darujemo posvečen v pošteno vzgojo naše lastne krvi, če uvaiujemo, da je to najemi-nentneja obrambena družbi, neizogibno potrebno vspričo sličnih drugorodnih, ali agre-siruih in ravno proti naši naj dragocene; i lasti, proti naši mladini naperjenih družeb; če uvažujemo, da bi bili mi tržaški Slovenci sploh brez ni ene svoje učilnice, ako bi ne bilo te družbe ; in če uvažujemo slednjič še, kako malenkostna je udnina, kako smešno malenkosten je prispevek, da si člen te po-družnice; tako malenkosten, da reB ni niti govoriti o kaki žrtvi : ako uvažujemo vse to, menili bi mi, da mora slehernega zavednega težaškega Slovenca, bilo bogatega, bilo siromašnega, obliti rudečica srama, ko ne bo med gornjimi imeni čital tudi svojega imena. No, mi smo prepričani, da jih je mnogo takih, ki so zanemarjali do sedaj to svojo dolžnost ne morda radi tega, ker nočejo žrt vovati, ampak, ker niso — mislili na to. Sedaj so opozorjeni. Sosebno resno besedo pa nam je spregovoriti do onih starišev, ki pošiljajo svoje otroke v družbine zavode. Oni so tisti, ki uživajo dobrote od družbe, ne da bi družba kaj zahtevala od njih. Njim bi moral velevat: — Če že ne govorimo o rodoljubni požrtvovalnosti — že čut dolžne hvaležnosti, da ss skažejo hvaležne vsaj s tem, da so nje Členi ! Nec-dpustno bi bilo, ako bi bil le en sam teh očetov, ki ni člen družbe. A koliko je tacih. Neodpustno tudi za najsiromašnejega, vspričo dejstva, da je členarina tako mala, da jo more zmagovati — kakor že rečeno — tudi najsiromašneji ! In še celo, ko gre v takov namen: v izkazovanje hvaležnosti za pošteno vzgojo laBtnih otročičev. Dovolj bedi teh rekriminacij ! Nadejamo se, da bj že s tem, kar smo rekli, dosežen namen, ki ga je imel občni zbor, sklenivši, da se imenik členov podružnice prijavi v »Edinosti«. Torej : kdor se čuti zadetega, naj se hitro odzove, da ga v bodoče ne bomo šteli med nemarneže, oziroma nehvaležneže. Romanje tržaških Slovencev na Sveto Goro. Vodstvo Marijine družbe nas je naprosilo objavit'", da pojde poseben romarski vlak iz Trsta do Gorice v sredo dne 2. septembra. Te božje poti se lahko udeležb tudi drugi tržaški Slovenci in Slovenke. Komarji naj se zberejo v sredo ob 1. uri popoludne na postaji južnega kolodvora na Rojanščaku. Kmalu po eni uri pojde vlak iz Trsta in pride v Gorico okolo 3. ure popoludne. Iz železniške postaje v Gorici naj gre vsak, kakor hoče, do Solkana. Skupno zbirališče bo potem v solkanski župni cerkvi — ob 5. uri popoludne se vzdigne pr< oe-sija iz solkanske župne cerkve na Sveto Goro. Vozni listki se bodo prodajali še do torka opoludne pri g?. Ant. Stem berger ulica S. Giovanni št. 8 — Andrej Furlan csrkev Novega sv. Antona — And, Cink pri Sv. Vincenciju — Josip Macarol in Matija Škabar pri Sv. Jakobu in ČČ. šol-ssih sestrah pri Sv. Jakobu. Na železnici ss ne more dobiti listkov za ta romarski v lak. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 21.1, ob 2. uri popoludne 27.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 766.8 — Danes plima ob 6.34 predp. in ob 11.48 pop.; oseka ob 6.14 predpoiudne in ob S.30 popoludne. Vesti iz ostale Primorske X Občinske molitve t Žminju. Zabeleživa divni v s peh naše stranke v III. razredu, smo bili dali izraza nadi, da se bosta tudi II. in I. razred tako vrlo držala. Prva polovica te naše nade je že sijajno uresničena Sinoči po zaključku lista nam je došla brzojavka iz Zminja, ki nas je obvestila, da je bila zmaga naše stranke v II. razrtdu še sijajneja. nego ona v III. Za hrvatsko strt nko je bilo oddanih 120, za nasprotno pa samo 25 glasov! S tem vspehom včerajšnjega dne, je že zagotovljeno, da ostane uprava občine žminj-ske tudi v bodoče v hrvatskih rokah. Najhuja borba ee bfje danes v I. razredu. V tem razredu imajo nasprotniki raz-merno največ moči. To je utemeljena v razmerah, kakoršnje vladajo po vsej Istri. V vsako občino se je bilo tekom časov zasadilo nekaj Karnjelov, ki so znali izkoriščati nevednost, katero italijanska oligarhija konaer vira ravno v namene izmozgovanja —, da so mu sesali mozeg in mu ugrabijali sad trdih žuljev in krvavega znoja in — bogateli. Bogastvo pa prinaša vsikdar moči in vpliva. Zato se bfje danes hud boj v Žminju med narodom in njegovimi izmozgovalci. Ako dobimo obvestilo o današnjem izidu pred zaključkom lista, je najdejo čitatelji med brzojavnimi vestmi. X Medvedko je ustrelil te dni logar Anton Razpor v gozdovih kneza Thurn-Taxis v Klani pri Kastvu. Dva mladiča, ki sta spremljala medvedko, sta pobegnila v gozd. X I® Plavij nam pišejo: Prosim Vas, g. urednik, da priobčite v Vašem cenjenem listu par vrstic. Ze dolgo Vas nismo nadlegovali, a žalibog da Vam ne moremo niti sedaj kaj veselega javiti. Ze sedmo leto teče, odkar nam stoji prazno vzorno šolsko poslopje. Imeli smo pomožno šolo, ki jo je ob-državal častiti g. kapelan in bila je pripoznana potrebnim nad 40 let, a zdaj je nimamo več že 5to leto. Mladina raste divje, da celo oblastim dela preglavico in to vse radi pomanjkanja dobrega pouka. In zdaj koncem 7. leta, prišel je davčni eksekutor tirjat po 2 K kazni za vsakega otroka, ki ni prihajal v šolo! Ali ni to naravnost izzivanje našega naroda?! Ali ne le na šol-ketu, marveč tudi na cerkvenem polji godi se nam velika krivica. Tukajšaji kapelan g. Anton Notar je že tri leta brez pit če. Prej je dobival plačo i t. občinskih doklad, aii ker je želela italijanska gospoda spraviti ga iz Plavij, je nagovorila tedanje plavijske in Hribanske občinske odbornike, da so glasovali za raz-veljavljenje te plače, ne da bi bili določili, kako naj bo plačan g. kapelan za naprej, in ta predi« g je bil sprejet enoglasno ter je zanj glasoval tudi g. Urbanz, sedanji župnik v Miijah. Vlada in škofijska oblast pa nisti do sedaj proti temu niti z ma%incem zganili. Na skrajnem Vztokn. BRUSELJ 29. (B.) Danes je izišla kraljeva naredba, s katero se odpravlja prepoved izvažanja orožja in vojnega materijala v Kitaj. LONDON 29. (B.) Times javljajo iz Pekinga : Japonska je stavila v Petrogradu predlog za moduB vivendi. V istem se zahteva gotovih predpravic za obe vlasti v Mandžuriji. Isti list piše dalje, da je Japonska siljena iskati v Koreji dobičkov, ki bodo toliko vredni, kakor so oni, ki si jih je Rusija pridobila v Mandžuriji. Malo da je nade za sporazumljenje med Japonsko in Rusijo. Ministri na potovauju. DUNAJ 29. (B.) Minister za vnanje stvari, gr< f Golucho\v-ki in fiaančni minister Bohm-Bii\verk dospela sta iz Budimpešte semkaj sinoči, ogrski finančni minister Lukacs pa danes zjutraj. Grki proti Bolgarom. ATENE 28. (B.) Tukaj nareljeni Grki iz Macedonije izročili so poslanikom proti Bolgarom naperjeno spomenico. Pozor Čitatelji ! Prihodnjo s iboto začnemo v podlistku našega lis'a priobčevati velezanimiv roman Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK Lastnik konsorclj lista ,,E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trste Lepa mebilirana soba s prostim vhodom se odda takoj. Ob enem tudi mala sobica primerna za delavca. VeČ se poizve v tiskarni »Edinost«. Narodni brusar rz^?: v a n o m svojo bru^alnico nahajajočo se v ulic Belvedere št. '25. (pri tleh) v koji izvršuje vsa v to obrt spadajoča dela tudi najfineja kakor: brušenje brivnih britev, vsakovrstnih nožev, škarij itd, ter sprejema v popravo dežnike in solnčnike. Točna postrežba in zmtrne cene. Udani Filip Kante, prvi slovevski brusarski obrtnik v Trstu. Urar F. Pertot Trst ulica delle Poste 1, vogal ul. Cariatia. Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatoi jev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. 30 malih stanovanj 5 kukinjo se takoj oddi v ulici Industria iu ul. Guardia v kišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. naistr. od 1—2 in 5—7 pop. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - uliea deirimlustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od ,20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga. Nova trgovina usnja z zalogo potrebščin za čevljarje Alberta jVftchellitsch via Arcata št. 4. (nasproti drogeriji Huber). Dobro blago za ugodne cene. ooooooooooo Vesti iz Koroške. -f- Slovenska zmaga. Iz Škofic ob vrbskem jezeru poročajo : C. kr. dtž. vlada j je zaradi nezakonitega postopanja g. komisarja Mac Nevina na občinski volitvi v Skofieah volitev I. razreda zavrgla in zapovedala novo volitev v prvem razredu. Ta se je vršda dne 19. avguata ob 10. uri. Kakor kom sar je prišel zopet baron Mac Nevin. Slovenski kan didatje so bili soglasno izvoljeni. Nasprotniki si niso upali priti na volišče. Brzojavna poročila. ObČiuske volitve v Žminju. ZMINJ 29. (P) Danes so sa završile občinske volitve z velečastno našo zmago tudi v I. razredu. Za naš j stranko je glaso valo 49, za nasprotno pa le 16 volilcev. (I. razred se je torej obntsil veliko bolje, nego je bilo pričakovati. Čast zavednim volilcem ! Ured.) Ponesrečen atentat na amerikanskega podkonznla v Beirutu. LONDON 28. (B) »R-uterjeva pisarna« poroča iz Carigrada dne 28. t. m.: V«-st o umoru amerikanskega konzula v Beirutu (A.zijatska Turčtja. Op. ur.) izkazala se je kakor pogreška v šifriranju. Izvršil se je res poskus umora na amer;kdn-?kem konzulu, a poskus se ni posrečil. Neka napo?nana oseba je ustrelila na amerikanskega podkonzula, krogla pa je zgrešila svoj cilj. (Kakor je razvidno že iz besedila te brzojavke, so prve vesti trdile, da so amerikanskega podkonzula v Beirutu, Leiskmana, umorili. Zjedinjene države su takoj, ko je došla prva vest o tem dogoJku, odposlale pred Beirut svojo vojno eskadro. Op ur.) WASHINGTON 28. (B.) Iz O^ter Bave javljajo, da je predsednik K >osevelt vzrado-ščen, ker je podkonzul ušel smrti. Vendar se govori, da to nič ne spremeni na ukizu, ki ga je dobilo evropako brodovje, naj se poda pred Bevrut. CARIGRAD 29. (B.) Porta izjavlja, da ni dobila nikakega cficjelnega poročila o atentatu na amerikanskega p »dkonzula. \VASHINGTON 28. (B) Tu se glasi, da v slučaju, ako Turčija ne ugodi ameri kanskim zahtevam, amerikansko brodovje, odposlano v Bejrut, zasede eno ali dve tur ški pristanišči. V tem slučaju bo amerikanski odposlanec odpoevan in se vodstvo ame rikanskega zastopništva poveri angležkemu poslaništvu. NIČA 28. (B). Amerikanska eskadra od-plula je ob 8. uri sveder izpred Ville Franche proti Genovi. Mesto potnika ali zastopnika _1_1_ luže v Trstu išče 40-leten mož, popolnoma izvežban v trgovinskih poslih. Jako bi bil primeren za Dalmacijo, ker zna hrvatsko in italijansko. Več se izve v uredništvu tega lista. Fran Antonič €aiiij»o Belvedere 10. Telefon 1617. Nova prodajalnica jestvin in delikates. Bogat izbor vseh v to stroko spadajočih predmetov. Specijaliteta: Šunka (pršut) iz prage in Štanjela. Najfinejši salami. Velita zaloga m v buteljkah, piva, likerjev in miieraM voda. ■ Postrežba na dom. ------------- X m m n X K * sr X x X X X Svoji k avojiml ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge v Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna polištva primorske fležele. Solidnost zajamčena, kajti les ae osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. W Album pohištev brezplačen, * podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. Priporoča svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo traverze. zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje, \od- £ njake, ptimae, železne cevi itd, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji > in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, ) železne pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne križe in ograje ter v orodje za vsako obrt. f A/' < ze,e III II IVAN SCHINDLER Dunaj pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe mline za sadje in srrnzdjo. stiskal niee za olje in erozdje, £krop lnice za trtje-pf Ifska orodja, stiskalnice za seno, mlatiJnice. j vitlje, tfijfrje, ćis i niče za žito, luščilnice ?a koruzo, slamorezniee, stToje za rezanje repe. j mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, se-saljke 7a vodnjake in gnojnice, željezne cevi, vodovode itd. itd. od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah ravno tako vse priprave za kletarstvo, sesaljbe za vino. mecene pire gumijeve plore ko-nopliene in pumi eve cevi, stroje za sladoled, priprave ra izdelovanje soda v< de in penečih s t viD, mline za čigavo, kavo itd., streje za deltnje klobas, tehtnice za živino, tehtrice na drog, steberske tebi niče, decimalne tehtnice, želiezno pobištvo, željezne clagajne, bivalne stroje vseb sestavov, orodja in stroje vsake vTste za ključavničarje, kovače, sedlarje, pleskarje itd. itd. rse pod dolgoletnim jamstvom, po naj u god ne jih plačilnih pogojih, tudi na obroke! Ceniki z več kot 4iše se naj naravnost: Ivan Schindler, Dunaj Iliji. Erdbergstrasse 12. 00 co 00 00 00 88 OO gg OO OO o 00 Steklarska dela in Slektrično napeljavo oddaje Zržaška posojilnica in hranilnica" pri svoji novi stavbi Piazza Caserma št. 2 v Trstu. Ponudniki naj se radi pojasnil in podatkov zq!a-sijo pismeno ali usmeno najdalje do 10. s-iptemb'a 1903. pri stavbinskem vodstvu, aii pa v uradu „Tržaške posojilnice in hranilnice*'. yy OOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOCOO OO OO OO Oo OO OO oo OO OO OO OO OO OO OO OO OO OO cVJ Anton Skerl mehanik mladenič, ki je že vojaščine p r o s t. zmozen racun- Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). | stvu se takoj vsprejme v trgovimo kot Gramofoni, fonografi, plošče iu ei- upravnik proti kavciji 500 K. Ponudbe je lindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. V olajšanje nakupovanja se proda jajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke. Plača po pošiljati na dogovoru. ,.Konsuimio društvo" v Ricmanjih p. Boršt. M M M M M M M M M # M ¥ M U M M M M M M M M M M M M M ¥ OdlilroTana 1894. Odlitovana 1894. 1891. Odlikovana tovarna Da vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ira Doljat! Šota pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. —m.— Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, ve&čimi od najnavadnej£ih do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi Btrugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. Za mizarje.*" Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin. Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost V postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. it * * * » * it * * Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Želodčno -»• 4. tinkturo lekarnarja piccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža kot želodec krepčojoče in tek vzbujajoče, dalje kot prebavljen je in telesno odprtje pospdšujoče sredstvo posebno onim, ki trpč na navadnem telesnem zaprtju. Tinktura za želodec razspošilja lekar Piccoli v Ljubljani v škatljieah z 12 steklenicam za K 2.52, z 24 steklenicami za K 4.80, z steklenicami za K 7.—, z 70 steklenicami za K 13.—- (Poštni parket pod 5 kg.) Razprodaja se a lpkamah v Trstu. Istri, Dalmaciji. Primorskem. Gcriikem in Tolminskem po K 2.40 steklenica._ C5KV ZOBOZDRAVNIK % Um m d j laKso firiDntiT v TRSTU ulica S. Giovannl štv. 5, I. nadstr. ■ Prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča tovarna stolov tvrdke Fr. Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, priponi* al. občinstvu, prečast. dubovsč ni, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavar-narjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole. naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd. po karnajbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, i t katerih je razvidna obuka blaga in cene, zastonj 10 franko. Naroćevaleem na debelo dovoli se znaten popust. Varujte Vaše noge Noira z m>5<> aabestnih podplatov. kurjih oSii, žuljev, mokrote in mrzlote. Vse te napake, po-ebno pa reprijeten po; in pečenje iz irinf z našimi dr. Hogye*ovimi patentnimi asbestnimi podpiati. Par podplatov stane 80 stot, K 1-0 in 2'40. Pošilja se po posz°tju. Prospekti in priznalna pismu vojaških oblastij in drugih visokih krogov brezplačno. Bogato izbrana zaloga vseh predmetov cd asbes'a. Centrala : DUNAJ. I., Do-minikanerbastei 19. Andrej Kalan • čevljarski mojster —• se je preselil v nlico Commsrciale štev. 7, II. d. stop. 2. Ob enemoima za oddati dve lepi mo-bilinini s bi. Najemnina po dogovoru. Javni ples prriedi sežanska mladina v Sežani dne 30. t. m. v prostorih g. Alojzija Polley. Začetek ob 4. uri popoludne in traja do 11. ure zvečer. Izvršuje zadelanja z emajlom, porcelanom, srebrom iu zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi delo zobovje. ! ORDINIRA ob 9.—12. predp., 3.-5. popol. Uprava dvorca (vile) »Pompejana« na Katinari posojuje na zahtevo proti mali dnevni odškodnini svoje tri poljedelske stroje (t. j. mlatilnico, čistilnico i in tri jer) za mlatenje in čiščenje pšenice, ječmena, rži, ovsa, ajde itd. Več se izve j:>ri upravi zgoraj omenjene vile. j „Ženitev" Premožen posestnik v bližini Trsti, frti-! nuječ v Trstu, v najlepši dobi. SG let stir, lepe p stave, priijubue zunanjosti m izbor-negi značaja, ž li tem modernim potom se seznaniti radi pomanjkana znanja neziega spola, z inteligentno gospodien-) ali vdovo brez otrok, s primerno doto, v staro-t* od 18 do 30 let, t?r bi te želel takoi poročiti. Le resne ponudbe če mogoče s f-tografi o naj se b'agovolijo doposlat' pod Šifro „Srečna Bodočnost 1903ts po3te re t^nte Tr-t centrala do 5. septembra t. 1. Z i strogo molčečno&t se jamci. Priporočeno na pošti, da se ne izročijo pisma v drug* roke, kakor samo pod pogoj-nim izkazom. Odgovor po pret ku tepa roka. goriška ljudska posojilnica registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nad str v lastni hiSi. --- Hranilne vloge sprejemajo se od vsa-iegi če tudi ni član društva in se obrestu jejo po 41/s°/0» ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/o lQ na vknjižbe po b1^0!^ Gradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol-in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. Ylo£ leta 1900. Kron 1,263.561 Poštno-iiraii. račnu štY. 837.315. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital == Spitalske ulice Štev. 2. = K 1,000.000 Zamenjm in eskcmptnje Daje predujme na vred. papir j o. K U D U i e in D rod a j a. izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapale Zavaruje srečke prot % .. . . . — — kupone. ------------------—— izgubi = tn vme rent, zastavnih pisem, pnjontet, komunalna ............_ , . obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Vinkuluje in divinkuiuje vojaške ženitninske kavcije. PromeM Izdaja k vsakemu žrebanju. ggr Bmhompt in inkasso menic. IC Bor-™ naročila. kurzni Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresti m. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet m čeki in nakaznicami.