GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ
LETO II.	LJUBLJANA, SREDI APRILA 1963	ŠTEVILKA 2
V	našem propagandnem oddelku dobivamo dvakrat mesečno izrezke iz pomembnejših jugoslovanskih časopisov, ki pišejo o Litostroju. Zato smo se odločili, da bomo v izvlečkih objavili take članke. Razen tega dobivamo približno 100 listov delovnih kolektivov, v katerih je neštetokrat omenjeno naše ime.
Žal ne moremo objaviti radijskih in televizijskih poročil, ker od RTV Ljubljana ne dobivamo poročil o tem, kdaj in kaj so poročali o nas.
Samo v zadnjem mesecu so poročali v radiu v krajših ali daljših sestavkih ali samo omenjali Litostroj vsaj vsak četrti dan. Na televiziji pa se pojavljamo enkrat do dvakrat mesečno.
V	zadnjih štirih letih, odkar vodimo sistematsko in organizirano akcijo glede publiciranja Litostroja, se je naše ime pojavilo v tisku in televiziji že nekajtisočkrat. O Litostroju poroča Cesto Tanjug in mednarodne časopisne agencije. Prodrli smo tudi v Evrovizijo.
Ljubljanski dnevnik
9.	III. 1963
Stotič uveljavljeni žerjavi
V Litostroju imajo danes skromen, a pomemben praznik, ko puščajo v pogon stoti specialni žerjav najsodobnejše izvedbe škatla-sto-paraboličnega tipa. Preden so v Litostroju začeli izdelovati te moderne žerjave, s katerimi so dobili na mednarodnem trgu za svoje konstrukcijsko in proizvodno delo nesporno priznanje v obilici naročil, so izdelali že nad 450 raznih žerjavov tako imenovanega klasičnega tipa. No, ta proizvodnja se je ustavila. Po izvedbi proizvodnje izboljšanih žerjavov, za katere je značilno to, da so sestavljeni le iz dveh paraboličnih nosilcev škatlastega preseka in da imajo poleg vrste tehničnih izboljšav pri isti nosilnosti in stabilnosti za 20 do 25 odstotkov manjšo težo, pa se je proizvodnja zopet začela večati zelo naglo v korist žerjavov.
Skromni šef-projektant inž. Marko Kos, ki ima pri uvedbi proizvodnje modernih žerjavov levji delež, nam je n. pr. povedal, da je leta 1960 znašala proizvodnja žerjavov v Litostroju okoli 1.000 ton in da imajo že letos v proizvodnem načrtu približno trikrat večjo proizvodnjo žerjavov — okoli 3.000 ton, kar predstavlja približno eno četrtino skupne li-tostrojske proizvodnje.
Pogled na litostrojsko proizvodnjo žerjavov za potrebe industrije in elektrarn je ob izdelavi stotega žerjava povsem zaslužen, saj je bil Litostroj s to proizvodnjo spričo zastarelih konstrukcij že v hudi zadregi in ni n. pr. v letih 1954-56 mogel dobiti nobenega naročila, čeprav so izdelali
mnogo ponudb. Prav ti neuspehi na licitacijah so imeli za posledico lastno sistematično raziskovalno delo in v letu 1955 so slednjič dobili svoje načrte za moderen tip žerjava, ki v mednarodnem tehniškem svetu dobiva vse bolj ugledno mesto.
V naj novejšem času so v Litostroju spet dobili naročila za štiri velike žerjave iz Indije. Razen tega so sodelovali na licitacijah v Avstraliji, v Singapuru in v Mehiki, od koder pa še niso znani rezultati litostrojskih ponudb.
L,.«	1	mafess&K .			
Rt E		j—t-H		
Politika — Beograd
10.	IU. 1963
Do sedaj 100 specialnih žerjavov
Danes je kolektiv Litostroja proslavil jubilej ob zaključku montažnih del na stotem žerjavu specialne domače konstrukcije ... Tudi ta proizvod je pripomogel, da je Litostroj dobil mednarodni renome in dosegel, da se njegov škatlasto parabolični žerjav dobi tudi na južnoameriškem tržišču.
Delo — Ljubljana 10. HI. 1963
Z originalno tehnično koncepcijo do svetovnega priznanja in slovesa
Slobodna Dalmacija — Split
11.	III. 1963
STOTI SPECIALNI ŽERJAV LITOSTROJA
Brez licenc in tuje dokumentacije, zgolj s samostojnim razvojem tehnike na temelju znanstvenoraziskovalnega dela se je Litostroj v kratkem času uvrstil med najuglednejše svetovno priznane proizvajalce mostnih žerjavov naj-večje nosilnosti.
Vzporedno si je Litostroj pridobil čedalje večji ugled s kvalitetno izdelavo in brezhibnim delovanjem že dobavljenih žerjavov. Pri licitaciji v Mehiki za 135-tonski žerjav je Litostrojeva izredno lahka konstrukcija vzbudila razne dvome, vendar so kontrolni izračuni ameriških strokovnjakov pokazali solidnost konstrukcije, nakar je bilo naročilo dodeljeno Litostroju.
Sledila so številna nova naročila, proizvodnja žerjavov pa se je potrojila. Vsi ti žerjavi Litostrojevega tipa, tako prvih sto, ki
so jih že izdelali, kakor tudi nadaljnjih 56, ki so zdaj v delu, so izključno plod lastnega raziskovalnega dela ter samostojnih tehničnih koncepcij in zamisli v teoriji, konstrukciji in izvedbi.
Borba — Beograd 10. DL 1963
... STOTI ŽERJAV IZ LITOSTROJA
... Z razliko od klasičnega žerjava so konstruktorji Litostroja pred 6 leti iznašli nov način konstruiranja žerjavov, ki so lažji, cenejši in lepši. V trenutku ko so dokončali montažo na tem žerjavu, imajo v delu še 53 žerjavov takega tipa v skupni vrednosti 3 milijarde dinarjev.
Borba — Beograd
12.	III. 1963 so ponovno poročali:
... To je največji domači dosežek pri proizvodnji transportnih sredstev.
... Od sto doslej izdelanih žerjavov ni Litostroj dobil niti ene reklamacije.
... Absolutna vrednost nove tehnične koncepcije je bila nedvomno dokazana. Na trgu v Indiji je postal Litostroj malone nepremagljiv z žerjavi naj večjih nosilnosti. Škatlasto-parabolični tip omogoča namreč zmanjšanje tež od 25 do 55 %>, a to zmanjšanje je največje prav pri naj večjih nosilnostih. V prvih šestih mesecih 1. 1957 si je Litostroj priboril v Indiji naročila prav na vseh licitacijah, ki se jih je udeležil: 5 žerjavov za hidrocentralo Koyna,
Danes je kolektiv Litostroja proslavil jubilej ob zaključku montažnih del na stotem žerjavu specialne domače konstrukcije. Prvi žerjav te vrste se je pojavil 1957. leta v Indiji. Indijski strokovnjaki so se odločili za lito-strojsko ponudbo in tedaj je nova domača konstrukcija doživela prvi ognjeni krst na tujem tržišču.
žerjav za termocentralo Durga-pur, a aprila tega leta je dobil naročilo za naj večji žerjav v Aziji sploh: 460-tonski žerjav za hidrocentralo Bahakra Nangal. V kratkem času je Litostroj dobil že za nad 800.000 dolarjev naročil. Poudariti je še treba, da so bila vsa ta naročila dobljena na podlagi čvrstih valut.
... V naslednjih letih so se naročila težkih žerjavov za hidro-centrale v Indiji kopičila, tako da se že skoraj na vseh žerjavih velikih central v Indiji pojavlja samo ime Litostroj. V tem času je prodrl s prvim težkim žerjavom tudi v Mehiko, kjer je dobil naro-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Uspeh naših delavcev in inženirjev
(Nadaljevanje z 2. strani) čilo za 135-tonski žerjav za hidro-centralo El Novillo.
... Ta tip mostu omogoča neomejeno zmanjšanje izdelavnih časov z uporabo najsodobnejših varilnih postopkov.
... Vrsta žerjavov je zelo dolga; zadnje leto se je njihovo število hitro povečalo, saj je pritok naročil zavzel tolikšen obseg, da se je proizvodnja žerjavov od 1. 1960 na letošnje leto povečala za 365 °/o.
... Ali je ta oblika nekaj dokončnega? Nikakor ne! Danes vemo le to, da je skoraj nenadkri-ljiva pri težkih žerjavih nad 501. Pri žerjavih manjših nosilnosti in pri žerjavih z grabilci je zaradi številnih sestavnih delov mostu ta koncepcija še vedno pretežka v primerjavi s koristno obremenitvijo. Na tem področju se bo moral žerjavni most še bistveno spremeniti.
... V minulih sedmih letih je opravil Litostroj ogromno delo. Na to delo smo lahko vsi ponosni, kajti to je področje, kjer sta tehnična koncepcija in raziskovalno delo plod le našega znanja, naših domačih jugoslovanskih tehničnih idej. Na tem področju so se brez tuje pomoči osamosvojili v vseh pogledih, tako v teoretičnem kot v proizvodnem, in to brez licenc in tuje dokumentacije. Po izjavah vodilnih predstavnikov tuje industrije smo se v tem času povzdignili na enakopraven položaj z najuglednejšimi firmami na svetu.
Mladost — Beograd 6. III. 1963
En dan v Litostroju
Hidroturbine, ladijski motorji, črpalne postaje, mostni žerjavi — to so samo nekateri proizvodi Titovih zavodov Litostroj v Ljubljani. S temi proizvodi gigant na-' še težke industrije uspešno konkurira tudi najbolj poznanim proizvajalcem na svetovnem tržišču. Obisk v Litostroju je bil kratek in prava novost, kjer kontrolorji kvalitete pregledujoč delovna mesta in stroje — molčijo. Kontrola kvalitete ne zahteva pri njih nobene besede — brez običajnega razpravljanja, prepričevanja in pojasnjevanja ...
Ljubljanski dnevnik 10. III. 1963
Njiva železa in jekla
... Vsak ponedeljek se pred sprejemno pisarno v Litostroju nabere kopica mož in fantov. Sto, stopetdeset in še več. Različnih poklicev, brez njih, iz bližnje okolice in od zelo daleč. Tudi iz Ne-gotina in celo iz vasi ob Skadar-skem jezeru. Čudno. Druga podjetja iščejo potrebno delovno silo v časnikih. Sem, v Litostroj prihajajo delavci sami. Zato, ker so culi samo hvalo o tem čudovitem podjetju, ali pa jih sem pripelje oče, brat, prijatelj, sovaščan...
So pa tudi taki, ki v Litostroju vidijo molzno kravo. Dober zaslužek za slabo delo. Stanovanje. Kvalifikacijo. Čas za penzijo. Celo pribežališče pred tiralico. Možnost dvojnega zaslužka kot n. pr.:
v Litostroju bom delal, od doma dobival vino in žganje in ga v Ljubljani prodajal. Sto variant in kombinacij, toda le malo uspelih. V kolikor kdo pretenta komisijo, ga odkrije zdravnikov rentgen, propade pri psihologovem testu, ali pa ga po poizkusni dobi odkloni delovodja.
... Razumljivo, zakaj vodijo v Litostroju tako oster, neizprosen boj proti alkoholizmu. Z najrazličnejšimi ukanami so vaški fantje čestokrat vtihotapili žganje v tovarno. Potem so se pri strojih pijani tepli med seboj. Vas proti vasi. Bi kdo rekel, je bil pa zaslužek zato manjši? Ni to glavno. Kaj pa varnost? ...
Gospodarski vestnik — Ljubljana — 8. III. 1963
Obsežne naloge
Sodeč po številkah, ki izkazujejo letošnjo proizvodnjo in izvoz, je bil start Litostroja v prvih me-
secih sorazmerno ugoden. Tovarna povečuje letni plan od 12 milijard v 1. 1962 na 14 milijard 200 milijonov dinarjev (indeks 118,4).
... Uresničitev perspektivnejših načrtov podjetja (v 1. 1964 predvidevajo nadaljnje povečanje proizvodnje na 16 milijard — od
tega 40 °/o izvoza) bo v mnogočem odvisna od rešitve naslednjih vprašanj, ki pa so več ali manj aktualna tudi za vrsto drugih podjetij kovinske in metalurške stroke: pomanjkanje visokokvali-. ficiranega tehnično-komercialne-ga kadra, zastarela oprema metalurških obratov (tu ne gre n. pr. za ozko grlo, zaradi pomanjkanja žarilnih peči, za večjo proizvodnjo odlitkov, za vprašanje, kako povečati kakovost jeklenih litin), vprašanje investicij (letos namerava podjetje začeti investirati 800 milijard din) in ne nazadnje — vprašanja bolj zdravih kooperantskih odnosov z ladjedel-niško industrijo.
... Med naštetimi vprašanji poudarjajo predstavniki podjetja v prvi vrsti čedalje bolj pereč problem pomanjkanja visokokvalificiranega komercialnega kadra. Ker si napredovanja takšnega podjetja ni mogoče zamisliti brez zadostnega števila visokokvalificiranih in specializiranih strokovnjakov za komercialno službo na notranjem in zunanjem trgu, namerava podjetje v prihodnje sprejeti interne predpise, ki bi omogočili stimulativnejše pogoje za pritok in izobraževanje tega kadra (boljši sistem delitve, nagrajevanje, itd.)
Sorica. Klimatsko gorsko letovišče je postavljeno 1307 m nad morsko višino in je posebej priporočljivo za vse tiste, ki ne prenašajo vročega morskega sonca. Zaradi odličnih smučišč je ta dom oskrbovan vse leto (tudi pozimi) in je odprtega tipa. V domače urejenem planinskem domu imamo televizor in radioaparat. Sorica je izhodišče za ture: Črno prst, Ratitovec in drugam. Do Bohinja je 13 km. Za starejše in bolehne pa so zlasti spomladi in jeseni primerni tudi sprehodi.
Fiesa je morsko klimatsko letovišče v zalivu blizu Pirana. Na vzpetini, od koder je lep razgled na morje, stoji naš dom. Zraven njega je balinišče, rusko kegljišče, igrišče za odbojko in miza za namizni tenis. V domu je televizijski in radijski aparat, na morju pa nekaj sandolinov. Nekaj minut od doma je urejeno parkirišče za avtomobile.
Moščenička Draga je zgrajena v zalivčku blizu Opatije, kjer leži tudi mimo kopališče. Kristalno čista voda ima poleti temperaturo od 220 do 27 °C. Počitniški dom je postavljen pod mogočno Učko. V predsezoni in posezoni je v tem kraju 120 sončnih dni.
V letovišču je radioaparat, na morju pa sandolin. Členovita skalnata obala nudi mnogo užitka vsem tistim, ki imajo podvodne maske. Odlična zveza z Opatijo, Lovranom in Reko.
Selce so oddaljene približno 3 km od Crikvenice. Letovišče je zaščiteno pred burjo in ima bujno rastlinstvo. Selce so posebej privlačne junija in septembra, ker imajo blago klimo. Razen izletov na Rab in na Reko si je za krajše izlete možno sposoditi tudi čoln.
Trpanj je obmorsko mestece, ki leži na severni obali polotoka Pelješca na srednjem Jadranu. Letovišče ima pitno vodo, zdravnika, lekarno in pošto. Ob prelepih plažah so možni dolgi sprehodi. Zaradi tople klime in stanovitnega vremena je sezona podaljšana od maja do začetka oktobra. Izleti do Dubrovnika, Korčule in Metkoviča.
Vsi domovi so odprti od 1. junija do 15. oziroma 30. septembra — Sorica pa vse leto.
MOŠČENIČKA DRAGA
i
SORICA
♦
Za 1. maj bodo odprti in oskrbovani naši počitniški domovi na Sorici in v Moščenički Dragi, v Fiesi pa bo poskrbljeno za prenočevanje, bife s hladnimi jedili.
Cene penzionov so 400 do 500 dinarjev v sezoni, v predsezoni in posezoni 350 do 380 dinarjev. Za otroke do 10 let od 300 do 350 dinarjev. V Selcah za otroke do 10 let pred sezono in po njej 300 din, v sezoni 350 din.
Vsi domovi so odprtega tipa. Za tuje goste so določene cene od 800 dinarjev — za predsezono in po-sezono in 1.000 dinarjev v sezoni.
Prevozi so organizirani za Fieso, Selce in Sorico. Za Moščeniško Drago in Trpanj pa je možnih več načinov potovanja in se oskrbe vozovnice po želji.
Podrobnejše informacije, rezervacije in napotnice dobite v Litostroju, kadrovski sektor, telefon 35-511, interno 270.
♦
▲
FIESA
LITOSTROJSKA
LETOVIŠČA
SELCE
TRPANJ

PO DELU ODDIH J
Delavska enotnost — Ljubljana 2. II. 1963
Razjasnjena obzorja
... Da gre v resnici za problem, ni potrebno na dolgo in široko popisovati. Povsem zadošča označba:	stanovanjski problem.
Ce pa bi vendarle hoteli nekoli-kanj prikazati njegovo težo, potem tole: zares utemeljenih prošenj za stanovanja imajo v Litostroju vsako leto kakih 400.
... In ker se te številke ponavljajo iz leta v leto, ker so doslej prej naraščale kot upadale, bi bilo skorajda treba zaključiti z besedico »brezperspektivno«. Toda, kaj pri tem pravijo samoupravni organi in kakšno stališče si je izoblikoval sindikat v podjetju?
... Stališče sindikata v Litostroju bi pravzaprav lahko povzeli z naslednjim stavkom: z vključitvijo v kolektiv naj bi imel vsak tudi pravico do primernega stanovanja. To misel pa je sindikat dopolnil še z novo: stanovanje je potrošna dobrina in zato naj del sredstev prispeva tudi vsak posameznik. In v tem si prizadevajo tudi najti rešitev doslej povsem nerešljivega stanovanjskega problema podjetja.
... Sindikalna podružnica je zavoljo tega zagovarjala pri organih upravljanja podjetja predlog, naj bi večji del sredstev v skladu za prosto razpolaganje rezervirali za gradnjo stanovanj: 95 odstotkov vseh sredstev v tem skladu naj bi se steklo v sklad za graditev stanovanj. In kljub povsem utemeljenim potrebam po obratni ambulanti je sindikat zagovarjal predlog, naj bi z gradnjo še za nekaj časa počakali, dotlej, dokler ne bo rešen stanovanjski problem. Pri tem pa je sindikat tudi v celoti podprl predlog organov upravljanja, naj bi poslej gradilo podjetje stanovanja v sodelovanju z občinskim stanovanjskim skladom po pogojih, da vsak posameznik prispeva 20 °/o, podjetje 30 %> in stanovanjski sklad 50 % sredstev. Tako bi namreč v podjetju lahko ob enakih sredstvih zgradili veliko več stanovanj kot doslej, ko so gradili na leto povprečno po en blok.
... Na široko zasnovana akcija je dala lepe rezultate: 245 interesentov je bilo pripravljenih prispevati lastna sredstva za stanovanja. Ker pa so bila sredstva podjetja za minulo leto premajhna, so upoštevali najnujnejše primere, druge pa odložili na letošnje leto. To akcijo naj bi letos ponovili. :In po izračunih naj bi bil Litostroj ob koncu leta 1965 dokončno rešen stanovanjskega problema.
... V litostrojskem sindikatu zdaj s precejšnjim optimizmom gledajo na stanovanjsko graditev. Pravijo, da je to edina pot, po kateri bo podjetje lahko zagotovilo stanovanja vsem upravičenim nosilcem. Z varčevanjem si bo namreč tako vsak posameznik sam določal čas, kdaj se bo vselil v stanovanje. Res da v nekaterih primerih tudi na račun avtomobila. Vendar pa se že zdaj kaže, da vsi le ne bodo mogli zbrati po-
Delavska enotnost — Ljubljana 26. I. 1963
... Novembrski plenum sindikalne podružnice v Litostroju je opozoril na pripravo statuta in hkrati tudi izoblikoval stališča sindikata do nekaterih osnovnih problemov v nadaljnjem razvoju ekonomskih in družbenih odnosov.
... Misel, da statut ne sme in ne more postati orodje v rokah upravno-tehničnih vodstev in njihovih služb, bi pravzaprav kazalo zapisati z vidnejšimi črkami. Če pa bi hoteli nekoliko podrobneje definirati vlogo in pomen statuta delovnega kolektiva, potem bi morali reči, da bi statut
trebnih sredstev. Zato sindikat predlaga, naj bi ekonomske enote iz lastnih skladov, ki v nekaterih večjih enotah dosegajo celo 60 in več milijonov dinarjev, pomagale slabo situiranim delavcem pri varčevanju za njihov polog. Tako naj bi v prihodnje tudi ekonomske enote začele aktivno reševati stanovanjski problem svojih članov in si izoblikovati trdno in samostojno politiko.
moral biti orožje neposrednega proizvajalca.
... Po našem mnenju bo moral statut v načelu rešiti in uzakoniti naslednja področja: upravljanje podjetja, medsebojni odnosi organov, organizacija podjetja, izkoriščanje in razpolaganje s sredstvi, načela delitve sredstev, delovni odnosi in odnos podjetja do komune in drugih delovnih organizacij. Seveda pa bo potrebno o tako zasnovanem statutu, ki naj bi torej v načelih urejal in vskla-jal ekonomske in družbene odnose v podjetju, razvijati še vso drugo in podrobneje izdelano zakonodajo podjetja.
Bistvo statuta je človek
Večer — Maribor
13.	Ul. 1963
Izobraževanje na vseh stopnjah
Hrbtenica litostrojskega izobraževalnega centra je poklicna šola za mladino s šolskimi delavnicami. V poklicni šoli si tovarna izobražuje nove kadre za vsa delovna mesta v proivzodnji. Ker je teoretični pouk v tej šoli povezan s praktičnim delom v šolskih delavnicah, se mladina v njej direktno usposablja za delo v proizvodnji. Šolske delavnice pa so namenjene tudi za priučevanje novih nekvalificiranih delavcev.
... Tudi oddelki za izobraževanje odraslih imajo značaj stalne,
Avto s ceste na reko
Poizkusite si predstavljati naslednji primer: Po cestah manjšega mesta drvi lep osebni avtomobil čudovitih oblik. Ko se približa bregu reke Volge, pričakujemo, da bo zmanjšal hitrost. Toda nenadoma jo je celo povečal. Ostalo mu je samo še 20 metrov do vode. Razumljivo da je vsako zaviranje v tem trenutku odveč. »Ali se je zgodila okvara na avtomobilu?« se sprašujejo očividci. Ne! Avto je z obrežnega pomola nalahno »skočil« nad vodo, potem pa so se kolesa avtomobila skrila v karoserijo. Trenutek zatem se je vozilo dvignilo na nekakšnih stojkah v višini 15 do 20 cm nad vodo in odbrzelo proti sredini reke.
Tako deluje nov avtomobil — dvoživka na podvodnih krilih. Zaradi teh ima avtomobil 4 do 5-krat večjo hitrost, kot jo imajo dosedanje dvoživke pontonskega tipa. Mesta, kjer se skrivajo kolesa, služijo kot zračni zvonovi, ki povečujejo nosilnost avtomobila med postankom na vodi. Upravljanje vseh mehanizmov, dviganja in spuščanja 'koles in podvodnih kril in vsega ostalega se izvrši s pritiskom na nekaj gumbov. Načrte za ta avtomobil izdeluje skupina inženirjev in konstruktorjev v Kujbiševu v Sovjetski zvezi.
redne šole; namenjeni so strokovnemu izpopolnjevanju ter izobraževanju že zaposlenih, ki si žele pridobiti še manjkajoče teoretično znanje ali nadaljevati študij.
V okviru šole za odrasle so naslednji oddelki: večerna poklicna šola, tehniška srednja šola in strojna fakulteta ljubljanske univerze. V večerni poklicni šoli si pridobivajo potrebno teoretično znanje vsi tisti, ki so si z dolgoletnim delom na delovnem mestu že pridobili potrebno praktično znanje, da lahko nato opravijo izpit in dobijo verifikacijo o poklicni usposobljenosti.
... Oddelek tehniške srednje šole v okviru tovarniškega centra je tovarna ustanovila zato, da bi tako omogočila nadaljevanje študija številnim interesentom, ki bi morali porabiti tudi precejšen del delovnega časa za obiskovanje pouka, na STŠ ali pa prekiniti delovno razmerje, hkrati pa pouk tudi po vsebini približala proizvodnji. Tako ji je uspelo obdržati v proizvodnji vrsto že izkušenih kadrov, ki se ob rednem delu hkrati uspešno usposabljajo za odgovornejša delovna mesta.
... Z enakim namenom so v okviru tovarniškega centra lani odprli tudi oddelek strojne fakultete, ki ga zdaj obiskuje 19 »študentov« iz proizvodnje; s tem pa se je seveda tudi vsebina pouka začela uspešneje približevati proizvodnji.
... Z zelo obsežno dejavnostjo se lahko pohvali tudi oddelek tovarniškega centra za izredno iz-
obraževanje. Ta skuša v skladu s potrebami v proizvodnji nuditi zaposlenim vse tiste vrste in oblike dopolnilnega izobraževanja ter usposabljanja, ki jih ni mogoče zagotoviti z nobeno že obstoječo obliko rednega izobraževanja. Zato sodi v pristojnost tega oddelka organizacija ter izvedba različnih predavanj, tečajev in seminarjev, pouk jezikov (zlasti za potrebe korespondence in komerciale), izdajanje strokovne literature, razmestitev in delo s praktikanti itd.
... Tako je ob podpori in razumevanju tovarne nekdanja industrijska šola v kratkem času uspešno prerastla v obsežen izobraževalni center, ki odpira 11-tostrojskim delavcem nove ter širše perspektive osebnega in strokovnega razvoja. Zato vsekakor ni pretirana ugotovitev, ki jo lahko slišiš v Litostroju: »Zdaj je vsakomur dana možnost, da lahko postane iz delavca — inženir«.
K^mpjT^
Ivema iTKIiaMI
J V
LETO II.
Sl	TO	
_1JL	JLmsS	
SREDI APRILA 1963
ŠTEVILKA 2
Časopis »Med dvema številkama« izhaja med izdajami časopisa »LITOSTROJ« — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 580, odgovornega 583 — Cena posamezni številki v prodaji 20 din
—	Poštnina plačana v gotovini
—	Rokopisov ne vračamo —
Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru
Litostrojski teden
na fakulteti za strojništvo
Delo — Ljubljana 10. I. 1963
Fakulteta za strojništvo na ljubljanski univerzi je že doslej našla več oblik neposrednega sodelovanja s proizvodnjo, predvsem s tesnimi stiki, ki jih imajo njeni profesorji z raznimi našimi podjetji kot cenjeni strokovnjaki in svetovalci. V zadnjem času pa si prizadevajo, da bi sodelovanje z industrijo organizirali kar najbolj sistematično in ustvarjalno, pri čemer naj bi študentom na tej fakulteti omogočili, da bi se resnično usposobili za delo v pro-
izvodnji, kjer tega kadra primanjkuje.
... V Litostroju bi po perspektivnem razvoju podjetja potrebovali v bližnji prihodnosti po 50 novih inženirjev vsako leto. Prav zaradi tega so letos uvr-
stili v program dela svojega izobraževalnega centra tudi izredni fakultetni študij zaprtega tipa za najmanj 25 študentov. Ta študij bo za Litostroj organizirala: fakulteta za strojništvo kot nekakšno svojo podružnico, podjetje
pa bo pomagalo pri instruktaži in s pripomočki. Nadaljnji korak v poglabljanju sodelovanja med Litostrojem in fakulteto za strojništvo pa pomeni organizacija tako imenovanega litostrojskega tedna na fakulteti, v katerem naj bi študentom strojne stroke predavali strokovnjaki iz Litostroja. Kasneje bo prirejen še teden strojne fakultete v Litostroju in še en litostrojski teden na fakulteti pred koncem šolskega leta.
Tehniški drobiž
MED DVEMA OGNJEMA
Pristajalne steze londonskega letališča so opremljene z optičnimi signalizacijskimi napravami, ki pomagajo pilotu v letalu, da ■korigira višino leta pred pristankom. Vsaka izmed teh naprav je opremljena s štirimi 200 W žaril-nirni svetlobnimi telesi, ki oddajajo ozek pramen svetlobe. Gornja polovica pramena je bela, spodnja pa rdeča. Če pilot vidi samo belo svetlobo, tedaj ve, da leti previsoko. V primeru pa, da vidi samo rdečo svetlobo, je letalo prenizko. Letalo bo torej ■pravilno pristalo le tedaj, če pilot vidi istočasno belo in rdečo svetlobo. Zgoraj opisana preprosta naprava preprečuje, da bi prišlo do okvar na letalu zaradi nepravilnega pristajanja.
PREPONSKA ČRPALKA
V Angliji so izdelali preponsko črpalko, ki je sposobna prečrpati 40.000 litrov odpadne vode v eni uri. V njej je nameščena tako imenovana svobodna prepona — diafragma —, katere zunanje ploskve ne pritrdimo. Ta deluje zelo dolgo brez okvare in služi kot tlačni ventil. Črpalko poganja motor, zmogljivosti 4 KM, in je zračno hlajen. Črpalka odlično služi tudi za črpanje blata in viskoznih tekočin.
Na fakulteti za strojništvo, ko smo zavrteli film »Giganti na Cetini«