V NAŠI DRŽAVI. Ustanovitev zavoda (instituta) za narodne manjšine v naši državi. V Su- botici se u&tanovi zavod za obrambo koristi vseh narodnih manjšin v naši državi. To bo pivi nestra-nkarsiki institut, ki bo namenijen v prvi vrsti za na* rodne manjšine v naži državi, in n« kakor tozadevni zavodi v Nemčiji in v Avstriji, ki se ne brigajo za svoje lastne manjšine, ampak jim je le najoga: za«ledovati usodo in gibanje nemških manjšin onsvtran meje. Kako vrši avstrljski manjšmski institut za slovensko narodno manjšino na Koroškem, <j tem razipravlja uvodnik »Sloven&keg« Goaoodanjia«. V DRUGIH DRŽAVAH. Madžarskl parlameut bo razpuščen in JtKklo volitve še ta mesec. Izld skupžčinskih volitev v Rumuaijl. Dne 1. junija so se vršile v Rumuniji skupščinske vol.tve, kateve je votlila vladna gtranka ministrskega pred sednika Jorge skupno z liberalno stran ko. V Rujaiuniji jc pač na viadnem kohju oni, ki vodi volitve in t-o dejstvo so flakas-ale tudi tokratne volitve. Volilna borba je bila sicer ljuta, udcležba kotnaj 28—35%. Vlada je dobila ogromno večino in bo razpolagala v zbomici z ivetretjinsko večino. Vseh oddanih glabot je bilo 2,100.000. Vladna skupina j« dobila 70%, narodna kmetska stranka L5%, Bratianuva liberalna stranka 6%, madžars.ka narodna stranka 4, Varescova ljudska stranka 5, prodžidovska akupina 4, Lupova stranka 3 ter socijalni demokrati 3%. Komunisti so osta11 brez mandata. Rumunski volilni red idaje odločilno ugodnost večinski stran Jd. Uradno proglašena je ona skupina, koje volilna lista je dobila 40% oddahui glasov. V tem primeru jej pripade 30% vseh mandaiov, ostanek pa se raz^eli po razmerju glasov med vse stran /te, pri čemur cdnese večinska stranka jfrajveč. Tckrat so bile za naše razmere neverjetno poražene vse stranke, ki so igrale pred leti vodilno vlogo. — Dne 4. Ijiunija so se še vršile senatne volit' ve. Tudi pri teh volitvah je dobila vlada ogromno večino. Nemški kancler Briining in zunanji minister c!r. Curtius sta se mudila v Londomu, kjer sta se posvetovala z angleškimi državniki o nemški goapcdarski kmi, v katero so dovedla Nemčijo 0'dplibevanja zunanjih -posojil in vojne odškodnine. Nemški socijalni demokratjje proti faŠi7mu in boljševizmu. V Leipzigu se jle vršila .skupščina nemške &ocijalaodemokraSke stranke. Vodltelji so obso'dili fašizem in naglašali, da med Rimom in Moskvo ni razlike iz državnopravn&ga stališča. Povdarka vredna je ugotovitev poslanca Tarnowa, ki je rekel, da je v sovjetski Rusiji siromaštvo množiic večje, kakor v vseh kapitalističnlh državab. Nemške hujskarije. V nedeljo dne 31. majnika se je vršilo v Vratislavi ogromno oibiskano zborovanje Zveze frontnih bojevnikov, ki se imenuje »Stahlhelm«. Poleg množic bivših voij,akov se je udeležil zbora tudi bivši nemški pre»tolonaslednik, mnogo knezov ter generalov in celo sedajni šef nemške vojske general Hey. Govomiki so glede Poljske in Čehoslovaške naglašali, da ne bodo priznali mej, katere je določila proti vzhodu mirovna pogodba. Nemci ne bodo mirovali, dokler ne bodo vse Nemčiji po vojni odvzete pokrajine zopet vrnjene. Na tem kongresu je bilo baje tudi sklenjeno, da bodo Stalhelmovci kandidirali bivšega prestolonaislednika pri prihodnjih predsedniških ^olitvali. Mednarodni odbor bančmkov bo prevzel nadzorstvo nad dunajsko Narodno banko, dokler se ne uredijo razmere pri Kreditnemu zavodu, ki je zavozil v polora. ¦ Iz španske republike. Šp^psjd jministrsiki svet je skle-nil, da se bodo^^šile volitve v ustavotvorno skupščdno dne 28. junija, morebitne naknadne pa dne 5. julija t. 1. Pripravljalna seja sl.upščine bo sklicana za 13. julija. Svečana otvoritev us;tavotvorne skuipščine bode dne 14. juliij-a, — V mnogih španskih mesitih in občdnah so se vršile v nedeljo dne 31. maja nadomestne volitve v občinah, kjer niso bile potrjene mesca aprila. Pri teh volitvah je dobila republi.kansko-siocijalisti<.na zveza 1645 mandatov, monarhisti le 555. — Vredn<j>st španskega denarja pada. — Na Španskem popisujejo cerkveno imovino. — Na zboru republikanskih socijalistov je bila izrečena zahteva, da se izžene iz Španije vse.jezuitske in druge cerkvene redove. Belgijska vladna kriza je rešena na ta način, da je sestavil novo vlado načelnik katolii.ke stranke Renkin iz katoliške in liberalne stranke.