287. ilNufeL
IUMHI«* ». teatra im.
XUL K18.
„Slovenski Narod« veljaš
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
o leta........ifr—
etrt leta........6 —
na mesec........ fr—
t
celo leto.......K »—
pol leta........11 -
četrt leti......., 550
na mesec........1-90
Dopisi naj se franki« Jo. Rokopisi se ae vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica It 5, (1. nadstropje na levo), telefon ŠU 34.
Izhaja vsak daa zvečer Iz vzemi! nedelje In praznike.
InseratJ veljajo: peterostopna petit vrsta sa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., sa trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravalitvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
—^—   Posamezna Številka velja 10 vinarjev. _____
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefon št. 85.
»Slovenski Narod« vetja po pošti i za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 28 ^
za Ameriko In vse druge dežele: celo leto.......K 30*-
celo leto.......K 25-—
pol leta........ 13*—
četrt leta........ 6*50
na mesec........ 2*30
Vprašanjem glede Inseratov na) se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo:   Knaflova ulica št 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št 85.
Shod no Fužnah.
Ljubljanska okolica se je dose-daj smatralo za nekako trdnjavo klerikalne stranke in sicer za tako trdno trdnjavo, da so njen mandat vedno prihranjevali za prvega med svojimi prvimi, za Njego voPrevzvišenost, vrhovnega svojega vodjo samega. Toda razmere so se začele izpreminjati, ljubljanska okolica je začela misliti, in ljudje, ki mislijo, navadno nočejo več biti pristaši stranke, katere vsa moć sloni edino le na nezavednosti, duševni trotnosti svojih pristašev, Tako je pač prišlo, da je ravno v dosedaj najklerikalnejši ljubljanski okolici začelo pokati, da se je ravno v tem okraju začela na vseh straneh podirati na pesek ljudskega zavaravanja zgrajena stavba gospodstva klerikalne stranke in da se je tako odprlo narodno - napredni stranki zelo hvaležno polje delovanja v probu-jo in osamosvojitev onega ljudstva, ki je dosedaj v svojo največjo škodo molče prenašalo vsak napredek ne-mrzeči jarem duhovniške nadvlade. Ljubljanska okolica se je začela pro-
# bujati iz smrtnega spanja, v katero
* so ga, seveda ediuo-le v svojo korist, zazibali svoj čas razni klerikalni pol-in četrt bogovi, in odločno stresa s sebe mrtvilo, ki so ga ji vbrizgali, obljubljajoč ji nebesa in grozeč ter preteč ji s peklom in vragom.
Ljubljanska okolica se preraja, in lep dokaz za to je bil shod narodno napredne stranke, ki se je vršil v nedeljo, dne 12. t. m., v prostorih Kali-škove gostilne na Fužinah.
Zbralo se je na tem shodu s Fužin in okolice lepo število, zboroval -cev, biio jih je gotovo nad sto, in to samo zrelih, zavednih mož, ne pa nezrelih, mlečnozobih fantičev, kakor se navadno shajajo na klerikalnih shodih. Shodu je bil soglasno izvoljen za predsednika g. Verbince iz Bizovika, ki je na kratko pozdravil ter takoj nato podal besedo državnemu poslanca Ivanu Hribarjn, da poroča o političnem položaju v državi. Gospod poslanec je govoril pri-hu-frio tako-le:
Častiti zborovalci! Številno razmerje med avstrijskimi narodnostmi je tako, da Slovani štejemo skoraj še enkrat toliko, kakor Nemci. Nemcev so namreč našteli ob zadnjem ljudskem štetju nekaj nad sedem milijonov, Slovanov pa okrog 14 milijonov. Dosedaj je pač bilo v Avstriji tako, da so bili
Nemci gospodujoči ž i vel j,
da so imeli v rokah sukno in škarje, da so to sukno strigli tako, da je njim ostal večji kos. Zato pa je tudi že v prejšnjem državnem zboru prišlo do ostrih spopadov med nemškimi in slovanskimi poslanci.
Prejšnji državni zbor so volili davkoplačevalci in sicer po kurijah. Volilni red bil je pa tako krivično prikrojen, da so Slovani imeli v državnem zboru manjšino. Ali tudi v tem državnem zboru so Slovani začeli prihajali do spoznanja svoje meč: in svoje veljave. Vzlic temu, da so bili — tako Čehi kakor Slovenci in Hrvati — ovirani v svojem razvoju, okrepili so se vendar in postali so
mogočen faktor v državi,
kot tak pa so zaceli delati z vsemi svojimi močmi na to, da izvojujejo svojemu jeziku, &\ojemu narodu pravice, ki mu gredo. Nemci so se seveda upirali z vsemi močmi in so hoteli še nadalje obraniti svoje gospostvo. Branili so se na vse kri pije izpustiti to gospodstvo iz svojih rok, branili so se z vsemi svojimi silami, da bi dobili Slovani upravo države.
Zaradi tega je prišlo do ostrih kriz in spopadov v državnem zboru; zato tudi prejšmu državni zbor dolgo časa ni mogel delovati.
V očigled temu so spoznali odločilni krogi, da tnku ne gre več naprej, in tedaj se je rodila misel o
splošni in enaki volilni pravici.
za državni zbor.
Zato se je začela pogajati vlada s prejšnjim parlamentom, da se pre-osnuje v tem smislu volilni red za državni zbor. Naš cesar je namreč ustaven vladar, in zato ni hotel, da bi se bil spremenil državnozborski volilni red brez pritrditve državnega zbora. Zato je vlada začela pogajanja s poslanci, da sami izpremene dr-žavnozborski volilni rod v tem smislu, da bi imeli odtlej volilno pravico vsi moški avstrijski državljani, ki BO dopolnili 24. ieto, pa naj plačujejo davke ali ne.
Tako je prišlo res do
volilne reforme.
Toda varal bi se, kdor bi mislil, da je sedaj volilna pravlea res enaka za vse, da je to res sph^na in onaka volilna pravica. Zalibog ni!
Sicer ne bi bilo, ko se je izreklo načelo, da imej vsak polnoletni državljan volilno pravico, bolj naravnega kot, da bi se bila država razdelila na toliko krogov ali četverokotov jx> številu prebivalstva,    kolikor bi
bilo treba voliti poslancev. Vsak tak krog ali četverokot naj bi volil enega poslanca. Toda Nemci so bili pri nas preveč navajeni vioge gospodovanja in niso nikakor hoteli privoliti v tako pravično razdelitev, seveda ker bi bili s tem izgubili doberšen del vpliva na državno upravo. Pogajanja so se torej vršila v tem smislu, da dobe
Nemci več pravice kakor Slovani.
Tako se je potem zgodilo, da na Kranjskem voli 18.000 Koče var jev, ki so poleg tega večidel v letu še raztreseni po celem svetu in v kulturnem oziru stoje veliko nižje ko Slovenci, enega poslanca, dočlm pride Šele na 42.000 Slovencev po en poslanec.
Kakor je pri nas na Kranjskem, tako je tudi drugod v Avstriji. Povsod so dobili Nemci več poslancev, kakor pa Slovani. Tako imajo n. pr. Kusi v Galiciji šele na 70.000 prebivalcev enega poslanca in tudi Poljaki in Čehi so na slabšem kakor Nemci.
Po dolgih obravnavah so končno napravili volilno preosnovo. Pre-osnova je dobila cesarjevo sankcijo in je postala zakon.
Reči moram, da je bilo pri nas ve'iko ljudi, ki so bili — čisto opravičeno — proti taki volilni preoeno-vi. Drugi pa so bili za njo in med temi sem bil tudi jaz, ker se mi je zdela
prvi korak
k oni končni pravični ureditvi te zadeve, ki prej ali slej mora priti kot nnravna posledica tega prvega koraka. Pomenljivo pa je, da je nekaj ministrstev kloputnilo čez to vpra-šnnje volilne preosnove, in da se je šele četrtemu — Beckovernu ministrstvu — posrečilo spraviti jo na suho.
Tako je bil potem pred poltret-jim letom po novem volinem redu izvoljen
sedanji državni zbor.
Ko se je sešel novi državni zbor, je bil takoj videti neki dober uspeh. ^fed tem, ko so prej Slovane vedno odrivali, se je zdelo Becku potrebno, da pokliče slovanske minisčre v novo parlamentarno ministrstvo. Tako je prišlo do tega, da je dobilo nekaj Slovanov ministrske listnice.
Uspeh pa se je pokazal tudi na drug način. Ko se je sešel novi državni zbor, je ministrski predsednik Beck takoj priznal slovanskim po-saneeni pravico, da v svojem jeziku stavijo predloge, vloge in interpela-
cije, da sme vsak govoriti v svojem jeziku. Tega se sedaj strogo drže in se tudi slovanski govori stenografi-rajo.
Doseglo se edino ni še to, da bi se slovanski govori tiskali v 6tenograf-skem zapisniku, ali tudi to je le vprašanje časa in se bo doseglo prej ali slej.
Ko so Nemci izprevideli položaj, ko so spoznali, da je volilna pre-osnova vendarle precej prinesla Slovanom, so začeli nastopati
z vso brezobzirnosti
Da je razpor med Nemci in Slovani že star, nam pove zgodovina, zlasti pa zgodovina slovanskega naroda. Večini Vas je gotovo znano, da Slovenci v davnih časih nismo imeli tako majhne domovine, kakor jo imamo danes. Slovenska domovina se je svoje dni raztezala do Donave, segala je globoko doli na Ogrsko in slovenski narod je imel svoje domovanje po celi Koroški, Gorenjej in Dolenjej Avstriji, po Tirolski, Solnograški in celo v nekaterih krajih Bavarske. Že latinsko ime mesta Dunaja (Vin-dobona) kaže, da so tu bivali Slovenci — Vendi. Toda Slovenci so izgubili veliko večino svoje zemlje in edino le imena rek in gora po Tirol-kem, Solnograškem in Avs'rijskem še kažejo, da je ondi bila nekdaj slovenska pojest. Kakor pričajo v velikem delu nemškega cesarstva imena krajev, rek in gora, da so ondi bivali svoje čase Slovani.
Slovenci so bili miren narod; pečali so se z zemljedelstvom dočim so njihovi nemški sosedje bili v rabi orožja izurjen, bojevit narod. Zato so Slovenci podlegali Nemcem, sprejeli so Slovenci po nemških misijonarjih krščansko vero. Toda ti niso zahajali med Slovane vero oznanje-vat, da bi rešli duše Slovanov, temveč le za to, da zavoju jejo Slovane! (Tako je!«) Misijonarji so v roki nosili križ, takoj za njim pa je prihajal nemški vojščak, da podvrže krščanske Slovence nemškemu gospodstvu. Najboljši dokaz za to so nam nemški škofje, ki so bili gospodarji v naših deželah in so pošiljali nemško prebivalstvo med slovenski narod, da bi ga ponemčiH. Take nemške naselbine so po vsem sorskem polju, po celi selški dolini in drugod. Toda tu se ni zgodilo kar so nameravali, kajti niso se ponemčili Slovenci, pač pa so se poslovenili Nemci, ki so se priselili med Slovence. Na mejah je seveda nemški živelj mnogo hujše pritiskal na Slovence,   in   zato so Slo-
venci izgubili toliko svoje zemlje.
To staro protivje med obema na rodoma je ostalo do danes.
Nemec sovraži Slovenca!
To kaže vedno in vselej v vsem svojem ravnanju, taka je vsa nemška politika, taka politika velikega nemškega cesarstva Kjer le more, da Nemec občutiti svojo oholost Slovanu. To občuti vsak posameznik pri občevanju z Nemcem; to se čuti tudi v mednarodni politiki. V naši državi so dandanes Nemci veliko hujši nasprotniki Slovanov, kakor so bili sploh kedaj, to pa zato, ker čutijo> da njihova premoč pojema, da gre b koncu, da pride čas, ko bo
konec nemškega gospodstva,
ko Nemec ne bo več gospodoval nad nami, ko ne bo več kakor je sedaj, gospod, mi pa — kakor si domišlja — le njegovi strežniki! (Živahno odobravanje!) Nemci izprevidevajo, in zato nastopajo v državnem zboru proti Slovanom kolikor mogoče ostro, zato skušajo dobiti večino, da bi še nadalje gospodovali nad Slo-vani.To se jim seveda more posrečiti le s pomočjo bratov Poljakov, ki žalibog le preradi pozabljajo, da tedaj, če bodo ostali Slovani premagani, tudi sami pridejo na vrsto, ki iz svoje lastne žalostne zgodovine ne zajemajo nauka, da jih je Nemec vedno zatiral in jih še tudi dandanes na Pruskem z vso silo zatira, odjem-ljajoč jim najprimitivnejše pravice.
Sreča je Nemcem v poslednjem času bila mila. Kakor veste, je naša država izrekla
aneksijo Bosne in Hercegovine.
Mi vsi smo bili prepričani že od leta 1878. sem, da se bo to zgodilo prej ali slej. Zlasti mi južni Slovani smo gojili željo, da se to zgodi, ker j smo pričakovali, da potem poraste naša moč in naša veljava. Seveda pa Slovani nismo in ne moremo biti za to, da bi v teh deželah gospodoval Nemec ali Madjar, kakor se to sedaj godi. (Odobravanje!)
Pridružitev Bosne in Hercegovi* ne Avstriji naj bi se bila izvršila tako, da bi bili ti dve deželi zastopani v državnem zboru na Dunaju, ali pa naj bi se na jugu države pod okriljem Avstrije, pod habsburško dinastijo, sestavila mogočna državna skupina, v kateri naj bi bil poleg slovenskega ozemlja in trojedne kraljevine tudi Bosna in Hercegovina. Taka tvorba bila bi ena najmočnejših trdnjav proti sovražnikom Avstrije
LISTEK.
Cankarja noinoveja knjisa.
(Kurent.  Starodavna pripovedka. Spisal Ivan Cankar.)
Zgornji napiti bi se lahko tudi glasil »Cankarjev najnovejši rebus«. Čital sem »Kurenta« pozorno in z zanimanjem, a če bi me kdo vprašal po vsebini, to je po jedru te knjige, bi mu ga ne mogel označiti. Kdor hoče to vedeti, mora počakati, da se oglasi ali dr. Mrhar ali pa dr. To-minšek. Legi ers nicht aus, so legt er was unter.
Kurent je človek, ki ni za nobeno rabo; končno vzame harmoniko in gre po svetu, vidi in doživi to in ono in se naposled menda izgubi v življenju kakor studenec v reki.
Ta »starodavna pripovedku« se mi zdi, kakor poetična vizija prepletena z ironičnimi in satiričnimi udarci. Kakor rečeno, nisem v stanu povedati, kaj je smisel vsega meglenega dejanja. V knjigi pa srečavamo ljudi, najdemo situvacije in motive, ki jih je Cnnkar ž* Dopisoval in ra-
bil, seveda jih je slikal z drugačnimi barvami. »Kurent« napravi ja name utis, da je Cankar komponi-ral novo varijacijo svojih lastnih del.
A vendar sem z zanimanjem in z užitkom čital »Kurenta« ne le zaradi sloga in jezika, ki je slikovit, mehak in nikdar banalen; ne le zaradi duhovitih ironičnih opazk, originalnih aforistiških misli in blestečih izrekov ter prispodob; ne le zaradi plastike posamičnih popisov in prizorov, marveč zaradi razpoloženja, ki ga vzbuja ta knjiga z neodoljivo silo in ki poraja misli in čute. Nedo-sezna moč Cankarjeva je prav to, da se polasti duše in srca čitatelja tako, da se ni mogoče ubraniti misli in čustev, ki jih hoče Cankar vzbuditi.
Tudi »Kurent« omami takore-koč bralca; seveda, kadar mine ta čar, kadar ugasne to razpoloženje in se človek nekako strezni, tedaj zapazi hitro, da je Kurent le novo Cankarjevo besedilo na znani Cankarjev napev.
Cankar je nekako sam svoj epigon. Bili so časi, ko je malone ves pisateljski naraščaj pobiral stopinje za njim. Vsi mlajši slovenski pisatelji so hodili pri Cankarju v šolo in so ga dosti dolgo tudi posnemaj i, a z leti in s dozorevanjem so ee precej emancipirali ori Cankarja. Ontalo na
jim je od Cankarja eno; smisel za lepoto jezika in dikcije. Danes je pa Cankar osamljen kot literat in morda je tega še vesel, saj so njegova močna samosvoja individualnost ta-| ko še jasneje dviga izmed vseh drugih. _____ P.
Poroka gospodične M&lil,
Novela. Spisal Josip P r e m k. (Dalje.:
Pozneje sem si najela drugo stanovanje, kjer sem bila bolj prosta.
Na promenadi me je videl vedno s kakim častnikom in drugi dan sem dobila gotovo pismo, kjer je pošiljal vse tiste oblizanco k vragu, me rotil in prosil, naj vendar spoznam svojo zmoto, a jaz sem ostala kakršna sem bila — dasi bi tudi z njim rada nekoliko občevala. Potem se je nenadoma spremenilo in meni se zdi, da ga je podučil Maks, saj sem ju videla ved no skupaj.
Neko jutro dobim pismo, v katerem je bilo toliko psovk, ironije in podlega obrekovanja, da sem resnično jokala celo dopoldne. — »Do sedaj ste mi bili ženska, ki aem jo t 1 svoii zaslepljenosti ljubil na zaradi
kakega podlega namena, temveč kot bitje, ki zasluži najvišje spoštovanje — ljubezen zaradi svetega čuvstva samega — od sedaj naprej pa ste mi smešna opica, okinčana s pentljami in trakovi — laž, kolikor vas je!« — Tako mi je pisal nekoč, a potem samo še pikra zbadanja, ki so me bolela v dno srca. A jaz nisem imela niti toliko odločnosti, da bi zapustila napačna pota.
Pri tem je obmolknila in Anka je zapazila, da so se ji oči osolzorosi-le. Gornja ustnica, poraščena s komaj vidnimi dlačicami, se je v bolestnem izrazu tesno stisnila na vr^to belih zob, ki so se zakopali v spodnjo ustno, kot da hoče zatreti nekaj, kar ji je ostalo v duši s silnimi spomini ...
»In potem je prišla tista zadnja noč, ki je ne pozabim nikdar«, je nadaljevala Malči in se zopet zazrla v tla. »Odhajala sem domov. Leto dni sem preživela v mestu in ko sem pomislila na vse, kar sem doživela, je bilo v moji duši — prazno, praino ... samo nekaj je tlelo notri z boječim plamenom — in to je bilo tisto, kar je dihalo skrivnostno blagodej-nost iz Ivanovih pisem... Koliko hi dala, ko bi dobila tisti veder vsaj par enakih vrstic kakor nekdaj, a on mi že davno ni več pisaril. Odšla sem žalostna in nohta sramu — ta- '
krat sem čutila, da ostavim za seboj nekaj, kar me bo spremljalo skozi celo življenje, kar mi je bilo tako blizu, a sem zavrgla v svoji zaslepljenosti . . . Takrat sem se zavedala, da me je ljubil edino on in da je bile čuvstvo, ki se je vkradlo v moje srce, kmalu ko sem ga spoznala, pravo i?i edino plemenito, kar sem jih kdaj nosila v svoji duši . . . Odhajala sera in vse moje misli so bile edino pri njem in bile so skozi dve leti, a take kakor sedaj, ko se imam poročiti, me še nikdar niso osvojile. Enkrat moram še govoriti z njim, da mu povem vse . . . vse . . .
»In kaj misliš torej napraviti ?<« je prašala Anka ljubeznivo, ker v mislih ji je bil samo trenotek, ko se zopet sestane z Maksom. »Res, Malči, prav slični sta najini usodi in bogve, ako se bosta tudi slično završili! Jaz prav ničesar ne upam!«
»Naj se završi, kar sem sklenila, bom storila: postreščka pošljem v kavarno, kamor zahaja, pa naj se odzove ali ne!«
Pri   tem   je   izvlekla iz nedrij drobno pismo in ga nekaj časa vrte la med prsti.
»Bogve, ako nama prinese srečo«, je zavzdihnila in vstala,
Anka ni odgovorila   ničesar in
ji je sledila moloo.
• ve
»1 (Živahno odobravanje!)
Naša država se je vsled aneksije
Bosne in Hercegovine zapletla v velike konflikte z zunanjimi državami, zlasti pa s Srbijo, ki si je svojila pravico do teh dežel. Vmešavala se je tudi Anglija in deloma tudi naša prijateljica, »zvesta Italija«, ki komaj šaka, da bi Avstrijo napasti mogla. Vmešavale so se tudi druge države« zlasti Rusija. In tu moram izpregovoriti o veliki nerodnosti ruske diplomacije, ki je stvar tirala tako daleč, da je Nemčija zadobila v Avstriji tako veljavo, kakor je še ni imela nikdar prej. Ruska diplomacija je do zadnjega spletkarila, mesto da je naravnost javno priznala, da se je prej na tihem z Avstrijo že dogovorila glede aneksije Bosne in Hercegovine, in Nemčija je morala založiti svojo besedo, da je Rusija odstopila od svoje zahteve po evropske j konferenci. In kaj se je zgodilo vsled tega?
Na Dunaju so v odločilnih krogih prišli — sicer do napačnega — prepričanja, da je edino Nemčija rešila Avstrijo in da se ima Avstrija le Nemčiji zahvaliti, da jo je obvarovala velike vojske.
Posledica temu je bila. da se je začelo pri nas vladati čisto v nemškem duhu. Temu se je dalo izraza s sestavo novega Bienerthovega ministrstva, v katero so se sprejeli — nekako Slovanom v posmeh — taki brezobzirni nemški strankarji, kakor Hochenburger in Schreiner.
Proti tej vladi bijemo Slovenci tia Dunaju hud boj, to pa zato, ker hoče uveljaviti sistem, po katerem naj bi imela manjšina več pravice kakor pa večina. Ali taka politika je trajno nemogoča. Saj ne sme obveljati, da bi politiko delali ministri, da bi jo delale posamezne večje glave; politiko delajo dandanes narodi. Večina prebivalstva pa ne bo dopustila njej nasprotujočega političnega sistema, V Avstriji imamo večino Slovani, zato pa se tudi v Avstriji
ne sme vladati proti Slovanom!
Zato smo se pa tudi Slovani združili proti Bienerthovemu proti-slovanskemu sistemu. Ta sistem se ■nora zlomiti!
In dosegli smo že uspeh:
ta sistem je že zlomljen!
Baron Bienerth je sicer še ministrski predsednik, pripravljen je že pogajati se s Slovani, pripravljen je sestaviti tako ministrstvo, v katerem naj bi bili Slovani zastopani paritetno z Nemci.
Slovani smo sicer v državnem zboru razdeljeni na več strank, kakor smo razdeljeni tudi v domovini; ali v tem smo bili vsi edini, da moramo zlomiti sedanji sistem in — kakor vse kaže —
zlomili smo ga!
Dosegli smo že toliko, da se nam danes — sicer še sramežljivo, a vendar — priznava pravica do paritetnega zastopstva v ministrstvu. Kaj to pomeni, jasno Vam bode, ako povem, da ministri morejo občevati z vladarjem iz lica v lice, iz oči v oči, ter da mu morejo naravnost odpirati oči o potrebah svojega naroda, (Konec prihodnjič.)
Politični položaj.
Seje odsekov.
D n a j , 14. decembra. Današnja seja ni nudila nič posebno novega. Posl. Trilowski je utemeljeval v eno-urnem govoru nujnost rusinskoga nujnega predloga glede vporabe polic, patenta iz 1. 1854. v Galiciji. Poslance pl. Stranskr se je izjavil proti nujnosti. Posl. Fc rstner je predlagal
konec debate, kar sa Je zprsjspa, odklonilo se je pa poimensko glasova-nje o tem predlogu. Ker sta p#n» in kontragovornika rezignirala na besedo je Imel le šs predlagatelj sklepni govor. Nujnost je bila na to odklo njena. Seja se je zaključila po 4 uri popoldne. Prihodnja seja jutri dopoldne ob 11. uri
Seja poslanske sbsrnice.
Dunaj, 14. novembra. V seji proračunskega odseka se je najprej odobril špiritni kontingent. Nato pa je odsek začel debato o proračunskem provizoriju. Dr. Kramar je imel dolg govor, v katerem je ostro napadal finančni načrt. Proti koncu svojega govora je kritiziral tudi način, kako se vodi Friedjungov proces in je energično nastopil proti ministru Aerenthalu. — V jutrišnji seji proračunskega odseka bo govoril ministrski predsednik.
Odsek za poslovnik se je danes izrekel za zvišajije podpredsedniških mest zbornice od 5 na 7.
Draginjski odsek je danes v svoji prvi seji izvoli! načelnikom posl. Hribarja, njegovima namestnikoma pa posl. Staniszewskega in Demela. Sklenilo se je v prihodnji seji odseka sprožiti glavno debato o vseh dra-ginjskih vprašanjih in naprositi vlado, da da odsekov i m članom na razpolago material o ceni mesa, živine, krme, o železničnih tarifih itd.
Odsek za ureditev gospodarskega razmerja napram Ogrski je tudi imel danes prvo sejo in je izvolil načelnikom posl. Witteka, namestnikoma pa posl. Ploja in Homuzakija.
Istotako se je danes konstituiral sladkornoreparski odsek in je izvolil načelnikom posl. Udržala namestnikom pa posl. Lukscha.
Brezupna situacija.
Dunaj, 14. decembra. Situ acija je popolnoa*a brezupna. »Slov. Enota« se ne premakne s stališča, da sedanji vladi ne dovoli ničesar, agrare i nasprotujejo pooblastilnemu zakonu in Rusini obstruirajo. Vlada pa zahteva, da so državne potrebe rešene še do Božiča. Jasnost mora nastati že v prihoJ.njih dneh. Vlada grozi, da bo razpustila parlament, če stranke preprečijo pooblastilni zakon. Agrarci zahtevajo šestmil i jonsko subvencijo in za povzdigo živinoreje izločitev Argentine, Srbije in Crne gore iz pooblastil nega zakona, »Slov. Enota« zahteva po2»olno pariteto Slovanov z Nemci v ministrstvu, torej šest slovanskih in šest nemških ministrov, in Rusini zahtevajo primeren delež od subvencije za pospeševanje živinoreje. Težko da se bodo ta vprašanja dala razrešiti v par dneh. In zato je v prihodnjih dneh pričakovati, če že ne razpustitve, pa vsaj zaključitev zasedanja parlamenta. Poljaki.
Dunaj, 14. decembra. Posl. Udržal je dobil iz plenarnega zborovanju Poljske ljudske stranke v Kra-kovu brzojavko sledeče vsebiue: Izjavljamo, da bomo »Slov. Enoto« podpirali tudi v najtežjem boju.
Poljski klub ;e imel danes pod predsedstvom posl. Glombinskega sejo. Parlamentarna komisija kluba stoji na stališču, da se sme vladi rotirati le rumunska. trg. pogodba, ne pa tudi pooblastilni zakon v sedanji obliki. Poljaki so ozlovoljeni, ker se je ponudil za posredovalca med njimi in med Rusini dr. Sylvester; pravijo, da bodo svoje zadeve z P i sin i opravili brez posredovalcev.
K FriedgnngoTemc procesa.
Zagreb, 14. decembra. Danes zvečer so Frankovci priredili po me-
pMtl Sifrflu ta koaliciji.  Pri Srbski
r
tli
rali so nato pred stanovanjem biva. sekc. ista Nikoliea, kjsr so tudi pobili okna. tudi okna srbske tiskarna, ki je v isti hiši, so razdrobili. Nato so zavili pred uredništvo »Pokreta«, kjer pa niso opravili ničesar, ker so si tam okna že pred prihodom demonstrantov zavarovali. Zato pa so demolirali srbsko šolo. Slednjič so šli pred stanovanje dr. Franka, kateremu so priredili ovacije. Policija je vse to mirno gledala in ni posegla vmes, kar je v Zagrebu že itak navadno.
Bel grad, 14. decembra. Včeraj je poslala vlada srbskemu poslaniku na Dunaju nove instrukcije glede na Friedjungov proces. Srbski poslanik je danes brzojavil v Bel-grad, naj vladu ne pusti na Dunaj prič v Friedjungovem procesu, ker je velika nevarnost, da jih aretirajo. V seji skupštine je na vprašanje staroradikalca Uzumaviča odgovoril minister Milanovič, da so vsi dokumenti Friedjungov i, ki se nanašajo na srbsko vlado in na Slovenski Jug, falsificirani, ker takih dokumentov sploh ni. Minister Jovanovič je izjavil, da sploh nikdar ni imel nobenih zvez s Slovenskim Jugom in da tudi nikdar ni bil na nobeni njegovi seji. Friedjung ne more imeti v rokah nobenega pristnega dokumenta, ki bi ministra Jovanoviča mogel kompromitirati.
Kriza na Ogrskem.
Dunaj, 14. decembra, Odlo-Čitve še vedno ni. Dr. \Vekerle je bil danes zopet pri cesarju v avdijenci. Poročal je o parlamentarnem položaju in je prosil za dovoljenje, da sme predložiti parlamentu indemni-tetno predlogo. To dovoljenje je tudi dobil. Popoldne se je \Vekerle vrnil v Budimpešto, kjer bo jutri poročal v ministrskem svetu o svoji današnji avdijenci. — Splošno pričakujejo, da bo prihodnja seja posl. zbornice prav viharna, kajti Justhova stranka napoveduje boj z najostrejšimi sredstvi.
Anglija.
London, 14 decembra. Volilni boj kaže doslej, da imajo liberalci trdnejšo pozicije nego konservativci. Liberalni volilni shodi so zelo dobro obiskani, konservativnih je bilo pa že več razbitih.
Proces hrvate hooli-clje proti dr. Frlemunju.
Kdo je baron Chlumeekv?
Ugledni hrvatski književnik dr. M. L i s i č a r piše o baronu Chlu-meckem to - le:
»Danes vemo, kaj je v Friedjungovem procesu izpovedal baron Chlumeekv, preostaje samo to, da naše javno mnenje ve, kakšen je ta človek, katerega se je dr. Friedjung poslužil za svoj scenični efekt.
1. Baron Chlumeekv, človek brez posebne naobrazbe, brez poklica in brez imetja., z edinim kapitalom, a to je ugled njegovega očeta, je prišel v Dalmacijo ter pričel svojo karijero z denuncijacijo, ki je sprva povzročila velik hrup, a se je končala s smehom in z besedami neke visoke osebe o tem človeku, da je to »un liome detrarjue« — to je ničvrednež.
Približal se je namreč gospe David, ženi takratnega dalmatinskega namestnika generala Davida, a ker je poštena žena spregledala njegove nakane, ga je iztirala iz svoje bližine. Nato je Chlumeekv denun-
siral njo, njenega mesa in sedanjega dalmatinskega namestnika Nardelli-ja, da ksnspiriraja prati državi s črnogorskim knezom in da imajo z njsfavimi ssnisarjl tajne ssstsaks. Na Dunaja so sprva tej denuncijaciji verjeli, v Dalmaciji se je uvedla preiskava, a nato je vsa stvar zaspala. Vkljub denuncijaciji barona Chlumeckega je Nardelli postal dalmatinski namestnik, kar mora postati samo mož, ki uživa največji ugled na dvoru.
2. Ta baron Chlumeekv se je uti-hotapil po ugledu v svojega očeta v hišo grofa Caboge v Dubrovniku, zapeljal grofovo ženo, pobegnil z njo in živel na njene stroške, dokler je imela kaj denarja, a ko je zapeljana žena izposlovala ločitev svojega zakona in dovoljenje v Rimu, da se sme z njim poročiti, je enostavno pobegnil.
Sedaj živi brez vsakega posla od milosti svojega očeta. Sedaj se je približal bogati, zelo bogati hčeri nekega graščaka iz okolice Karlovca, ki je omožena na Dunaju in katere ime bom ob priliki priobčil s polnim naslovom, zakaj danes, ko se je pričela taka borba iz zasede in na nože, bi bilo smešno varovati ugled rodbine, ki živeča na Hrvatskem ni hrvatska. Sedaj je nastalo pred našim javnim mnenjem vprašanje: Komu verovati? Ali onemu denuncijantu v lažnivi aferi Nardeli - David, onemu prostitutu, ki se je vtihotapljai v hiše in zapeljeval žene, jih varal in pobegnil od njih, človeku, ki še sedaj živi od tega na Dunaju, človeku, čegar članki po listih kipe nebrzdane mržnje do vsega, kar je hrvatsko, človeku, o katerem pravijo vsi, ki ga poznajo, da ga je bolna ambicija napravila za polblaznega, enemu izmed tistih ljudi, v katerih so vsi pogoji moralnih propalic — ali verovati Supilu, ki pravi temu človeku: »Ni resnica, da bi mi vi kdaj dali kakšen denar« ?!
Na to vprašanje odgovoriti, ne sme biti stvar ukusa, nego stvar značaja našega naroda in njegovega poštenja. In ta karakter in to poštenje se mora strniti v zahtevo: Verovati moremo samo takemu svedoku, čegar privatno življenje je neoma-deževano.«
Kdo je Supilo?
O poslancu Supilu piše njegov šolski prijatelj dr. Melko Cingrija:
»Frana Supila poznam še kot gimnazijca. Znano mi je, da je Supilo dovršil samo dva gimnazijska razreda in dva tečaja poljedelske šole v G ružu. Gimnazijskih naukov ni mogel končati, ker je bil izključen na pet let radi demonstracij pri prihodu cesarjeviča Rudolfa v Dubrovnik. Takrat so dijaki zažgali avstrijsko zastavo. Radi siromaštva ni mogel na to nadaljevati svojih študij. V skrajni bedi živeč, se je junaško trudi!, da si s privatnim trudom pridobi čim največjo izobrazbo. To njegovo stremljenje je že takrat med njegovimi sovrstniki vzbujalo splošno občudovanje . . . Supilo kot urednik »Crvene Hrvatske« je dosegel ono, s čemer se ne more ponašati niti eden hrvatski časnikar: probudil je hrvatsko narodno zavest v vsi južni Dalmaciji. Supilo je leta in leta delal za mesečno plačo borih 25 goldinarjev. Vsi hrvatski politiki iz Dubrovnika, Splita, Šibenika in Zadra, tudi njegovi politični nasprotniki ga poznajo kot poštenjaka in niso nikdar dvomili in tudi danes ne dvomijo v njegovo poštenost. Prepričan sem, da je baron Chlumeekv po krivici obdolžil Supila, ker sem globoko uverjen in z mano vsi Dubrovčani o njegovem neomadeževanem poštenju ter sem pripravljen za Supila iti v
ogenj in si pređa1 dati sežgali roko, prodno dopustim, da bi kdo, četudi samo za trenotek, dvomil o Supilo vem osebnem poštenju.«
Častiti starina župan dubrovni* ški in načelnik hrvatske stranke d r. Pero Cingrija pa piše:
»Supilovo delovanje v Dubrovniku ni nobena tajnost, marveč je odprta knjiga.
V pisanju »Crvene Hrvatske^ ki ji je bil ustanovitelj in urednik, je ostala smer ista od njegovega rojstva — kakih sedem let pred priho dom barona Chlumeckega pa do časa, ko je Supilo odšel na Reko.
Izključujem odločno kakršnikoli vpliv koncipista Chlumeckega na stališče stranke glede na list »Crvena Hrvatska«.
Onesveščenje sodnega tolmača«
K včerajšnji razpravi je priše) novi zastopnik poslanca Supila d r Valter Rode.
Cim je predsednik otvoril razpravo, se je oglasil za besedo sodni tolmač dr. Friderik Kraus. Tresoč se od razburjenosti je jel pripovedovati, da je pred par dnevi prišel k njemu neki srbski časnikar, rekoš. da ima povedati za proces važne stvari, ter ga prosil, naj ga pelje k dr. Friedjungu. To je on odklonil ter rekel neznancu, naj se direktno obrne na Friedjunga ali na »Neue Fr. Presse«. Dotičnik se je nato obrnil na dr. Friedjunga, ki mu je odgovoril v pismu, čegar fotografijo sedaj predlagam.
Ko je dr. Kraus hotel prekc stopnic estrade k predsedniku, je omahnil ter se onesvestil. Sluge so ga nesli iz dvorane v sosedno sobo, kjer ga je kmalu pustila omotica, da se je lahko zopet vrnil v dvorano.
Predsednik: Pismo, ki mi je je izročil dr. Kraus ni čitljivo.
Dr. Friedjung: Ali smem stvar pojasniti? Dobil sem pismo, v katerem mi neki gospod Fortuna sporoča, da mi ima priobčiti za proces važne stvari. Nato sem pisal gospodu Fortuni, naj pride k meni. To pismo je bilo nato takoj fotografira* no in najbrže takoj izročeno gospo dom tožiteljem.
Dr. Harpner: V pomirjenjs gospodov izjavljam, da moji klient? o tej stvari niso imeli niti pojma.
Tožitel j dr. Popo vic: Kar je sedaj dr. Friedjung povedal, je seveda resnično. Opozoril bi pa gospoda profesorja, da se dotičnik ne zove Fortuna, marveč Frtunič, mož, ki je dobro znan kot špion.
Poslanec Zagorac dementuje FriedV jungove trditve.
Dr. Benedikt: Včeraj sem predlagal zaslišanje hrvatskega poslanca Stjepana Zagorca. Danes sem dobil od gosp. poslanca brzojavko, v kateri pravi, da ni nikdar prosil za avdijenco pri cesarju, da vsled tega tudi ni mogel biti zavrnen in da ni nikdar govoril v Zemunu z dr. Spa-lajkovičem, ki bi mu bil baje priznal, da je srbska vlada v zvezi s hrvatska« srbsko koalicijo, ter končno naglasa, da so moje trditve glede njegove osebe neresnične.
Vkljub tej brzojavki moram vztrajati pri svojem predlogu, da s* poslanca Zagorca zasliši kot pričo.
Nato sta zagovornika dr. Benedikt in dr. Kienbock protestirala proti temu, da bi se pročitale brzojavke, ki so jih poslali dr. Spalajkovie, Davidovič, Simič in Jovanovič iz Belgrada prof. Masa-ryku. Dr. Kienbock je protestiral tudi proti temu, da je dr. Masarvk navzoč med poslušalci, dr. Benedikt pa je obenem predložil statistiko, gla^ som katere je bilo v Srbiji od 1. 1887 do 1895 izvršenih 37 političnih urno rov.
IV.
Zgodaj je še bilo in malo gostov je bilo v kavarni »Pri treh gracijah^. V kotu ob oknu sta sedela kakor običajno slikar Maks in literat Ivan, oba okinčana s tisto zanemarjeno zunanjostjo, ki je včasih smešna, a prečesto jasen glasnik njih, ki so za-blodili v svetišče slovensko umetnosti, da ne vedo — ne kod, ne kaia ...
»Poglej, saprament«, je besedi-čil zamolklo slikar Maks in si vihal rmenkaste brke — »danes se mi je sanjalo o tisti no — saj veš —«
»O Anki,« se je nasmehnil Ivan in izpil kozarček absinta. »No, le ne vzbrenči zopet, ha-ha-ha-ha! Saj veš kaj so punčare — bogme — na nobeno groša!«
»E, le ne modruj —« je ugovarjal Maks in 6rebal v solidnih požir-kih rumenkasto slivovko — »saj vemo, koliko je številka pri hiši!«
»Ne, pri moji veri —« je zatrjeval Ivan, — »raje se obesim na prvi kandelaber, kot da bi Še kdaj zagrešil norost, kot sem jo takrat!«
»In vendar jo imaš še nekoliko rad, kaj t — E, erste Liebe rostet nie; wenn sie rostet, putzt man sir!«
»Sakrament«, se je razljutil Ivan #*-» »ne budali!«
»Vidiš —* je oporekal Maks «m
»tvoja razburjenost je jasen dokaz, da še vedno brenčiš!«
»Ali naj ti priseženi?«
»Ni potreba, — ker bi gotovo po krivem! Ne boš, prijatelj, starega lisjaka! In posebno sedaj- ko se moži!«
Ivan jc zamahnil z roko, a tedaj je prišel natakar, suh in dolg kakor jegulja in izročil Ivanu drobno, belo pisemce.
»Tole stvarco je prinesel postre-šček in čaka na odgovor!«
Maksovo lice se je pobarvalo s temno rdečico, med tem ko je Ivanovo popolnoma osnežilo, ker oba sta se sklonila nad naslov in spoznala drobno pisavo.
»Triljon hudičev, kaj pa naj to pomeni!« se je začudil Ivan in hlastno odtrgal ovitek.
Ko je prečita!, se je naslonil nazaj kot da ga je obšla slabost.
»No, sedaj pa verujem v vse svetnike in vse čudeže, kar se jih je zgodilo! Marker, recite postresčku naj se okrepča na moj račun — odgovor dobi takoj!«
In še predno se je natakar dobro obrnil, je že poromalo pisemce v Maksove roke.
»Daj, preči taj naglas — saj jaz ne morem verjeti — menda so me varale oči,« je velel Ivan in Maks je
pričel z ironičnim nasmehom, ki pa je kmalu izginil.
Vaše blagorodje!
Ne čudite se, — a zdi se mi, da je bilo že v tistem trenotku, ko sem Vas pred tremi ieti prvič zagledala — usojeno, da se nekoč ponižam in Vas prosim odpuščanja za vse ... Bodite dobri, kakor ste bili nekdaj in spomnite se besed, ko ste dejal nekoč, da me sprejmete, pa naj se vrnem kadarkoli... Blagovolite mi naznaniti, kje in kdaj naj Vas počakam in pripeljite s seboj tudi gospoda Maksa, ker Anka ga željno pričakuje
Pozdravlja Vas
Vaša Malči.
»Anka?« je izhropel Maks in bulil v pismo, kot da to ni in ni mogoče. »Anka ■— da pričakuje mene in še celo željno? — No, ti, kaj praviš? Kaj misliš?«
»Jaz mislim,« je skimal Ivan — »da nekaj med nama ni v redu! Pa za sto zlodjev — saj pila še nisva mnogo in črno na belem je tudi — kdo ve, morda je naju res obsijala božja vsemogočnost«.
»O saneta simplicitas — saj kaj takega je še v romanu malo neverjetno — a takole — in ona, Anka, da me pričakuje — in kaj boš odpisal?«
Ivan je nekoliko pomislil, nato je odvrnil:
»Jaz za svojo osebo bi dejal, da naj gre k spovedi — ako jo res obletavajo muhe kesanja — mene pa naj pusti za večne čase v miru!«
»Ampak« — je pričel počasi ugovarjati Maks in obraz mu je postal nekako žalosten — »pomisli vendar, kako ponižno te prosi —«
»Beži k vragu in še vse bab je solze!« je zarentačil Ivan in izvlekel iz žepa pismo in kuvert. »Napišem ji
— da naj si potrese glavo s pepelom — pa amen! Osel gre samo enkrat na led!«
»No, no, ne bodi tako trdosrčen
— za pet ran božjih — saj imaš vendar srce in nekdaj si jo ljubil pr«*v pošteno. In poleg tega — pomisli vendar, da se tiče stvar tudi mene — to se pravi — Anka me željno čaka!«
Tedaj je Ivan razprl oči in se za-krohotal na vsa usta.
»Saj res hudi rja — na tvojo kožo sem pa popolnoma pozabil. — O ti nesrečni Togenburg — torej ti še vedno kiju je v srcu? Bodi mož in imej za slabost vse, kar je količkaj v sorodu s krilom!«
»No, ne zaradi ljubezni —« se je izgovarjal Maks in jezik se mu je zaletaval — »ampak is človekoljub-Ua — to as pravi ~ is usmiljenja — zaradi lepih spominov —
»Haha, haha — zaradi lepih spominov — no, pa naj se zgodi še ta neumnost zaradi spominov! Jaz ti želim vse najslajše!«
In pero je počasi zadrsalo po belem papirju.
Cenjena gospodična! Hvala za pisemce. Rendez-vous: pri Jakopičevem paviljonu; čas— ob-štirih popoldne; vzrok in namen: vstopnina kot prispevek tistim, ki ste jih Vi in Anka rekoč zasramovali
Ivan.
Ko je končal, je preči tal naglas.
»O za božjo voljo — «se je začudil slikar Maks — »na to pismo niti ne prideta. In pri Jakopičevem paviljonu — kaj pa (i; je obsedlo?«
»I no, se je nasmehnil Ivan — »ako se ne more drugače priti do za-željenega uspeha, pa priporočajmo naj se nahajajo notri vsaj ljubezenski sestanki. Bo vsaj par kronic! In pripravno je tudi!«
»Ne, nč! Le pusti za danes umetnost in napiši pismo, kakor se spo« dobi!«
»Pa naj bo — zaradi tebe!« —i ^ In Čez četrt ure sta sprejeli An* ka in Malči pismo, kakršno sta želeli. Brez besed sta se zopet napotili proti aleji: v obrazu radost... v srcu mladost, cvetje in maj... dasi je bilo v resnici že ▼ julija!
IDaljs BfiasenJttJI
Predsednik je zabranil, dm bi se ti podatki razdelili med porotnike. Nato je dr. Wacb prečital brzojavko srbskih društev iz Prijedora, v Bosni, v kateri izjavljajo, da niso nikdar dobila 500 dinarjev od »Slovenskega Juga«, kakor se to trdi v »dokumentih«.
Odločitev glede zaslišanja prič?
Predsednik je prečital sklep sodnega dvora: 1. da se imajo zaslišati poslanec Zagorac, katehet C a j n-k o in dr. Sachs o vprašanju, če je dr. Spalajkovic res priznal napram Zagorcu, da stoji srbska vlada v zvezi s hrvatsko-srbsko koalicijo.
2. da se odklonijo priče poslanci dr. Laginja, Biankini iu S p i n č i č , ker ne kaže, da bi se na razpravi na drobno razpravljalo o reški resoluciji;
3. da 6e odklonijo priče iz Srbije: Božo Markovič, Ljuba Davido-vič, Kosta Glavinič, Božo Gjorgje-vič, Milan Štefanovič, dr. Štefano-vič, Ljuba Jovanovič, Risto Odavič, Mihajlo Jovanovič, Mile Pavlovič. Božo Petkovič, dr. Godjevac, Marko Bozovie, dr. Spalajkovič, general Štefanovič, I. Tomič in Pinterovič, češ da nima sodišče sredstev, da bi jih prisililo priti pred avstrijsko sodišče.
V drugem oziru pa jih sodišče tudi ne more pozvati, ker bi se lahko zgodilo, da bi jih morali v smislu § 58 c in 38 k. z. zapreti radi veleizdaje, ako bi se dokazalo, da so dokumenti predloženi po dr. Friedjun-gu pristni. Ako bi se pa ti predlagani svedoki prostovoljno zglasili do sobote, je sodišče pripravljeno jih zaslišati;
4. da se zaslišita voditelj srbsko-mohamedanske opozicije R i s t a D a m j a n o v i č in dr. Gavrila glede dr. Spalajkoviea;
5. da se zasliši tožitelj grof Pe-jačevič o okrožnici podbana Chav-raka;
6. da se zasliši Peter J e 1 o v a c iz Zemuna, ako je dobil tožitelj Pri-bičevič v njegovi hiši denar od dr. Spalajkoviea;
7. da se zasliši priča dr. Polit D e s a n i ć ;
8. da se začasno odkloni zaslišanje priče dr. M a r s a r y k a;
9. da se glede Supila zaslišita podpredsednik dalm. namestništva T o n č i č in grof Szaparv, Kača n s k i pa v slučaju, ako se zanj navede točen naslov.
Dr. H a r p n e r je naznanil, da je v sodnem poslopju navzoč predsednik »Slov. Juga« dr. Božo Markovič in da se ga lahko zasliši. Nadalje je predlagal, naj se potom avstrijskega poslaništva zasliši poslanec ruske dume v Petrogradu Pavel M i-1 j u k o v , ako je res »Slovenskemu Jugu« daroval 200 dinarjev.
Proti temu predlogu se je izjavil zagovornik dr. Benedikt.
Supilovi predlogi.
Zastopnik poslanca Supila dr. Rode je predlagal, naj se o aferi Chlumeckv-Supilo zaslišijo: 1. dalmatinski namestnik Niko N a r d e 1-1 i ; 2. dubrovniški župan dr. Pero C i n g r i j a in 3. nemški pisatelj Hermann B a h r.
Dr. Rode je med drugim rekel: V Herman Bahrovi knjigi »Dalma-tinische Reise«, ki je nedavno tega izšla, 6toji o baronu Chlumeckem: »Vem prav dobro, s čim je čas ubijal v Dubrovniku in kako o njem sodijo v Dalmaciji. Poznajo ga tam in vedo marsikaj o njem.«
Dr. Benedikt se je izrekel proti časlišanju teh prič.
Dr. Rode in Supilo sta na to konstatirala, da je baron Chlu-mecky iz Supilovega pisma, ki ga je predložil sodišču, izpustil par zelo važnih in značilnih mest.
Senat je nato razglasil, da odklanja predlog glede zaslišanja Mi-Ijuhova in vse dr. Rodetove predloge.
Kako je prišel dr. Friedjung do »dokumentov«?
Dr. Benedikt (napram dr. Pri^djungu) : Na kakšen način ste dobili v roke fotografije in dokumente?
Dr. Friedjung: L. 1907. se je pojavila oseba, ki se je ponudila preskrbeti protokole »Slovenskega Juga«. Ponudbo so merodajni faktorji sprejeli, a pripomnili, da bodo honorirali samo originale. Dotična osp* a je na to prinesla originale, ki so bili prepisani in fotografirani. Nato so bili zopet izročeni dotičniku, da jih je neopaženo vrnil v arhiv »Slov. Juga«. Iz teh protokolov so se mimogrede prepisala mesta glede Supila. Ponudbo, naj jaz odkritja krijem s svojim imenom sem rad sprejel, ker se mi je obljubilo, da mi bo v slučaju tožbe dan na razpolago ves dokazni material.
Dr. Harpner: Dosedaj še niste imenovali nobenega imena in niste doprinesli nobenega dokaza. Povejte vender ime tistega, ki je vam napravil protokole!
Dr. Fri djung: Vem za njegovo ime, a ga nečem izročiti na vislic
lasilianjs prsdssdalls nfttevfmsksgs
Jaga« dr. Markoviea,
Sodišče je na to sklenilo zaslišati predsednika »Slovenskega Joga«
vseučiliškega profesorja dr. Božo Markoviča, ki je nalašč za to prišel iz Belgrada, da izpove pred sodiščem.
V bistvo smo njegove izpovedbe podali že včeraj. Danes jih hočemo samo popolniti. Dr. Markovič je rekel med drugim: »Slov. Jug« ni bil nikdar v nobeni zvezi z vlado in tudi ni od nje nikdar dobival nobene podpore. Edino podporo je dobival od mestne občine in sicer 400 dinarjev za vzdrževanje javne čitalnice. V Friedjungovih dokumentih se navaja, da sem jaz v seji dne 1. februarja 1908. poročal o nekem razgovoru z ministrskim predsednikom Pašičem. Konštatujem, da sem se šele pred poldrugim mesecem seznanil s Paši-čem, torej nisem mogel že l. 1908. poročati o kakršnemkoli razgovoru z njim. Nadalje konštatujem, da v svojem življenju nisem bil nikdar v Sol unu, kakor se trdi v dokumentih in da tajnik ali zapisnikar »Slovenskega Juga«, ki bi se pisal Milan Štefanovič, sploh ne eksistira.
Pisave predloženih mu protokolov sploh ne poznam, kar izpričuje dovolj jasno, da so vsi ti protokoli falsificirani.
Dr. Friedjung: Ali niste spisali neko brošuro, naperjeno proti Avstriji t
D r.M a r k o v i č : Ne naperjeno proti Avstriji, marveč znanstveno studijo »Srlvsko pojmovanje bosanskega vprašanja«.
Dr. Harpner: Predlagani, naj se natančno dožene, kdaj je dr. Markovič ložiral v Pešti v hotelu Nadvojvoda Josip« in kdaj je bil v Berolinu in s kom je tu občeval.
Dnevne vesti.
+ Zveza Južnih Slovanov je
poslala grofu Otonu Harrachu to-le brzojavko: „Povodom smrti Vašeg prejasnog otca, osobitog pokrovitelja Dalmacije, iskrenog prijatelja južnih Slavena, srdačna čuvstva sućuti šalje Vam u ime jugoslavenskog kluba dr. Ploj."
+ Ti pa znajo I „Slovenec" je prinesel pretekli petek na uvodnem mestu „Spomenico jugoslovanskih poslancev za priznanje študij, izpitov in diplom zagrebškega vseučilišča.4* Na tej spomenici je prvi podpisan v imenu »Slovenskega kluba- dr. Šusteršič. Vsakdo bode torej na prvi pogled sodil, da akcija izvira iz ^Slovenskega kluba". Faktično je pa „Slovenec" vse to zasukal tako le v reklamne namene. Akcija namreč izvira iz „Zveze južnih Slovanov". Spomenico je sestavil in na čisto spisal poslanec dr. L agi n j a ; naravno pa je, da se je v sopodpis predložila tudi dr. Šusteršiču Vsaj je potrebno, da vsaj v takih stvareh poslanci na Dunaju postopajo složno. Dr. Šusteršič, naprošen, naj se pridruži deputaciji, ki je imela spomenico izročiti ministrskemu predsedniku ter se oglasiti zaradi nje pri naučnem ministru in pri ministru notranjih zadev, je to odrekel. To nalogo so torej prevzeli poslanci dr. Ploj, dr. Laginja, dr. Peric in dr. Tresič. Zakaj to navajamo? Zato, ker glede na taktiko naših klerikalcev, — ako ne prej — čez sedem let vse prav pride.
4- „Slovencu" je včeraj ušla na slednja fraza: „Dr. Šusteršič je danes tisti politik v Avstriji, ki zavzema prvo mesto." Ta izrek modrega „Slovenca" je vzbudil po Ljubljani viharno v eselost.
+ Iz državne v detelno službo. Finančni svetnik g. Ivan Zaje je šel v pokoj da je prestopil v deželno službo kot vodja deželnega užitnin-skega zakupa. Kadar bodo klerikalci zopet otresali jezike zaradi penzijo-nistov, ki opravljajo kake službe, jim bomo poklicali v spomin finančnega svetnika Zajca.
— Slovensko deželno gledališče. Jutri, v četrtek, se poje drugič Jurnova opereta »Logarjeva Krista" z gdč. Hadrbolčevo, gdč. Lvovo, gdč. Thalerjevo ter g. Iličičem, g. Bohuslavom in g. Povhetom v glavnih vlogah. — V soboto je premijera Savinove izvirne opere „Lepa Vida". — V nedeljo pop. ob 3. se poje opereta „Dolarska princesa" za zunanje goste, ki naj se za vstopnice takoj pobrigajo.
- Slovensko gledališče. Med
najlepše uspehe letošnje gledališke sezone spada gotovo sinočna predstava operete »Logarjeva Krista". To je ljubko delo, polno simpatičnih melodij in motivov. V središču dejanja stoji cesar Jožef II. Slučaj ga zanese z gozd, kjer naleti na resolutno Kristo, ki mu pove vsakovrstnih resnic in mu vzame uro v zastavo, dokler ne plača globe. Za Kristo se poganjata dva čestilca: krojač Wamperl in gozdar F51dessy. Ko pride na dan, da je Foldessv vojaški begun, se odpravi Krista naravnost do cesarja — zdaj šele izve, kdo je bil tuji gospod, ki mu je vzela uro. Cesar seveda pomi-losti Foldessva in Krista postane nje-
gova lena. Libreto in glasba v te)
opereti, vse je pristno dunajsko, kskor tudi humor in sentimentalnost, s ka terim je to Ijtibeznjivo delo prepleteno. Kakor rečeno, spada sinoćnja pred stava te operete med najlepše letošnje uspehe. Bil je to resničen, popoln jspeh, ker to pot je bilo vse skrbno pripravljeno in tako dobro izvedeno, da je imelo občinstvo na predstavi res »lžitek. Pred vsem je ta uspeh pripisovati gdč. Hadrbolčevi kot Logarjevi Knsti in g. Nučiču kot cesarju Jožefu II. Gdč. Hadrbolčeva, ki je sploh jako vrla subreta, se je v vsakem oziru tako odlikovala, da je popolnoma zaslužila toplo priznanje, katerega je bila deležna. Svojo vlogo je pela izvrstno in jo izvedla naravno in temperamentno. V prvem dejanju s cesarjem je bila strumna punica iz ljudstva, ki se ne da ugnati in zna biti energična, v drugem dejanju je razvijala na dvoru ljubeznjiv humor, v zadnjem pa našla ginljive in pre-srčne akcente. Po vsi pravici sme prišteti Logarjevo Kristo med svoje naj-odličnejše vloge. Težko vlogo cesarja Jožefa II. je gosp. Nučič jako dobro pogodil. Ljudomili in vendar tnajeste-tični cesar, ki ga je postavil na oder in ga opremil z velikimi gestami, je bil značaj ki se je vsakemu prikupil in je vsakemu imponirah Prav toplo je pohvaliti tudi gdč. Lvovo in gdč. Thalerjevo; gospa Bukšekova se vse bolj razvija in je postala ena naj-porabnejših moči. Fčldessv pa je igral g. Iličič, ki sicer še ni kdo ve kak umetnik, ki je pa kot pevec in igralec tako simpatičen, da ga ljudje vedno radi vidijo. Gosp. Bohuslav je svojo vlogo bahatega krojača VValperla za-solil s pravo komiko. Pohvalno je omeniti tudi gg.Verovška,Povheta, Motejla, Bukšeka in Pečeka. K uspehu je mnogo pripomogla res skrbna režija. Inscenirana je bila opereta kakor še malokatera in sicer vkusno in elegantno. Čardaš so plesali celo s figurami prav živahno in gra-cijozno, dočim časih še navadne polke niso mogli skupaj spraviti. Omeniti je še treba, da so celo živo srnico spravili na oder, ljubko živalico, o kateri pravi ženski del občinstva, da je bila nebeška. Ni dvoma, da ima na tem izrednem uspehu veliko zaslugo tudi dirigent g. Talich.
- Plemenit čin. Kakor znano, je zapustil blagopokojni ljubljanski posestnik in veletržec Fran Kollmann svojo vilo „Triglav" na Bledu v ta namen, da se proda ter napravijo iz skupila dijaške ustanove. Njegov sin, g. Robert Kolima«, plačal je v ta namen, da postane ta ustanova Čim večja, iz svojega preko 4000 K državne pristojbine od vile „Triglav" na Bledu. V dolžnost si štejemo beležiti ta blago-dušni čin, ki nam kaže v najlepši luči pieteto darovalčevo do svojega pokojnega očeta, obenem pa tudi njegovo goreče rodoljubje.
- Božički dar telovadnemu društva Sokolu SI. Društvo si je nabavilo s težkimi denarnimi žrtvami društveno knjižnico, ki šteje danes skoro 300 zvezkov. To pa daleko ne zadošča rastočim potrebam po izobrazbi marljivih mladih čitateljcv-soko-lov. V zadnjih tednih se tudi naraščaj kaj pridno oglaša v društvenih prostorih in želi knjig. Kaj veselo znamenje, le žal, da knjižničar ne more vsem postreči s primernimi knjigami. Zato se uljudno obračamo na vas, prijatelje Sokolstva, da nam pomagate pri izobraževalnemu delu. S hvaležnostjo sprejmemo vsako knjigo, največje povpraševanje je po novejših leposiovnih knjigah. Pošiljatve naj se naslovijo na društvo (Ilirska ul. 22).
- „Slavčev" zabavni večer v
nedeljo, dne 12 t. m. v „Narodnem domu- zbral je zopet mnogobrojne prijatelje tega pevskega društva na neprisiljeno, prijateljsko domačo zabavo, da so bili restavracijski prostori natlačeno polni. Ubrano petje zbora, četverospevi, (gg Dražil, Tekavc, Bogataj, Lebar) in češke narodne pesmi so izzvale občo zadovoljnost in pohvalo. Izredno je ugajal samospev „Mornar", ki ga je pel jako prikup-Ijivo in fino g. Bogataj. V zborovih solo-spevih sta se prijetno odlikovala gg. Dražil in Seljak. Komični prizor »Nočni čuvaj Cimbara" (izvajal gosp. Vojska), izzval je hrupni smeh, osobito pa je žel predstavljalec za osoljene, z ostro satiro opremljene kuplete viharen, dolgotrajajoč aplavz, da je moral vedno dodajati novih kitic, markantne pa ponavljati. Srečo je iskalo mnogo lovcev in jo tudi našlo v lepih darilih. Po sporedu pa se je zasukal mladi svet in tako prišel tudi na svoj račun. Na klavirju se je odlikoval g. Adamič z finim prednašanjem lepih točk. Bil je prijeten večer »Slavca".
Silvestrov večer »Ljubi jan-akseja Zvona", ki bo, kakor že naznanjen, v veliki dvorani .Mestnega doma", obeta biti letos res nekaj izredno zanimivega in zabavnega. Ve-selični odsek je neumorno na delu, ds pripravi udeležnikom in udeležni-cam tega večera kar največ presenečenj. Seveda teh tajnosti še ne smemo izdati, ampak jih hranimo za zadnje
I dni leta. Ssmo toliko povemo: kdor : pride, mu ne bode žal, smpak bo vesel med veselimi preživel par ur v takem kratkočasju, kakršno je splošno 7 navadi na priljubljenih večerih »Ljubljanskega Zvona".
— K vprašanju podrntnice »Društva Jnsjoalsv. želez, uradnikov." Pišejo nam: Napovedani ustanovni zbor ljubljanske podružnice .društva jugoslovanskih železniških uradnikov* se 19, t. m. ne more vršiti, ker ni odobrila kranjska deželna vlada — iz formalnih vzrokov — predloženih pravil. Pravila se morajo še enkrat predložiti in se bode dan ustanovnega zborovanja pravočasno naznanil. Pač pa se vrši 19. t. m, napovedani družinski večer v ljubljanskem »Narodnem domu," na katerega se železniško uradništvo in po njem vpeljano občinstvo vljudno vabi. Začetek ob 8. zvečer
— Umrla Je včeraj zjutraj v dež. ' bolnici ga. Frančiška Perh a vc. Truplo i se bode prepeljalo v četrtek v Seno-! žeča. N. v m. p.!
— »Strelski klub" pri »Novem ! svetu" (Mraku) vabi vse svoje člane, S da se polnoštevilno udeleže jutrišnjega I streljanja, kjer pride na razgovor božično streljanje.
Ponarejene novce je izdajala v Ptuju kmetica Neža Gabrovec iz Zgornjega Hajdina, Pri njej so našli ponarejeno krono in več ponarejenih 20 vinarskih komadov. Denar je baje dobila od dveh prekupovalcev jajc iz mariborskega okraja. Kmetico so zaprli.
Preprečena pot. Na južnem kolodvoru je včeraj službujoči nad-stražnik Nikolaj Večerin vstavil mladoletnega Franca Boskovca, rojenega v Mulovi vasi, okraj Krško, ko se je nameraval odpeljati v Ameriko in se odtegniti vojaški dolžnosti. Baskovec se bode moral zagovarjati pred sodiščem.
Prvi kinematograf Pathe prej Edison. Dunajska cesta št. 22 nasproti kavarne Evropa ima od srede, dne 15. do petka, dne 17. decembra sledeči spored: Žongler z nogami. (Komično.) Zanzibar. (Po naravi.) Konec lepih sanj. (Drama). Okrog Pariza v eni uri. (Po naravi.) Od smrti vstal. (Komično.)
Elektro-Radiograf »Ideal« Franc Jožef ova cesta št. 1. Hotel »pri Ma-liču«. Zraven glavne pošte ima od srede, dne 15. do petka, dne 17. decembra 1909 sledeči spored: Crna roka. (Fantastično.) Sin finančne straže. (Drama v 22. slikah.) Lov na divje mrjasce. (Po naravi.) Lovci na živali kožuh ovce. Prerokovalec potresa. (Komično.)
V Ljubljanico padla. Včeraj popoldne je prala pod Šolskim drevoredom služkinja Alojzija Plankova. Naenkrat ji je pa spodrsnilo in je padla v vodo. Voda jo je nesla kakih
? pet metrov naprej. Plankova je zgrabila za tam pripeti čoln in začela klicati na pomoč. Klice je slišala delavčeva žena Marija Terčekova, ki je pritekla k bregu, skočila v čoln in Plankovo potegnila iz vode.
Z nožem osu val. Včeraj zvečer je v pijanosti Ivan Troha, gostilni-
[ čar in posestnik v Kropi, šestkrat sunil z nožem   zasebnika Jožefa Pi-
1 brovca in ga teško telesno poškodo-
' val. Pibrovca so z južnega kolodvora prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Macedoncev in 32 Slovencev.
1 Nazaj je prišlo 21 Slovencev in 40 Hrvatov.
Izgubljeno   in najdeno. Šolska
j učenka Ana Vre^nikova je izgubila črno usnjato denarnico z malo svoto denarja in dva obeska za ženske uhane. — Dijak Miroslav Gjud je našel sukneno čepico. Delavka Marija Kosova je našla brožo z tolarjem Marije Terezije.
Dotična ženska ki je dne 9. t. m. vzela v neki tukajšnji trgovini na ime Marije Janežič 9 kose sifona, prinese naj ga v dotično trgovino nazaj, sicer ima lahko kake sitnosti, ker je njeno ime znano.
i    Drobne novice.
* Kralj Leopold. Kralja so včeraj ob pol 9. zvečer operirali. Operacija je trajala celo uro. Navzočih je bilo sest zdravnikov. Pred operacijo je kralj diktiral še svoje zadne želje. Izrazil je tudi željo, videti svoji hčeri Luizo in Štefanijo. Operacija je obstajala v tem, da so pacijentu odprli črevo. Operacija se je posrečila in pacijentu je precej odleglo. Vendar pa sile tako rapidno pojemajo, da se je vsak trenotek bati katastrofe. Grofica Lonyay je odpotovala v Bruselj, tudi princezinja Luiza je na potu v Bruselj.
Telefonsko in brzojavna porodil
Poslanska zbornica. Dunaj, 15. decembra. V smislu sklepa »Slovanske Enote«   so češki
agrarci danes vložili 37 novih nujnih predlogov. Ko je zbornica rešila nujni predlog maloruskega poslanca
Petruševiča glede odprave policij-j ksega patenta iz leta 1854. je vzela v razpravo prvi češko agrarni nujni 1 predlog Kotlafev o ustanovitvi živi-nozdravniške šole v Pragi. Seja se je ob pol 3. prekinila za eno uro, da se poslanci lahko udeleže pogreba grofa Harracha.
»Slovanska Enota« za obstrukcijo.
Dunaj, 15. decembra. »Slovanska Enota« je imela ob 10. dopoldne napovedano sejo, na katere dnevnem redu je definitivno sklepanje o na-daljnem njenem stališču napram vladi. Po živahni, dve uri trajajoči debati se je z 10 proti 6 glasovi sprejela rezolucija, v kateri se naglasa potreba, v parlamentu znova pričeti z obstrukcijo. Za rezolucijo so glasovali: Češki agrarci (3 glasovi), Mladočehi (2), češki radikalci (2), slovenski klerikalci (2) in dr. Stran-sky; proti rezoluciji pa jugoslovanski poslanci (2), češki klerikalci (2), dr. Masaryk in dr. Hlibovickij. Nemci proti pokojnemu grofu Harrachu.
Dunaj, 15. decembra. V zbornici je predlagal predsednik dr. Pattai, naj bi se seja prekinila za 1 uro, da se poslancem omogoči, da se vdeleže Harrachovega pogreba. Ta predlog so Nemci v zvezi s socijalnimi demokrati odklonili. Za predlog je glasovalo 96 poslancev, proti pa 172. Za predlog so glasovali vsi Slovani ne izvzemši Poljake. Poslanec Seitz je kričal: »Pokopujte svoje pokojnike, nam pa pustite delati.«
Dunaj, 15. decembra. Pevsko društvo »Lumir« je nameravalo peti ob krsti grofa Harracha v šotski cerkvi pesem-žalostinko, neki staro-češki koral. Župnik pa je petje pre-povedal,češ da na Dunaju ni dovoljeno peti na javnem prostoru v češkem jeziku.
V tisk sklepov »Slovanske Enote« ns politične kroge. Dunaj, 15. decembra. Sklep »Slovanske Enote«, da zopet prične z obstrukcijo, je vzbudil v parlamentu kolosalno presenečenje. Ministrski predsednik Bienerth se je takoj odpeljal v cesarjev dvorec, da poroča o tem sklepu vladarju.
Konferenca klubskih načelnikov. Dunaj, 15. decembra. Predsednik poslanske zbornice, dr. Pattai, je sklical ob treh sejo klubskih načelnikov.
Povratek v »Zvezo južnih Slovanov«.
Dunaj, 15. decembra. Dalmatinski poslanci dr. Ivčevič, Biankini, Peric in Vukovič, ki so poleti izstopili iz »Zveze južnih Slovanov«, so se danes zopet vrnili v klub.
Dunaj, 15. decembra. Povratek poslancev dr. Ivčeviča in tovarišev v jugoslovanski klub tolmačijo tako, da bo najbrže v kratkem prišlo do razpada jugoslovanske »Narodne zveze« in sicer radi različnega nazi-ranja obeh jugoslovanskih klubov glede na obstrukcijo.
Friedjungov proces.
Dunaj, 15. decembra. Današnja razprava je silno viharna. Sodišče še vedno zaslišuje predsednika »Slovenskega Juga«, prof. dr. Markoviea, ki jasno in točno odgovarja na vsa mu stavljena vprašanja. Zaman se trudijo zagovornika dr. Benedikt in Kienbock in dr. Friedjung sam, da bi ga spravili v zadrego ali v kako nasprotje. Markovič odgovarja na vse z izredno točnostjo in preciznostjo, kakor človek, ki govori vedno čisto resnico in ki se mu ni bati, da bi ga kdo zajel. Polagoma se podira vsa mogočna zgradba, ki jo je sezidal Friedjung s svojimi dokumenti. Friedjung vidi, da se njegova zgradba ruši in da ni zanjo več rešitve, in je ves zelen od jeze. Ker si svoje jeze ne more drugače ohladiti, je jel podlo žaliti prof. Markoviča. Nemška izobrazba. Predsednik ni zavračal Friedjungovih žalitev.
Zato je dr. Harpner ostro prote* stiral proti takemu predsednikovemu postopanju ter povedal Fried-jungu par tako gorkih, da je ta osramočen umolknil. Ravnajoč se po predsednikovemu vzgledu se je neki porotnik osmelil in je vprašal dr. Markoviča: »Zakaj pa ste pravzaprav prišli na Dunaj«? Dr. Benedikt je vprašal svedoka: »Povejte mi, ali so se v »Slovenskem Jugu« fabricirale bombe proti črnogorskemu knezu?« Dr. Markovič: Na takšna zlobna vprašanja sploh ne odgovarjam.
Bolezen kralja Leopolda. Bruselj, 15. decembra. Grofica Lonyay   je   danes   ob 10. dopoldne prispela semkaj in se takoj odpeljala v kraljevski dvorec.
Bruselj, 15. decembra. Bolezen kralja Leopolda se je zopet shujšala Jutri bodo kralja znova operirali.
M! narodoiaki! Prispevajte za Mi waitl
Dopisi.
Is Domžal* Pred nekaj dnevi ustanovili so pri nas »Čuke«. Za ustanovitev »Čukov« prizadeval se je
▼ prvi vrsti pre prijazno priliznjeni g. župnik Fr. Bernik in pa neki de pred nekaj meseci strastni nasprotnik klerikalcev posebno pa duhovščine, učitelj gospod Fr. Kuhar. Marsikomu je še dobro v spominu, kake zbadljivo zabavljive besede je g. Kuhar rabil proti vsakemu klerikalcu, posebno v gostilnah, v začetku vsakega meseca. Pred letom jo dobil dopust ter šel študirat, — kaj je študiral, to že on ve. Pred začetkom letošnjega šolskega leta se je vrnil, a glejte, trdo mu je predlo, da je dobil stanovanje, kjer ga je v Domžalah, vsak sit do grla, in ker je bil tako neveren, da nista bila ne on ne njegova soproga nikoli v cerkvi pri maši, še manj pri spovedi. Sedaj pa čujte! Ta nekdaj strastni liberalni gospod se je naenkrat tako preobrnil, da so ga izvolili pri zadnjem ustanovnem shodu Čukov za načelnika ali kakor ga sedaj nekateri hudomušni fantje po gostilnah nazivljejo za »Oberčuka«. V znak hvaležnosti, da je bil izvoljen, ga je sedaj vsako nedeljo videti v cerkvi pri veliki maši, in ko že vsi ljudje in vse tereijal-ke odidejo iz cerkve, on še vedno hvali in moli Boga za to čast, ki jo je dosegeL Ko je bil zadnjikrat, to je bilo 5. t. m. močno vesel, je tudi mislil, da je že vodja domžalske šole, kajti izrazil se je: Ich bin der Leiter, verstanden! — Bog varuj, da bi se uresničilo. — Kakor se čuje, je pristopilo k čukom nekaj čez dvajset mož — in še ti so prisiljeni po svojih ženskah, po Marijinih devicah, in pa ker njih obrt zahteva posebnih ozi-rov na klerikalce. Sedanji gospod prezident »Čukov« 201etni »ta lušt-ni Puhlarjev Tonček« pravijo, da je moral obljubiti cerkveni pevki in Marijini devici Mačkovi Francki, da se bo vpisal v to družbo, drugače bi bil pa padel v nemilost pri njej. Ubogal jo je, za to so ga pa izvolili za ta »boljega«, če se prav ne veseli tega častnega mesta. Kajne, Tonček, beseda »Čuk« je res nekaj čudnega, a kaj hočeš, ko je ljubezen tako velika moč. — Ali ni res tako, Tonček ? Podšu m beršk i.
I. čeulisrsSl zbor.
— I. čevljarski zbor sklicujejo združeni čevljarji in Zadruga čevljarjev v Ljubljani na sv. Štefana dan, dne 26. decembra 1909 točno ob 9. dopoldne v Meščanski pivnici (Hafner), Sv. Petra cesta, v Ljubljani. Dnevni red: Poročilo o sklepih in uspehu V. avstrijskega čevljarskega shoda v Lincu. Pomen zadrug in zadružništva. Sprejem in vpisovanje članov v Zadrugo Združenih čevljarjev. Razni predlogi in nasveti, odobrenje predloženih resolucij. Javni čevljarski shod dne 10. oktobra 1909 v Ljubljani je sklenil, da se naj skliče na Štefanov dan 26. decembra t. I. čevljarski zbor za celo Kranjsko, ki se ima baviti z jako važnim; in perečimi stvarmi naše organizacije, našega zadružništva in naše gospodarske organizacije. Dnevni red kaže, da bo vsebina zbora povsem resna in se bo tikala ic najvitalnejših interesov čevljarskih. Zdi se nam nepotrebno, tukaj razvijati podrobneje pomen in bistvo predavanj in obravnav, ker naši tovariši večinomr. že poznajo v glavnem pomen organizacij, glede podrobnosti in izvedbe te naše naloge pa se bomo pogovorili na zboru, tam se bomo tudi medseboj pojasnili. Omenjati moramo le § 38 novega obrtnega reda, ki je nam škodljiv, in proti kateremu je V. čevljarski kongres v Lincu sklenil resolucijo. Tudi od nas zahteva interes našega stanu in naša solidarnost, da zavzememo stališče v tem vprašanju. Tovariši! Vsekakor nas čakajo še hudi časi. Saj nam je znano, kakšno stališče zavzema država napram obrtnikom glede socialnega zavarovanja, glede kramarstva, v vprašanju kartelov itd. Čevljarska obrt se je razvila. Postala je moderna umetnost, ki ji posameznik dolgo ne more biti več kos. Zakaj, le poglejmo tvorniške izdelke glede ličnost: po obliki in okusu, pa bomo takoj uvideli potrebo, da se mora tudi mali obrtnik pobrigati za svojo obrt, mora poizkušati, da se potom stanovske in gospodarske organizacije okrepi in potom nje marljivo naobrazi, da doseže to z združitvijo in naobrazbo, kar doseže tovarna s svojim kapitalom. Spričo tega bi bilo torej jako žalostno znamenje, če bi bilo v naši obrti tovarišev, ki bi se ne marali v svojem indnferentizmu brigati za svoj obstanek. Poživljamo in vabimo najvljudneje pa z vso odločnostjo tovariše, ki imajo dovolj duševne in fizične moči, in hočejo kaj storiti za našo organizacijo, da se zanesljivo udeleže tega zbora v Ljubljani. Imamo že poklicne zadruge, imamo
se gnapouarajco andrufo. samo treba je dela in dela,  da se rasvije ta nas
pokret, da priborimo potom teh organizacij tiste velikanske dobičke in koristi, ki jih utegnejo nuditi take organizacije, ako se tovariši savsemo zanje, da se razvijejo. Tudi se popolnoma strinjamo s sklepom obrtne in trgovske zbornice, da se naj priredi leta 1910 razstava, ki ao jo posamezniki že dolgo želeli, pa nimajo nikjer mosta, da bi stavili take predloge. Najboljša reklama za obrtništvo je dobra razstava, obenem pa tudi najlepše zrcalo razvoja in napredka: to bodi tudi razstava dežele Kranjske. Imeli bomo priliko, da pokažemo slo venskemu ljudstvu domač, soliden izdelek, fin izdelek, ki prednjači raznim tvorniškim ,in konfekcijskim izdelkom. Na zboru bomo prerešetali obširen program, in volili razstavni odbor, da oskrbi vse predpriprave, zakaj na tem zboru bo zastopana Ljubljanska zadruga čevljarjev, Združeni Čevljarji in vse čevljarske organizacije po Kranjskem. Dragi tovariši! Naše mnenje je, da Vam ust režemo s tem zborom. Okrog in okrog naše domovine se sklepajo obrtniki v organizacije, ker jih žene k temu potreba in ker računajo z bodočnostjo. Prav tiste, če ne še slabše, razmere so pri nas. Tudi nas že ne kolo časa v tek socialnih reform in stan, ki tak trenutek zamudi, pogine v hudem gospodarskem boju. Tovariši, v de In za organizacijo in v organizaciji je naša rešitev, nas spas! Torej na snidenje! Oponinja: Zunanje tovariše prosimo, da nemudoma izvolijo delegate ter jih naznanijo na naslov: Združeni čevljarji v Ljubljani, Sv. Petra nasip, kjer se dobivajo tudi vsa potrebna pojasnila.
Rožne stvori.
* Iz raznašaica časnikov — operni pevec. Dunajska dvorna opera je pridobila ameriškega junaškega tenorista Wil. Millerja za letno plačo 60.000 K. Miiler se je v svojih prvih letih, ker je bil sirota, v Pits-burgu živil s tem, da je raznašal časopise. Do svojega dvanajstega leta je živel v groznih razmerah ter ni znal niti brati niti pisati. Ko mu je bilo 14 let se je zanj zavzel izdajatelj časopisov milijonar Magee. Cul je njegov krasni glas in ga je dal učiti petja. Pred dvema letoma je šel Miiler na Francosko in v Italijo, da se kot pevec izpopolni. Miiler je sedaj star 26 let in jo bil na dvorno opero angažiran za Slezaka. ki je odšel v Ameriko.
* Srečen pikolo. Spomladi je vstopil v hotel »Argona nt« v San Frančišku mladi Mike Dunphv kot pikclo v službo. Kot novincu so hotelski uslužbenci nalagali najzoper-nejša opravila, poleg tega je pa moral kot »zelenec^ požreti marsikako pikro opazko. Takrat je stanovala v hotelu stara pa bogata gospa Potter iz Salema v Mas^achusettsu. Uslužbenci je niso posebno radi imeli, kajti bila je bolehna, slabo vol j na in prepirljiva; poleg tega pa je imela tudi slabo navado, da ni nikdar nikomur dala kake napitnine. Nov: pikolo je dobil nehvaležno nalogo, da je moral streči imenovani gospe. Kljub zasmehovanju svojih tovarišev je Mike pridno stregel ter bil vedno dobre volje. Ko se je potem meseca julija izselila stara dama iz hotela, ne da bi se spomnila svtjega strežaja s centom napitnine, je postal le-ta predmet najhujšega z ha danja. Revež jih je moral toliko preslišati od svojih tovarišev, da je že mislil na samomor. Cez kake tri tedne pa je dobil Mike Dunphv po pošti od stare gospe 400 dolarjev. S tem so bili hotelskemu služabništvu jeziki temeljito zavezani. Pred mesecem je pa dobil ravnatelj hotel »Argonaut« od pravnih zastopnikov gospe Potter, Browna in Car lisičja iz Bostona pismo, v katerem naznanjata, da je gospa Potter umrla in da je zapustila pikolu Dunphv ju 10.000 dolarjev. Služabništvo je samega presenečenja odpiralo usta, zbadljive besede pa ni bilo več slišati. Denar se je srečnemu Miku takoj izplačal. Kupil je kos sveta ter pripravil vse potrebno, da sezida svojim staršem malo hišico. Nekaj denarja je odločil za potovanje s starši v svoj rojstni kraj. Vsled zahteve zastopnikov umrle Potter je ravnatelj hotela sporočil, kako namerava mladi Dunphv uporabiti podedovanih 10.000 dol. Nato sta zastopnika naznanila, da se nahaja v oporoki gospe Potter sledeča pripomba: Ako bo Mike Dunphv denar dobro in modro naložil, potem mu volim še 190.000 dolarjev. Po mnenju zastopnikov je Dunphv stavljene pogoje polnil in danes ima mladi pikolo 200.000 dolarjev.
* Pridignjejo o nboitvu — va-Ijajo se v milijonih. Občina Cefalu na Siciliji je ena najbolj revnih občin, kar jih je pod italijansko krono. Mestece Cefalu samo je raztrgano in umazano, da spreletava tujem groza.
Ako potaje potnik proti zgodovinskemu Normanakemu domu, tedaj vidi ob obeh straneh ceste nebroj pohabljencev in beračev, katerih se je skoro nemogoče ogniti. Med revnimi in umazanimi bajtami pa se dviga ponosna palača, v kateri kraljuje škof IV Alessandro. Je to sicer slab dušni pastir,, a temboljši čuvaj svojega mosnjicka, boljše rečeno, železne blagajne, kajti dohodkov, ki jih ima ta cerkveni knez, pač ni mogoče spraviti v navaden mošnjiček, za te dohodke mora biti že precej velika železna skrinja. Dasi ima škof D* Alessandro 140.000 lir letnih dohodkov, vendar njegovi izdatki za dobrodelne namene idso še nobeno leto presegli zneska 6680 lir. Za uma-zanost in grozno revščino v svoji najbližji okolici se ta dobri krščanski Človek niti ne zmeni. Njegovo srce je trdo kakor kamen. Z mrzlim pogledom motri ia svojega visokega okna reveže, ki prosijo milodarov od tujcev, potujočih proti Normanskem u domu. Zato pa tudi ni čudo, da vera v njegovi škofiji grozno peša. Nekatere skrbne dušne pastirje je vsled tega postalo tako strah, da so prosili papeža, naj pošlje skopuha D' Aleksandra v penzijon, da ne bo še dalje delal pohujšanja. D' Alessandro, visok palermski plemič, se za pritožbe in papeževe opomine ni dosti brigal. Šele potem, ko mu je kurija odločno svetovala, naj gre v zasluženi pokoj, se je začel škof D* Alessandro pogajati o odškodninskem zahtevku. Škof je tako visoko cenil svoje past i rs tv o, da je zahteval odpravnino v znesku enega mil. lir. Kurija mu seveda to-iiko ni mogla dati, kajti odkar so izostali milijoni iz Francije, jo treba vendar nekoliko bolj previdno gospodariti. Pogajanja so se vršila več ko eno leto. Slednjič se je Kristusov naslednik D' Alessandro vendar zadovoljil z malenkostjo vsakoletnih 18.000 lir. Praktični Pij X. mu je postavil za naslednika nekega frančiškanskega patra, ki kot redovnik po pravilih ne sme imeti lastnega premoženja. Ampak papež Pij X. se je s tem imenovanjem najbrž urezal. Mi namreč vemo, da frančiškani sicer pridigujejo o uboštvu, sami pa radi žive v izobilju. Vemo, da imata na primer ljubljanski in kamniški frančiškanski samostan lepe milijone, vendar hodijj razni »očetje« s hlapci po deželi ter se vračajo s polnimi vrečami v »hišo nboštva«. Italijanski frančiškan se najbrž ne bo dosti razločeval od. slovenskega.
* Montgolfierova srajca. Gotovo je Še malokomu znano, da je provzro-čila iznajdba zrakoplova navadna moška srajca. Pišoč o zrakoplovstvu bileži niški »Eclaireur« sledečo do-godbo: Meseca novembra 1782 je prišel Josip Montgolfier, tovarnar papirja v Avignon, kjer je imel med tamkajšnjimi tiskarji več odjemalcev. Zjutraj je zakuril v svojem stanovanju s papirjem. Da bi pogrel svojo srajco, jo je zgoraj stisnil z eno roko skupaj, s drugo roko jo je pa spodaj držal narazen nad ognjeni, tako, da se je gorkota lovila v srajco. Zgreti zrak je pa srajco napihnil ter jo hotel izviti iz rok presenečenemu Montgolfieru, ki si tega ooiava nikakor ni mogel razložiti. Naiprej je misli!, da so to električni vplivi, katere so ravno takrat začeli proučevati, pozneje šele je spoznal, da je to popolnoma druga moč.
* Snežen mož — provzročitelj tožbe. Minolo zimo so bili napravili nekateri kiparji v Londonu na dvorišču nekega fotografa sneženega moža, ki je imel vse poteze kneza Biilo-wa. Spekulativni fotograf je možica takoj fotografiral ter prodal več odtisov raznim ilustrovanim časopisom. Kiparji pa s to kupčijo niso bili nič kaj zadovoljni. Zahtevali so, da jim listi, ki so prinesli sneženega Diilowa, kot edinim upravičencem do razpolaganja s svojim izdelkom, dajo primerno odškodnino. Listi so res zbrali 50 K ter jih ponudili umetnikom, toda ti se r, tako malenkostjo niso mogli zadovoljiti. Pogajanja so se pletla zelo dolgo, toda brezuspešno. Končno so kiparji tožili za odškodnino slikarja, toda tožba še do danes ni končana. Sodišče bo še preje zaslišalo kiparje — izvedence o tem, če se more smatrati sneženega moža za umetni izdelek.
* Nevaren slepar. Pred meseci se je prikazal v visoki berolinski družbi mlad, eleganten človek s imenom Kulesca, ki je trdil, da je urednik uglednega krakovskega lista. Tujec se je znal med ženstvom tako sukati, da je premotil 231etno tovarnar-jevo soprogo, ki je vzela svojega otroka ter denarja, kolikor ga je pač mogla v naglici dobiti ter ušla z mladim kavalirjem. Ta je odpeljal mlado seno v Krakov, kjer se je nastanil i njo v nekem hotelu, ter preživel i njo par veselih dni. Nato se je odpeljal v Berolin k prevaranemu soprogu, kateremu je obljubil, da mu izsledi njegovo ženo, ako ga dobro plača. Tovarnar mu je odštel lepo svoto, toda zapeljive* ai storil ničesar. Ker so tudi ni vrnil z Krakov
k zapeljani ženi, se Je ona preselila na Dunaj v neki zavod, od tu se je pa »pokorjena vrnila k svojemu možu. Te dni je berolinska policija aretirala zapeljivca baš v trenotku, ko se je nameraval vrniti v Krakov. Kavalir se imenuje Jakob Salomon, trgovski sotrudnik iz Krakova.
* Goljufija s kokainom. Indijci tako ljubijo kokain kakor Kitajci opium. Ker je pa kokain zdravju zelo škodljiv, ga je angleška vlada v Indiji prepovedala. Kljub temu se uvaža v indijska pristanišča mnogo kokaina. Ker se to ne sme goditi javno, se godi tajno. Te dni so prišli v Trstu na sled družbi, ki je že za več tisoč kron kokaina eksportirala v Indijo. Vsled ovadbe so aretirali v neki tržaški gostilni kurjača Stergo-čiča in kotlarja Fabiana, ki sta se vrnila s parnikom »Bohemia« iz Indije. Pri njima so našli 5 kg kokaina. Kokain sta m orne r jem prodajala ti-carja Bologna in Juri RopretiČ, ki sta zaslužila pri vsakem kilogramu 20 K. Bologna je zaslužil tudi več, ker je med kokain mešal sol in neki prašek. Ko sta mornarja prišla slepariji na sled, sta zahtevala, da jima da Bologna 2 kg čistega kokaina, ta pa ju je ovadil. Pri zaslišanju je potem trdil, da mornarjev niti ne pozna. Laž pa mu ne bo nič pomagala, kajti Ropretič priznava vse. V zadnjih mesecih sta prodala za :t200 kron kokaina. Ropretič je podal proti Bologni tudi ovadbo radr poskuše-nega zastrupljenja. Dal je bil namreč Ropreticu steklenico vina, katerega pa ta ni hotel spiti, ker mu je prišlo slabo že pri prvem požirku. Mornarja in Bologno so zaprli.
* Prijatelj generala Alborija, V Pragi bo te dni aretirali premetenega snubača. Zove se Jan Gabrijel Chladek, bivši računski podčastnik, ki je pa nedavno sam sebe pustil avanzirati za poročnika 36. pehotnega polka. Imel jo poštno hranilnično knjižico v vrednosti 4004 K in vizitko generala Alborija, na kateri mu ta čestita k zaroki z željo, da kmalu vidi svojega »ljubega Chladeka« in njegovo nevesto. Imel je tudi pohvalni dekret vojnega ministrstva, kei je nekemu oddelku 400 mož zelo strumno poveljeval. Opremljenemu s tako važnimi dokumenti ni bilo Chladeku posebno teško dobiti bogate neveste. Ampak to je bila nesreča zanj, da so bili vsi ti dokumenti ponarejeni. Poštnohranilnično knjižico je ponaredil na ta način, da je pripisal pred 4 K 400. V Pragi so ga, kakor rečeno, zaprli ter utaknili mesto v oficir sko, v jetniško uniformo. Njegova nevesta, bogata Moravanka, se je po britkem razočaranju olajšana za 600 kron vrnila na svoj dom.
c Hallevev komet in naša zemlja. Znani francoski zvezdar Camille Flammarion piše v »New York He-raldu« o močnih posledicah prevelike bližine kometa Hallevv in naše zemlje. Repatica se približuje z velikansko hitrostjo naši zemlji. V začetku je bila oddaljena celih 326 milijonov angleških mil, v 76 dnevih je napravila pot dolgo 186 mil. angl. mil. Ob enem se približuje solncu, in čimbolj se mu približuje, tem večja je njena hitrost. Okoli 20. aprila se mu približa na 56 mil. mil. Takrat se pa lahko zgodi nekaj nepričakovanega. Glava repatice bo takrat od naše zemlje oddaljena 16,146.000 angle-škihmil. Ker pa je rep marsikaterega kometa dolg do 35 milijonov mil, je mogoče, da nas rep te repatice popolnoma zakrije. Lahko se v tem slučaju zgodi, da se spoji kisik našega vzdu-ha z vodikom kometovega repa, in seveda bi se vsled tega ljudje in živali na zemlji zadušili. Zgodi se pa tudi lahko, da bo pobral kometov rep ves dušik, v tem slučaju pa bi nastalo veliko večje fizično delovanje in človeštvo bi umrlo v nekaki radostni ekstaci. Do sedaj še ni bilo mogoče določiti iz kake tvarine sestaja rep Hellevv-kometa. L. 1819. in 1861. je zemlja srečno prestala slično krizo in najbrže se bo tako zgodilo tudi to pot. Sicer pa se vsako leto prorokuje o »koncu sveta«, vendar se doslej svet še ni končal, končala so se pa še vedno žalostno taka prorokovanja.
* Bojevnik za moralo. V francoski občini Buais v departmentu Calvados je obiskal tamkajšnji Župnik Toussant-Brault učitelja, kateremu je zagrozil, da ga izobči, ako ne neha poučevati zgodovine iz Cal-vetove knjige, katero so francoski škofje prekleli. Temu obisku se učitelj ni posebno čudil, kajti župnik je že večkrat z lece napadal »pagan-sko«c republiko, ki po šolah uči nemoralo. Večje pa je bilo učiteljevo začudenje, ko je prihodnji dan videl župnika v spremstvu dveh orožnikov. Župnika so zaprli, ker je že dlje časa grešil na mladini, katero so mu kratkovidni starši izročili v varstvo. Zdaj bo imel časa dovolj, da bo premišljeval o pogubnem vplivu šolskih knjig in o svojem »moralnem delovanju«,
Darila.
Za drnibo av. Cirila la Mototai
g. Janko Skerbinec, nadnčitelj v Visnj? gori K 3*34 njemu pripadajoči del takse za preskušajo privatnega učenca. — Nt-imenovan nabral t veseli dražbi v gostilni g. Bencina v Start m trgu pri Ložu K 8*90. — Na Miklavževem večera v Starem trgu pri Loža darovale neimenovane K S. — Gospa M. Snoj t Sp. Šiški K i0 mesto venca na krsto umrlega nepozabnega prijatelja Petra Keršiča. — O. Jnrman nabal v strelskem klabu „Sloga" v Jugoslovanski gostilni K 5 20. — Pri zadnjem sestanka slovenskega omizja v Sarajevu je izlicitiral g. D Preinsl za eno bkat jo cigaret K 5 75 vin, — Ljubljanski železniški uradniki nabrali pri „Zlati kaplji" ob priliki go-dovsnja g. postajenačelnika Frana Schu-sterschitza K 11*32 njemu na čast, dražbi v korist — G- Janko Premrov, računski svetnik v Sarajeva nabral med ondotninu Slovenci K 15 35. — Skopaj K 5776 Srčna hvala in živeli!
Za dijaško društvo „Domovina.11
Ljubljanska kreditna bauka K 50 mesto venca na krsto umrlega svojega pokrovitelja njegove svetlosti g. grofa Ivans Harracha. — Srčna h»ala!
Za dijaško društvo „Radogoi>
Ljubljanska kreditna banka K 50 mesto venca na krsto umrlega svojega pokrovitelja njegove svetlosti g. grofa Ivana Harracha Srčna hvala!
Za Trubarjev spomenik: G. Ivo
Lnšin poročnik Orodeku v Galiciji K 5, katere so darovali gg učiteljici Julka La-pajne in Julka Hambergar ter gg. poročnika Ant. Petrinčič in Ivo Lafiin — Živeli darovalci, ki tudi v daljnem kraja ne zabijo našega reformatorja!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 9. decembra: Ana Kunstel, mesarjeva žena, 60 let, Poljanska cesta 81.
Dne 10. decembra: Anton Petkovšek, posestnik, 66 let, Opekarska cesta 39.
Dne 11. decembra: Avgust Kleč, mestm* učitelj. 51 let, Turjaški trg 4.
Dne 12. decembra: Ana Kuršel, tavbnega nadkomisarja žena, 43 let, Bleiweisova cesta 11.
Ples je bil lep in mnogo sem plesala, ali prehlajenje domov grede! Tri dni že polegam in komaj diham. Sedaj sele sem i» dala prinesti Favevih pristnih sodenic, použila sem prvo pa-stiljo in storila mi je dobro. Prijateljica mi pravi, da ji vedno pomagajo, kadar je prehlajena in ima vedno Faveve pristne sodenice doma. In ta že ve, kaj je dobro. Faveve pristne -odenske mineralne pastilje se dobivajo po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami, škatlica 1 K 25 vin.
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Ta. Ountzert, c in kr. dvomi dobavitelj na Dunaja, IV 1, Grosse Ncugassc 17.
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska O sirova. Natančno in temeljito sem pre z-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v -esnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je pre zkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: Seydlin".
Proti p ran a jem, luskinam in izpadanja las
deluje maj bolj še priznana
Tanno-chinln tinktura
kateri  okrepouje  laelftco, odstranjuje
luske in preprečuje Izpadanja las. I eielilenlfSB itn vodom 1 krone.
Razpošilja se s obratno posto ne manj kol dve steklenici.
Zalogo vaeh preizkušenih zdravil, medlo. n>l», medioinsl vin, ipooliali-tet, nejflneieih parfumov, klrurglsklh obvez, svežih mineralnih vod itd.
Del letamo MIlana leusteko
1 liibljan! Ra&lava tisti it I.
polet novozgrajenega Fran Jozefovega
iobil. moatn 19
en
tevllarakt Mfator
UrniM. Rourunl tn itn. 13
i writortfazi m ir svojo strokt
Izdelsje prave gorski n tuorafckc cevHc
4
Božlfno danio.
2e je prišel čas, ko si ljudje be-
o glave, kaj naj svojim ljubim po-jo za božič, s čim da bi jim na«
t v ili največje veselje. Božična darila so kaj različna svojem značaju. Starši gledajo v rvi vrsti na to, da darujejo otro-om kaj praktičnega, kaj takegi, ar potrebujejo in kar bi jim i^ak orali kupiti. Sploh igrajo praktič-stvari pri božičnih darilih veliko logo.
Vendar pa imajo ljudje nekako »tinktivno občutek, da praktično arilo le ni pravo božično darilo, udi najrevnejša mamica, ki daruje ojemu fantičku čevlje ali kapico božič, ga bo obdarovala vsaj šc z •ehi in z jabolki in s pomarančami, u teč, da se gre za to, napraviti ob-arovancu posebno veselje.
Teška je izbira božičnih daril, dor količkaj more, ta daruje polei? aj praktičnoporabnega tudi še kaj kega, kar daje obdarovanju nekak ovešen, poetičen značaj. Kdor kupi voji izvoljcnki boo, ji bo gotovo tu-dal lepo bonboniero; kdor kupi ■vojemu sinu ali tvoji hčeri kaj po-rebnega, bo gotovo dodal se k*ij 'ragega.
Najprimernejše praktično in en dar nekako nepraktično darilo je nekako lepa knjiga. Na Angleškem med Nemci je nekaj samo ob sebi nljivega, da dobi vsak obdarovali kako lepo knjigo. Med Angleži med Nemci porabijo vsako leto na ilijone knjig za božična darila. 'a>tala je cela literarna in knjiKO-reska industrija, ki skrbi za knjige, rimerne za božična darila.
Knjiga je dušna hrana. Potrebna, neizogibno potrebna, kakor so vbuki in čevlji, dežniki in robci, kovice ali ovratniki pae ni, in zato je ni prišteti med darila absolutno Taktičnega značaja. A koristna in embna darila so vendar. Kar so .maranče in jabolka, pozlačeni Tfhi in slaščice za telo, to je lepa mjiga za dušo in za srce. Razloček e le ta, da sadje in slaščice izginejo, knjiga pa ostane; da ima človek od jadja in slaščic le enkrat užitek, od bjige pa še dostikrat.
Pri nas Slovencih je Se tako salo izobraženega občinstva, da so i.ia posebno lepih knjig za božična darila še dolgo ne bo nikomur izplačala. Pač pa imamo že lepo v^sto krasno vezanih in razmeroma jako r~:h knjig, ki so jako primerne za -l ;.čna darila. Na te knjige naj bo vensko občinstvo opozorjeno. Knjige za otroke bomo posebno bavedli. Za mladino v starosti nad 15 let pa priporočamo najtopleje naslednja dela:
Kersnik Janko: Zbrani spisi. Vez. izdaja. V platno vez. po 6 K, v fini polfranc. vezbi po 7 K. I. zv.: ^vklamen in agitator. II. zv.: Na Žerinjah. Lutrski ljudje in Testament. III. zv.; Rožlin in Vrjanko, ■Jara gospoda in očetov greh. IV. zv.: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo.
Levstikovi zbrani spisi. Uredil Fran Leveč. 5 zvezkov broširani 21 K, v platno vezani 27 K, v polfranc. vezbi 29 K, v najfinejši vezbi. 31 kron. — I. in II. zvezek: Poezije, III., IV. in V. zvezek Proza. Mritar Josip: Zbrani spisi. Sedem zvezkov poezij, pripovednih, e-stc-ličnih spisov. Broširani 30 K, v platno vezani 38 K 60 v, v polirane, vezbi 43 K 40 v. I. zvezek Poezije (razprodan), II. in III. /,v. Pripovedni spisi; IV. zv. Pri-zorni spisi; V. zv. Poučni spisi; VI. Razni spisi; Dodatni spisi; broš. a 5 K, vez. a 6 K 40 v. Tavčar Ivan. Povesti. Pet zve/kov po 2 K 40 v, v platno vez. 3 K, v polfranc. vezbi po 4 K 20 v. I. zv.: Ivan Slavelj, Povest. Antonio Gledjevič. Zgodovinska podoba. -— Bolna ljubezen. Noveleta v pismih. — Gospa Amalija. Nove-leta. — Mlada leta. Noveleta. — Med gorami. Slike iz Loškega pogorja. II. zv.: Otok in Struga. Novela. — V Karlovcu. Novela. — Valovi življenja. — In vendar. Noveleta v pismih. — Pat. Podoba iz življenja.   — Gospod Ciril.
— Čez osem let. — Soror Pla. III. zv.: Ivan Solnce. Zgodovinska novela. — Grajski pisar. Zgodovinska podoba. IV. zv.: Tibo-rins Pannonicus. — Kurnovei. Slika iz naroda. — Vita vitae meal. Zgodovinska podoba. — V Zali. V. zv.: Mrtva srea. Povest.
— 4000. Času primerna povest iz prihodnjih dob.
Jurčič* Josip. Zbrani spis!. 1. zv.; Deseti brat. Roman.   2. zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest z 15. stoletja domače zgodovine. - II. Spomini na deda. Pravljice ?n povesti iz slovenskega naroda.
Izbrane pesmi z Ukrajino
— m. j
skimi polharji. Crtice is življenja slovenskega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali crtice iz mojega življenja. 3. zvezek: L Domen. Povest — II. Jurij Kobila. Izvirna povest is časov ln-trovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smakova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Oo-lida. Povest po resnični dogodbi.
— VI. Kozlovska sodba v Višnji gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zv.: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 19. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja.
— II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Liiie. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. G. zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotlarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta ;.2 življenja političnega agitatorja. 9. zvezek: I. Doktor Zober. fzvi-ren roman. — II. Med dvem.i .stoloma. Izviren roman. — 11. zv.: I. Tugomer. Tragedija. — TI. Berite Novice! Vesela igra. — III. Veronika   DeseniSka. Tragedija.
— IV. Pripovedne pesmi. Cena broš. a 1 K 20 v, elegantno vezano a 2 K.
Turgenjev, Stenni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. 1 K 20 v, vez. 2 K 20 v.
Dostojevskij. Ponižani in razžaljeni.
Roman. Broširan 3 K, vez. 4 K 20 v.
Seveenko-Abram. Kobzar.
lirične   in pripovedne zgodovinskim uvodom in     pesnikovim življenjepisom. Broš. 2 K 40 v, vez. 3 K 00 v.
Champol-Levstik. Mož Simone. Bros. 1 K 90 v, vez. 3 K.
Sevčenko-Abram. Kobzar. II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom c Hajmaščini. Broš.
1 K 50 v.
Sienkievviez. Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. 6 K 40 v, vez. 9 K 20 v. — Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. 5 K 20 v, vez. 7 K 30 v. — Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli. Broš. 4 K 50 v, vez. 6 K 50 v. — Rxlbina PoI.j-neških. Roman. 3 zvezki. Bros. 10 K, vez. v dveh zvezkih 12 K 60 v. — Mali vitez. Pan Vol odi-jevski. Zgodovinski roman, 3 zv. Broš. 7 K, vez. 8 K 40 v.
Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pinta r. Broš. 1 K, vez 1 K 40 v.
Meško Fr. X^ Mir Božji,  2 K   50 v,
vez. 3 K 50 v. Maister Rudolf, Poezije, 2 K, vezano
3 K, po pošti 10 v več.
Aškerc A., Primož Trubar, 2 K, elegantno vezan 3 K, po pošti 10 v več.
Aškerc A., Balade  In romance,   2 K
00 v,   elegantno vezane 4 K, po pošti 20 v vec. Aškerc A.,   Lirske in epske poezije,
2 K 60 v, elegantno vezane 4 K, po pošti 20 v več.
Aškerc A., Nove poezije, 3 K, elegantno vezane 4 K, po pošti 20 v več.
Aškerc A., Četrti  zbornik  poezij, 3
krone 50 v, lično vezana knjiga
4 K 50 v, po pošti 20 v več. Cankar Ivan, Ob zori, 3 K, po posti
10 v več.
Scheinigg, Narodne pesmi koroških Slovencev, 2 K, elegantno vezane
3 K 30 v, po pošti 20 v več. Baumbach, Zlatorog, poslovenil A.
Funtek, elegantno vezan 4 K, po
pošti 10 v več. Fantek, Godec, 1 K 50 v, elegantno
vezan 2 K 50 v, po pošti 20 v več. Majar, Odkritje Amerike,   2 K, no
pošti 20 v več. Brezovnik, Šaljivi Slovenec, 2. za polovico pomnožena izdaja 1 K r)0 v,
po pošti 20 v več. Zupančič Oton, Samogovori, br. 3 K,
vezan 4 K. Meško: Ob tihih   večerih. Povesti.
Cena 3 K 50, vez. 5 K, s pošto 40 vin. več.
Remec: Zadnji rodovine Benalja. Zgodovinska povest. Cena 1 K 50 v, s pošto 1 K 70 v.
Milčtnski: Igračke. Črtice in podlistki. Cena 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več.
Cankar: Za križem. Cena 3 K, vez.
4 K 50 v, s pošto 20 v več.
60 v, ves. 1 K 60 v, s pošto 23 v
vse.
Mamini Jari junaki. Humoristične
povesti. Cena 2 K 50 v, vez. 3 K SO v, s pošto 20 v veš. Murnih: Najhujši sovražniki. Ona
60 v, s pošto 70 v. Čajkovski j t KlrdzalL Cena 1 K 60 v,
vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v ven. Lah: Vaška   kronika. Zgodovinske povesti. Cena 1 K 70 v, ves. 2 K
70 v, s pošto 20 v več. Daudet: Tantarin is Tarashona. Hu-
morističen roman. Cena 1 K 20 v, vez. 1 K 80 v, b pošto 20 v več,
Lipič: Strahovale t dveh kron. Zgodovinska povest. Cena 2 K, vez. 4 kroni, s pošto 40 v več.
Sen čar: Čez trnje do sreče. Cena 1 K 3 K, s pošto 20 v več.
Levstik: Obsojenci. Cena 2 K 50 v, vez. 3 K 50 v, s pošto 20 v
Cankar: Hlapt*c Jernej In njegova pravica. Cena 1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
Remec: Premaganci. Povest. Cena 60 v, vez. 1 K G0 v, s pošto 20 v več.
D u m as: Trije mušketirji. Zgodovinski roman. Cena 5 K, vez. 6 K 80 v, s pošto 40 v več.
Čehov: Momenti. Cena 3 K, vez 1 K, s pošto 20 v več.
Senčar: Čez trnje do sveče. Cena 1 K 20 r, vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v več.
Andrejev - Levstik: Rdeči smeli. Cena 1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
Beneš - Sumov.skv: Brodkovski odvetnik. Roman. Cena 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Sienkievviez: Rodbina Polanešk?h. Zgodovinski roman. Cena 10 K, vez, 16 K, s pošto 40 v več.
Buraett: Mali lord. Cena 1 K it v? vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več.
Dum as: Grof Monte Kristo. Romun. Cena 8 K, vez. 12 K, s pošto 40 r več.
Erjavec - Sajjovfe: V naravi. Ce'i* 1 krono 20 v, vez. 2 K 20 v. Ta izbera primernih knjig obs*<-ga doln najrazličnejših cen, tako da se bo vsak mogel ravnati po svojih denarnih razmerah. Za naročila na vsa ta dela se prinoroča »Narodna knjigarna« v Ljubljani.
Vedno
večja povpraševanja po „flloll-ovm francoskem zganja ta soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antire»matično mazilo. V steklenicah po S 1"00. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. BSOUL, c. in kr dvorni založnik na Dunaja, Tuetalauben a. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-disom. 4 8
Plesna svila
od 1 K 15 h naprej Bister, sadnje novosti.
Franko in ae ocarinjen« se posije ta dom Bogata tsbini vzorcev s prvo posto Tovarna as svilo llennenerg-. ZOrieR.
I   131 2
Priporočamo ?kjsv#a rodbinam
koliasko cikorije.
Izvid g. dvornega svetnika prof. dr. H. Oberst eioer ja, profesorja fuiologije in patologije centralnega živčnega sistema na dunajskem vseučilišču na Dunaju.
Gdu. J. Scrravallo
v Trstu. Odgovarjajoč VaSemu pisanju Vam sporočam, da Vaše Serravalovo kina-vino z železom že dolgo vrsto let po rahljam s prav zadovoljivim uspehom. Ne samo, da ga bolniki lahko prenašajo, nego ga tudi radi uživajo.
Na Dunaju, 11. novem. 1903. Prof. Obersteiner.
HeteorolosRno porotno.
ViMna
SrctoJI sratai tUk 7
&	Čas
•» o	•paze-
48 1	vaaja
14.	2 pop.
•	9. zv
13.	7. zj.
Stanje
bare- ! & >
metra ■ e *
t mm j jL n
Vetrovi
Nebo
7426 7445
2 5 sr. jvzhodl oblačno 1*71 brezvetr.
I
071 si. sever
Srednja včerajšnja temperatura 1*8*, norm. —1*5'. Padavina v 24 urah 0*7 sna.
ftflnouonje
S 3 sobami, kabinetom, kuhinjo in pritiklinami sjf edds S L tSsSSSI
|esn v Op. tiski, rmana Jestps
caata it 107. 4460
Vpra&a se ravnotam v 1. nadstr.
ti Sdk laik
Iv. Bonaft ▼ LtuMJaiiL
se takoj sprejme. 4558 Naslov pove uprava. »Slov. Naroda«.
Hotel Llburnlja
v Voloskem
s 15 sobami, kavarno, restavracijo in potrebnimi prostori, SO daje S L Ja*
nnarfem 1010 v salam.
Obvestila  in   ponudbe sprejema
Posojilnica v Voloakem. 4303 Đcbro ohranjena, skoro sova
tehtnica
iz medi (Messing), pripravna za Špecerijsko trgovino, SC prasls za ugodno ceno. 4469 Notsnčnej?a pojasnila pri Sarin Planinsku, Ljubljana, Dunajska cesta.
Izgubila se ja
4563
lovska psica
kratkodlaka istrska braka, srednje velikosti, bele barve, rujavih ušes, z ruja v o liso za pleče m. Pogrešam jo od 10. t. m. Kdor jo je prijel, naj mi .*.   sporoči, plačam 10 K nagrade.
Antun Novak
lovec v Sourazici na Eranjakem.
Trgovina z   ieleznino v Ljubljani
sprejme strokovno izurjenega
lelezninarja; na ponudbe železo:ne neveščih :_c ne bode oziralo.
Sprejme se tudi
kontoristinja
a le taka z večletno prakso.
Ponudbe pod „(Hofetts" poštno-ležeče Ljubljana. 4412
Sveži rusi
letiua 1909-1910 sodček E 210.
po okusu nedosežne torej brez konkurence par 44 V» po povzetju.
R. Zore. (Mil čaiHIfttl.)
Fine obeske
za božična drevesca
v kartonih sortirane, kakor tudi posamezne, od svetovnoznane tvrdke G. & W. HELLER, Dunaj,
morske ribe.
ribe iz sladkih voda,
razno perutnino
m mlekom pitano,   «571
nsjrfini rumu CURApAO za punč,
dalje
pnnčevo esenco,
priporoča U piHUKltike tvrdka
FR. KHAM,
h pulili
pum
ss oess srsds v Ljubljani mm Marija Tarezije oasti M. M* I« nadstropja«
4574
Ba4U Selitve proda se skoraj nova in nerabljena
Naslov pove upravniBtvo »Slov Naroda.« 456f
ve&ča slovenske in nemške stenografije ter .strojepisja, ac sprejme ▼ „Ton-
riet-Oftice" d'-*želnr- ^•■?r za tujski promet v Iijublfani, nUklošioeva
CSatS 8. Plača po dogovoru. 4573
Sprejme ss
4561
troevski moli
v   trgovino   z   raznovrstnim blagom
Vstop koncem januarja 1010.
Ludovik Ditrich v Postojni
Elegantna
s posebnim vbodom v novi hiši se ■šfce s 1. Imnumrjem.
Ponudbe je   poslati  na uprava.
»Slov. Naroda«. 456>
Pridna deklica, stara 14 let, žei;
vstopiti kot
v kako večjo trgovino z mešanim blagom.
Naslov pove opravništvo »Slov Naroda.« 456*
Mm zadruga na notranjskem
sprejme kencom januarja 1010
izvežbanejja, neoženjenega
i@lS4*Sr|3
z dobrimi izpričevali. Kje,   pove  u pravni Št vo  »Slo ven«
4560
skega Naroda«.
ljuljan, jrikttfen cesta.
Blizu Radovljice na Gorenjskem -
5 minut od mesta — 15 oralov travnikov in njiv. Svet je posebno ugoden za kake stavbe. — D*ije je kakik
23 oralov 2 mladim drevjem zaraščenega gozda. Cena zmerna
Veo pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4565
Velika razprodaja!
4 pari čevljev
ss samo 0 S 70 vin.
Ker je več velikih tvorni c ustavilo p! j čila, so mi poverili, da velik oddelek čevljev se daleč pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodajam vsakomur par molkih in par ženskih čevljev iz črnega ali rjavega usnja s kapicami, za zavezovanje, z močno i bi Umi usnjenimi podplati, najnovejše oblike, dalje paf moških in par ženskih modnih čevljev, vele elegantnih, Učnih in lahkih. Vsi 4 pari za sam
5 K 75 via. Za naročitev zadostuje dolgost. Po povzetju razpošilja razpoliljalnica čevliev
A. Selb, Krakov št 332.
Zamena dovoljena aii denar cazaj, rizi ko torej izključen. 4361
Vinske sode
iS hrastovega lesa, zdrave, moeaa
od  00 do  00 litrov,
w   100 n    120     „ 59c
w 000 n 000 „ nadalje 0 komadov prav močnik, zdravih krastovih sodov s vrsti* sami v obsegu U 30, 30, 30, 30, 40, 40, 42 in 00 ima naprododai po primerno nuki ceni tvrdlra
M. Boanor & drag
t Lisnat sin talnim ilrnim.
Mi imate bolečine? Od revmatizma, od protina, glavobola, zobobolal Ali sni si po prepihu, prehlajenju kaj nakopali! Poizkusite s bolečino tolažečim, zdravilnim, krepcujočizt, Felicrjcvim fluidom s znamko »Elcafluick. To ni samo reklama. Tuoat m noiakuiajo 0 kros poštnino prosto, hdalesnlee samo lekarnar PeOsr v.Stubici, Elsia trg Ste?. 238 na Hivaikem.
34
15
3X
96
37
kurilec
trn kotel, oženjen, trezen in selo zanesljiv, z dobrimi izpričevali, se takoj •prejme. 4546 Ponudbe z navedbo starosti, za btevo plače in prepisom izpričeva* p )d »Kur lec« na upravni^tvo »Slov. Nar«
Najboljša priložnost
iju za tgml
Platno za srafce, prve vrste, trpežno blago, kanefase in inlete, garantirano, da drže barvo, ceflrje in oksforde po najnovejših vzorcih, tepne robce in brisače po vsaki ceni itd. je dobiti po najnižjih cenah pri solidni kršćanski tovarni 4473
Franc Stonjck, tkalec Novo Mesto n. M.  na Češkem.
Pošilja se po postnem  povzetju. — Vzorci gratis in franko.
V prometnem kraju na Gorenjskem
se odda takoj ali pa z novim letom
dobro idoča
v najem.
Prometa je letno 40000 kron. Kapitala je trt ba 6000 K; oziralo se bode v prvi vrsti na gg.  trgovske pomočnike,
ki hočejo postati samostojni.
Pismene   ponudbe   pod 9,DobrO
idoča trgovina11 na uprav. Sioven
skega Naroda«. 4483
Kronično zaprtje
oslabljenje črev, motenje w jetrih in žoiču, v cirkulaciji krvi, v trebušnih organih kakor tudi zlato žilo, preobi-Jost in razne ženske bolezni ozdravi gotovo in brez bolečin nova in najbolj močna grenka voda
m
v Sokolslci pri Bron.
Dobiva se v vseli Iskanih in vitjih Speč frgoavinah.
G'avna zal ga za Kranjsko: 4343
A. Šarabon v Ljubljani.
T0IFL0¥
TALJifIDA
Delniška družba združenih pivo-vanen Žalec in laški trg v £jub Jani sprejme
^ *j r .-m
izurjenega v pivovarniškem ali sličnom delovanju.
Mesto se ima nastopiti kar najhitreje. Plača po dogovoru. ProSnje je vložiti pri 4538
KiialeljdiD mm v Laškem lp.
Ufcdeaz^kus ostaaksv
404S mwm-w ceflra, barhenta, flanele, ovala itd  lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 m trov pošilja po povzetju
vrlo znana izvozna trgovina
V. J. Havliček a brata
v Podebrmdeh Bjsjsr* fJSF   |sT   Na rodite takoj
Prlp«*roflio 862
Vase blagorodje!
Vašo cenjeno poiiljatev smo obdržali z na večjo zadovoljiostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vaso cenjeno f.rmo svojim znr-ncem J V.
Frydck, »4. januarja I'08
lodi prevclfte tnjogo prodajani kOatfokoqo u go-
po tovarniški ceni.
Dr. Danilo Malar on
sprejme
• A. LUKIC, Pred Škofijo 19.
Slntbo |o nastopiti takoj.
Naznanilo In priporočilo
Us> jam se javiti veh cenjenemu občinstvu, osobito p. n. gg. nar očni kom, da bom po prerani smrti nepozabnega soprog*
Petro KerSičo
tovarnarja vozov nespremenjeno nadalje vodila to obrt pod dosedanjo
tvrd ko t* r prosim, da m   tudi meni izvoli ohraniti enako zaupan). v k a koišno se je izkazovalo mojemu pokojnemu soprogu, zagotavljajoč fssMst najtočnejfco postrežbo.
Spodnja Šiška, dne 10 decembra 1909
Vdovs Keršlc.
i*
so naslednje
knjige s slikami za otroke:
Deca roma okrog doraa, broš. .	K	—•24
Naše domače živali, broš.   . .	M	—•40
Neotova barka br..§.....	n	1-50
Kaj pripoveduje čarovnica, broš.	n	1-20
n          m               9 na lepenki	n	240
Podobe iz živalstva, broš.   . .	rt	—•80
m      9 (Leporello)	m	1-50
PavluSa in nuša......	r*	1-60
Palčki Poljanci......	n	3-60
Radost malih, broš.....	r>	—•40
Snegulčica, broš......	*»	1-20
„       na lepenki    .   . .	n	240
Trnjeva rožica......	n	—-60
Vesela mladina, broš.....	n	—M
Vesela dmžbica......	rt	—-7C
Zlata radost .......	n	—-4C
„       n   (Lenorello)   .   . .	rt	1-50
Živali naše prijateljice, broš	♦»	—•70
Modri Janko ......		?.40
Knjige za slikanje i		
Tuckov, Zaklad za otroke   . .	K	1 —
Otroški vrtec    .   . .	m	1 —
»      Za kratek čas   .   . .	rt	1 —
»      Mladi umetniki .   . .	m	1 —
Mladinski spisia		
Amicis: Srce, 4 zvezki a 40 h	K	1-60
Andersen: Pravljice za mladino.		
vez. .......	rt	1 —
Brinar: Medvedji lov. Ćukova go-		
stija, kart.......	**	—•80
Campe: Odkritje Amerike   . .	»t	2 —
Cegnar Fr.: Babica. Povest . .	m	1-20
Cigier Janez: Sreča v nesreči	r*	—•76
Freuenf-ld Jos.: Venček pravljic		
in pripovedk.....	»«	—•40
Gangl Eng Pisanice . .	* »	—•50
»      » Zbrani spisi za mladino	»»	1.—
Hubad Fran: Pripovedke za mla-		
dino L in 11 zv. a 40 h	• *	—•80
V Knjižicazamladino21,24zv. a
13, 14, 26 29,30. 31 zvez. a 27 in 28 zvezek a .
V Kapitan Žar ali klet v tihem
morju, vez......
Koče var F.:  Mlinarjev Janez.
Zg'dovin-ka  > 0*est Kosi Aru.: Zlate jagode. Zbirka
basni, vez.......
Spisi Krištofa Smida:
Ljudevit Hra-tar: Gobček   . .
Jo7*fat: Kraljevi sin Indije . .
Pridni Janezek in hudobni Mihec
Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu .......
Slavček ........
Ferdinand........
Jagnje. Starček z gore       . .
Pirhi. Ivan turški suženj. Krščanska obitelj......
H melje vo cvetje. Marijina podoba
Ludovik, mladi izseljenec    . .
Najboljša dedščina. Leseni križ .
Roza Jeiodvorska, broš. . . . ,, ,, vezana .
Sveti večer.......
Sto malih pripoved za mladost .
Nedolžnost preganjana in poveli-čana      .   . ...
Nove pravljice iz 1001 noč, vez.
Spisi Mišjakovega Jalčka, vez. .
Kapi A.: Mladini, vez. . . . »     » Dane, vez. ....
Trošt Ivo: V srca globini. Povest, vezana.......
Na rakovo nogo, vez.     .   . . Zupančič Oton: Pisanice. Pesmi za mladino.....
—.50
1 —
2 —
1-20 —•80 1 —
—•80 —•80
1 —
—•60 —•60 —•80 —•90
—•80 —•80 —•80 —•60 —.80 2— —•80 —•80
—•40
2 — I« -1 — 1 —
I —
—•80
—•80
Narodna knjigarna v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 7.
IZ
<=vr-
Enako sodijo
vse gospodinje o v •
Naravnost slastna je I
Pridoda tek k  zrnati  kav,  vsake pol. Slasten  okus    Velik  prihranek.   5 kg stane 4 K   Po povz* t u pošilja franko na vsako avstro-ogrsko po^to
Mihael Valentin Schik
Dnnal VII 3, Lerchenlelderstrasse
Štev. 67. 3847
Služb
najsi bode kakršnakoli, sprejme mo< Škl v boljŠib le u h Ponudbe se prosi pod nslužba' k"
na uprav. »Slov. Naroda«. 452;
Vzgojiteljica
zaneslj va, izobražena in pobožna, s< Išče k štirim otrokom, starim 4 do j let, ki so brez mamice. Starejša, ki bi znala   poučevati  klavir,  ima prednost
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4511
m
cvoz>t c n a da zmu
/epa, Aotiotna trt po že s>nano  n aj^n i£jifl  cen a/l, oc
dcSijo v modni tzcjovCni   ,\    m\ /.
atia.    Stazi tzcf 18. £ju$Čjana*
4570
C. kr avstrijske   ^   državne železnice
Izvleček iz voznega red
c£   Wm oktob
Odhod ls Lfablians a«*- tel-)
f*03 zjutraj. Osebni vlak v smeh: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, dri. žel.. Trat, c kr. dri. žel.. Beljak (čex Podroščico), Celovec
7*2B zjutraj. Osebni vlak ▼ smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straio-Toplice, Kočevje.
9*20 dopoldne* Osebni vlak v smeri: Jese-mce, Beljak, (čer Podroščico), Celovec, Prago, Orašdane, Berlin
i«*0 dopoldna. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel , Gorico, dri žel.. Trst. c. kr. dri. žel.. Beljak, (čex Podroščico), Celovec
I 82 popoldne Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
8*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. icl, Trst, c kr dri. žel., Beljak, (čex Podroiico)f Celovec.
S'23 zvečar. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin
7*40 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straž a-Toplice, Kočevje.
IO ponoAl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel.. Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. dri. žel.. Beljak, juž. žel,, (čes Podrcščico) Prago, Draždane, Berlin.
O d ho« ls L?abl}aae (ariavne ielssnice):
7*2 i zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2*O0 popoldne s Osebni vlak v Kamnik. 7*10 zveder: Osebni vlak v Kamnik.
Prihod v LJubljano (fazne ielax&loe
7-12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, DraŽdan Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic |*o Gorice, Trsta, Tržiča.
8«S2 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straifr
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. If*23  dopoldne:   Osebni   vlak  iz Berlini
D raz dan, Prage, Celovca, Beljaka, juž it..
čez Podroščico in Trbiž, Gorice, diž. žel
Jesenic, Tržiča
2*SO popoldne:   Osebni  vlak iz Kočevji, Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4-IO popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jai
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podre
žico), Gorice, drž. žel., Trsta c kr. dri
žel., Jeaenic, Tržiča. 0*49 zveder: Osebni vlak iz Berlina, D :.;
dan, Prage, Celovca,  Beljaka, (čez Podrs
ŠČico), Jeaenic. 8*42 zveder:  Osebni  vlak iz Beljaka, ;ri
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podra
ščico), Trsta, c. kr. dri. žel., Gorice, dri
Žel., Jesenic, Tržiča. 0-07 zveder: Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Il*08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca
Beljaka (čez Podroščico), Trsta, C kr. dri,
tel.. Gorice, drž. žel.. Jesenic
Prihod v LJubljano (državna ieleznlc*)
6*46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. IO 39 dopoldne:  Osebni  vlak iz Kamnika OMO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednji evropejskem času.
C kr državno-žalezniško ravnateljstvo v Trsta
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti   je   ugodno   zavarovanje na
doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
im
'12
„SLAVIJA«
-  m  m   vzajemno  zavarovalna   banka   v   Pragi.   - -Ros. fondi 44,437.086'015L Izplačano odškodnine in kapitalije 98,323.488-35 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
-- s vseskozi slovansko-narodno upravo. ——————
Vsa   pojasnil«   daje t
čigar pisarne so
v lastnej bančnej
Generalno zastopstvo f Ljubljani,
hi$i v Gosposkih ulicah štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. I Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
one**
Delniška glavnica K »»OOO.OOO-
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. 2. Rez.pvni fond 350.000 kron.
Podružnice v Spljeru, Celovca, Trata In Sarajeva. u
I « Xqnj( li prodaj, srefte ia vrclnostne papirje «ek nst |2  $3 po dnevnem knrzn.
Sprejemi »loge u knjffict ia u tekofi nam ttr jtt h obrestnje »I tac vloge to Sstik
4
1
77
I
1 )
10
IH   MU   LUPI       j , .. U-.P.j^ll'fl^i^^i^'^^^^^^^^^^PMlP^B^'
Zvezdna znamka*4
zvezdno znamko!
jamči sa ntanovitnoat
Dobivajo se pri Vato FotrieMa v Moalfant iti pa vata
boljših trgovinah s Čevlji in a galanterijskim blagom.
Modni salon
F. JUST-MASCHKE
Ljubljana, Židovska ulica štev. 3.9 Ljubljana
2621 priporoča po najnižji ceni ravnokar došle najnovejše
dunajske in pariške Voliko Izbira
|g: modele       fPOrilil UoMOV. tBPk L 1.1
za dame in deklice. iM UM fllll H liZajajl.
Popravila ia narotila totao ia vestno«
II II II
II
JL
Speletič & Remžgar
Rimska cesta št. 10 v Ljubljani
se priporočata slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi.
Delo solidno! 1296       Cene primerne!
jI:. 38.484.
Razglas.
4564
V noči od 9. na 10. t. m. je v mestni vojašnici za pehoto v Metelkovi lici št. 2 polnil pes, temno rujav, srednje velikosti, dolge dlake, 4—5 let star
I- znakih stekline.
Glede na to odreja podpisani mestni magistrat na podlag? § 35 zakona dne 28. februarja 1^80 drž. zak. št. 35 x& mesto Ljubljano ođ đanatajeaja dne naprej do preklica
e konf
V tem času morajo imeti psi, torej tudi onit ki se vodijo na vrvici po .:cah, torbo, ki popadanje popolnoma zabranjuje.
Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor gostilne, kavarne d Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj naznani mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti.
Pse, ki  bodo za časa kontumacije prosto aH brez dobro napravljene zerbe okrog letali, bo konjač polovil in pokončal, proti lastniku pa se bo kazensko {pokopalo.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 13. decembra 1909.
Županov namestnik: Von&ina i- r.
Otvoritev trgovine.
SI. občinstvu v mestu in na deželi vljudno naznanjam, da sam otvoril 10. t m.
Miki in delikatesne trgovino
v Presojni ulici 3, na Friškovcu.
Cenjenim odjemalcem bodem vedno postregel z dobrim blagom po najnižjih cenah, ter kupljene stvari tudi dostavljal na dom.
Za mnogobrojan obisl; se vljudno priporoča
Hinko Privšek, trgovec
r
■hbtatt
to M t* n** Josip Puh
U«MJaiui»
Gradaške ulice it 20.
1 —
'Ml. Bajec
n nasanja ti. p. a. ob&nntra, da ie 35$ nahaja njegova
vrtnarija
na Karlovski cesti št 2,
cvetlični salon
pa pod Trančo.
Velika zaloga suhih vencev.
Za božična
in
novoletna darila
priporoča
H. UR
UnUUana, MesM tre
nasproti ihHovIs
svojo veliko, izborno zalogo finih
Švicarskih u r,
briljantov, zlatnine in srebr-ninc v veliki izbiri,
ter rasnih drugih predmete* Is klas arebra, po najnižji*
cenah.
Ceno posteljno perje!
1 k<? sivega skubljenega perja R 1 polbe-lega K 2-80» belega K 4, finega K t, najboljšega skubljenega X 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
nega rdečega, moirega, belega tli rmen* ga inlrt-nankinjr »ta^a, 1 pernica velik I80x i 16 cm 2 2»'laz5f?na. velikost SO x 5f napolnjena z ?*uco epi a mehkim perjen K Iti, s pol puhom R 2J, s puhom K .*' posamezne pernice K %\ 14, It; vzglavaic* K 3. 3-50, 4. — Pernice 180x140 cm v*-like K 15.  18. 20; vzpiavn.ca 90 * 70 a 80 > ko cm K 4j3, 5 r*5d. Spodnja pernic iz gradla 180* 1)6 cm K 13, 15, razposiit. proti povzetju poštnfne prosto pri naro čilu od 10 K Š*H+.
M. Itllll v Soienlel * ćaaki len.
Za neugajajoce denar nazaj ali se blago zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine presto. 36o3
P
H
O
1
Clrtl hi Metodov toj
v BriHA »• 11, 2H 3t\ N ii 71 vht m
ki *e prodaja w prid nhol>0 SV. Cirila ta Metoda. hoMoa 00 »evsaot. DtMva 00 poasod.
Glavna zaloga pri Prvi elOV. BSlOfl te|S ta HOBS M t
v LJubljani, Rožna ulica Ho¥» 41.
i
Naznanilo,
Slavnemu občinstva Ia gg. gostilničarjem vljudno naznanjam, da sem •tvora
trsooino z vinom no debelo
lini n tami tntl Itn. Ti7 (nleg hotela Jml
Dobijo se: teto tetrf|aaa*o vino, nnuakateiec, erni teran
-ter sploh več vrst dobrega in pristnega vina. — Cene zelo nizke, postrežba točna. — Vljudno se priporoča
4396
frnt lamiC trom z tm ? int M.
Zaloga moke
Vinko M|| Kranj Peter liAJlllV Jarše
i Usti* taka tala l v Sili: Jtnejm ulita 231.
Naročila se sprejemajo v obeh skladiščih in tudi v Ljubljani, Dimaleha eeeta 32. — Telefon it. 165.
Karel Meglic
lastnik tvrtibe Latrcnčlo & Doznicelj. 4455 Žitna trgovina«
&c 18472
448?
Razpis.
■a
Za zgradbo mostu čez Krko pri Dobravi
(oporniki zidani, stolice lesene, nosilci in ograja iz železa) in
obojestranskih dovoznih cesf
na 44000 kron proračun jeca dela in dobave se bodo oddale
potom Javno ponudbeno obravnave.
Pismene, vsa dela obsegajoče, ponudbe z na po ved bo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 24. decembra t L ob 12* opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti koikovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene z nadpisom: „Ponađba za provzotjo gradbe mesto
tez Krko pri Dobravi".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pri pozna ponudnik stavbni pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Kazven tega je dodati kot vadij Še 5% stavbnih stroškov v gotovinr ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni cent.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne gledč na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo; pridrži si tudi pravico oddati posebej dobavo in montažo Že*
lezne konstrukcije.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem
uradu ob navadnih uradnih urah.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 7. decembra 1909.
Jfa Mjvttjt povelje fltflOTtga tjft cts. ia kr. Apostol. Veličanstva
XXVll. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene. Ja denarna loterija, cMu v Jtatriji oblastnao dovoljena, oNega 18.386 dobitkov v gotovini v sknpnca znesla 514.800 X
6kvnidoMtek znaša
200.000 k™
Žrtaaajt bo atprtalicao 16. decembra 1909.
i stana 4 krona.
SreOt te Minit pri oMcUm n Mam loterij« sa taiafiJI!.. Vortm ZoU»tsstras$« T t Mtrflak, tnfiuk pri Mvbuh. n»nk. *"ia»n k !■ iM^MinW »M»t**«*; W* MfrH n kipce mtkzutnj.
SnSi m pat** r*** pt*$.
41»
-   -    mm m       ■ ■     ■       »---OHM^JklnA
lanpMnnnfM imiioni
06^384
QC
996965
80
Atelile „Viktor
fotosrafienl umetni zavod
Beethovnova ulica štev. 7.
rodbinski
Šivalni stroji
so Duj.orist.ejia kopitna darila.
Dobivajo ao po vseh naših prodajainioah.
Slnger Co. delu. dr. za šivalne strofe.
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.
Slovenska tvrdka čevljev
domaćega i a tvorntšiega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v £jublani
se slavnemu občinstvu priporoma 347
fo meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo .\  .\  .\    v lastni delavnici.   .\  .\ .\
Za zimsko sezono:
fino izdelane suknje, kratki in dolgi kožuhi,
moderne obleke od 24 K naprej, angleške obleke lastn. izdelka, posamezne hlače, u57 fini deški plašči, krasni kostumi za dečke v velikanski izbira.
Stalne, na vsakem predmeta označene cene.
J
Podružnica:
in. Gorenj:
Velikanska zaloga blaga za naročila po meri.
Izvrstne      J***^* JH
1449
I,
i
in vso drugo železnino
priporoča
prva slovenska veletrgovina s železnino In poljedelskimi stroji
Fr- Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije c.l.
Lepo mm darila!
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga. Kupi se dobro in poceni le pri meni kot znani /.   /.        /.    tvrdki.   /.   /.   .•. .\
Ure budilke ... od I   3- - naprej
nikltste, lepe ankerice „ »   4-50 „
srebrne cil. ren.   . . „ „   7*— „
srebrne ankerice rem. „ *   10" - M
prsttn z diamantom  • „ „  11'— " „
prstan z briljantom   . m .,  30*— *
Zdi obilen obisk se priporoča
Fr. Čuden
trgovec In ar ar
v Ljubljani.
Naročajte novi cenik a koledar-
|em tudi po posti zastonj.
Šivalni stroji Slnger od 60 K
naprej za pletenje (pouk brezplačen). 4262
Lepo novosti kina is pravega srebra po znižanih česan.
Hw k riki M-mtanta Mi n
Kdeduje kupovanje In prodajo novih in starih virjev, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev. Uglasuje „Otatseni Bfa-
in drugim slovenskim za vodom. Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno. Najtopleje se priporoča
G. F. JurAsek,
prvi kjran,.-«lov. siiasevalec klavtriev
Ljubljana, Sv. Petra cesta št 62 a« I. nadstr.
0L ^
Kraane
BLUZE.
največja ffzbera v svili In drugen :-:   nodnem blagu tudi po meri >:
Voakovrotn* krha, perilc In otro&J* ob*»fcoe
priporoča po aataistib osi
M. KRiSTOFiC sram no atta.
n 355
4419
pri Zidanem mostu
priporoča svojo bogato salogo
vseh vrst pšenične in koruzne moke
Proizvodi vzamejo jako veliko vode v sć in dajo nedosegljiv pridelek, kar j J zlasti za gg. pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo ceniki frank
8711
podrti salon
M- SedejStrnad
priporoča cenjenim damam
klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Palača Jfostnm hanilnice
Prešernova ulica
za dame in deklice
F-
Pod Trančo.
3E
O O
o
s«
©
ts
m
Ker Imam še precefš^o zalogo   i ^
z& leto
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, ker hode eotovov najkrajšem   času  zal« ga   nošla  tri se Vam faakaj nudi zelo ugodna   prilika,  Zahtevajte  VZ07C0,  katere  radevolje pošiljam na ogled. — Z velespoŠtovanjem
3
pristni kranjski
lanenooljnaii firnež
Oljnate barve
v posodicah po 7n * kg kakor tudi v večjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
laki
pristni angleški za vozove, za pohištva ta za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano In stroko preizkušeno na|hel]sl.
Karbolinej Jtovec (gips)
u podobarje in za stavk.
prve
vrste
Čopiči
219
Icsacesa izletka za zilarjc to za vsaka afert
priprti«
yrdol| Jfonptmaiin
v Qtbr]itL
Zahtevajte
Fr. Iglic, Ljubljana,
.  Mestni trg št IS.
Na debelo m šrohn®!
3913
P?
m
\~ -
SJl
Čnjtel
MH o eiirilfi mm
kakor hidne telegrafe in telefone, strelovode, električno lue kakor električne zdravniške aparate, najnovejše stroje za zobozdravnike in
za vsa v to stroko spadajoča dela in poprave po najnovejšem sistemu.
Proračuni in nasveti na zahtevo brezplačno. Pričakujoč mnogobrojnih naroČil belježim z odličnim spoštovanjem
4463
Hftakso Sar*iQE*y
elektrotehnični zavod
v Rožni ulic! štev. 39.
Iv
1
'~0Č&%/. ':dv^ j, > f     ^^^^^ ■ .
gns*" POZOR!
tU 1
ti ii
&|
nI o
j«
Priporočam ao za izdelovanje kožuhov vseh vrst,
tudi damskih jop, kolerjev, mulov. ¥ nalogi Imam vodno veliko izbiro vseh vrst koin-Sprefemam popravila vseh v to stroko apadajočih lađohi|om vio po nalnlijlh cenah.
J. WANEK, LJubljana
Sv. Petra cesta štev. 2L
Izdajatelj in odgovorni urednik Bas to Pastoslemiak.
famtntna in
»Narodna tiskarna«.
*
72
2
62
2270