Cvetličje v šolskem vrtu. (Konferenčno poročilo.) ,Kdor peti ne zna in rožic ne štma — Nič ne velja". Slomšek. ^ast rni je tu pred odličnim zbororn baviti se s cvetličjem v šolskem & vrtu. No rnislim na dolgo in široko tirati suhe teorije na dan, vsaj mi v to primanjkuje časa, vrhu tega pa iraamo na izbiranje strokovnih knjig, ki nam vzgojo cvetlic kar najteraeljiteje obravnavajo. Namen teh vrst bode mi, da obudira veselje do cvetličja tudi pri istih cenjenih tovariših, ki se morebiti s to panogo vrtnarstva do sedaj še mnogo pečali niso. Še največ pa hočera podati tu nekaj svojih skromnih izkušenj; morebiti komu ustrežem z istimi. Že rajni Slomšek je rekel: ,,Kdor peti ne zna in rožic ne štma nič ne velja!" ln res, kdor ne ljubi petja in kdor nima očesa za prelepo naravo, v katerej se nam razodeva Bog sarn, kdor nima očesa za prekrasne cvetke, ki nam jih podaja poinlad, poletje — ko nam jih celo zima v otrplosti svojej riše na steklene šipe — kdor ne občuduje cvetlic, v katere je Bog izlil vso svojo krasoto, smelo bi trdili, da tak (Movek niina blazega srca! Vsaj pa tudi, ko opazuješ od malega otroka, ki kornaj ročici stezati more, da si trga cvetlic, pa do odraslega dekleia, ki povija kito cvetja, da si diči vscvele prsi, tedaj mora i tebi duša vsklikniti: ,,Da zares, tu se druži nedolžnost z nedolžnostjo!" Nanien cvetličju v šolskem vrtu je v prvej vrsti ta, da vzbuja isio v mladej otroškej duši ljubezen do narave, da si raladež prilastujo tako čut za vse, kar je lepo. Vzgoja cvetlic pa naj bode tudi iz šole stopivšemu deoku nadoraestilo za slabo tovaršijo, ono naj bode odraslej deklici zabava v prostera času, cvetličje naj jo varuje pogubne brezdelnosti, ono naj jo navaja k snagi in redu, da postane kedaj skrbna gospodinja; cvetličje naj jej podaja pa tudi nedolžnega veselja. Vzgoja cvetlic pri šolskej raladeži sc bode pospeševala v prvej vrsti s primerno urejenim šolskim vrtom in s primernim poukom. Za cvetličje zadostujejo v manjšem vrtu obrobki posameznih vrtnih dolov, v obširnera vrtu pa so lehko tudi cvetlične skupine in cvetlične grede. Pouk pa se vrši igraje. Pristop v šolski vrt naj bode šolskej mladeži vedno dovoljen, in učenci so tako navzoči pri seganji, pikiranji, sajenji raznih cvetlic ali celo pri obrezovanji vrtnic. Igraje se pri tem naučo cvetličnih imen, pa ob jednem vzgoje posaraeznih cvetic. Imel sem učenca, ki je bil vsako jutro že ob 7. uri v šolskera vrtu ter mi je bil vedno za petarai z izpraševanjem, kaj je to in uno, zakaj storim to tako in ne drugače. Ko so dohajali še drugi, bil jim je pa že on cicerone. Vzgoja cvetlic se bode dalje pospeševala z razdelitvijo cvetličnega semena in cvetličnih sadik odraslim učencera. Vsakteri je gotovo že skusil, s kakim veseljem se oglašajo osobito deklice za seme, čebulic(3 in gomolje raznih cvetlic. Večjega veselja jim skoraj napraviti ne moreš, kakor če jim daš kaj jednacega. Ako pa hočemo razdajati semena učencem, moranio ga imeti v obilici sami. Pridobitev semena je pa za neizkušenega tudi precej draga šola. Ako jeraljemo razne semenske kataloge v roke, vidirno tu skoraj brezkončno vrsto samih učenih -- mnogokrat nalašo prenarejenih imen raznih cvetlic in v zadregi smo, kaj bi si izbrali. Ko prevdarjamo in prevdarjamo, kaj bi si izbrali, — pa prebiramo še razna epithetona, ki se navadno glase: prelepo, prekrasno, čudesno — potem nam skoraj postaja vroče, da sežerno najraje po cvetlicah, ki so nara najmanj znane, in denar srečno — proc vržemo. Semena, katero prejmerao, je komaj 3O°/o kaljivega ali, če o kulturi istih cvetlic poučeni nismo, eelo nič ne. Cvetlice pa, ki smo si jih vendar vzgojili, nara pa navadno naša pričakovanja ohlade. Kaj pa pornaga, če so v vrtu klarkija, ešolcija, gypsophila, cacalija . . . pa morda cinij, taget in druzih ni ter se otroci izražajo, da po polji lepše cveto. V vsacem vrtu naj bodo toraj v prvej vrsti astre, cinije, balzamine, razni nageljni (carvophilus, Heddewiggii, tagettes), phlox, reseda, kapucinska kreša, viola tricolor. To so cvetlice, katere (razun cinij) lahko vse na prostem sojemo in nc zahtevajo posebne strežbe, pa vender obilo cveto. Pri izbiranji novih cvetlic pa se je najboljo obrniti do vrtnarja ali do tovariša, ki ti pove lastnosti nove cvetlice in njeno vzgojo ter ti morebit še s semenorn postreže. Pred semenskimi katalogi pa pozor! Trpežne rastline se razmnožavajo še najbolje z razdelitvijo korenin. Najvažnejše so: razne potonike ali paconije, srček (dielitra spect.), spirea, šmarnice, phlox, vijolice, chrisantheme, funkije in jycca filifera. To so cvetlice, ki se odlikujejo po cvetji in zadnji dve tudi po listji, strežbe pa ne zahtevajo skoraj nič. Osobito jycca je lepa palmacea, ki pa prebije najhujši rnraz brez vse odeje. Od oebulnatih rastlin naj bi ne manjkalo v šolskem vrtu: raznih narcis, lilij, gladijol, talip, cesarskih kron (frittilaria imp.). Razun gladijol prestanejo tudi to vso zirno na prostem brez odeje. Georgine naj se pa še osobito vzgojujejo, vsaj na deželi imajo te še najvecjo veljavo. Glede čebulnatih rastlin svaril bi zopet pred katalogi. Po reklami zapeljan, kupil sem pet čebulic od lilium lancif. a 50 kr., ki bi imcle vse v peterih barvah in oblikah cveteti. Cvetele so mi prvo leto jedenkrat za vselej, a s popolno jednakim cvetom, potem pa so šle ad inferos! Trpežnih rastlin in cvetličnih čebulčkov dobite jako ceno pri vrtnarji Anton Verovšek-u, Dolge ulice št. 3 v Ljubljani. Nekaj priprostega v izgojitvi, pa krasnega v cvetji so fuksije in pelargonije. Potaknjence napravljarno od aprila pa do septembra v cvetlične zabojčke ali lonoke kar na prosto, in uspeh nam je gotov, da le ne pozabimo prilivati, pa da v prvih dneh zabranjujemo preveliko vročino. Prezimitev istih pa ni prav lahka Nekoliko lončkov prozimujemo v sobi, večje množine pa ne moremo. Prezimovanje fuksij in pelargonij je mogoče v gorkej, svitlej in suhej kleti. V ta namen postavimo precej osušene lonoke; kolikor moč pozno v jeseni v klet, pa vso zimo cvetlicam kar nič ne prilivamo. Le tako je mogoče pelargonije v kleti obvarovati. Ako hočemo imeti pomladi mnogo pelargonij, storimo tako-le: V zabojček denemo rahle, se svižem pomešane prsti, v katero potaknemo proti koncu avgusta po 5 — 10 mm narazno sama očesa z jednira listom, ki smo jih izrezali pelargonijam jednako kot za okulovanje. Kmalu se pokažejo inale rastlinice, katere je lehko kar v zabojčku v sobi prezimiti. Pomladi presade se v ovetlične lonoke in na to z lončki vred v zemljo. Saditev z lončki vred je ranogo boljša, ker nam daje mnogo bujnejšega cvetja, kakor pa saditev brez lončkov. Kraljica cvetlic pa je vrtnica ali roža. Ona je kras naših vrtov, ona je simbol vse lepote. Po roži se ozira željno dete, rožo si podajeta mladenič in dekle — da še starček in starka je ne prezirata! 15* Pred vrtom polnim vrtnic ustavlja potnik trudno nogo svojo, pa občuduje krasne rože ter ponaša njihovo hvalo v doveto vas! Poznam župnišče, ki slovi dalee na okoli radi rož. Vsaj pa si n<3 morem nieesar lepšega misliti, nego šopek rož, od čisto belih do temno-žanietasto rudečih, narezanih v zgodnjem jutrn, ko se bleste v srebrnej rosi! In ta prijetni vonj! Ko sera irael v vrtu že obilo lepega drevja pa tudi cvetličja, le vrtnic ne, interpelirala me je stara ženica s košem na hrbtu: »Kaj pa, al' gavtrožov nimajo nič?" „0, le počakajte mamica, kmalu jih bodom imel obilo", hitel sem ji odgovarjati, in bila mi je res jedna glavnih skrbij, da si vzgojim mnogo lepih vrtnic. In ko sem imel v svojem vrtu množico vrtnic, od tedaj pa jc irael vsakdo oko le za rože, drevesc nihče videl ni. Za lepo raslo drevesce ima priprost vaščan težko 20 — 30 kr., za vrtnico prejmeš pa tudi na deželi 40—50 kr. Rad pritrdim, da sem v preteklej jeseni prejel za vrtnice svoto, ki je bila veoja kot vse remuneracije vkup, kar sem jih kedaj prejel za kmetijski pouk. Vrtnica tedaj ne povišuje le tvojega ugleda v občini \n izven njc, ona ti daje celo gmotnega dobička, kar nikakor ne gre prezirati. Treba je sicer izdati marsikater krajcar, treba je iineti mnogo potrpežljivosti predno je raoči doseči ono ročnost, ki nam zagotovi uspeh. Pred vsem je treba toraj vstrajnosti. Ne sme nam prvi neuspeh odvzeti vsega veselja. Ni dovolj, da srao brali dobre spise o vrtnicab ter smo se tudi praktično naučili okulovanja, treba je pri vrtnicah obilo lastno vaje, lastnih iskušenj. Fr. Črnagoj. (Dalje prih.)