V Ljubljani, dne 20. julija 1S30,
Cena posamezni številki 1*50 Din.
XII. leto.
„NAŠ GLAS“ izide v»a-kega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo I Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev.
Josip Skalar, višji rač. svetnik, tajnik »Zadruge«, Ljubljana:
Stanovanjska samopomoč.
Delo »Zadruge državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani«.
Meseca aprila 1929. 1. se je osno* vala ta zadruga z namenom, preskrbeti zadružnikom stanovanja, predvsem v skupnih stanovanjskih hišah. K.ot članica »Zveze nabavljalnih zadrug« v Beogradu je upala Zadruga s po; močjo »Zveze« priti do zadostnih de = narnih sredstev, da bi zamogla uresnb čiti svoj program. Pot je bila precej dolga in težavna. »Zveza« je zahtevala predložitev »Pravilnika o poslovanju zadruge«, preden dovoli posojilo, čemur je odbor konec leta 1929. tudi ustregel. Med tem se je iskalo in tudi našlo primerno stavbišče za gradnjo prvih skupnih stanovanjskih hiš in posredovalo se je pri vseh merodajnih činiteljih z najboljšim uspehom, kar je »Naš Glas« tudi vedno poročal. Najuspešnejša je bila akcija pri bam ski upravi dravske banovine, kjer sta g. ban ing. |S e r n e c in njegov po= močnik g. dr. Pirkmajer pokazala polno razumevanje za težnje državnih uslužbencev ter sta obljubila najizdat* nejšo podporo. Ostalo ni samo pri besedah! Banovina je priskočila naši zadrugi na pomoč z munifiecnt= nim brezobrestnim posojilom, s kate= rim nam je bilo omogočeno, nakupiti stavbišče Gorupovih dedičev na vo* 8?lu Janez Trdinove in Cigaletove ulice (nasproti sodne palače) po jako ugodni ceni. S tem in posojilom, ki ga nam je obljubila »Zveza nabavljalnih zadrug« v Beogradu, je zamogla naša zadruga pristopiti k izvedbi svojih-načrtov. V smislu »Pravilnika« se je se* stavila gradbena komisija, da spora* zumno tz zadružniki uredi vsa z zgrad* bo skupnih stanovanjskih hiš združe* na vprašanja in pospeši — kolikor možno — tudi gradnjo samo.
Ker prihajajo na našo zadrugo dnevno vprašanja o naših pravilih in načrtih ter ni mogoče odgovarjati po* sameznikom, naj v naslednjem nave* dem najvažnejše določbe iz naših pra* vil ter spregovorim tudi besedo o na* šib načrtih.
Naša stanovanjska zadruga je za druga z o. Z. Deleži so po 1000 Din, ki se morejo vplačati v 10 mesečnih zaporednih obrokih po 100 Din. Vpisnina znaša 10 Din, za pravila je povrniti 3 Din. Jamstvo je lOkratno, tedaj jamči zadružnik poleg svojega deleža po 1000 Din, še z 10.000 Din za event. izgube.
Dozdaj je pristopilo naši zadrugi 35 državnih uslužbencev, katerim se je po strogo nevtralnih načelih določil vrstni red, po katerem imajo pravi* co do dodelitve stanovanja, odnosno do stavbnega kredita, ako si bodo že* leli zidati lastne domove. Najprvo pa hočemo odpomoči splošni stanovanj* ski bedi ter zidati skupne stanovanj*
Odkrita
Naslednji članek je dobesedno Prevzet iz »Učiteljskega Tovariša« od -6. junija t. L, ker zaslužijo premišlje* ,Ua izvajanja v njem, da jih spoznajo Vsi državni uslužbenci brez izjeme stroke in kategorije. Treba je le za* me,jjati besedo »učiteljstvo« z označ* bo katerekoli druge panoge državnega nameščenstva, pa bo ta odkrita, resna m moška beseda veljala od začetka do kraja tudi zanjo. Prav posebno točno Pa osvetluje razmerje članstva do or* ganizacije, o katerem je naš list baš zadnje čase toliko poročal:
»Dasi se je nervoznost polotila v zadnjem času vseh vrst državnega
ske hiše in šele pozneje poskrbeti za kredite za zidanje lastnih domov.
Na stavbišču na vogalu Janez Tr* dinove in Cigaletove ulice bomo zidali 3 skupne stanovanjske hiše s 24 ..sta* novanji od 2 do 4 sob. Pri vsakem sta* novanju je določena predsoba, soba za "služkinjo, kopalnica ali pa zelo prak* tična (in mnogo cenejša!) prha, snažil* ni balkon, v vsakem stanovanju bodo parketi, elektrika, plin itd. Gradbeni stroški za vse 3 stavbe so preračunani maksimalno na 3'5 mil. Din ter bo ve* Ijalo posamezno stanovanje, obstoječe iz dveh sob in navedenih pritiklin,
80.000	Din, iz 3 sob itd. 120 0000 Din iz 4 sob itd. 160 000 Dun
Ker ne moremo dobiti 100% poso* jilo, temveč z garancijo banovine in mestne občine ljubljanske kvečjemu 75%, moramo od reflektantov za htevati, da si preskrbijo sami kritje ostanka, t. j. 25% na vsako stanovanje odpadajočih gradbenih stroškov. Pri navedenih stanovanjih morajo tedaj interesentje pred oddajo gradbenih del vplačati 20.000 Din do 40.000 Din, ter v ta namen najeti posojilo Seveda se ti zneski primerno zvišajo, ako naj bo stanovanje luksurijozneje? zidano, n. pr. etažna kurjava in sl. Ostanek (:0:000 Din do 120.000 Din se mora amortizirati v največ 20 letih ter bo znašala amortizacijska kvota v obliki najemnine 600, 900 in 1200 Din na mesec.
Omenjeni 25% prispevek pa opla* ši marsikoga, da ne pristopi naši za* drugi. Pomisliti pa moramo, da brez denarja nihče ne more zidati, tudi ne lastne hišice. In kaj nudi naša zadruga za to 25%no vplačilo? Moderno bigi* jensko stanovanje, ki je n c o d p o * vedljivo in s stalno najemnino. Stanovanje bo prešlo po naših seda* njih dispozicijah v last zadružnika ter njegovih pravnih naslednikov, ta* ko da zida prav za prav vsak zadruž* nik sam po en del stanovanjske hiše. Le v slučaju, če bi se zadružnik ne držal hišnega reda, če bi stavbo zlohot* no poškodoval in sl., mu bo mogoče odpovedati stanovanje ter si pridržuje zadruga za tak slučaj predkupno pra* vieo. Isto velja, če bi hotel zadružnik po amortizaciji svoje stanovanje, pro* dati.
Stanovanja v prvih treh hišah so že vsa oddana ter se pravkar dovršu* jejo podrobnejši načrti. Jeseni nam bo menda mogoče kupiti zemljišče za na* daljnjih 8 stanovanjskih hiš, tako da pridejo na vrsto še ostali, pa tudi no* vi reflektanti. Nadaljnje informacije se dobe pri predsedniku g. svetniku gradbenega oddelka kr. banske uprave, ing. Otdhalu, Turjaški trg.
beseda.
uradništva, je ta v vrstah učiteljstva še menda največja.
In kako ne, saj živi učiteljstvo v skrajno težkih razmerah. Upalo je, da ga iz težke situacije reši zakon o na* rodnih šolah s tem, da mu prinese tudi materialno izboljšanje. Razočaranje pa je prišlo, ko so dobili šolski upra* vitelji in učitelji, ki so imeli naturalno stanovanje, po objavi novega šolskega zakona manj prejemkov, kakor so jih imeli prej. Še težji je bil položaj, ko je bila s prvim junijem odtrgana vse* mu učiteljstvu v državi državna sta* narina in to za dva meseca nazaj in za junij, tako da je učiteljstvo dobilo v
tem mesecu do 450 Din manjšo plačo nego druge mesece. Občine ,se pa ni* so zganile,.' da bi pričele plačevati sta* narino, ki jim jo je predpisal zakon in učiteljstvo ni dobilo ne državne in ne občinske stanarine.
Znaten del ostalega državnega uradništva je dobil specialne doklade, s katerimi mu je bilo materialno sta* nje izboljšano. Učiteljstvo ni bilo de* ležno tega izboljšanja s svojim speci* alnim zakonom, ampak čaka še vedno, da se to zgodi z revizijo uradniškega zakona.
Mnogo vprašanj je ostalo vkljub zakonu o narodnih šolah še nerešenih in se tudi zakonite določbe ne dajo izvesti, dokler ne izide pravilnik k zakonu o narodnih šolah, ki bo izvr* silni predpis k poedinim zakonskim določbam.
čas, v katerem živimo, je velik in položaj učiteljstva je res težak.
Z mirno vestjo pa lahko rečemo, da se je organizacija v polni meri za* vedala velike dobe v kateri živimo in da je sistematično delala in storila vse, da se vsa vprašanja, ki se rešu* jejo, rešijo za učiteljstvo in za šolo vsaj kolikor je bilo mogoče ugodno. Organizacija ni zamudila nobene pri* like, da bi ne opozorila merodajne faktorje na težnje in zahteve učitelj* stva in na potrebe šolstva.
Več storiti ne more in drugih sredstev na razpolago nima!
;V težkih položajih pa se najbolj lahka pretehta tudi poedince in cele skupine, v kolikor so na svojem me* stu in v koliko se zavedajo dobe v ka= teri živimo. Njih zrelost se razbere iz njih dejanj. Najtipičnejši znak današ* nje dobe je ta, da se ne razglablja o vzrokih poedinih pojavov, da se ne išče pravih vzrokov poedinim uspe* bom in neuspehom, ampak se obme* tava in s senzacijami skuša begati lju* di v prvi vrsti napram onim, ki so jim najbližji in se najbolj trudijo, da bi izboljšali stanje in da bi koristili uči* teljskemu stanu in šolstvu.
Nekritičnost je tipičen znak da* našnje dobe. Kritike in resolucije se iznašajo brez navajanja vsekakih ar* gumentov; ne odločajo več argumenti, temveč agresivnost in drznost poedin* cev. Od časa do časa se širijo med članstvom razne vesti in često tako fantastične, da se takoj na prvi pogled vidi njih neistinitost. Lansirane so pa tudi take vesti, ki na prvi pogled iz* gledajo resnične, a se šele pozneje iz* kažejo brez vsake podlage.
S takimi metodami se operira naj*
več.
Kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani in občinskemu svetu mesta Ljubljane je posla'a naša Zveza dne 9. t. m. naslednjo sporne* nico:
»Sklicuje se na posebne prošnje okoliških občin (oziroma ogromne ve* čine prebivalstva, op. ur.) Zgornje Ši* ška, Vič, Rudnik, Moste in Ježica za priključitev k mestni občini ljubljan* ski, ki so jih bile te občine predložile notranjemu ministrstvu, prosi podpi* sana Zveza v imenu pri njej včlanje* nih organizacij državnih nameščencev in upokojencev, da izvoli p. n. naslov čim preje proučiti vprašanje defini* tivne priključitve omenjenih okoliških občin k mestu Ljubljani ter uteme* ljuje svojo prošnjo takode:
Vsled pomanjkanja stanovanj v mestu Ljubljani se je v zadnjih letih razvila stavbena živahnost predvsem v omenjenih okoliških občinah. Vse
Stvarna pojasnila sicer razbijejo za hip dvome in sumničenja, a članstvo še v veliki meri rado naseda »šlager* jem«, ki se razširjajo ob nenavzočno* sti prizadetih.
Voditelji po nekaterih društvih tudi ne puste, da bi članstvo čulo dru* go plat zvona. Sami izpadajo, zastop* nikov poverjeništva pa namenoma ne vabijo na zborovanja, da bi bilo član* stvo le enostrano, po njihovo informi* rano. Zavarujejo se celo s sklepom društva, da naj poverjeništvo ne po* šilja svojih zastopnikov na društvena zborovanja, ako jih društvo samo ne povabi.
Ni čuda in ni težko v tako eno* strani atmosferi pripraviti potem član* stvo celo do sklepov za izstop dru* štva iz organizacije.
Lahko je begati, lahko je razbijati, težje je paziti, da se ohrani vsaka dobrina za šolo in stan, ki morda hip* no ne koristi osebnim ambicijam po* edincev in ne predstavlja materialne dobrine; težje je boriti se za vsako ped pravic katerih važnosti se bodo za* vedah poedinci šele čez čas ter bodo šele čez čas videli, v kako važni in res« ni dobi smo živeli.
Najžalostnejši pojav današnje do* be pa je, da tiči v mnogih slučajih za vsemi onimi, ki danes kriče proti or* ganizaciji edihi vzrok — ker jim ni bilo ugodeno službeno v eni ali drugi osebni zadevi. Krivdo nosi seveda na podlagi vse nekritičnosti vselej in vsikdar edino — organizacija.
Tako tolčejo ti poedinci sami po sebi. Mesto opore zbog težkega polo* žaja mečejo polena pod noge v najkri* tičnejšem času, bruhajo in spravljajo na dan vprašanja, ki so vse prej ko primerna in resna, ki so najčešče brez vsake stvarne podlage in vendar dela* jo umetne afere na podlagi njih.
Vzroke vsej enerviranosti smo navedli že v uvodu in prepričani smo, ko padejo ti vzroki, bo padel tudi do* bršen del terena za vse one, ki begajo danes brez stvarne podlage, ki nasto* pajo brez argumentov in brez dokazov.
Vkljub vsem tem notranjim po* javom, ki niso bili ravno najprijetnej* ši za intenzivno pozitivno delo, je šla organizacija pre-ko teh pretresljajev, vznemirjanj in sabotaže pozitivnega dela, da je rešila, kar se je rešiti dalo, da je ustvarila s svojo iniciativo, kar se je ustvariti dalo.
Pokazala bo lahko na ogromno po* zitivno delo, ki ga je izvršila v prete* čeni dobi in ppkazala bo lahko na marsikateri uspeh, ki mu je položila temelje s svojim delom v sedanjosti, a uspehi tega dela se bodo pokazali šele v bodočnosti.«
te občine same po sebi že dolgo nimae jo več izrazitega značaja kmetskih ob* čin, marveč tvorijo .po svojem obelež* ju in geografski legi več ali manj predmestja mesta Ljubljane. V vseh teh občinah stanujejo po večini dr* žavni uradniki in upokojenci, privatni nameščenci in delavci, ki pa imajo svoje stalno zaposlenje v Ljubljani.
Predmestni značaj teh občin je pripisovati tudi dejstvu, da si je do* bršen del naših novih industrijskih podjetij izvolil eno ali- drugo za svoje stalno obratovališče. Vse pa gravitira* jo po svojem obeležju na mesto Ljub* Ijano, ker so po svojih potrebah in po svojem značaju že v gospodarskem oziru z njo tesno spojene.
Razlog za to našo prošnjo je v bistvu tudi ta, da mnogo državnih na* meščencev, zlasti učiteljstva, stanuje v Ljubljani, vrši pa svojo službo v omenjenih občinah.
Za veliko Ljubljano.
Še neurejene stanovanjske razine; re in odprava stanovanjske zaščite nalagajo zelo visoko najemnico vsem tem nameščencem, ki za to breme ne morejo najti delnega kritja vsaj v poz večanih draginjskih' dokladah za I. draginjski razred, ki so jih od 1, aprila t.. 1. deležni vsi aktivni državni name= ščenci, ki službujejo in vsi državni upokojenci, ki stanujejo v Ljubljani.
Jasno je, da bi poleg izboljšanja mesečnih dohodkov državnih name« ščencev in upokojencev nudila inkor* poracija navedenih občin tudi ostale*
mu prebivalstvu mnogo dobrin v soci* alnem in higijenskem oziru. Razširilo bi se o.npfežje kanalizacije in vodovo* da, tlakovale bi se še nadaljnje ceste, podaljšale bi se tramvajske proge, ustanovili bj se novi živilski trgi itd, kar bi vse povečalo davčno moč prebi* valstva in na blagodejen način vpii* vala na mestne finance.
Zato prosimo ponovno, ida p. n naslov ngšo prošnjo prouči in zapro* seno inkorporacijo čim preje izvrši « Za odbor: Načelnik: Makso Lilleg, s r.
Tajnik: Joža Bekš, s. r.
Uradovanje v poletnem času.
Glavnemu Savezu v Beogradu je dne 7. t. m. poslala naša Zveza nasled* nji dopis:. -
»Ker je nastopila doba neznosne vročine, ki več ali manj ovira plodo* nosno delo ob popoldanskih urah Vas prosimo, da izvolite posredovati na kompetentnih mestih v tem smislu, da se počenši s 15. julijem do 1. okto* bra uvede neprekinjeno uradno pošlo* vanje v vseh administrativnih držav* nih uradih od pol osme do 14. ure.
Pripominjamo, da je nedeljena uradna frekvenca uvedena za čas od 1. julija nadalje že pri tukajšnji fili* jali državne hipotekarne banke.
Razloge za nedeljeno frekvenco v poletnem času smo že navedli v svo* jem dopisu z dne 23. maja 1929, št. 464/30, ki se ob tej priliki nanj skli* čujemo.
S prošnjo, da nas o uspehu svoje* ga posredovanja čim preje obvestite, beležita z odličnim tovariškim pozdra* vom za odbor:	Načelnik: M. Lilleg,
s. r., tajnik: Joža Bekš, s. r.«
Uradniška napredovanja v finančni stroki.
Pod naslovom »Važna odredba o napredovanjih v resoru finančnega mi. nistrstva« objavlja beograjski »Činov* nički Glasnik« v svoji 183. številki na* slednje:
»Obči oddelek finančnega ministr* stva je pod št. 28.686 od 2. junija 1930. dostavil vsem oddelkom tega ministr* stva spis naslednje vsebine:
Gospod finančni minister je izdal naredbo št. 28.686 od 2. junija 1930. sledeče vsebine:
»Napredovanja uradnikov v fi* nančnem ministrstvu naj se omeje na ta način, da bodo vsi oddelki, ki bodo dostavljali občemu oddelku na teme* lju pravilnika o poslovnem redu v fi* nančnem ministrstvu sezname, predla* gali za napredovanje samo tiste urad* nike, ki imajo naslednjo dobo efek* tivne državne službe, m sicer:
v L kategoriji: za 4. skupino 17 let, za 5. skupino 14 let;
v II. kategoriji:
za l.a skupino 25 let, za 1. skupino 18 let, za 2. skupino 15 let;
v III. kategoriji:
za 1. skupino 18 let.
Uradniki, ki nimajo šolske iz* obrazbe za I. kategorijo, pa so že v nji, se bodo predlagali za napredova* nje, če imajo efektivne službe, in sicer:
za 4.a skupino 30 let,
za 4. skupino 27 let.
Prednje se dostavlja zaradi zna* nja in nadaljnega ravnanja po ti od* r.edbi.«
Po tem torej bo mogoče v resoru finančnega ministrstva v bodoče pred’ lagati za napredovanje samo tiste dr* žavne uradnike, ki so izpolnili prednje pogoje.
*
Op. ured.:	Prvi odstavek člena
57. uradniškega zakona se glasi: »Za vstop v nadaljnje skupine uradniških kategorij se odrejajo najmanjši roki, ki jih mora dovršiti uradnik od dne, ko vstopi v službo, in sicer:
v I. kategorijo:
v 5. skupino 12 let, v 6. skupino
8	let, v 7. skupino 5 let;
v II. kategorijo:
v 1. skupino 15. let, v 2. skupino 12 let, v 3. skupino 7 let;
v III. kategorijo:
v 1. skupino 15 let, v 2. skupino
9	let.«
Vestnik.
Nov načrt uradniškega zakona. Več ljubljanskih dnevnikov je objavilo naslednjo vest iz Beograda, datirano z dnem 9. julija: »V ministrstvu za pfavosodje izdeluje posebna strokov*; na komisija nov načrt uradniškega zakona, ki mora biti do konca t. m. dovršen. Zbrana so vsa potrebna mne* nja ji\ gradivo, tako da bi zakon ko* likar mogoče najbolj zadovoljil koristi uradništva. Na zakonu delajo strokov* njaki vseh ministrstev.«
Zvišanje posebnih doklad višje* mu uradništvu. Podpisan je zakon o posebnih dokladah na plače nekaterim, na višjih službenih položajih se naha* jajočim uradnikom ministrstva za no* tranje zadeve. Uradniki bodo poleg svojih rednih dohodkov dobivali še doklade, kakor sledi:	prvi pomočnik
in pomočnik ministra ter pomočnik bana po 2000 Din; načelnik ministr* stva za notranje zadeve, načelnik ge* neralnega inspektorata in načelniki upravnih oddelkov pri banskih upra* vah po 1500 Din; načelniki splošnih" oddelkov pri banskih upravah in okrožni inšpektorji po 1300 Din. — Te doklade se bodo pričele izplačevati s 1. avgustom 1930. leta. Z 31. juli* jem pa se ukinejo navedenim uradni* kom vse druge dosedanje doklade.
Za vsako roko primerno pero !
Amerikan. nalivna peresa „EAGLE“ specialne tvrdke
LJUBLJANA Marijin trg
Dostop osnovnošolskemu učitelj* stvu na univerze omogočen. Te dni je bil objavljen novi zakon o univerzah, ki med drugim določa, da imajo tudi absolventi učiteljišč dostop na univer* zo. Maturanti učiteljišč, ki bodo na* pravili zrelostni izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom, bodo z odo* britvijo fakultetnega sveta filozofske fakultete lahko sprejeti za redne slušatelje v pedagoški skupini pred* metov. O tem važnem zakonu sprego* vorimo v kratkem kaj več.
Državni nameščenci in upokojenci — odtegljaji za odkupnino osebnega dela. Od dravske finančne direkcije v Ljubljani smo prejeli naslednje urad* no obvestilo: V srdislu razpisa grad* benega ministrstva od 7. junija 1930., št. 42.293 in skladno z odlokom finanč* nega ministrstva od' 24. junija 1930. št. 83.570/11. se bo za kritje stroškov pri gradnji in vzdrževanju banovin* skih in dbčinskih cest odtegnil od pre*
jemkov za mesec avgust 1930. kot od* kupnina osebnega dela vsem aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem, in sicer aktivnim državtnim nameščen* cem na 3 dni odpadajoči znesek, to je 10. del mesečnih aktivnih prejemkov (brez stanarine lin vsakršnih doklad), vsem državnim upokojencem pa na 3 dni odpadajoči znesek, to je 10. del mesečnih pokojninskih prejemkov (brez doklad). Prednje ,sc objavlja, da ne bo nepotrebnih reklamacij in. po* vpraševanj. — Za finančnega direktor* ja pomočnik: Bajič, is. r.
Povečevanje potnih in selitvenih stroškov. Obveščamo ip. in. čitatelje, da je zaradi nepričakovanih tehničnih za* prek izostalo v današnji šteVdki nada* Ijevanje članka pod tem naslovom. Izide v prihodnji številki.
Načelne odločbe državnega sveta, ki se tičejo uradništva. Zaradi pomanj* kanja prostora smo primorani odio* žiti za prihodnjo številko važno zbir* ko načelnih odločb državnega sveta, tičočih se službenega razmerja držav* nih uradnikov. Te odločbe je listu iz posebne prijaznosti poslal g. državni Svetnik Ivan Škarja, kateremu se uredništvo za njegovo ljubeznjivost iskreno zahvaljuje s priporočilom za nadaljnjo naklonjenost. — Na te od* ločbe Jpa že danes opozarjamo.
»Samopomoč državnih nameščen* cev in upokojencev v Mariboru« spo* roča svojim članom: Z ozirom na mno* ga vprašanja sporočamo, da sprejema Samopomoč prijave . za skupino B št do 1. septembra t. 1. Oni gg., ki so se prijavili za skupino B, a so dobili po* motoma položnico za skupino A, so naprošeni, da se vnovič prijavijo za skupino B. Člani, ki vplačujejo potom poštne položnice, naj napišejo nanjo svoj natančen naslov. Oni, ki so za* ostali z vplačili dalje časa, dobe v kratkem opomine; če tekom 30 dni po prejemu tega pismenega opomina ne vplačajo Zapadlih zneskov, se /smatra* jo v smislu pravil za izključene. Na* slov tajnika: Fran Gregorič. Maribor, Tržaška cesta 5.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. REICH.
Imenovanja v davčni službi. Za
davčne pripravnike v II./5. so imeno* vani abiturijenti:	Bregar Stanko v
Šmarju pri Jelšah, Bartl Henrik v Dol* nji Lendavi, Bedrnjak Teodor v Ptuju, Lukec Leopold v Višnji gori, Voljč Štefan v Ljubljani (okolica), Kozjek Anton v Krškem in Badiura Maks v Celju.	I
Anatole France:
Skrivnost krvi.
Mesto Siena je bilo kot bolnik, ki zaman išče ugodnega položaja v svoji postelji in se premetava v nadi, da bo prevaril bolečino. Večkrat že je bila republika spremenila vlado, ki je od konzulov prešla v roke meščanskih svetov in k. je bila sprva zaupana plemičem, nato so jo pa tvorili me* njalničari, suknjarji, lekarnarji, kvz* narji, trgovci s svilo in vse vrste lju* oje, ki so izvrševali višje obrti. Poda ko so tudi ti meščani pokazali, da so slabotneži in lakomniki, jih je ljud* stvo pregnalo in izročilo oblast malim rokodelcem. V letu 1368. po prečastit* Ijivem včlovečenju sinu Božjega je bsla gosposka sestavljena iz dvanajsterice občinskih oblastnikov, katere so iz* brali izmed pleteninarjev, izmed me* sarjev, ključavničarjev, čevljarjev in zidarjev, ki so tvorili velik zbor, ime* novan »svet reformatorjev«. Bili so to grobi plebejci, podobni bronasti vol* kulji, znaku njihovega mesta, katero so ljubili z otroško in strašno Ijubez* nijo. Toda ljudstvo, ki jih je postavilo nad republiko, je pustilo ,pod njimi še Dvanajsterico, ki je bila iz vrst ban* kirjev in bogatih trgovcev. Ti so, na* ščuvani od cesarja, kovali zarote s pl e* menitaši, kako bi predali mesto papežu.
Nemški cesar je bil duša zarote; obljubljal je pomoč svojih lanckneh*
tov, da bi zagotovil uspeh. Zelo se mu je mudilo, da bi izpeljal stvar. S plači* lom je namreč hotel odpupiti krono Karola Velikega, katero je bil za šest* najststo in dvajset florintov zastavil florentinskim bankirjem.
Ampak člani sveta reformatorjev ki so predstavljali gosposko, so trdo držali v svojih rokah zapovedniško žezlo in bdeli nad blaginjo ljudovlade, Ti rokodelci, gospodarji svobodnega ljudstva, so cesarju, ki je prišel med njihovo ozidje, odrekli kruh. vodo, sol in ogenj; vzdihujočega in trepetajoče* ga so pregnali, zarotnike so pa obsojali na smrt. Čuvarji mesta, katero je usta* novil starodavni Remus, so posnemali v strogosti prve rimske konzule. Toda njihovo mesto, odeto v zlato in svilo, se jim je izvijalo iz rok kot pohotna in nezvesta blodnica. In skrb jih je delala neusmiljene.
V letu 1370. so izvedeli, da je bil od papeža poslan Ser Niccola Tuldo, plemič iz Perugie, z nalogom, naj pri* dobi Sienčane, da v dogovoru s cesar* jem predajo mesto Svetemu očetu. Ta žlahtni gospod je bil v cvetju mlado* sti in lepote in v družbi plemenitih gospa si je pridobil umetnost, da je znal ugajati in zapeljevati ljudi; to umetnost je zdaj izkoriščal v palači Saiembenijev in po poslovnicah men* jalničarjev. In dasiravno je bilo nje* govo srce polno lahkomiselnosti in je bil nečimurnega duha, je pridobil za papeževo stvar množico meščanov in peščico rokodelcev. Poučeni o njegovih
spletkah so ga mogotci sveta reforma torjev veleli privesti pred svoj pre* vzvišeni zbor in ko so ga izprašali pod praporom ljudovlade, na katerem je videti naslikanega leva v skoku, so proglasili za dokazano, da je poskusil napasti svobodo mesta.
Z zaničljivim posmehom je odgo* varjal tem čevljarjem in mesarjem. Ko je zaslišal, da so izrekli ismrtno obsod* bo, se je pogreznil v globoko začude* nje in odpeljali so ga v ječo, kot da spi. Toda čim so ga zaprli vanjo, se je prebudil iz otrplosti in zahrepenel je po življenju z vsem žarom mlade krvi in silovite duše; podobe njegovih na* slad. orožja, žensk in konj so se mu gnetle pred očmi, in če je pomislil, da jih nikoli več ne bo lužil, ga je pre vzela takšna divja brezupnost, da je s nestmi in s čelom butal ob zid uče in da je tulil tako silno, da so ga sli* šali vsCv naokoli prav do meščanskih hiš in po prodajalnicah sukniarjev. Ječar je pritekel na krike in ga našel vsega oblitega s krvjo in penami.
Ser Niccola Tuldo ni jenjal tuhli od besnosti tri dni in* tri noči.
Sporočili so to svetu reformator* jev. Člani prevzvišene gosposke so od* pravili nujne posle, nato pa so pre* iskali zadevo nesrečnega obsojenca.
Leone Rancati, ki je žgal opeko, je dejal:
— Ta človek mora svoj zločin zo* per ljudovlado siensko plačati z glavo; in nihče mu tega dolga ne more odku* piti, ne da bi prikrajšal svete pravice
mestne občine, naše matere. On mora umreti. Toda njegova duša je last Božja, ki jo je ustvaril, in ne spodobi se, da bi po naši krivdi umrl v obupu in grehih. Zagotovimo mu torej večno izveličanje z vsemi sredstvi, ki so v naših močeh.
Matteino Renzano, pek, ki je slo* vel zavoljo svoje modrosti, se jc dvig* nil nato in rekel:
— Dobro si govoril, Leone Rancati. Zato bi se spodobilo, da pošljemo ob* sojencu Katarino, suknjarjevo hčerko.
Ta nasvet je vsa gosposka odobri* la in odločila je, da pozove Katarino, naj obišče Nikolaja Tulda v ječi.
V tistih časih je Katarina, hči Ta kobova, opajala z dišavami svojih kre* posti mesto siensko. Prebivala je v skromni celici v hiši svojega očeta in nosila je haljo spokornih sestra Pod svojim oblačilom od bele volne si je prepasala železno verigo in vsak dan se je po celo uro bičala. Nato je ka= zala svoje z ranami pokrite roke in govorila: »Vidite, to so moje rože'« V sobi je gojila lilije in vijolice, ki jih je spletala v kite za na oltarje Device in svetnikov. In pri tem je prepevala v ljudskem jeziku hvalne pesmi v sla* vo Jezusovo in Marijino. V teh žalost* nih letih, ko je bilo mesto siensko za* vetje vseh bolesti in hiša naslade, je Katarina obiskovala jetnike in govori* la javnim blodnicam: »Sestre moje, ka* ko rada bi vas skrila v ljubezni pol* nih ranah Odrešenikovih!« In taka či* sta devica, vžgana od tolikšne ljubezni
	ZJUTRAJ za	j
	hkuhavanjs
Krvi«« $ S i ral a g	^	«Schichtovo :
	TERPENTINOV!) MILO
pa je pranje aotovo
f
e
iKSggäieSäfä
Premestitve v davčni službi. Pre* meščena sta davčni inspektor Prelog Ferdo iz Murske Sobote v Maribor in davčni kontrolor Devetak Slavko iz Šida v Laško.
Udeležba pri izletih Jadranske
straže. Finančno ministrstvo je na prošnjo krajevnega odbora Jadranske straže v Beogradu izdalo naredbo, da se vsem finančnim uslužbencem v te« ku letošnjega poletja smeta dovoliti dva dneva dopusta, da se morejo ude« ležiti izletov, katere prireja Jadranska straža na naše morje. Taki udeleženci morajo ob povratku dokazati s potrdi« lom odbora Jadranske straže v mestu, kjer stalno prebivajo, da so se izleta res udeležili. Seveda zaradi teh dopu« stov ne sme služba niti najmanj trpeti.
Naraščanje draginje. Ljubljanski »Jugoslovan« poroča: »V Mariboru se v zadnjem času stalno višajo cene po kavarnah, gostilnah, trgovinah in na trgu. Namesto da bi se iz povojnih razmer bližali ustalitvi in konsolida« ciji, bredemo nazaj v povojne razme« re. Će je ministrstvo za socialno poli« tiko v Beogradu energično poseglo v neupravičeno navijanje cen, zakaj se tudi pri nas ne bi napravili slični ko« raki?«	!
Sprejem učencev v obrtno želez« niško šolo. V obrtno železniško šolo pri železniški delavnici v Nišu bo spre« jetih L septembra do 50 učencev, ki se bodo učili vseh v obrtno stroko spa« dajočih del. Šola bo trajala 4 leta, pouk bo teoretičen in praktičen. Po teore« tičnem in praktičnem izpitu dobe
do bližnjega, je mogla vzbrsteti in se razcveteti edinole v Sieni, ki je pod vso nesnago in sredi zločinstev ostalo mesto Svete device.
Ko jo je gosposka obvestila, se je Katarina podala v občinsko ječo rano tistega dne, ko je bilo določeno, da mora umreti Ser Niccola Tuldo. Našla ga je ležečega na kamnitih tleh v tem« niči, kjer je na ves glas preklinjal Bo« ga. Tam je dvignila beli pajčolan, ka« terega ji je sam blaženi Dominik, sto« pivši doli iz nebes, položil preko če'a, in pred jetnikovimi očmi je razgalila obraz, poln nebeške krasote. Ves za« čuden jo je gledal, ona se je pa nagnila čezenj in skrbno obrisala petne, ki so mu omadeževale ustni.
Ser Niccola Tuldo je obrnil vanjo oči, ki so bile še vedno vse divje in J! dejal:
— Poberi se! Sovražim te, ker sl iz Siene, ki me ubija. Ah! Siena, ti resnična volkulja, ki zasajaš svoje gnus« ne čekane v vrat žlahtnega plemiča iz Perugie! O volkulja; o nesnažna in divja psica!
Katarina mu je odgovorila:
— Brat moj, kaj pa so mesta in gaJ so vse države na zemlji napram Kraljestvu Boga in angelov? Jaz sem Katarina in prihajam, da te povabim na večno ženitovanje.
Milina glasu in svetloba tega obra« /ä sta naenkrat vlili pokoja in luči v dušo Nikolaja Tulda.
Spomnil se je na dni svoje nedolž« nosti in zajokal je kot dete.
učenci potrdilo o dovršeni železniški obrtni šoli.
Sprejem gojencev v vojaško glas« beno šolo. V vojaško glasbeno šolo v Vršen se sprejme letos do 10J mlade« ničev v starosti 14 do 16 let, ki so do« vršili osnovno šolo. Šolanje traja štiri leta. Gojenci se obvezno uče dva in« strumenta. Prošnje sprejema koman« dant omenjene šole do L novembra.
Oblačllnkaza Slovenijo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6
priporoča svojo b gato zalogo vseh vrst ma- • nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.
Tovariši! Nabavljajte svoje po« trebščine pri tvrdkah, ki oglašajo v »Našem Glasu«. Pri nakupu se skli« cujte na naše glasilo. Kdor podpira nas, tega podpiramo mi.
Cene stanovanj v Ljubljani. Na«
slednjo notico je nedavno'objavil »Ju« goslovan«: »Odkar je stanovanjska za« ščita popolnoma ukinjena, so se cene stanovanj v Ljubljani, zlasti v sredini mesta, zelo visoko dvignile. To doka« zujejo številke pri posredovalcih sta« novanj, ki jih beremo v izložbenih okjiih posredovalcev ali 'pa na njihovih napisnih deskah. Stanovanje z dvemi prostori ponujajo povprečno za 1000 dinarjev mesečno, pa tudi več, redko« kdaj manj. Za tak denar, 'bi človek mislil, se mora že nekaj dobiti. Će pa si eno ali drugo stanovanje ogledaš,
Solnce, ki se je dvignilo nad Ape« nine, je napolnilo ječo s prvimi, ble« dimi žarki. Katarina je rekla:
— Poglej zoro! Pokonci na večno ženitovanje, brat moj, pokonci!
In ko ga je dvignila; ga je peljala v kapelo, kjer ga je brat C.ittaneo spovedal.
Ser Niccola Tuldo je bil nato pri sveti maši in je prejel telo Jezusovo. Nato se je okrenil h Katarini in ji dejal:
— Ostani pri meni; ne zapusti me in dobro mi bo in zadovoljen umrem.
Zvonovi so zapeli in naznanjali, da bo zločinec usmrčen.
Katarina je odgovorila:
— Sladki moj brat, pričakovala te bom na morišču.
Tedaj se je Ser Niccola Tuldo na« smehnil in vzhičen je dejal:
— Kaj? Sladkost moje duše me bo pričakovala na svetem morišču?
Katarina je pomislila, nato pa rekla:
— Moj Bog, veliko svetlobo si mu poslal, ker imenuje morišče sveto.
Ser Niccola je še dejal:
— Da, grem krepak in radosten. Mudi se mi. kot da mi je čakati še ti« soč let, da pridem tja, kjer najdem spet tebe.
— Na ženitovanje, na večno že« nitovanje, je ponovila Katarina in od« šla iz ječe.
Ponudili so obsojencu malo kruha in vina; ogrnili so mu črn plašč; nato so ga vodili po strmih potih ob zvoku
si navadno prav neprijetno iznenađen: stranišče kje na dvorišču, voda na hod« niku, notranjost pa vsa razdrapana. Zato ni čudno, če vse sili v okolico, kjer cene stanovanj res tudi niso dosti nižje kot v sredini mesta, zato pa so stanovanja vsaj moderna. Večina sta« novanj v sredini mesta, za katera za« htevajo danes hišni lastniici tako vi« šoke cene, so stala po zlati valuti pred vojno mnogo manj, celo za polovico manj. Posledice visokih cen stanovanj v sredini mesta bodo pa v doglednem času bolj neprijetne za hišne lastnike kot za inajemnike. Ljudje, ki imajo namreč količkaj dohodkov, si bodo pač rajši zidali svoje hiše kakor pa da bi 10 do 15 let plačevali težke tisp« čake za najemnino, ker je pametnejše amortizirati morebiten dolg in postati enkrat sam lastnik, kakor pa plačevati večjo najemnino. To bo že nekaj sta« novanj izpraznilo. Revnejši ljudje se bodo selili tudi v okolico, ker je tam nekaj ceneje, zlasti če dobimo kdaj cestno železnico. Novega dotoka bo« gatih ljudi v Ljubljano se pa ni bati, pa tudi če bi bil, si bodo bogati pri« sleci desetkrat premislili plačevati za stanovanja pretirane cene. Začel se bo po vsi priliki torej tudi isti proces, ki ■ ga opazujemo v Beogradu in v Zagre« bu in kakor vse kaže, ni več daleč čas, ko bodo morali tudi lastniki ljub« Ijanskih starih hiš popravljati stano« vanja na svoje stroške in jih oddajati znatno pod današnjimi cenami.«
• Bolniško zavarovanje na Če.škoslo«
vaškem. Kakor po vsem svetu, je tudi češkoslovaška republika v poslednjih
letih prav intenzivno delovala na iz« graditvi socialnega zavarovanja svojih državljanov. Število zavarovancev se je v poslednjih petih 'letih dvignilo od četrtine skoro na tretjino celokupnega števila prebivalstva. Med osebam1!, ki so na Češkoslovaškem zavarovane, je 30% žensk. Število ženskih zavaro« vancev je poraslo v poslednjih letih skoraj za 20%, kar dokazuje, kako je smisel za 'bolniško zavarovanje napre« dovala med češkoslovaškim ženstvom. Prav tako se je tudi število oženjenih zavarovancev z otroci 'm brez otrok skoro podvojilo. Za primer, koliko je Češkoslovaška napredovala na polju socialnega zavarovanja, naj služi nekaj podatkov: V vsej češkoslovaški republiki je sedaj 431 bolniških bla« gajn. Od teh na Češkem 295, na Mo« ravskem 98, v Slezi ji 28, na Slovaškem 24 'in v Zakarpatski Rusiji 4 blagajne. Po tem torej pride po ena bolniška blagajna na Češkem na 22 500 članov, na Moravskem na 30.000, v Slezi ji na 24.000, na Slovaškem na 125.000 in v Zakarpatski Rusiji 150.000. V teh 471 bolniških blagajnah je bilo vsega sku« paj zavarovanih 3,300.000 članov. Od teh je bilo 1,000.000 žensk in 300.000 otrok. — Oženjenih članov je bilo 520 000. K temu je treba prišteti še
820.000	posredno zavarovanih oseb ter
400.000	takih, ki so zavarovani od slu« čaja do slučaja, tako da je danes v Češkoslovaški približno 5,000.000 ljy« di zavarovanih proti boleznim. To je približno 35% celotnega prebival« stva. Te številke jasno pričajo visoko stanje socialno«političnih ustanov in
trobent, sredi med mestnimi stražarji, pod praporom ljudovlade. Ulice so bile polne radovednežev in ženske so dvigale v rokah otročiče, da so jim pokazale njega, ki so ga vodili v smrt.
Tačas je Niccola Tuldo mislil na Katarino, in njegove ustnice, ki so bile dolgo časa trpke, so se nalahko odpirale, kakor da hočejo poljubiti podobo svetnice.
Sprevod je šel nekaj časa na« vkreber po raskavi, z opeko tlakovani cesti. Ko so dospeli na eno vzvišin, ki se dvigajo nad mestom, je obsojenec naenkrat zagledal z očmi, ki jim je bi« lo usojeno, da v kratkem ugasnejo, strehe, cerkve, zvonike in stolpe sien« ske in v daljavi ozidje, ki se je vleklo po pobočju gričev. Ob tem pogledu se je spomnil rodnega mesta, smehljajoče se Perugie, opasane z vrtovi, kjer žive vodice pojo med sadjem in cve« tovi. Zagledal je spet malo planoto, ki se dviguje nad Trazimensko dolino in odkoder oči z užitkom pijö dan.
In žalost nad življenjem mu je iznova raztrgala srce.
— O ti mesto moje, o hiša oče« tova!
Nato se mu je povrnila v dušo misel na Katarino in jo napolnila z radostjo in pokojem prav do roba.
Končno so dospeli do sejmišča, kjer vsako soboto kmetice iz Camiana in Granayole razlože po tleh citrone, grozdje, smokve in paradižnike ter z veselimi klici, pomešanimi z osoljeni« mi opazkami, zovejo gospodinje. Tu
je bil postavljen krvniški oder. Ser Niccolaj Tuldo je zagledal, tam Kata« rino, ki je kleče molila ob kladi, na katero je bila naslonila glavo.
Z nestrpno radostjo se je povspel po stopnicah. Ko je prišel, se je Kata« rina dvignila in obrnila se. ie k njemu z obrazom mlade žene, ki so jo zdru« žili s soprogom; sama mu je hotela razgaliti tilnik in mu lepo kot na po« stelji pripraviti mesto na tnali.
Nato je pokleknila poleg fcijega. Ko je bil trikrat z gorečnostjo rekel: »Jezus, Katarina!«, je rabelj zamahnil z mečem in devica je prestregla odse« kano glavo v svoje roke. Tedaj se ji je zazdelo, da se je vsa kri žrtve raz« lila v nji in ji napolnila žile s sladkim sokom, kakršno je še toplo mleko; od slastnih dišav so ji trepetale nosnice; v zasolzenih očeh so ji plavale angel« ske sence. Začudena in vzhičena, je mehko padla v brezdno nebeških na« slad.
Dve ženski iz tretjega reda sve« tega Dominika, ki sta stali ob vznožju odra in videli, kako leži iztegnjena in se ne gane, sta pohiteli, jo dvignili in podpirali. Ko se ji je vrnila zavest, je rekla svetnica:
— NeTiesa sem videla!
Ko je ena izmed žensk hotela iz« prati z gobo kri, ki je pokrivala obla« čilo device, jo je Katarina živahno ustavila:
— Ne, je dejala, nikar mi ne od« vzemi te krvi; ne oropajte me škrlata in dišav.	K. ’D.
občo razširjenost smisla za zavarovan nje med prebivalstvom.
Dom narodnega zdravja v Subotici. Da bi se zdravstvene institucije v Srn botici koncentrirale, je ministrstvo za socia' no politiko in' narodno zdravje odredilo, naj se čimprej zgradi tamkaj Dom narodnega zdravja. V to svrho je država votirala vsoto 600.000 Din, osta* lo potrebno vsoto pa bo prispevala mestna občina
Socialna politika.
"c': i :o zavarovanje ljubljanskih
nro'nh uslužbencev. Bo'niška blaga j 5 ra •službenesv mestnega magistrata Iji oljarskega ki obstoj1.’ že deset let, se prav lepo razvija Za male prispeva ke more zaradi dobre organizacije pos slovarja nuditi svojim članom vedno več e dajatve. Seveda je pripisovati velik del tega vsestranskega razmaha podpori mestne občine in Mestne hra* nilnice. Lani je bolniška biagajna mestnih uslužbencev kupila v Kamni gorici iposestvo, ki je namenjeno za odpočil tek in kot letovišče članom blagajne. Po nizki ceni dobe zavarovani mestni uslužbenci v tem okrevališču popolno oskrbo. Skupno število članstva znaša nekaj manj nego 1500. V minulem po= kovnem letu je pristopilo na novo 180 članov. Blagajna je izdala približno 2500 nakaznic za zdravnike, za zobo* zdravnike, za zdravilne kopelk in 102 nakaznice za bolniško oskrbo. Imela je v minulem letu 12 smrtnih slučajev in 22 porodov. V bolnicah se je zdravilo 125 članov skupaj 1947 dni. V zdravili; šču za bolne na pljučih na Golniku sta Lnla dva bolnika 268 dni. V Kraljevici se je zdravil eden, v dtugih zavodih pa 5 bolnikov. Za zdravljenje po raz; nih zdraviliščih je plačala blagajna 14 članom približno 8000 Din podpore. Bolniška blagajina mestnih uslužbencev
ima pogodbe z 19 zdravniki. Dohodki blagajne so se porabili takole: Za fyo; norarje zdravnikov 26%, za zobozdrav; niška dela 9‘45%, za bolniške stroške v bolnicah 26'20%, za pogrebne stro; ške 5%, za zdravila 21-20%, ostalo pa za razne manjše stroške. Konec minu; lega leta je imela blagajna čistega pre; moženja 270.638 Din in je dosegel prebitek zadnjega poslovnega leta 18991 Din. — Vzgledno 'poslovanje mestne bolrifške blagajne je lahko nam državnim nameščencem za vzgled in v dokaz, da se z energično samopomoč; jo more doseči resnične uspehe in ko; ristiti celokupnemu stanu. Treba bo, da se tudi organizacije državnih usluž; bencev čimprej 'lotijo problema bolni; škega zavarovanja in to važno vpraša; nje v 'najkrajšem času ugodno za svoje članstvo rešijo.
Delo organizacij občinskih uslužbencev.
V	dneh 5. in 6. julija so se v Tr; bovljah vršila zborovanja raznih or; ganizacij občinskih uslužbencev drav; ske banovine. Zborovanja so bila prav dobro obiskana, kar dokazuje, da je organizacijska zavest med občinskim uslužbenstvom prav močna iri živa.
V	soboto dne 5. julija, na dan sv. Cirila in Metoda, sta se vršili redni letni skupščini obeh pokrajinskih d rti; štev občinskih nameščencev za bivšo ljubljansko in mariborsko oblast. Olč^ na zbora sta se vršila v prostorih trbo= veljskega trškega županstva.
Občna zbora sta vodila kot pred; sednika g. Arnejc iz Trbovelj in_ g. . Kranjc iz Slovenjgradca. Na obeh skupščinah se je ugotovilo, da še m no; go, večinoma podeželskih, občinsk|h uslužbencev ni organiziranih. Vzrok je deloma brezbrižnost uslužbencev, efe;
loma pa strah pred pritiskom deloda; jalcev. Poudarjalo se je, da je pravni in gospodarski položaj večine pode; želskega občinskega nameščenstva prav negotov in skoro brez izjeme ze; lo slab. Občine, v katerih so občinski nameščenci pragmatski nastavljeni, so prav redke. Po večini je razmerje uslužbenstva začasno, deloma celo brez prave nastavitvene pogodbe in često odvisno le od volje posameznih občinskih odbornikov. Da se vsaj ob največji, potrebi zagotovi občinskim nameščencem najpotrebnejša pomoč, sta obe društvi sklenili, da ustanovita pogrebni sklad za svoje člane in njihove družine. Odobren je bil po; seben pravilnik, ki določa poslovanje tega sklada, višino dajatev in prh spevkov.
Dne 6. julija se je vršil nato redni občni zbor Zveze organizacij bbčinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine. Občni zbor, ki se je vršil v Delavskem domu, je vodil gosp. dr. Mole (Ljubljana).
Občnemu zboru je prisostvoval tudi trboveljski župan g. Vodušek, ki je prisrčno pozdravil zborovalce in se Zvezi za velikodušno darilo 2500 Din, katero je leda poklonila za revne trbo; veljske otroke, ponovno zahvalil. S skupščine je bila poslana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju.
Poročilo predsedstva je podal g. dr. Mole, o delovanju Zveze je pa po; ročal v izčrpnem referatu g. Mohorč, a o denarnem poslovanju je referiral blagajnik g. Jarec. Tem poročilom so sledili predavanji g. Grčarja, bivšega mariborskega župana »O -mcia'no skrbstvenih dolžnostih mestnih in po; deželskih občin« in računske uradpice ge. Marije Bajtove iz Ljubljane »O enakopravnosti občinskih uradnic«.
Po teh s splošnim odobravanjem sprejetih predavanjih so se izvršile
Molitve odbora in je bil za predsednika izvoljen g. dr. Mole. V upravnem od; boru Zveze so zastopani uslužbenci vseh avtonomnih mest dravske bano; vine (Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja in uslužbenci večjih podeželskih mest trških in drugih občin.
S temi zborovanji je bil združen uspel koncert, katerega je dne 5. julija priredil pevski zbor mariborskih mest; nih uslužbencev ob prijaznem sodelo; vanju slovitega vokalnega kvarteta ljubljanske Glasbene Matice.
Dobra udeležba zborovanj, katerih se je udeležilo skoro dvesto občinskih uslužbencev iz najrazličnejših krajev dravske banovine, kaže, da se občinsko uslužbenstvo zaveda pomena krepke edinstvene organizacije za dobrobit celokupnega stanu. Zborovanja so bila pa tudi dokaz, da je vodstvo organi; zacij v veščih in spretnih rokah, tako da moremo državni uradniki svojim tovarišem v občinskih službah k krep; ki in enotni organizaciji samo čestitati.
L. A.:
Zdravstveni drobiž.
O češnju beremo večkrat, da pre; preči arteriosklerozo in prezgodnjo starost. Pa ni tako. Češenj spodi čre; vesne vetrove iz telesa in odstrani na ta način težkoče srca in dihanja pri starih ljudeh, nastale vsled trebušnega napihnjenja. Na arteriosklerozo samo pa češenj ne vpliva.
*
Otekle žleze otrok so navadno po; sledica infekcije po nesnagi; zato glej pri otroku zmeraj na to, da ima snažne roke, na kratko ostrižene in dobro osnažene nohte, dobro umito glavo in negovane lase, najbolje na kratko ostrižene.
(Iz »Zdravja«, Ljubljana).
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
j' :	v "	'	'	-.'-..C’
je najmoderneje urejena St! izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. — Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem in večbarvnem tisku; brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah; časopise, revije, mladinske liste, plakate, letake in osmrtnice. ♦ Zahtevajte cenik!
Okusna oprema ilustriranih katalogov7, cenikov in reklamnih listov. Vizitke, pisemski in poslovni papir Lastna tvornica šolskih Zvezkov, ir* Šolski zvezki za osnovne, meščanske in srednje šole,' risanke, dnevniki in beležnice. Zvezki za okroglo pisavo št. 1, 2 in 3.
UČITELJSKA KNJIGARNA
prodaja znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne, meščanske, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; umetne iri pokrajinske razglednica v veliki izbiri.
TELEFON ŠTEV. 2312. RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠTEV. 10.761.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
. .	,	•	. p r\1 P’
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
Popnvila se izvršujejo točno in soldnoi
Najboljši
šivalni sttoji in kolesa znamke GRinNERinADLER
ter švicarski ple :tilnLstroji,Dubied‘ za rodbino, obrt in industrijo
Josipa
Petelinca
LJOBIMNA, blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913. Pouk v vezenja brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica za popravila.
Telefonska štev 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z 0. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
L. Mikuš
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERŠUHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
Priporoča se cenj. občinstvu
špecerijska trgovina
Ljubljana, Jurčičev trgi
Veletrgovina
A, ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. - Raznovrstno rudninsko vodo.
Ui stroj „IE“ moiMa D
najmodernejše konstrukcije
THE REX Co.
Ljnltljana, Gradišče lO
[
J. HAMANN
Uübli&na
Vam Rudi najsolidnejši	psrlla»
opreme nevest novorojenčkov, perja, modnih potrebščin - PredfkSkarija modernih ročnih dal-
Izdaja Zveza dri nameščencev in upokojencev v Ljubliani. Zanjo odgovarja M. Ldleg Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Za Učiteljsko tiskarno odgovaFja France Štrukelj. Vsi v Ljubljani.