© author/authors studia universitatis hereditati studia universitatis hereditati Uvodnik Editorial Editoriale Helena Bažec Univerza na Primorskem, Slovenija helena.bazec@fhs.upr.si 9 P red seboj imate novo številko revije Stu - dia Universitatis Hereditati (SUH), ki le - tos obeležuje 11. obletnico obstoja. V prvi dekadi izhajanja je revija uspela najti svoj pros - tor na širšem področju dediščine, se tematsko usidrati v znanstvenem okolju svojega spektra raziskovanja, rasti in se bogatiti. Kot gostujoča urednica sem v tej vlogi pri reviji SUH že tret - jič, prispevki tokratne številke pa se posvečajo dediščini na področju jezikoslovnih in literar - nih ved, s posebnim poudarkom na jezikovnem in kulturnem stiku, primerjavi jezikovnih struk - tur in vzorcev govorcev pri rabi jezikov ter na - rečij in teoretskem jezikoslovju na primerih jezi - kovnih fenomenov gramatikalizacije, analogij in jezikovnih zvez. Prvi prispevek z naslovom »Gora napak: binominalne konstrukcije z metaforičnimi kla - sifikatorji v italijanščini, poljščini in ruščini« sta napisali Valentina Benigni in Agnieszka Latos. Njun članek prispeva k poznavanju in razume - vanju rabe ter razvoja binominalnih jezikovnih struktur, ki jih sestavlja metaforični klasifika - tor, v italijanščini, ruščini in poljščini. Avtori - ci ugotavljata, da ima enaka struktura v različ - nih jezikih drugačne semantične, funkcionalne in strukturne značilnosti, ki so, ne glede na gene - aloški izvor jezika, kulturno specifične. S kontra stivnim korpusnim pristopom na primeru meta - fore z besedo ‚gora‘ avtorici dokažeta, da se jeziki med seboj razlikujejo ne samo po metaforičnih pomenih in rabi, pač pa tudi po stopnji grama - tikalizacije, ki je v italijanščini dosegla bistveno višjo raven kot v ostalih dveh jezikih. Naslednji prispevek je prispevala Tatia - na Ostakhova in nosi naslov »Pragmatika plu - skvamperfekta v sodobni ruščini in ukrajinščini: konvergence in divergence«. Članek se ukvarja z rabo sestavljenega preteklega časa v dveh soro - dnih jezikih, ruščini in ukrajinščini, pri čemer ugotavlja, da so nekatere rabe enake, vendar pa so se v posameznem jeziku razvile tudi nove mo - dalne in časovne rabe, ki med seboj niso pove - zane. Na podlagi korpusov literarnih besedil je avtorica pridobila dovolj veliko bazo primerov, s katerimi dokaže, da na nove rabe obstoječih jezi - kovnih struktur vplivajo tudi vidske in pomen - ske značilnosti glagolov ter jezikovni kontekst. Poleg značilnosti rabe omenjenih glagolskih pa - radigem avtorica poda tudi opažanja, ki so izje - mno zanimiva za prevajalsko stroko. Naslednji prispevek je vezan na literarno temo sodobne italijanske književnosti in njene jezikovne ter literarne dediščine. Avtorica Mojca Cerkvenik v članku z naslovom »Kronika, upo - dobljena v literarni fikciji in filmu: Un cavaliere bianco Marca Mancassole« pripravi pregled naj - novejših trendov v italijanski književnosti rav - no na primeru Marca Mancassole in ene izmed njegovih kratkih zgodb, ki se ukvarja s klasično – pa vendar še zelo aktualno – temo italijanske družbe, to je mafija. Po uvodnem delu, kjer so predstavljeni narativni prijemi in inovativen na - čin prikaza dogodkov, je prispevek osredinjen na analizo izbranih predstavljenih elementov v pri - https:/ /doi.org/10.26493/2350-5443.11(1)9-10 studia universitatis hereditati studia universitatis hereditati, letnik 11 (2023), številka 1 / volume 11 (2023), number 1 10 merjavi s filmsko priredbo te zgodbe, pri čemer sta v ospredju fantazijski element in romantični odnos med najstnikoma. Prispevek Mateja Šeklija z naslovom »Sre - dnjeevropska jezikovna zveza: teoretično-me - todološki premisleki« prinaša nove vpoglede v temo arealne jezikovne tipologije in jezikovnih zvez. Avtor kritično ovrednoti pojem srednje - evropska jezikovna zveza z vidika genealoških in tipoloških značilnosti jezikov, ki so vključe - ni v to zvezo, in na tak način prispeva k dose - danjim raziskavam na tem področju z novimi teoretično-metodološkimi izhodišči. Z minuci - oznim opisom novih vidikov, kamor sodijo npr. geografske in kronološke omejitve te jezikovne zveze, smeri vplivanja in statusa jezikov, dodan diahroni vidik, vključitev skladenjske in obli - koslovne ravnine idr., avtor pod vprašaj postavi postulate, ki so bili do sedaj v znanstveni litera - turi splošno sprejeti, in dokaže, da jih v luči no - vih vidikov lahko interpretiramo zgolj kot posle - dico naključja in ne jezikovnega stika. Anja Zorman in Nives Zudič Antonič sta prispevali besedilo z naslovom »Poimenovanja poklicev in položajev v italijanščini v slovenskem Primorju kot izraz jezikovne ter kulturne dediš - čine«, ki se ukvarja z vplivom sodobne italijan - ščine in slovenščine ter kulture na poimenova - nje poklicev in položajev. Tradicionalno moška poimenovanja v italijanskem jeziku se izkažejo kot občutljiva na družbeni in kulturni kontekst večjezičnega ter medkulturnega prostora sloven - skega Primorja, saj na njihovo rabo vpliva kom - pleksen skup spremenljivk, kot so med drugi - mi geografsko poreklo govorcev in stiki z Italijo . Povezava individualnih značilnosti govorcev s sociolingvističnimi variacijami, ki vključujejo je - zikovne zvrsti in govorne položaje, so osnova za izbiro oblike slovničnega spola. Zadnji prispevek je prispevala Helena Bažec in nosi naslov »Kulturna dediščina narečij med dijaki na dvojezičnem območju«. Namen član - ka je ugotoviti, koliko je dvojna diglosija še pri - sotna na dvojezičnem območje slovenske Istre med dijaki gimnazijskega programa srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Piranu. Čeprav je uporaba narečnih elementov v vsakdanjem po - govoru popularna, na podlagi ankete avtori - ca ugotovi, da sta poznavanje in raba slovenske - ga istrskega narečja zelo omejena, še veliko bolj pa istrobeneščina, ki je materni jezik italijanske skupnosti na tem področju. Poleg tega so dijaki pri samooceni poznavanja narečja precenili svo - jo raven znanja, saj njihova mnenja o tem ovržejo rezultati kratkega testa, ki preverja dejansko po - znavanje v praksi. Narečja kot nesnovna kultur - na dediščina so pomemben identifikacijski ele - ment mladih v slovenski Istri, čeprav iz raziskave izhaja, da njihova raba postopoma upada in da je medgeneracijski prenos šibek. Kulturno dediščino kot del lokalne, naci - onalne in evropske identitete je treba ohranja - ti v času. Eden od načinov, da dosežemo ta cilj, je ustvarjanje čim obsežnejše baze dokumenti - ranih virov, ki omogoča vedno nove vpoglede v obstoječe podatke na osnovi ponovnega preuče - vanja in interpretacije z rabo znanstvenih me - tod. Upam, da bo pričujoča številka revije SUH prispevala k temu plemenitemu cilju in da bodo bralci v njej našli veliko podatkov ter tem, ki jih bodo v bodoče vključevali v svoje znanstveno delo. Koper, junij 2023