Štev. 213. V Ljubljani, t torek, dne 20. septembra 1910. Leto XXXVIII. s Velja po pošti: es Z« oelo lato naprej . K 28-— za pol leta » . » 1J — za četrt» » . » 8*50 za en mesec » . » 3*20 za Nemčijo oeloletno > 2®-— za ostalo Inozemstvo » 35'— s V npravuištvn: se Zs eelo leto naprej za pol leta » za četrt» • za en meseo S 22-40 » 11*20 > 6*80 » 1-90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne It. 10 T. === mseratl: l h Enostolpna petltrrsta (72 mm) : sa enkrat.....po 13 v za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » tO » sa Tec ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stane enostolpna garmondrrsta 30 vinarjev. Pri večkratna« objavljanja primeren popuat. =Izhaja: i vsak dan, lsrsemšl nedelje te praznike, ob 5. oil popoUis. dar Uredništvo je t Kopitarjevi nltol šttrr. 8/OI. Rokopisi sa ne vračajo; nefrank Irana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itov. 74. = Upravnl&tvo je v Kopitarjevi nliot štev. 8. = Sprejema naročnino, tnserate tn rektamadje. ■ • ■ Upravnlškega telefona štev. 188. - UP" Današnja številka obsega 4 strani. Draginja in avstifska carina. Kapitalist in socialni demokrat pijeta in delata odgovorne za seda-ijc visoke ceno živil na deželi mesarje, mestih pa kmete. Enkrat je torej kriv nesar, enkrat pa kmet! Največkrat pa ii kriv ne mesar, ne kmet, ampak trct-i, mimo katerega pa javnost molče ko-aka. »Bohemia«, v industrijskih zade-ah zelo dobro informiran list je pri-osel dno 9. septembra pomembno no-ico iz Dunaja: Alpinska montanska elezna družba je dobila naročilo za in pol milijona frankov tračnic ocl ružbe za oskrbovanje železnice v ori-mtu. Družba, si je priborila naročilo tekmovanju z vnanjimi firmami, 'red kratkem je naročila pri alpinski ružbi belgijska državna železnica a 10.000 q tračnic. In ni dve leti od te-a, odkar je ta družba okoli 100.000 q račnic v Srbijo poslala. Ta, kratka notica je za vsakega po-navalca naših gospodarskih razmer elo važna in nam pojasni in pokaže v ravi luči marsikako krivo trditev, ki h širijo razni list o draginjj. Za glavni vzrok avstrijske dragi-je se navadno navaja visoka varstve-a carina na tuje pridelke, ki se v Av-Irijo uvažajo. Je res nekaj na tem. oda, ako hočemo biti pravični, mora-no pribiti, da je ta visoka carina, na tu-j pridelke samo odgovor na pretirano arino, katero je država na pritisk vstrijskih industrijskih krogov na voz tujih industrijskih izdelkov nalo-ila. Svoj čas so avstrijski industrijci a carino s tem utemeljevali, da sc lora domača industrija pred vsem čititi pred tujo, posebno pred nemško onkurenco. Posledica te visoke indu-trijske carine v Avstriji so silno viso-e cene železa, ki narodno gospodar-tvo silno obtežijo. Druga, posledica je a, da so avstrijski industrijski izdelki tujini cenejši kakor pa v Avstriji, lokaz tej trditvi nam služi omenjena otic a v Bohemiji. Avstrijska železna ndustrija je bila tedaj v stanu celo na elgijskem trgu z uspehom konkurira-L nasproti visoko razviti belgijski že-ezni industriji, dobila je naročilo za eleznico v orijentu v tekmovanju pro-i Belgiji, Nemčiji, Angleški in Ame-iki. Gotovo je pa, da bi družbe za to ce- Pekle z biser!. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalle.) »In kje je sedaj ta krasna deklica? rtad bi ji prodal nekoliko svojega jlaga.« »Odšla je in nas zapustila v veliki ialosti.« »Vendar ni umrla?« reče Kaleb vznemirjen. Debeli kuhar ga sumljivo pogleda, rekoč: »Ti se nekam čudno zanimaš za to loklico z biseri, prodajavec zelenjave. Sploh se mi tudi zdiš nekam čuden kmet.« Le težko se je Kaleb brzdal. »Nekdaj se mi je bolje godilo kakor *edaj,« je rekel. »Kakor ti je znano, sc v tej deželi zadnje čase kolo sreče nekam hitro obrača.« »Da, da in mnogo je povoženih pod 'em kolesom sreče.« »Da se tako zanimam zanjo, je vzrok ta, ker sem izgubil dober trg za svoje blago.« no, kakor jo mora Avstrija doma za železne tračnice plačati, ne dobila nikdar naročil za, Belgijo in Azijo. Cena avstrijskih železnih izdelkov mora biti torej veliko nižja, v tujini, kakor pa pri nas, ker je znano, da so nemlški, belgijski in angleški fabrikati cenejši kakor pa domači v Avstriji. Po pravici se tedaj vprašamo, kako pridemo Avstrijci do tega, da se domači avstrijski izdelki v tujini ceneje prodajajo kakor pa doma. Da je taka visoka industrijska carina, ki samo akcijonarjem do večjih dividend pripomore, zares krivična, bo vsakemu jasno. Tukaj pač ne moremo reči, da bi domača železna industrija pod produkcijskimi stroški svoje izdelke prodajala, ko bi se carina znižala. Kajti, ako se morajo izdelki vsled produkcijskih stroškov doma dražje prodajati kakor pa v tujini, potem pač ne more naša industrija s tujo konkurirati. Da taka podražitev železa, najsibo že vsled visoke cerine ali vsled karte-lov, silno neugodno na narodno gospodarstvo vpliva, je jasno. Kajti s tem se draže stroji, s stroji dnina in plačilo in da se vsled tega tudi cene živilom dvigajo, to prinese naravna zveza, ki veže posamezne produkcijske kroge. Ako je tedaj visoka varstvena carina oni faktor, ki živila draži, potem je treba, da se temu zlu od pomore, splošno vso carino znižati, ne pa enostransko postopati, in na visoko agrarno carino vso krivdo sedanjih razmer izvračati. Ean lomasii noče In m sme odstopiti. Vladne »Narodne Novine« pišejo z ozirom na vesti o banovem padcu, da ban dr. pl. Tomašič v današnjem političnem položaju »absolutno ne more, in ako bi tudi hotel, ne sine odstopiti, ker je prevzel nalogo, da odstrani današnje kaotične strankarske razmere.« To bo dosegel z ustanovitvijo enotne gou-vernamentalne stranke, v kateri morajo biti tudi Srbi. To nalogo mora ba/n na vsak način izvesti, ker to zahteva višja zapoved, korist deželo in banovo patriotično poštenje. Ban Tomašič torej ne more in ne sme odstopiti, pa naj ga ljudstvo stokrat pouči, da odklanja njegovo misijo med Hrvati, da nc mara mažarske nagodbe, mažarskega jerobstva. Ne, ban Tomašič bo ostal in bo magari iz zemlje iz-teptal »gouvernemontalno stranko«, ki bo k obglavljenju še tisto malo samto- »Pred nekoliko dnevi je deklica z biseri v spremstvu stotnika Gala, odšla proti Tiru, da odpotuje v Rim. Morda bi bilo dobro, ako bi šel za njo in ji tamkaj prodajal svoja zelišča.« »Morebiti bi bilo dobro,« odgovori Kaleb. »Ko boste še vi Rimljani odšli iz deželo, bo tukaj slabo za vrtnarje, kajti šakali in sovo ne kupujejo sadja, vi pa ne boste pustili drugih živih bitij za seboj.« »Res je tako,« odgovori kuhar. »Cesar ve, kako je treba ravnati z metlo in on je deželo prav na čisto pometel,« in zadovoljno je pokazal na kup razvalin tempelja pred soboj. »Koliko pa zahtevaš za ccl jerbas?« »Vzemi ga. prijatelj,« je dejal Kaleb, »in ga prodaj doma, kolikor moreš dobiti zanj. Ni treba reči, da nisi ničesar dal zanj.« »O, ne, tega ne bom povedal. Zdrav ostani, prodajavec zelenjavo, zdrav!« Ko je Kaleb hitro izginil med oljkami, je kuhar gledal za njim. »Kaj je moglo napotiti Juda,« je premišljeval, »da je dal blago zastonj in posebno še Rimljanu? Morda je brat deklice z biseri. Ne, soditi po njegovih očeh to ne more biti — bolj gotovo je njen prijatelj. No, to mene nič ne briga, reči moram samo, da je zelenjava dobra in stojnosti Hrvaške po mažarskem imperializmu rekla »da« in »amen«. Potom bo vsekako konec kaotičnih strankarskih razmer na Hrvaškem — ostal bo le še lihi grob hrvaške svobode. Lepa perspektiva za. mažarsko oholost, — a na,ni se vso tako zdi, da so bana Toma-šiča politični dogodki zelo prehiteli —• tako zelo. da jih kljub vsem »višjim poveljem« in kljub vročemu »patriotizmu« ne bo več dohitel in zmagal . . . Pa naj se tudi v koaliciji najde zametek za toliko zažoljeno »gouvernemen-talno stranko«, za katere uresničitev se je cela vrsta banov zastonj prizadevala — z združitvijo ogromne večine zavednih poštenih pristašev pravaško in katoliške misli je — tako vsaj upamo —• odklenkalo političnemu kaosu na Hrvaškem, ki so ga rabili in ga še rabijo ravno vladelilepni Mažari za svoje zlobno nakano s Hrvaško. Dolgoletne izkušnje so doprinesle nepobilon dokaz, da je nagodba z Ogrsko vir vseh hrvaških političnih mizor in da je spas Hrvaške edino lc vosvobojenju od kruto in surove mažarske zatiralke. S časom bodo spoznali vsi pošteni hrvaški elementi, tla je vsako nagodbenjaštvo samo na sebi izdajstvo hrvaških koristi, ter se bodo pridružili »Stranki Prava«, ki nosi na svoji zastavi geslo: Proč iz mažarskega jerobstva! POGAJANJA MED NEMCI IN ČEHI. Danes so se pričela v Pragi pri višjem deželnem maršalu princu Lobko-vicu spravna pogajanja med nemškimi in češkimi strankami glede na delo-zmožnost češkega deželnega zbora. Časopisje objavlja o konferencah obširne članke. Konferenco otvori višji deželni maršal, ki namerava poročati o političnem položaju in o financah češke kraljevine. Takoj za njim bo pozval namestnik Coudenhove zastopnike strank, da naj se medsebojno sporazumejo. Za Čehe bo, kakor poročajo »Narodni Listy«, izjavil dr. Skarda, da so Čehi voljni se pogajati kot. enaki z enakimi, a le pod pogojem, da se dežela ne razdeli. Nemške zahteve bo utemeljeval dr. Eppinger. Današnja seja ima bolj formalen značaj. Meritorična posvetovanja slede bodoče dni. Nemci hočejo pred vsem garancije. Namestnik grof Coudenhove se je posvetoval včeraj z Lobkovicem, grofom Nosti-tzom, dr. Urbanom, dr. Eppingerjcm in z dr. Skardo. Včeraj popoldne so zborovali češki delegati. Razpravljali so o taktiki, ki jo zavzamejo ob spravnih konferencah. sveža, dasi sem prepričan, da je on ni pridelal.« Ko jo oni večer Kaleb še vodno preoblečen za kmeta v mraku korakal preko gričev, ki so sc vzdigovali ob cesti v Tir, jo čul mogočno vpitje in stokanje od Jeruzalema; čutil je, da je to smrtni krik njegovega ljudstva. Kmalu sc je prikazal ogenj tudi nad onimi deli obleganega mesta, ki še niso bili razdejani. Ti t jo naskočil in vzel zadnje ozidje in tisoče in tisoče Judov je našlo smrt pod meči njegovih vojakov ali v ognju. Kakih devetdeset tisoč Judov so odgnali kakor živino v Dvor Žensk. Tu kaj jih jo več nego deset tisoč pomrlo od gladu, nekaj ostalih so pa izbrali za zmagoslavje, drugo so določili za am.fi-teatre v Cezareji in Beritu, večino pa so odgnali v Egipt, kjer so morali kopati v zapuščenih rudnikih, dokler niso pomrli. Tako se je končalo razdejanje in izpolnilo prerokovanje: »In Gospod te bo zopet pripeljal v Egipet z ladi-jami ... in tamkaj vas bodo prodajali sovražnikom kot tale in nikdo vas ne bo kupil.« Tako se jo ,Kfrajm povrnil v Egipt', odkoder jo prišel v obljubljeno deželo, da je bival tamkaj toliko časa, dokler ni bila kupa njegovih grehov polna. Sedaj je bila ta dežela zopet puščava brez stanovnikov. vsa prijazna, sela so bila ouustošena, vsa z zidovjem SVOBODOMISELNA KOMEDIJA. Lepa mešana družba je reševala V nedeljo dopoldne, na Dunaju svobodo-miselstvo. Soc. demokrati, nemški na* cionalci in Judje so imeli shod v hote-« lu »Savoy«, na katerem so zabavljali, da vlada ne dopusti na Dunaju bre&i verske šole. Po shodu je pa napravila pisana družba demonstracijski izpro« vod, mod katerim so seveda rjuli in kričali1, kar so le mogli. Hock in Schuhmeier sta nagovorila svobodomi-selce pod milim nebom, druge nesrečo ni bilo. Donava še vedno vali svoje van love proti Budimpešti in proti Črnemu morju. SRBSKA VLADA PROTI PRISTAŠEM PRINCA JURIJA? I/. Belgrada sc poroča, da namera* va vlada aretirati več časnikarjev in častnikov, ki so se zavzeli za to, da po* stane Jurij zopet prestolonaslednik, Potrjeno poročilo še ni. TURČIJA IN RUMUNIJA PROTI BOLGARIJI. »Matin« zatrja, da sta po iniciativi Avstrijo in Nemčije sklenili Turčija in Rumunija, vojaško pogodbo, po kateri Rumunija ju-iskoči Turčiji na pomoč, če bi jo napadla Bolgarija. Belgrajska »Politika« trdi, da jo zaradi to zveze odstopil bolgarski ministrski predsed* nik Malinov, ki jo pa zopet predsednik in zunanji minister preosnovanega buli garskoga ministrstva. PRUSKI ČASTNIKI OBDOLŽENI VOHUNSTVA V RUSIJI. V moskovski okolici so aretirali pruskega poročnika Ileinzelna, ker je pazljivo sledil manevrom ruskih voja-kov. Aretirali so tudi pruskega nadpo* ročnika Wenzelna, kor je obiskal Hein-žolna v njegovem stanovanju. Oba častnika odločno zatrjujeta da nista špionirala. NAPAD NA GUADELOUPSKEGA GUVERNERJA. V Ponle-a-Pietre so streljali no-znani zločinci na voz, v katerem se jo peljal guadeloupski guverner. Nekaj guvernerjevih spremljevalcev je ranjenih. Paslm reslstenca na Južni železnici. Glavno ravnateljstvo južno železnice objavlja uradne izjave, v katerih naglasa, da ji pasivni odpor ne škoduje. Koliko jo verovati takim izja- obdana mesta porušena, nad razvalinami in nad kostmi pomorjonih otrok pa so vihrali rimski orli. Vojska jo bila končana in mir jo vladal v Judeji. Ko je Kaleb dospel v Tir, je ob poslednjih žarkih zahajajočega solnca ugledal bela jadra neke ladje, ki je plula od Tir. V mestu je vprašal, kdo se je odpeljal s to ladjo in je zvedel, da rimski stotnik Gal z bolniki in ranjenci in z neko deklico, o kateri so pravili, da jo vnukinja trgovca Benonija. Kaleb je spoznal, da jo prišel pre-pozno. Imel pa je v Tiru zaupnega prijatelja, ki mu jo pred vojsko izročil svojo zaklade. Sel je k njemu, vzel svoj zaklad in ga jo zavil v ovoje za sirij-i ske preproge, da bi se videlo, kakor da bi bilo vso samo blago. Tedaj jo Kaleb vrgel s sebe kmečko obleko, nadel si je pa trgovsko. In tako se je pojavil v Tiru egiptovski trgovec Domotrij, ki jo nakupil mnogo tirskega blaga in odplul z njim s prvo ladjo proti Aleksandri ji. Tukaj jo nakupil ta trgovec še drugega blaga, kakršnega jo upal v Rimu kmalu prodati, tako da je imel za-so skoro polovico ladje, ki jo počivala v pristanišču blizu Fara, kjer jo nalagala blago z« Sirakuzo in Regij. (Dalje.), vam, pa kaže objava južno železnice v »Wiener Zeitung«, v kateri naznanja, llrvat-stva«. Bog in vsi zavedni Hrvatje naj pomagajo v uresničenje teh idej. Uredništvo »Hrvatstva« pa so v 211. številki svojega lista, ki jo z njo zadnjič izšel v soboto 17. t. m., poslavlja — no od čitateljev, marveč lo od starega, imena svojega lista. Vse tiste ideje, ki jih je propagiralo »Hrvat-stvo«, t. j. pravaštvo in katolištvo, vse sprejme v svoje okrilje glavno glasilo »Stranko Prava« — »Hrvatsko Pravo«. Ne spremeni so niti uredniško osobje, marveč so lo pomnoži z izvrstnimi močmi starega »Hrvatskega Prava«. »Hrvatslvo« jo izhajalo srdom lot in jmolo ves čas najljutejše borbe z nasprotniki. kakor jih ni imel prostati še noben hrvaški list. Znamenito je, da »Hrvatstva« ni ustvarila kaka stranka, marveč »Hrvatstvo« jo s svojim doslednim, odločnim načelnim delom ustvarilo stranko! Njegovo delo jo zedinjenjo ogromne večine pravaštva v »Stranki Prava<', a dalo je tudi podlago in predpogoje za' zedinjenjo celokupnega pravaštva. Čitatolji naj so z enako ljubeznijo oklenejo »Hrvatskega Prava«, ki imn isto geslo: »Bog i Hrvati! Vjera i dom!« — Tudi mi iskreno pozdravljamo »Hrvatsko Pravo« kot vrlega zaveznika in dragega tovariša v boju za našo svete skupne svetinje! Bog živi! + O, ti ljuba duša! Tako je vzkliknil bivši župan Hribar, ko je pisal včeraj za »Narod« dolg članek, ker kratkih pisati ne zna že od tedaj ne, ko je spesnil dolg političen spev »Jaka Ziv-lenasit«. — O, ti ljuba duša! —• vzklika nedoižni Ivan Hribar in taji razun porabo fondov vse, kakor je tajil svoje podpiso no pogodbi z Nemci. Kako lepo sc bere, da hočemo pri Slovanih očrniti »očeta domovine in Slovanov»! Hribar jo prepričan, da ostane dalje »oče Slovanov«, ker mu dobrega slovesa niti gnojnica nemške pogodbo ni zatemnila! »O, ti ljuba duša!« — pravi župan Hribar v »Narodu« in piše: »Co bi se bila narodno- n a pred n a s t r a n k a res bala razpusta občinskega sveta, bila bi se mu prav lahko izognila. Ona se pa tega ni bala, temveč, dasi jo dobro vedela, da bode občinski svet razpuščon, kakor hitro so Hribar vnovič voli županom in izvolitev sprejme, naročila mu je vendar kategorično, da mora izvolitev sprejeti ter s tem izzvati razpust občinskega sveta in sprejeti boj.« — Prod sodiščem pa smo čuli nekaj drugega, da namreč izvrševalni odbor narodno-napredne stranke ni bil za tak boj, da je vse kaj druzega dvakrat .«klonil in da je le občinski svet po svoji nerodnosti provociral tak boj. Dr. Trillerjeve izjave pred sodiščem so bilo popolnoma jasne, velika je H r i b a r -j e v a predrznost, ako si pod šef-redakterstvom dr. Trillerja upa v »Naroclu« stvar tako zavijali, kot smo zgoraj citirali. To je res »ljuba duša«, — čedna duša ta Ivan Hribar! -r Občinski odbor v št. Petru na Krasu imenoval jo v seji dne 19. t. m. za častne občane radi zaslug, ki jih imajo za občino, sledeče gg.: dr. Ignacija Žitnika, stolnega kanonika, držav, in deželnega poslanca v Ljubljani; župnika v Ihanu, Alojzija Zelezny, bivšega kurata v Trnju; Matijo Penko, župana občine Št. Peter in Mihaela Kalan, nadučitelja v pokoju. : Za »Ljudski sklad« so darovali: F r. Kos m a č, gost. v Sr. Gameljnah, 2 K; J a n. Nova k, posestnik v Spod. Gameljnah, 1 K; št. Vir k, posestnik v Sr. Gameljnah, 1 K; neimenovan iz Sr. Gamelj 5 K. — Darovalcem iskrena hvala! Naši vrli somišljeniki1 na deželi so se začeli zavedati svojih dolžnosti do stranke, naj najdejo obilo posne-malccv! »Ljudski sklad« jo strankina blagajna, brez denarja je vsak boj nemogoč' — Darove sprejema: Tajništvo Vseslovenske Ljudske Stranke, Miklošičeva cesta štev. 6. + Nemci iz raiha v Avstriji. »Grazer Tagblatt« poroča pod naslovom »Alldeutschland für Deutsch - Österreich«, da bodo napravili vodilni člani Vsenemške zveze iz Nemčije daljši in obširnejši izlet v alpske avstrijske dežele in hočejo študirati •obrambno (sie) delo nemških društev a la Südmark in Schulverein. »Grazer Tagblatt« piše, da je namen tega vsenemškega izleta v naše kraje, da zanesejo rajhovci tudi v Nemčijo misel, da bi se od tam podpirala avstrijska nemška obrambna (!) društva. Iz toga se najlepše zrcali pa-trijotični duh, ki vlada pri Südmarki in Schulvereinu. -f- Tiskarski škrat jo včeraj pokvaril »Osebno vest«. Glasiti se mora pravilno: Stalni pokoj je dovoljen preč. g. Frančišku K u m m r u , župniku in rloka.1111 v Star Lok< — Iz Kranja. Javna telovadba Orlov v Kranju so je morala odložiti za to jesen vsled nezanesljivega vremena, pač pa sc vrši takoj v prvi spomladi. Odbor se toni potom najiskrenejše zahvaljuje vsem svojim dobrotnikom, ki so mu naklonili blagohotno podporo, priporočujoč sc hkrati novi naklonjenosti. — V nedeljo uprizore Orli v »Ljudskem domu« Finžgarjevega »Divjega lovca«. S to igro otvori naš vrli Orel hkrati sezono v Kranju, praznujoč obenem svojo obletnico. Igra se skrbno pripravlja, cone bodo zelo nizko, zato upamo na dobro udeležbo. — V Trnju pri Št. Petru jo bil za predsednika krajnega Šolskega sveta na predlog g. nadučitelja Rajkota Justin soglasno izvoljen novodošli ku-rat gosp. M a tej A h a č i č. — Lepa slovenščina. Na železniški postaji v Logatcu stoji avtomat nemške tvrdke in ljudje pridno mečejo vanj težko zaslužene groše. Na avtomatu čitamo sledeče gorostasnosti kot poduk: po vtisniču eneg kosa od 20 vinarja, čokaso, dok isti na tla padne, tedoj so vleči počasi na držalju. Kongres čeških mesarjev. Tz Prage poročajo z dno 20. septembra. Včeraj so jo vršil tudi kongres mesarjev iz Češke in Moravske. Udeležencev jo bilo okoli 2000, mod njimi poslanci dr. Soukup, Klofač, Choc, dr. Baxa in Frcsl. Sprejela se je resolucija, v kateri so zahteva z ozirom na pomanjkanjo živine, da se dovoli uvoziti iz Srbije najmanj 100.000 govode in 200.000 pre-šičev, kakor tudi uvoz argentinskega mesa ter da sc prepove izvoz živine v Nemčijo. Vlado se svari pred nadaljevanjem sedanjo agrarne politike. — Smrtna kosa. V Trnovem na Notranjskem jo umrl po kratki in mučni bolezni prod kratkim vpokojoni učitelj in voditelj Franjo K r a n j e c. Mož je bil v resnici učitelj po volji božji, dober in skrben oče svoji družini, vesten v šoli, odkritosrčen tovariš in vnet pa pobožen kristjan. Služboval je nekaj časa v Podgraji (Istra), potem pa nepretrgoma nad 30 let v Podste-njah pri Trnovem. Pogreb bo v sredo t. j. 21. t, m. ob sedmi uri zjutraj v Trnovem! Počivaj zlata, krščanska duša v miru! — V soboto 17. septembra opoldne je umrl v Drašičih po dolgi bolezni občeznani vinorejec Iv. P e z -d i r c v starosti 75 let, previden večkrat s svetimi zakramenti za umirajoče. Pokojni Ivan je bil mož, da malo takih. Do preteklih treh let je bil več let župan, odbornik cestnega odbora in predsednik krajnega šolskega sveta, itd. Radi svoje značajnosti je bil zelo spoštovan. Naj v miru počiva blagi Ivan! — Poročil se je g. Matej S e r š e n , tovarniški vodja na Uncu z gdč. Mimi L i p o v č e v o. — V zadnjem sobotnem poročilu »Slovenske Straže« se je naredila neljuba pomota. Omenjeno posestvo ne stane 3000 do 2600 K, ampak 30.000 do 36 000 K, kar so čitatclji gotovo sami opazili. — Mednarodna fotografska razstava v Moskvi. Meseca marca in aprila 1911 bo v Moskvi mednarodna fotografska razstava. Prijave jo poslati razstavnemu odboru (Moška, ruska fotografska družba) do 1. decembra 1910. Razvrstitev skupin je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Podraženje mesa in zelenjave. Meso se je podražilo v Pulju za 4 oziroma 8 stotink pri kilogramu. Preje je stal kg mesa v sprednjem delu 1 K 48 vin., sedaj 1 Iv 52 vin., v zadnjem delu 1 K 76 vin., sedaj 1 K 84 vin. — Tudi vegetarijancem ne gre dobro, kajti na trgu v Pulju so pričeli že tehtati tudi zelenjavo! — Hribolazec se ubil na Mangartu. Na Mangartu je padel 500 metrov globoko dunajski turist Ilerz in se ubil. Šol je na Mangart s svojim prijateljem Schattenauerjem, a je vrv, na katero jo bil privezan, prerezalo ostro kamenje. — Poizkušen umor? Ko je te dni okolu 9. ure zvečer posestnik Andrej Leskovec, v Rovtah stal pred svojo hišo, je nekdo iz daljave osmih korakov nanj streljal, a ga ni zadel. Leskovec je zbežal v hišo. Orožniki so storilcu že na sledu. Književnost. Jakoba Alešovca Izbrani spisi. Priredil Jožef Vole. III. zvezek: Kako sem se jaz likal. 3. del. »Ljudske knjižnice 11. zvezek. Založila »Katoliška Bukvar-na v Ljubljani. Cena broš. knjigi 1 K 20 v, vez. 2 K. — S tem zvezkom se konča Alešovčeva povest slovenskega trpina, posejana s pristnimi biseri nepokvarjenega ljudskega humorja, in s spomini na one blažene neskrbno dni študentovskega življenja, ki ostanejo vsakemu nepozabni. Povest bo nudila vsakemu obilico najprisrčnejše zabavo in edini Alešovec je znal podati pravo sliko slovenskega dijaka, kakoršen jo, v resnici. Povesti »Kako sem se likal« je pridejan dodatek, ki nam opisuje na-daljno Alešovčcvo življenje in delovanje, dokler ni odložil pero in je med betežniki ljubljanske hiralnice kazal sam na sebi, kako se končava in skon-ča »Povest slovenskega trpina«. Alešovec jo mož, ki je bil svoj čas poznan križem sveta slovenskih dežela in ljudski pisatelj, kakoršnega še clanes pogrešamo. Njegov smešno zbadljivi list »Brencelj« v lažnjivi obleki je izhajal 17 let in je neutrudljivo bičal in zbadal posebno ljubljanske politike, v prvi vrsti nemškutarje, saj je bilo takrat nem-škutarstvo v najlepšem cvetu. »Brencelj« si je srdito privoščil vsakega, ki se mu je zameril ali, se v narodnem ozi-ru pregrešil. Slednjič se je Alešovca samega prijelo ime »Brencelj«, ker jo bil na naslovni strani lista naslikan leteč Brencelj z Alešovčevim obrazom. — Ljudska knjižnica bo nadaljevala z Alešovčemi spisi in bodo izšle kot 14. in 15. zvezek »Ljubljanske slike«, pozneje najboljši spisi iz »Brenceljna«, dalje »Ričet iz Zabjeka« in pa Alešovčcvo povesti resno-praktične vsebine, n. pr. »Petelinov Janez«, »Ne v Ameriko« in »Iz sodnijskega življenja«. Ale-šovčevi spisi so izborilo čtivo; ko se ž njim seznani naše ljudstvo, jih ne bo mogla pogrešati nobena knjižnica. * Načrt Ljubljane, sestavil mestni arhitekt Ciril Koch, se dobi tudi posebej in je tako natančen, da so označeni celo stranski trakti posameznih hiš. Načrt v dveh barvah velja 30 vin, v petih barvah pa 50 vin. in se dobi v »K a t o 1 i š k i Bukvami« v L j u b-1 i a n i. Ljubljanske novice. lj 20. september. Danes je zopet i mnogih srcih živ spomin na oni ne srečni dan, ko so je moral radi nepre mišljenosti nekaterih vihravih ljud jokati cel narod. Spomin na brezvest nost tistih ljudi je danes živ v ogorče nih naših dušah! Liberalni Časopis bijejo danes na boben ovit s črnin blagom in glas tega bobna je tak kakršna so čustva njihovega srca Brezčutne, votle, a silno glasne glasi daje od sebe. Tako brez srca so bil tudi takrat, ko so mlade ljudi gonil pred bajonete, da bi s prebodenim prsi opravljali narodno delo za ma narod, ki potrebuje živih sil, «trem? čili življenj, smotrenega dela. In če po gledamo nazaj in predse, vidimo ža lostne pojave, katerih je kriva nepre mišljenost tistih, ki so se igrali s čust vi množice, da bi izbili kaj za sebe ii propadajočo svojo stranko, pa so brez mejno škodovali narodu, naši sloveti ski politični poziciji in treba bo, da si še večkrat lota obrnejo okoli 20. seji tembra, da bo vse popravljeno. Z za doščenjem beležimo, da je po tolikil lotih prišel tudi »Slovenski Narod« d( tistega spoznanja, radi katerega je bi od neodgovornih ljueli naš list krut; zasramovan, ker se ni brezpogojno dr vil za izbruhi izvestne klike. Kakšn ljudje morajo pač biti tisti liberalci, k so po 20. septembru kovali v nebo tiste, ki so krvave dogodke s svojin ščuvanjem naravnost povzročili, v da našnjem jutranjem »Naroclu« pa jih d sram zapisati, da so bile tiste demon stracije »b r e z p r e d m e t n e« in di danes slovenski narod često po nepo trebnem »plaka in toži ob odprtih gro bovih«! Niso bile brezpredmetne tiste demonstracije ne, žalibog, ampak zelo predmetne, saj sta jih dva mlada človeka z življenjem plača la, obtoženci so bili pa ob sojeni na okroglo 5 8 me se cev! Danes poje »Narod«, da, smo Slo venci mal in številno neznaten narod in je zato pri nas vsako človeško živ. Ijenje neprecenljivo«, takrat pa mu te ga ni bilo mar ali saj tistim ni bik mar, kii so takrat, ko so našuntali množico, predobro vedeli, da bo zadnjo besedo imela tista oborožena sila, ki se ne šali. Danes ve »Narod«, da se naše »narodne pravice dajo priboriti lo ■ legalnimi in zakonitimi sredstvi«, krat pa je poveličaval nelegalna dejanja množice, razpaljene od brezvestni! ljudi, ki so hoteli na vrh priti, pa, bodi hvala treznemu razumu večine sloveti' skega ljudstva, še niso prišli in tudi ne bodo, kakor upamo. In kljub temu. da danes »Narod« črno na belo krvave septemberske izgrede imenuje nelegal-no, končuje svoj žalni članek s tem, da pravi, da Adamič in Luncler nista pa dla kot »žrtvi revolucionarnih teženj, marveč kol žrtve zakonitih naših te, ženj!« Laž, slavohlepnost in brezvest nost so septemberske dogodke povzročili1, z lažjo jih proslavljajo. Tako pro-slavljanje je res liberalcev vredno. -Za pokoj onih, ki sta izdihnila svoji duši 20. septembra 1908. na ljubljanskem tlaku je bilo branih danes ve? svetih maš. »Narodnemu« ženstvu je bral sveto mašo v Trnovem župnik Vi-hovnik. Udeležba je bila jako slaba prišle so štiri črno oblečene dame, oc pravih naprednih kapacitet ni bilo nikogar, zastopala sta jih samo Rohr-mann in dr. Whidischcr. — Grob Adamiča in Lundra je clanes razsvetjen s štirimi svečicami, na grobu so trije šopki. Popoldne je bil položen na grob dijaka Adamiča, ki je bil ustreljen, ko sc je vračal s izprehoda krasen venec z napisom: »Katoliško narodno dijaštvo svojemu somišljeniku« 1 j Ivan Hribar ni stavltelj ! Čudi; mo se in še bolj so se čudili včeraj zvečer v Ivana Hribarja zaverovani liberalci. V Hribarjevem ičlanku so brali na par naših stavkov o raznih ponesrečnih mestnih stavbah dolg odgovor, ki se prične s stavkom: »D3 bivši župan ni stavitelj, je znano.« Vse so drugi napravili: načrte, zidavo, sploh vse — Ivan Hribar, ki se je do slej vedno predstavljal, da je 011 vse napravil — nakrat ni več stavitelj Zakaj pa je vsako stavbo proslavil s ploščo in zlatim svojim imenom? Tudi Ivana Hribarja je sedaj, ko ni več ž" pan, »Slovenec« prepričal, da bi kdc drug namesto njega take stavbe morda vendarle boljše dogradil za mestni dfj liar, praktičnejše pa na vsak način-Vzamemo na znanje Ivan Hribarjeve izjavo, da je bil »Mestni Dom« potre bon že kot skladišče za gasilno druŠtvc in da je bila ideja Hribarjeva,-so je v »Mestnem Domu« napravil? »velika dvorana«. Te krasne idej* Hribarjeve. Velik, duhovit mož, ki P1'1' de clo takih idej in iznajde v Ljubi j«'1 napravo velikih dvoran. Brezdvoma J( bil s to »Veliko idejo« Ivan Hribar v Ljubljani na vrhu, dokler ni prišel g. Avguštin Zajec s svojo »idejo« ter je na svoje stroške zgradil kar cel »Hotel Bellevue«. Kar se pa tiče Hribarjeve velike dvorane je naše skromno mnenje, da je bila popolnoma nepotrebna, ker je v Ljubljani že takrat bilo dovolj dvoran, da se prav nič ne rentira in da jo je zgradil Hribar v prvi vrsti — Sebi. Dotični prostor bi bil za magi-. stratne urade in za stanovanja gasilcev mnogo boljše porabljen in kdor bo to dvorano v to prezidal, bo s tem storil veliko dobroto občini. Hribar se sedaj izgovarja radi nedostatkov, ki so se pokazali pri »Njegovih« stavbah, na »načrte« — kakor bi ne vedel, da bi moralo potem mestno stavbeno nadzorstvo skrbeti, da se vse vrši v redu. Tako se dela drugod, pri nas se pa tako delalo ni in to je — Hribarjeva »zasluga«! Če Ivanu Hribarju, možu, ki je zidal hotel »Tivoli«, imponira pritlikava »Ljudska kopclj«, se ne čudimo. Kot so se tu res v malem pokazali Njegovi gra-diteljski talenti, se bodo v večjem pokazali pri hotelu »Tivoli«, o katerem občinstvo lahko pričakuje v najkrajšem času zanimivih razkritij. O mestni ledenici pravi Hribar, da bi se ne-dostatki »letos« odpravili. 15 let smo dregali v to ledenico, ki je bila iz sanitarnih vzrokov poprave bolj potrebna, kot pa zgradba hotela »Tivoli«, petnajst let je moralo pod županovanjem Ivana Hribarja ljubljansko občinstvo jesti od podgan oglodano meso, in na vse petnajstletne naše pritožbe bi bilo še-le »letos« se nekaj popravilo — če bi bil namreč še On na magistratu. No, poskrbelo je ravno naše uredništvo, da je na našo pritožbo odredil vladni komisar ogled neznosnih razmer v ledenici in da se bode na podlagi tega ogleda primerno ukrenilo. Podgane iz mestnih ledenic in drobne zajedavke, katere imajo na magistratu, naj pa tržni komisar Ribnikar da hitro nakopati za mestni muzej, v spomin, da smo jih pregnali takrat, ko je bilo Ivan Hribarjevega županovanja konec! lj Res vzorno gospodarstvo! Včeraj se je Ivan Hribar v »Narodu« imenitno zapisal. Črno na belem je zapisal, da se je dvorana v »Mestnem Domu« za shode brezplačno oddajala. Mi se pa spominjamo na sklep občinskega sveta, ki je določil oddajo dvorane proti natančno določeni najemnini celo za predavanja. Ivan Hribar pa je liberalni stranki za politične shode dajal dvorano »Mestnega Doma«, katero je zgradil denar vseh davkoplačevalcev brezplačno na razpolago in to preko sklepa občinskega sveta. Res vzoren gospodar! Ni čuda da je tak vzorni gospodar dajal, kakor smo te dni izvedeli, tudi Sokolom po mestnih telovadnicah na stroške davkoplačevalcev brezplačno elektriko. To je izborna skrb za mesto, nekako taka, kakeršno je pokazal Ivan Hribar tudi s tem, da je brez razpisa zavarovanja mestnih poslopij dajal banki »Slaviji«. Kako že piše Ivan Hribar kadar kaj govori o Sebi: Zupan Hribar je to na prvi mah spoznal . . . lj Novi mestni štatut pride po sklepu deželnega odbora še pred deželni zbor, da se izpremene one točke, proti katerim je imel pomisleke fin. minister. lj Seja oskrbovalnega sveta za začasno oskrbovanje občinskih opravil je bila včeraj popoldne pod predsedstvom vladnega komisarja, gospoda vladnega svetnika Viljema pl. Lascha-na, ki je vse razprave vodil slovenski. Navzoči so bili gospodje svetovalci Fr. Doberlet star., dr. Fr. Papež, Anton Rojina in Feliks Urbane. G. Vaso Pe-tričič je pisal, da mora radi bolehno-sti ostati še nekaj časa na Bledu. Prvotno se je nameravalo imenovati za svetovalca tudi g. dr. Krisperja, a pozneje ni bil Krisper imenovan, ker je izjavil, da odpotuje v inozemstvo. Vladni svetnik g. pl. Laschan in magistrat-na svetnika g g. Duffe in šešek so poročali o raznih stavbinskih in obrtnih zadevah, zapisnikar je bil Janko vitez Bleiweis Trsteniški. Za prihodnje seje izda komisar natančni dnevni red. Seja, ki se je pričela ob peti uri popoldne, je bila zaključena ob pol osmi uri zvečer. lj Liberalno-radikalna — praktična narodnost. V »Slovenskem Narodu« čitamo zanimivo notico, na katero se seve v narodnih načelih veledoslednim mladinoni niti odgovarjati vredno ne zdi. Za starosto slovenskega sokolstva veleznačilna notica se glasi: '»Pivovarna — G. Auerjevi dediči — Restavracija. Ta lažnjlvi napis se Še vedno blesti na hiši št. 12 v VVolfovih ulicah. Opozarjamo obrtno oblast in narodno občinstvo, da tvrdka G. Auerjevi dediči ne obstoja več, kajti pivovarno in gostilniško koncesijo prodala je, kakor znano, nemški pivovarniškl družbi »Union« ter se je vslcd tega izbrisalo tvrdko G. Auerjevi dediči tudi iz trgovskega registra. Mestni magistrat se je sicer branil prepisati gostilniško koncesijo na družbo »Union«, toda deželna vlada je prepis vsled pritožbe družbe dovolila. Preje narodna Auerjeva gostilna v Wolfovih ulicah je torej danes last nemške družbe »Union« in vsled tega mora izginiti zgoraj navedeni napis, ker je kakor rečeno, danes lažnjiv ter le bega in zapeljuje občinstvo. Toliko za danes v pojasnilo!« Tako drega pod nos starosto zveze slovenskih podčepnikov »Slov. Narod«. Sedaj bodo slovenski Sokoli menda, vendarle spoznali, zakaj so dobili ime podčepniki, ker je narodnost njihovega starosta tako pristna, čista in idealna! lj Bratje Orli! V četrtek, 22. t. m. se vrši v mali dvorani Uniona poslovilni večer bratov, ki gredo k vojakom. Dolžnost naša je, da se polnoštovilno zberemo v četrtek ob pol deveti uri zvečer v omenjeni dvorani! Bratski Na zdarl — Ljubljanski Orel. ]j Pasivna resistenca na južni železnici. Privatno pismo z Dunaja od zanesljive strani javlja, da so pogajanja končana in da je direkcija uklo-nivši svoj koščeni tilnik zahteve z nekaterimi neznatnimi izjemami vse dovolila. Oficielnega poročila od koalicije še ni, dvomiti pa ni, da je vest resnična, kajti koalirana moč je bila taka, da se ni bilo bati, da jo sovragi premagajo. Kakor smo tudi izvedeli, sta se od strani direkcije najbolj upirala gospoda Albert in Prossy, ki sta oba že davno zrela, da se jih pošlje v staro šaro. Tisti, ki se je za osobje najbolj potegoval, to je dr. Fall. — Posledice pasivnega odpora se opažajo še neiz-premenjeno. Tukajšni kolodvor je še vedno poln vozov in tudi skladišče jo še precej zabasano, dasiravno se je s pripomočjo socialnih demokratov od sobote do nedelje celo noč delalo. Kdo je to nočno delo pravzaprav insceniral, bomo že še zvedeli, da mu ne odide zaslužena remuneracija. Iz drugih krajev se čuje, da so si socialni demokrati že pfrecej očitno v lase skočili. Kako pa tudi ne. Te izdajalske duše, ki vedno kriče, kako skrbe za svojce, so zdaj, ko je bilo mogoče kaj doseči, nasprotovali. Radovedni smo, kako bodeta Tomšik in Weigl svoje postopanje zavila in opravičila napram javnosti in privržencem. Kakor se čuje, je delavstvo, ki slepo pita socialno-demokraške voditelje — najmanj ali pa. nič doseglo, ker njih organizacija ni bila v koaliciji zastopana. lj Usposobljenosine preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v jesenskem terminu se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v petek, dne 4. novembra, ob 8. uri na učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo 27. oktobra v rokah izpraŠevalne komisije. lj šolstvo. Na učno ministrstvo je pomaknilo v deveti činovni razred c. kr. vadniškega učitelja Viktorja Jakliča, c. kr. vadniško učiteljico Marijo Štupco in telovadnega učitelja na učiteljišču Jožefa Gorečana. lj Stavbinska vest. Kakor čujemo, je posvetovalni svet, za začasno oskrbovanje občinskih opravil stavbinsko zadevo gospe Angele Češnovar . ugodno rešil. lj Ljubljanska kreditna banka je v Celovcu kupila hišo slaščičarja Wur-schitza za 169.000 K. lj Nesreča. Včeraj popoldne se je zlomila na odru pri stavbi nove obrtne šole 17 let staremu zidarskemu vajencu Dominiku Gierettiju deska, vsled česar je padel štiri metre globoko in se na nogi tako poškodoval, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v dež. bolnišnico. lj Izredni občni zbor »Glasbene Matice« se vrši v torek, dne i. oktobra v dvorani »Glasbene Matice«, Vegova ulica št. 5, z dnevnim redom: Predlog osrednjega odbora. lj Nesreča. Ko je včeraj 31 letni delavec Anton Eržeu iz šmartnega pri Litiji v gozdu sekal drva, se je vsekal v levo tVftgo tako, da so ga morali pri-peljali v deželno bolnišnico. lj Rogovilež. Danes ponoči se je skozi okno pri hlevu na Marije Terezije cesti št. 12 vtihotapil nek odpuščen hlapec, potem pa začel po hlevu razbijati in klicati druge hlapce na korajžo. Naposled je razbil nek kovčeg ter vzel iz njega nekaj denarja in nato zopet odšel iz hleva. lj Prestavljen je adjunkt južne železnice Teodor G u g e 1 iz Celja v Ljubljano. KOLERA. V Budimpešti so zelo razburjeni, ker je dr. Preis izjavil, da je okužena Donava. Boje se. da zato kolera zago-spodari na celi Ogrski. V Budimpešti so storili vse. da se ne rabi voda iz Donave. Na Ogrskem je za kolero umrla ena oseba, na novo obolela tudi ena. Ogrski listi napadajo dunajske, ker dunajski listi očitajo Mažarom, da so premalo storili proti koleri, češ, da na Dunaju niso niti razkužili tistih ladij, ki so prevažali na koleri obolele osebe. V Italiji je obolelo na koleri šest oseb. V Carigradu in ob Črnem morju tudi razsaja kolera. V erzerumskem vilaje-tu je obolelo na koleri 17, umrlo pa 21 oseb. Telefonska In brzojavna poročila. SLOVENSKA OBSTRUKCIJA V ŠTAJERSKEM DEŽ. ZBORU. Gradec, 20. septembra. Danes se je zopet pričelo zasedanje štajerskega deželnega zbora. Graško meščanstvo kaže jako malo zanimanja za sejo. Galerije so popolnoma prazne. Slovenski klub je imel včeraj in danes sejo ter je sklenil, da vstraja na stališču, katerega je zavzemal letos meseca februarja, ko se je vsled obstrukeije prekinilo zasedanje, kajti položaj se ni poboljšal, pač pa še poslabšal. Ko se je zvedelo za ta sklep Slovenskega kluba je to povzročilo veliko senzacijo, ker nemška večina nikakor ni bila pripravljena na tak sklep in je mislila, da. bo Slovenski klub pod pritiskom štajerci-janske in liberalne stranke na Spodnjem Štajerskem zavzel drugo stališče. Ko se je zvedelo za ta sklep Slovenskega kluba, je takoi naprosil cesarski namestnik deželnega glavarja, da pretrga sejo, ker ima namen pričeti pogajanja, Deželni glavar je ustregel njegovi želji in pretrgal sejo predno se je še došlo do dnevnega reda. Prihodnja seja bo v četrtek. Slovenski klub je imel potem danes sejo in ima tudi jutri sejo. Slovenski klub je odločno sklenil, da hoče do jutri, do srede zvečer jasno zvedeti, ali nemška večina hoče ustreči upravičenim zahtevam ali ne. Skoro gotovo bo zasedanje štajerskega deželnega zbora zaključeno. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA. Celovec, 20. septembra (ob 11. dop.). Iz Pontablja prihajajoči brzovlak iz Italije je pri Rottenmannu iz dozdaj še nepojasnjenih vzrokov trčil skupaj z brzovlakom z Dunaja. Deset oseb je mrtvih, mnogo pa težko ranjenih. Dunaj, 20. septembra. (Došlo ob 2. uri popoldne.) Danes zjutraj se je na postaji državne železnice Rotteninann dogodila ena največjih nesreč, kar se jih je zadnja leta dogodilo na avstrijskih državnih železnicah. Dva brzovla-ka, št. 101 in št. 102, sta trčila skupaj, ko so potniki spali. Učinek je bil strahovit. Mrtvih je sedem oseb, 11 je težko, 19 lahko ranjenih. Ponesrečenci so večinoma iz brzovlaka, ki je vozil iz Pontaflja na Dunaj. Dva mrtveca še niso spoznali, pet ostalih mrtvecev so poštni in železniški uradniki. 19 lah-koranjenih so s pomožnim vlakom prepeljali na Dunaj. Oba ponesrečena brzovlaka sta vozila s hitrostjo 60 kilometrov na uro, eden v smeri Selz-thal, drugi'v smeri St. Mihael. Ko sta strojevodja opazila, da vozita na enem in istem tiru, je bilo že prepozno. Pri katastrofi sta bila razbita oba stroja, vsi prednji vozovi, le zadnji vozovi so ostali nepoškodovani in so se potniki v teh vozeh samo prestrašili. Kriv nesreče je baje neki službujoči uradnik v Rottenmannu. Nadkontrolor Mandel je zblaznel. NEMŠKI CESAR NA DUNAJU. Dunaj, 20. septembra. Mestni svet je sklenil, »Parkring« prekrstiti v »K a i s e r W i l h e 1 m r i n g«. Dopoldne se je nemški cesar pripeljal v Ile-tzendorf, kjer ga je pričakoval naš cesar z nadvojvodi. Cesarja sta se dva- krat poljubila. Nato sta se med ovaci- jami občinstva odpeljala v Schon-brunn. Popoldne je nemški cesar položil v kapucinski rakvi venca na krsti cesarice Elizabete in cesarjeviča Rudolfa. ČEŠKO-NEMŠKE SPRAVNE KONFERENCE. Praga, 20. septembra. Danes zjutraj so se pričele v Pragi konference za delozmožnost Ceškeira deželnega zl>ora. Navzoči so vsi zaupniki obeh narodov. Baje je danes položaj nekoliko boljši. Konference se danes in jutri nadaljujejo. Tekom tedna, zborujejo češki in nemški dež. poslanci. UVOZ MESA IZ ROMUNIJE. Dunaj, 20. septembra. Danes se trgovinski minister dr. \Veiskirchner pogaja radi uvoza mesa iz Romunije. PASIVNI ODPOR NA JUŽNI ŽELEZNICI. Dunajsko Novo Mesto, 20. septembra. V Dunajskem Novem Mestu sta postajenačelnik in pa kontrolor Pol-land suspendirala službujočega prometnega. uradnika, ker je opravljal službo po predpisih. Le-ta se je pritožil na koalicijski odbor in ta pa pri generalnem nadzorstvu avstrijskih železnic. Uradnik je bil takoj zopet v službo upostavljen, ampak načelnik in kontrolor sta dobila vsak svoj — nos! KAINZ UMRL. Dunaj, 20. septembra. Dvorni igra lec sloviti Jožef Kainz je danes ob pol šesti uri zjutraj umrl. GORIŠKO GIMNAZIJSKO VPRAŠANJE. Gorica, 20. septembra. Vlada je z dekretom, datiranim z 19. t. m. odredila, da se imajo na tukajšni gimniaziji otvoriti slovenske in laške paralelke. Lahi se zelo hudujejo, ker jim vlada ne dovoli posebne gimnazije in hoče menda postaviti paralelke pod ravnateljstvo Slovenca. LAŠKE PRISMODARIJE. Trst, 20. septembra. Policija je prepovedala. društvu »Associciazione Pa.-tria« nabiti letake, v katerih se proslavlja spomin na 20. september, katerega dne so laški vojaki zavzeli Rim sedež papeževe posvetne oblasti. RAZBIJANJE HRVAŠKIH TABEL NA REKI. Reka, 20. septembra. A' noči od ne-delje na ponedeljek je bilo na Reki razbitih več tabel s hrvaškimi napisi Magistratna uradnika Scrobogria in Amos sta razbila napis nad vratmi Tr-bojevičeve trgovine in bila aretirana. Deliču, lastniku kavarne Panachoff so razbili velika stekla, razbili so desko »Riečke pučke banke« in druge. Tudi je vladalo med Italijani bojno razpoloženje, a prišlo je le do malih prask. SVETI OČE ZOPER MODERNIZEM. Rim, 20. septembra. Sveti Oče Pij X. je poslal lastnoročno pismo profesorju De Curtiusu na katoliški univerzi v Edinburgu, v katerem mu čestita na nekem njegovem delu zoper modernizem in izraža upanje, da bo njegov zgled rodil dobre sadove. SAMOUMORI V TRSTU. Trst, 20. septembra. Tu se je zastrupil 28 letni elektrotehnik Robert Dorissa., ker ga je ljubimka varala. PulJ, 20. septembra. Tu se je obesil neki Henrik Rodnik, mornariški sluga v arzenalu. Mož zapušča ženo in dve hčerki. Vzrok: ljubimska afera in alkohol. ŽIVINSKA KUGA V BUKOVINI. černovice, 20. septembra. V mestnem okraju Černovice in v sosednjih 32 kmetijah se je pojavila živinska kuga na gobcu in na parkljih. Tudi v drugih okrajih se je kuga zelo razširila. — Popravek. V zahvalo, priobčeno v »Slovencu« dne 19. t. m., se je vrinila neljuba pomota; ime Schener je preme-nil stavec v napačno ime Scheuer. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 30fr2m, sred. zračni tlak 736-0 mm C > Cl« opt-g iovin|a 1 Suni« biro-metra v mm Temp«- T»". v««>" Celziju ' IIB Nebo S ; | "S'* I * 19 9. zveč. 738 7 13 8 ; sl. zah. p. oblač. 00 201 7,ZiUtr' | 2. pop 36-0 355 13 2 | sr. jzah. 190 | sr. zah. del. obl. sk. obl. Srednja včerajšnja temp. 13 3', norm. 14-3'. 7 I 7 IKO 707 Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. S1ITTNER, Ljubl^na, mestni irg Lastna tovarna ur v Švici. 20,8 Tovarniška varstvena znamka ,IKOM. Kurzi efektov in menjic. ilno 19. septembra 1910. Skupna 4% konv. renta, maj— november ........... Skupna 4°/0 konv. renta, januvar —julij........... Skupna 4-2% papirna renta, februar—avgust........ Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°'0 . . Avstrijska investie, renta 3 1/2 'o . Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4% . . . Ogrska investicijska renta ;îy2°/o Delnice avstrijsko-ogrske banke Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark......... 20 frankov . . ....... Italijanski bankovci...... Hubiji........... 9340 9340 9705 9710 11610 9340 8360 11210 9175 8110 1845 06340 240tO 11745 2347 1907 9455 254 i/a rv i 4 o m rs là Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 20. septembra Pšenica za oktober 1910 . . . . 9'94 Pšenica za april 1911 ... 10-29 Rž za oktober 1910 .... 7-30 Rž za april 1911..... . . 7'86 Koruza za september 1910 . . . 6'72 Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl danes ob V<3. uri zjutraj moj nepozabni soprog, oziroma oče, gospod Franjo Kranjec šolski vodja v pokoju po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v B3. letu svoje starosti. Pogreb rajnkega bode v sredo, dne 21. t. m. ob 7. uri zjutraj. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri sv. Petru v Trnovem na Notranjskem. V Trnovem. 17. sept. 1910. Antonija Kranjec, soproga. Ludovik, Kazimir in Ferdinand, sinovi. 2713 dobi službo. Plača po dogovoru. Župni urad Scla. — Pošta 2700 Zagradec. 3 Učenka ta trgovino se sprejme. Biti mora zdrava, lepega vedenja in poštenih starišev. Naslov pove upravništvo „Slovenca". 2672 l Dobra samostojna kuh Ki pomaga tudi pri hišnih opravilih, se išče za Dunaj. Plača po dogovoru. Več pove uprava „Slovenca". 2650 mešane stroke dober prodajalec, se takoj sprejme pri g. JOS. ELSNER, Litija. 2696 3 Hiša u üMem pri Litin -m se daje takoj v najem ali v stanovanje s hrano par korakov poleg župne cerkve. — Več se izve pri Alojziju Kramaršiču, kaplanu, Št. Janž na Dravskem polju, Štajersko. 2685 majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka. 2623 10 so vendar najboljše! Dobe se povsod! Letnik 2525 naše »Družinske pratike* fe ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovini Ant. Krisper, Vaso Petričič in Iv. Korenean; v Trstu: prodojalna „Katoliško tisk. društva". — Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik. v Škofji Loki št. 36 na glavnem trgu se takoj proda. Pripravna za vsakega obrtnika. Pismene ponudbe pod „zanseljivost" na upravništvo „Slovenca" 2671 D- Jul. Dereani okrožni zdravnik v Kamniku odide na dopust 20. t. m. in se vrne koncem oktobra. Deklico se išče okoli 15 let, ki bi pomagala gospodinji pri gospodinjstvu, v prodajalni in gostilni; ter če mogoče veščo nekoliko vrtnarstva. Poštenost in pridnost predpogoj! Ponudbe z navedbo na Ivan Bubnič, Slivje, Istra. 2705 2 kateri se hočejo etablirati in rabijo lično trgovsko opravo, se nudi isto kupiti po nizki ceni. Oprava je v popolnoma dobrem stanu, malo rabljena in jo prodam le radi prevzetja večje trgovine. Pogledati in vprašati je: Rudolf Zore, Jesenice (Gorenjsko). 2656 v starosti 32. let, žc več let samostojno službujoča, ter v vsej gospodinjski stroki praktično dobro izvežbana želi menjati službo. Gre najraje h kaki boljši rodbini na deželo! Nastop v teku 2. mesecev, ali tudi preje. Pismene ponudbe blagovolijo se poslati pod ,Stalnost' poste restante Vrhnika. 2645 Za trgovino z mešanim blagom se Išče 12 Prosilke izurjene prodajalke imajo prednost. Čas vstopa prve dni prihodnjega meseca. Naslov naznani iz prijaznosti upravništvo „Slovenca". 2662 Gospica Taskantoa (iz Florencc) se priporoča za pouk v italijanščini= otrokom in odraslim; pogoji ugodni, izboren pouk. Vsak torek in četrtek zvečer od 8.-9. ure pouk za irgouske usSužbence po zmernih cenah. Pouk se prične 1. oktobra. Dalmatinova ulica 7, I. nadstropje. 2689 3 lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2'—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6'60. Naročila po povzetju. 3281 emires mesečno event, s popolno oskrbo se odda takoj ali s 1. oktobrom Pod Rožnikom, Večna pot 3 (uradniške vile). 2661 3 sprejme takoj v mestu ali na deželi. Kdo, pove uprava lista. 2703 3 St. 62/0. n. š. HÜZGLÜS. 2708 2 Na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani in sicer: na strokovnjin nadaljevalnicah za mehansko-tehniške, za stavbne in za umetne in oblačilne obrti, kakor tudi na splošni obrtni nadaljevalnici se prične šolsko leto v nedeljo, dne 2. oktobra 1910. Vpisovalo se bode: a) za strokovno nadaljevalnico mehansko-tehniških obrti v vodstveni pisarni I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ul. št. 17; b) za strokovno nadaljevalnico stavbnih obrti v vodstveni pisarni II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti št. 5; c) za strokovno nadaljevalnico umetnih in oblačilnih obrti v vodstveni pisarni na Erjavčevi cesti št. 21 pri tleh; č) za splošno obrtno nadaljevalnico v vodstveni pisarni na Erjavčevi cesti št. 21 v II. nadstropju povsod v nedeljo, dne 25. septembra dopoludne in pa v ponedeljek, torek in sredo, dne 26., 27. in 28. septembra od 6. da 7. ure zvečer. Sprejemali se bodo vajenci in vajenke (prvič). Vajenke in vajenci, ki vstopijo v šolo nanovo, se morajo izkazati z odpustnicami ljudske šole; vajenci, ki so pa obrtno nadaljevalnico že pohajali, s svojim zadnjim izpričevalom. Šolski odbor za obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani, dne 12. septembra 1010. 3E 3E Dr. zdravnik na Vrhniki zopet ordinira. 2715 krepak in iz dobre družine se takoj sprejme. Več se poizve pri Jakobu Zalazniku, slaščičarju v Ljubljani. 2712 2 Purani 350 komadov, veliki, do 8 kg težki, se prodajajo do petka na trgu za Mah-rovo hišo. 2717 Eno cerkeo ali oltarno sliko brezplačna le za povrnitev režijskih stroškov poslika v letu 1911 na Slovenskem umetnik, čegar delo je pohvalno priznala c. kr. osrednja komisija na Dunaju, dalje kralj, bavarsko ministrstvo, preč. knezoškofijske inštance etc. Podrobna pojasnila daje uredništvo: Roz* hledy o urnem cirkeumm ali akademični umetnik: Jos. Hilbsch, Praga-Vinahrady, Kramerlooa ul. tO. 2709 2 Za jesensko in zimsko sezijo prispelo nad 35 iKKi kom. svežega blaga, in to : nad 6000 kom. oblek za gospode od K 8— naprej. „ jooo ., oblek za dečke od K 6 — naprej. 2000 „ oblek za otroke od K 4 — naprej. „ tono „ posameznih hlač za gospode od K Hr— naprej. , 5000 „ pelerin iz velblodne dlake od K 6 — naprej. , 1500 „ površnikov, raglanov in zimskih sukenj. ., 5(Ki „ posameznih modnih telovnikov od K 3 - naprej. „ lsooo » konfekcije za dame in deklice, kakor paletoti, raglani, mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze. Angleško skladišče oblek 0. Bernatovlč. LJubljana, Mestni tr$ 5. 2«8S Priznano nizke cene. Učenec 2718 se sprejme za podobarsko in pozlatarsko obrt. Drag. Hrovat, Stob, Domžale. Kuharica vešča popolnoma v kuhinji in vsem gospodinjstvu, želi stopiti v kako župnišče. Naslov pove uprava Slovenca._2723 ""—.Z"' ~ " ■ Vsak lahko dobi tako iz mesta, kakor z dežele zlatnino kot zlate in srebrne žepne ure in verižice, prstane, uhane itd. na obroke pri zlatarju J. Ifecchiet v Ljubljani, naspr. glavne pošte. Cene zmerne. Postrežba točna. 2714 Hiža, pripravna za vsako obrt, z lepim vrtom, se proda po nizki ceni. Vprašanja pod 237 na upravo lista.__2186 1 is Mi MEveriil Begin their English lessons on tbe 1 st. of Oktober. Dalmatinova ulica 7, II. nadstropje. Vpraša naj se pri gospej M. Tonnies, Dunajska cesta 25. 2686 2 Vino po ceni. Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri )osipu Maljavac, pošta m postaja Rof v Istri, črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1