a Primorski *S?*„SSr*,’JSS“ Cena 90 lir Leto XXVffl. Št. 55 (8148) TRST, nedelja, 5. marca 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskam! «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. iLECCE VSEDRŽAVNI SHOD ANPI PARTIZANI V PRVI VRSTI BOJA PROTI NEOFAŠISTIČNIM POSKUSOM Odločen otvoritveni govor predsednika Boldrinija za spoštovanje demokratične zakonitosti v okviru republiške ustave VAL ATENTATOV IN UMOROV našega posebnega dopisnika) .“ECCE, 4. — Za nas, ki priha-rj*> iz oddaljenega severa, po-r®110 iz Trsta, Gorice, Vidma in J1® še dlje proti zahodu, je ta sedržavni shod Združenja parti-anov Italije na tem skrajnem kon-na peti italijanskega polotoka, [J8 nekaj nenavadnega. Tu ni. bi-, , Partizanskega odpora v srni-3 ki zp v eni ali drugi obliki ^namo ; nas, ker se je prav s8® južna ..alija znašla «osvobo-od danes do jutri od zavez-. ?kih sil. Res pa je. da so na . J zenalji rasle in se krepile na-g Drekomorske brigade. Bari, , ravina in drugi kraji v teh po-htlinah Puglie bodo ostali za vpisani v spominu tudi do-“'ašitiov, ki so v pretežni večini ?®iedelci, delavci razkropljeni na Jv^ranstvih zemlje, katerih sa-^ v bistvu ne uživajo ^ Pokrajinskem glavnem mestu 'e tu začel danes vsedržavni a<>d partizanov Itailije. Zakaj }\av tu? Odgovor na to vpraša-v)e ie dal danes na odprtju shoda »w drža v ni predsednik združenja Arrigo Boldrini. ki ie v svo-■'fn govoru sicer poudaril, da je .®Uzenje prispevalo k izločen ju L®®na in fašistične miselnosti .krogov širokih ljudskih množic, : da istočasno je opozoril, da se f v zadnjih časih zelo poslab-,ala spletna politična in moralna 4ven javnega življenja v Italiji. Spričo nevarnosti, ki jo pred-.avl.ia fašizem ob podpori kapi-jj^tičnih krogov in drugih poli-sil, >d so nagn.jene k ohra-]uto starega družbenega in po-jT^efea reda, .je treba, ponovno rudariti veliko zgodovinsko vlo-. Partizanskega boja. Partizanka i®-- morajo še nadalje predihati prvo bojno vrsto v boju 1 vseim fašističnim poskusom, ki si ti utrli pot v ključne tsg fcža.ie v državi. V tei zvezi je dri ni ostro obsodil vse odkrite Potem ko je omenil proces v Reggio Emilii, ki je razgalil odgovornost fašističnih prvakov, je predsednik ANPI govoril še o konservativnih pritiskih v industrijskih obratih, šolah itd. O tem pa je v zvezi s , procesom proti Valpredi in tovarišem zahteval, naj se spričo pomanjkljivosti preiskave in pritiskov desničarskih krogov izvede poglobljena preiskava. Najvažnejša pa je morda ta Bol-drinijeva izjava: «Ddslej se ANPI pri političnih volitvah ni hotel vmešavati v politični boj To pot pa bo nastopil z vso ostrino, zahteval bo, da se volitve izvajajo ob polnem spoštovanju demokratične zakonitosti v okviru republikanske ustave.* Na kraju je predsednik ANPI zahteval ustanovitev širokega e-notnega demokratičnega gibanja. Poročilu predsednika združenja je sledila diskusija na kateri je spregovorilo kakih petnajst predstavnikov pokrajinskih organizacij. Pomembno je. da so vsi delegati, vseh političnih barv, sprejeli in odobrili predsednikovo poročilo. Udeleženci shoda so na koncu odobrili splošne smernice nadaljnje politične akcije ter zadolžili predsedstvo, naj v tei zvezi sestavi zadeven politični sklep. Jutri zjutraj ob 9. uri se bodo partizani, antifašisti in meščani zbrali pri Porta Napoli in šli v pohod po mestu. Na trgu Sant'0-ronzo bo veliko zborovanje, na katerem bodo govorili predstavniki občine Lecce (levi center) in predstavniki združenja ANPI. V. KENDA j Prikrite povezave fašizma z Javnimi birokratičnimd organi z i^ženimi silami in drugimi pogrni političnimi silam. Ciprski parlament podpira Makariosa NIKOZIJA, 4. — Po množičnih ljudskih demonstracijah je ciprski parlament soglasno pozval predsednika Makariosa, naj ostane na svojem mestu. Parlament je tako zavrnil poziv ciprskih ško- fov, ki so po nasvetu atenskih polkovnikov sprožili kampanjo proti nadškofu Makariosu in zahtevali njegov odstop. Nadaljuje se pa pritisk grške vlade. Sinoči je grški odpravnik poslov v Nikoziji sporočil predsedniku parlamenta, da njegova vlada (v mislih ima polkovniško junto) vztraja pri znanih zahtevah o izročitvi češkoslovaškega orožja četam OZN. KALKUTA, r - Glasnik indijske vlade je sporočil, da se trenutno mudii na indijskem ozemlju manj kot en milijon beguncev iz Zahodne Bengalije. Devet milijonov in 150 tisoč beguncev se je že vrnilo v domovino. Krvav sobotni dan na Severnem Irskem Štiri smrtne žrtve, nad sto ranjenih - Trije pogoji struje «provisionais» za premirje Zgodovinski teden, ki naj spremeni svet, je za nami. Tisto, kar se je mnogim ljudem zdelo neuresničljivo in nemogoče, je postalo zgodovinska stvarnost. Končan je obisk ameriškega predsednika Nixo-na na Kitajskem, proti vsem pričakovanjem uspešno so se končali tudi pogovori med najvišjimi predstavniki dveh sil. ki sta si vse do včeraj stali najbolj daleč vsaka sebi — med ZDA in Kita sko. Kopica je velikih vprašanj, ki jih je spodbudil ta obisk in jih bo spodbujal še naore. Kaj je pripeljalo do tega koraka. ka; je omogočilo, da sta si prejšnji teden podala roko dva največja nasprotnika, Nixon in Maocetung? Še bolj va spodbuja radovednost vprašanje, kako bo ta obisk voUval na razvoj sveta v prihodnje, kaj je prinesel takega, da mu pripisujemo vzdevek «zgodovinski» obisk? Še in še se nam ponuja takih in podobnih vprašanj. Odgovor nanje bi kazalo iskati v stvarnosti sodobnega sveta in v stanju kakršno se ie izoblikovalo v mednarodnem življenju po vseh spremembah, ki smo im bili priče in smo jim še v sedanjem obdobju. Razdobju je povzročil, da se je ......111....................................m..........................iiimiiiiiii.............„„... PONOVNI POZIVI K ODLOČNI ANTIFAŠISTIČNI BUDNOSTI PRED IZZIVANJI Sinoči pri Nabrežini odkrito novo skladišče razstreliva in orožja fašističnih teroristov V kraški jami so karabinjerji odkrili kovinast zaboj, in v njem, med drugim, bombe s pripravljenimi detonatorji - Izjava nabrežinskega protifašističnega odbora BELFAST, 4. — Krvava sobota za Ulster. Irski gverilci so namreč organizirali vrsto atentatov in napadov, zaradi katerih ie bilo ubitih štiri ljudi. Prva žrtev je bil angleški vojak, star komaj 18 let, ki je stražil na nekem križišču. Ubil ga je ostrostrelec. Druga žrtev pa je pripadnik gverilske irske organizacije, ki je skupaj s tovarišem nastavljal bombo pred sedež nekega podjeja. Policisti so ju opazili in začeli streljati. Enega so ubili, drugega pa težko ranili. Popoldne je v restavraciji «A-bercorn* eksplodirala bomba. Klientov ni nihče obvestil. Dve osebi sta bili ubiti, drugih 72 pa ranjenih. V glavnem gre za civiliste, ki so se zbrali ob čaju. V Londonderryju pa so zjutraj našli truplo ubitega človeka ob vhodu v neko šolo v mestni periferiji. Človeku, ki je star približno 30 let, so potegnili preko obraza črno nogavico, iz česar sklepajo, da gre za likvidacijo, ki jo je odredila IRA. Iz Dublina pa medtem poročajo, da je struja «provisional3», ki deluje v gverilski organizaciji, objavila svoje pogoje za premirje v Ulstru. «Popolno premirje bo šele tedaj, ko se bodo angleške čete umaknile iz Severne Irske*, so dejali, nato pa določili tri točke, s katerimi dejansko odgovarjajo Londonu in še posebej Wil-sonu. Točke pa so sledeče: angleška vlada naj objavi izjavo, da bo umaknila svoje čete; razpuščen mora biti severnoirski parlament, v katerem imajo unionisti večino: izglasovana mora biti popolna amnestija za vse politične zapornike. Po \ixmiovom obisku v Pekingu V Nabrežini je Ml odkrit nov pleteni krogi. Tudi tega so od- arzenal razstreliva in orožja, podoben tistemu, ki so ga orožniki odkrili pred več kot tednom dni. Tudi tega 'šb našli # kraški jami, nedaleč od vasi, v neposredni bližini prvega skladišča. Odkritje gre vsekakor pripisati poročniku Platarotiju, ki vodi preiskavo na tem področju. V jami so karabinjerji odkrili kovinast, zaboj, na las podoben tistima, ki so ju našli prvič. Razlikuje se le po spoznavnem znaku. Na prvih dveh zabojih je bil narisan skrivnosten trikotnik, na tem pa trije pre- nesli na . karabinjersko postajo s pomočjo izvedencev za razstreliva. Zaboj so odprli in v njem našli dva samokresa kalibra 9 španske izdelave «star» (samokresa sta popolnoma nova, saj nista bila nikoli rabljena), dva saržerja in sto nabojev, šest bomb s pripravljenimi detonatorji, dve zažigalni bombi na fosfor, šest posebnih svetilk, daljnogled, mazivo za orožje in italijansko pisana navodila. Skušali smo izvedeti kaj podrobnosti o tej drugi senzacionalni najdbi, vendar so preiskovalci zadržani. Nad vso preiskavo je legla stroga tajnost, verjetno tudi zaradi prisotnosti a-gentov protiobveščevalne službe. Druga najdba dokazuje predvsem dvoje: da smo priča dobro organizirani teroristični skupini fašističnega značaja z mednarodno povezavo in še to, da je Trst področje, na katerem so si fašisti uredili mrežo skladišč orožja in razstreliva za a-tentate. Ne izključujemo namreč možnosti, da ni na našem Krasu še več takih jam s ko-vinastimi zaboji. Od tod sploh zanimanje mladih škvadristov za jamarstvo, kakor tudi nočni in nedeljski pohodi po gmajnah za Bazovico, pri Nabrežini, med Opčinami in Repentabrom. Kljub znakom, ki so jih zbrali v desetdnevni preiskavi, kljub dejstvu, da deluje v Nabrežini vsem znana fašistična skupina, kljub pohodom «škvader* na tistem področju pa karabinjerji niso odkrili lastnikov tega skla-lišča. Teroristi so še vedno med j nami, na svobodi. Vprašujemo | se, do kdaj? | In še to. Glasilo KPI «Unitš* j poroča o tem, naj bi konec ja-| nuarja prišlo v nekem tržaškem stanovanju do sestanka med predstavniki italijanske skrajne desnice in predstavniki usteške teroristične organizacije, ki deluje v Nemčiji. O čem so se dogovarjali? O dobavi orožja in razstreliva? Spričo vseh teh dejstev in go- voric, ki gotovo niso brez podlage, postaja iz dneva v dan bolj jasna dolžnost vsakega demokratično čutečega državljana,' vsakega Slovenca, na Krasu in v mestu: budni moramo biti pred vsakršno provokacijo, zatreti jih moramo v kali! Ne moremo in tudi ne smemo s hladnokrvnostjo gledati, kako fašisti spreminjajo naš Kras v orožarno, v vežbališče, v tarčo stalnih izzivanj. Te dni se je sestal odbor na-brežinskega antifašističnega odbora in objavil sporočilo, ki sicer ne omenja včerajšnje najdbe, saj so za vest zvedeli šele pozno sinoči, je pa prav zaradi nje še toliko bolj aktualno. Glasi se: «Pred dnevi se je v Nabrežini sestal odbor za stalno protifašistično budnost ter obširno razpravljal o odkritju pravega arzenala najmodernejšega orožja in razstreliva v bližini nabrežin-ske železniške postaje. Odbor je najprej imel za svojo dolžnost, da izreče prizanje nabrežinskim orožnikom za uspešno opravljeno (Nadaljevanje na 8. strani) Skupne kandidature KPI-PSIUP zn senat Volilna kampanja se prične v sredo, 8. marca RIM, 4. - KPI in PSIUP se bosta predstavili v senat s skupnimi kandidatnimi listami in tema dvema strankama se je priključila tudi neodvisna levica, ki jo vodi Ferrucoio Parni1. V tem okviru je bila izdelana tudi skupna resolucija, v kateri je govor o nujnosti demokratičnega napredka, saj se italijanski kapitalizem upira reformam. Predstavniki treh združenih levičarskih sil ugotavljajo, da se je KD obrnila na desno, ter da so zaradi tega tudi sklenili, da bodo ponovno predstavili skupne kandidatne liste v senatu. To je najvažnejša vest današnje rimske predvolilne politične kronike, ko se na zunaj ne dogaja nekaj posebnega, dejansko pa se vrši ostra podtalna bitka za imenovanje kandidatov. V ospredju teh znotraj strankarskih bojev so seveda demokristjani, saj skuša združena desnica izriniti čimvečje število kandidatov levice, tako da bi se spremenila fa,1ikar Pino Rauti, član osrednjega vsedržavnega vodstva MSI, ki je bil predvčerajšnjim aretiran na t,8* preiskovalnega sodnika iz Trevisa. Rauti je bil svoj čas voditelj nacistične «Ordine nuovo». !'ka je bila posneta pred kratkim v neki kliniki, kamor se je zatekel po spopadu s skupino ''•'fašistov. Očitno jo je tedaj skupil. (Telejoto ANKA) ^",,,,,iin„ii„i„........................................m...........milu.mi.... *>0 AtCTiCUl ČUNA OSRCDNJtCA VODSTVA MSI PINA RA UTI J A V Trevisu resnica o milanskih bombah? tij^L 4. — časnikarja Pina Rau-J9, ki je član osrednjega vod-M a MSI, so sinoči uklenjenega l Ilel.iali z vlakom v Treviso. Tam-t^ai?je državno pravdništvo je nam-ukazalo varnostnim organom tJr'ske jetnišnice «Regina Coeli*. v J uredijo Rautijevo premestitev V^eško mestece, kjer je delo-te t v vr°čem letu bombnih a-Utatov (1969) «čma teroristična „,,1Ca» založnika Venture in odvet-jJ® Frede. Ta dva sta sedaj zato a- Proti njima, kakor tudi proti 4utiJU, je preiskovalni sodnik dr. Stiz izdal zaporno povelje zaradi domnevne udeležbe pri prevratniških načrtih, zaradi atentatov na vlakih (8. avgust 1969) in zaradi obnavljanja prepovedane fašistične stranke. Popolnoma razumljivo je, da je vest o aretaciji rimskega časnikarja, za katerega mnogi trde, da je «Gospod P.», zaupnik grških polkovnikov v Italiji, najbolj prizadelo prav MSI. Branil ga bo senator Nencioni, ki je že takoj po aretaciji sprevrgel vso zadevo v predvolilno propagando in se sklicuje na «reformo kazenskega zakonika». Nencioni je očitno pozabil, da so se vsi, tudi sodstvo, doslej posluževali starega fašističnega zakonika prav tedaj, ko je bila v teku močna represija proti levici, sindikalistom, delavcem in študentom. Važna pa je predvsem druga okoliščina, ki na Rautijevo aretacijo meče drugačno luč. Gre namreč za to. da so v Treviso odpotovali tudi branilci Valprede, Gargamel-lija in Borgheseja. Radi bi namreč izvedeli kaj več o tej aretaciji. ker so prepričani, da je »črna teroristična celica* iz Trevisa vpletena v organizacijo strašnega pokola v kmečki banki v Milanu. V Trevisu bodo skušali torej zbrati material, ki ga bodo nato < uporabili na procesu proti Valpredi in tovarišem. Gre, v skopih besedah, za preprosto logično hipotezo: iz listin tajne grške obveščevalne službe, v katerih se vztrajno omenja «Gospod P.» izhaja, da so atentate na vlakih 8. avgusta 1969 organizirali italijanski fašisti s pomočjo atenskih agentov. V tajnem dokumentu (objavil ga je angleški dnev- nik «Observer») je omenjena tudi možnost novih odločnejših akcij. Sploh je prevladalo mnenje, da so bili atentati na vlakih »generalka* milanskega pokola, ki naj bi sprožil reakcionarni plaz v Italiji. Dan 12. decembra, ko so eksplodirale bombe v kmečki banki in Rimu pa tudi povezujejo z znano okoliščino seje evropskega sveta, na katerem so izključili Grčijo. Odvetniki bi torej radi izvedeli čim-več, kajti možno je, da se v vozlišču Trevisa in Padove skriva resnica o tistih atentatih. struktura bodočega parlamenta. Minister za notranje zadeve Rumor je poslal prefekturam o-krožnico, s katero jih poziva, da napravijo vse potrebno, da se bodo prihodnje volitve lahko vršile v redu ob popolnem spoštovanju svobode in ob izvajanju zakonov. V okrožnici se predlaga, da naj kot pri prejšnjih volitvah, pride do sestankov med predstavniki strank in političnih skupin, da se skupno dogovore o lokalnih potrebah za volilno kampanjo. Volilna kampanja se bo uradno pričela v sredo 8. marca, ko bo govoril po televiziji notranji minister Rumor o tehničnih vprašanjih, ki so povezana z volitvami 7. in 8. maja. Televizija bo kasneje oddajala debate v dvoje, ko se bosta spoprijela po dva predstavnika strank. 4. maja bo govoril predsednik Andreotti in 5. maja bodo oo televiziji prečitali pozive generalni tajniki vseh strank. Kandidature je treba predstaviti od 13. do 23. marca na volilnih uradih prizivnih sodišč. Organizacijski tajnik KD Amaud je včeraj dejal, da so sklenili na seji izvršnega odbora stranke, da bodo prepustili največjo možno svobodo pokrajinskim odborom, da naj , sestavijo kandidatne liste, ki jih bo kasneje ratificiralo osrednje vodstvo. Dejal je tudi, da so si rezervirali 29 senatorskih mest z zagotovljeno izvolitvijo za nekatere vidne predstavnike stranke. V torek 7. marca se bo sesta lo vodstvo KPI, ko bodo razpravljali tudi o predlogih kandidatur za pokrajinske volitve, ki so jih izdelala pokrajinska vodstva. V tem okviru gre tudi za kandidatom na tržaških volitvah, ko bo KPI prav gotovo kandidirala tudi slovenskega kandi data za poslansko zbornico. razmerje sil, kakršno so vzpostavi-li po drugi svetovni vojni, močno spremenilo. Takoj po vojni sta se iznad vsega sveta dvignili po svo-i moči, vplivu in zlasti orožju dve velikanki: ZDA in Sovjetska zveza. Ves mednarodni razvoj je v prvih povojnih letih potekal v zna-menju krhkega ravnotežja sil, ki sta ga po vsem svetu vzpostavili ti dve sili. Danes pa sta dobili tekmece, ki ju dohitevajo in ponekod celo prehitevajo. Zlasti pa se e Kitajska povzpela na tako raven, da jo ie svet začel čutiti kot pomembno veliko silo. Njena rast pa je šla v znamenju odpora drugih dveh. Šele paav kitajske atomske bombe je bil tisti odločilni trenutek, ki je prisilil tudi velike sile k spoznana, da brez upoštevanja Kitajske ni mogoče več naprej. To stvarnost je spoznal ameriški predsednik in se odločil, da bo po njej uravnaval svojo politiko. Nixon je že tedaj, ko je zasedel predsedniško mesto, vedel, da b,, moral v Peking. Sam je oznanil, da namerava spremeniti svojo politiko v odnosih do drugih velikih sil Namesto sporov pogovore. To 'e bilo bistvo Nixonove odločitve. Za pot v Peking se je pripravljal tri polna leta. V tem času je bilo potrebno napraviti odločilen zasuk celotne ameriške politike do Azije, še posebe do Kitajske. Vsa ameriška politika je bila rcamreč usmerjena v Aziji k enemu samemu cilju: tako imenovani nesvobodni sveU pred komunizmom. Poglavitna opora take politike je bila oborožena sila. Ameriški načrtovalci zunanje politike so izračunali, da je za ZDA boli koristno, če prizna dejstvo, ki ga ni moč ne zbrisati niti ga zatajiti. To dejstvo je obstoj Kitajske kot pomembne mednarodne sile. Izračunali so. da se bodo postojanke ZDA v svetu in zlasti nasproti drugi, doslej edini nasprotni sili Sovjetski zvezi, utrdile, izboljšale, če uredijo odnose » Kitajsko. Kitajska je prav tako spoznala, da je njena prihodnost odvisna od tega, kako se bo iztrgala iz osamljenosti. v kateri je živela polnih dvajset let. Ta osamljenost je čedalje bolj pritiskala na Kitajsko. To so bili torej razlogi, ki so pripeljali k zbližanju mea silami ki sta doslej bili kot ogeni in voda. Kitajski poooj za to je bil odprava dveh sramot, ki so jih prizadejali Američani: tajvanskega režima in odrekanja pekinški vladi pravice, da v Združenih narodih zastopa kitajski narod. Kaže, da sta oba pogoja bila izpolnjena že pred obiskom. Duha, ki je preveval same kitajsko ameriške pogovore, naj bi izražalo skupno sporočilo. V njem je dovolj jasno poudarjeno, kako se obe strani zavedata vseh globokih razlik ki ju ločijo. Vendar pa bi kazalo poglavitno pozornost obrniti na načela, po katerih se vladi zavzujeta, da bosta urejali svoje medsebojne odnose in tudi svojo dejavnost v mednarodnem življenju. Uradno sporočilo govori o takih načelih, ki so dejansko že vrsto let vzidana kot temeljni ka men ne le v ustanovne listine Združenih narodov, pač pa tudi v politiko velikega števila majhnih in šibkih držav, ki so vsa ta leta skušale zavarovati svojo neodvisnost prav nasproti težnjam velikih blokovskih sil, da bi si podredile druge narode. To pa še ne pomeni, da smemo čez noč pričakovati čudežno spremembo ds avnosti velikih sil. ven dar je za kitajsko ameriške pogovore značilno, da so na njih sprejeli prav taka miroljubna načela kot vodilo pri razvijanju medse-bonih odnosov. Na primer: govorili so o nujnosti sodelovanja med državami ne glede na razlike družbenega in političnega sistema Obljubili so. da državi ne bosta sklepali takih pogodb, ki bi bile na račun drugih držav. Poudarili so, da imajo narodi pravico do samoodločbe, zavrgli so politiko vmešavanja v notranje zadeve, obsodili so politiko vplivnih območij itd.. Kakšen pomen bi lahko pripisovali dejstvu, da ie prvo kitasko ameriško srečanje poudarilo vrednost demokratičnih načel v mednarodnih odnosih? Kako prihaja čas, ko so tudi velike sile prisiljene pred svetovno javnostjo nastopati — vsaj v besedah — z drugačnimi gesli in izjavam, kot so nekdaj. Svoj čas do ZDA razglašale javno, kako je obramba svobodnega sveta pred komunizmom osnova njihove politike in da bodo to politiko uresničevale z močjo orožja. Skoraj ni treba dosti brskati po dokazih za to. Najvidnejši dokaz je še vedno živ v neposredni bližini kita ske meje: vietnamska vojna, ki je najbolj očiten izraz take politike. Take dokaze, ki bodo seveda v očitnem nasprotju z deklaracijami o nevmešavanju. neuporabi janu sile in podobno, bomo. žal, verjetno srečevali še dolgo v postopkih velikih sil proti malim narodom in državam. Vendar pa pomeni vsebina kitaisko ameriškega sporočila kljub temu spodbudo in ohrabritev za vse narode, ki teže k takemu svetu, kier si bo vsak «prosto volil vero in postave». Dejstvo, da je Niionov obisk na Kitajskem spremljajo stopnjevano bombardiranje Vietnama, je postalo vodilna vsebina sovjetskih napadov med obiskom ne toliko na ZDA same kot na Kitajsko. Ves tisk v deželah vzhodnega tabora je osredotočil protikitajsko gonjo prav na to struno. Napačno bi bilo soditi, da so Kitajci za ceno Niionovega obiska spremenili svoja stališča do vietnamske vojne in umsriške agresije v Indokini. Na pogovorih so Američanom jasno povedali svoie obsodbe. Po drugi strani le tudi o-čitno, da Nixon ni nameraval svoj obisk na Kitajskem plačati s takojšnjo odpovedjo vojni v Indokini. Je pa nedvomno res, da je obisk, ki je sad spremenjene ameriške politike do Kitajske, odvzel ZDA vse razloge za nadaljevan je vojne. Če naj bi bil namen te volne zaustaviti onemogočiti prodor kitajskega komunizma v Azijo, čemu še naprej vojna, ko Da se ZDA sprijateljuje o s poglavitno predstavnico. «komunistične nevarnosti» v Aziji? Resnico bi torej kazalo iskati v tem, da ni vietnamska vojna samo zadeva, ki bi obsegala kitajsko a-meriške odnose V ta spor nepo sredno in odločilno posega pagla vitni tekmec ZDA v svetovnih ok virih - Sovjetska zveza Zato bi ka zalo možne spremembe in zasuke v indokitajskem vprašanju čakati po nameravanem obisku Nirona v Moskvi. Vendar bi bil za Vietnamce in za vse narode Indokine kaj slaba rešitev, če bi j o sprejemali v Pekingu, ali v Moskvi, se pravi na pogajanjih med veHkimi za račun malih. Edina resnična rešitev je lahko samo na mirovnih pogajanjih med neposrednimi silami ki So v sporu, sa pravi med Američani in Vietnamci. Sami Vietnamci so jasno povedali prav med bivanjem Niiona v Pekingu: Nihče ne bo sklepal miru *za nas*, pač pa ga bo moral «z nami*. Po Pekingu kaže svet tfrugačno podobo, kot jo e prej. Veliki trikotnik Washington, Moskva. Peking je postal dejstvo. Za zdaj so ZDA tista stranica v tem trikotniku. ki ie vzpostavila sodelovanje z obema drugima. Na črti Moskva-Peking pa smo priče zelo hudi zaostritvi, čeprav gre za oanose med socialističnima državama. Vzrok temu bi rekli nekoliko nenaravnemu dejstvu ie iskati daleč nazaj v zgodovini kitaisko sov etskih odnosov še iz časov kitajske revolucije in Stalinovega nasorotovania toku te revolucije V novejši dobi pa so nasprotja med socialističnima velikima silama dosegla tako stopnjo, da velja Sovjetska zveza za Kita sko poglavitnega sovražnika. Kitajska za Sovjetsko zvezo pa izdaia’ca in sovražnika enotnosti socialističnega sveta. Razreševanje tega vozla pa bo potrebovalo, kot vse kaže. dolgo časa Za zdaj pa je pred nami trikotnil tak. kot se je izoblikoval pred našimi očmi spričo ameriško kitajskega zbližani a. Obisk v Pekingu pomeni vsekakor najpomembn.-” ši dogodek desetletja. DRAGO KOŠMRLJ Dajan spet grozi Siriji TEL AVIV, 4. - Moše Dajan je spet govoril po televiziji in izjavil, da ima Izrael pravico organizirati svoje nadzorstvo nad obmejnimi področji Libanona, če tega ne bo storila z vso potrebno energijo bejrutska vladna vojska. Izjavil je tudi. da je treba še pritiskati na Sirijo, dokler tudi ta ne bo nevtralizirala palestinskih gverilcev. V nasprotnem primeru, je dejal, bo izraelska vojska morala vdreti tudi na njeno ozemlje in jo kaznovati. Na Dajanove izjave odgovarja «A1 Akbar* v Kairu, ki ugotavlja, da je Libanon bil brez izbire: izraelska vojska bi lahko zasedla še večja področja. Alternativa so le pogajanja z Izraelom, toda za to je potrebno vojaško ojačanje arabske fronte. V Kairu so sporočili, da bo predsednik Sadat v kratkem obiskal nekatere arabske prestolnice in se pogovarjal z drugimi voditelji o nastalem položaju. Pogreb ubitega delavca v Parizu PaRIZ, 4. — Več stotisoč ljudi se je udeležilo pogreba delavca Pierrota Overneya, ki so ga zapriseženi stražarji avtomobilske tovarne ustrelili med piketi-ranjem. Vzklikali so maščevanju, proti gospodarjem in njihovim «biričem». Pogreb je potekal brez incidentov. TRŽAŠKI DNEVNIK 5. marca 1972 PO ENEM TEDNU INTENZIVNIH PREDA VANJ Uradni zaključek osmega seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem Predstavnik ITT /e udeležencem seminarja predstavil pravkar izšli knjižici KULTURNI DOM V TRSTU Uinec gin' 8. MAREC Ob mednarodnem prazniku žena bo v SREDO, ob 20. url, srednja baletna šola Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani kot gost Slovenske prosvetne zveze izvajala GORJANSKE BAJKE balet v petih slikah z uvodom in medigrami. Po motivih Janeza Trdine in ideji Marjana Kozine napisal Henrik Neubauer. Predprodaja vstopnic na sedežu SPZ. Ul. Geppa 9. od po nedeljka dalje. VLJUDNO VABLJENI VSII Ljudska prosveta SPD »Tabor* z Opčin vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 15. marca ob 20. uri v Prosvetnem domu. Danes, ob 17. url, bo v Kulturnem domu v Trstu revija mladinskih zborov in ansamblov »Pesem mladih*. Prireja jo Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu. KINO «1R|S» PROSEK Danes ob 16. uri: «IL FURTO * L’ANIMA DEL COMMERCIO?* Zabavni film v barvah. Igrata Enrico Montesano in Alighiero Noschese. Prosvetno društvo »TABOR* — Opčine P. GOLIA PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE * mladinska igra v režiji LEU NAKRSTOVE Kulturni dom v Trstu v torek, 7. marca ob 15.30 Rezerviranje sedežev pri SPZ tel. 31-119 Vabljeni starši in otroci! P. d. PROSEK - KONTOVEL priredi v sredo, 8. marca, ob 21. uri v Prosvetnem domu na Proseku PROSLAVO 8. MARCA Prijave za večerjo, ki bo sle dila proslavi, sprejema Zofka Kapun, izvajala Gorjanske bajke, balet v P® tih slikah. V četrtek, 9. t. m., ob 20.30 gej Verč «Ko luna škili z des® očesom in jase Veliki voz*. Abon red D — mladinski v sredo. V petek, 10. t. m., ob 15.30: Sa Škufca »Trnuljčica*. , V soboto, 11. t. m. ob 20.30 Serg® Verč: «Ko luna škili z desnim som in jaše Veliki voz*. Abonma t® B — I. sobota po premieri. V nedeljo, 12. t. m. ob 16. uri Sergej Verč: «Ko luna škili z desni"' očesom in jaše Veliki voz*. Abon®3 red C — L nedelja po premier1' Za predstave Slovenskega čdecia šča so vstopnice v prodaji vsak delavnik od 12. do 14. ure: ob nedeljah in praznikih eno uro pred 28 četkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734-265). VERDI Danes, ob 16. uri, bo za dnevni > bonma zadnja predstava Wolf - * rarijeve opere «11 Campiello*. nlce so na razpolago pri gledana blagajni (tel. 31-948). Nadaljujejo se priprave za P predstavo Verdijeve opere «GusaV (11 Corsaro), ki bo na programu sredo ob 20.30. Dirigent Carl" ci, režija Alberto Fassini, v - ^ vlogah španska sopranistka A’11’® Gulin in tenorist Giorgio Časen* Lamberti. Prodaja vstopnic pri blagajni ^e dališča. POLITEAMA ROSSETTI Danes popoldne ob 16.30 zadnja Pf novitev igre «Perelš, dimnati ®° ( po romanu Alda Palazzeschija ® izvedbi skupine »Gruppo della pod vodstvom režiserja Guicciardi®- V pripravi je komedija «Zadnji (i pusta s Harlekinom in FacanaP0 Hamletovem gradu* v izvedbi Tea Stabile. AVDITORIJ V sredo prva predstava »Sovrag!. ce» (Nemica) v parodistični verZ Paola Polija. Razstave V umetnostni galeriji «Terge9 razstavlja do 10. marca svoja ® tržaška slikarka Zora Koren - V galeriji Rossoni na Korzu razstavlja do 11. marca Boris * ^ rti' V Kulturnem domu antološka 1 stava grafike Avgusta Černigoja- V dvorani moderne umetnosti B0 ^ na Korzu Italia 9 razstavlja Gig* V galeriji »Cartesius* bo trajnjjj razstava Riccarda Bastianutta 10. t m. Razna obvestila Danes zvečer od 18. do 21. v Ljudskem domu v Ul. Madon® ^ 19 razstava o boju palestinskih $ rilcev. Zvečer bodo predvajali Jg »Al Fatah*. Večer prireja krožek ^ socialne in politične vede «Che vara* j Na sedežu KPI, Opčine, Narod118 8 188/1, bo predstavnik komunist®^ skupine v občinskem svetu in v J. jonski konzulti na razpolago Pr j0 valstvu vsak ponedeljek od 1?-' 19 ure. ..........................................................................................................................................■■■■■■■■..............................-m-mnmim Danes, NEDELJA, 5. marca BOGOLJUB Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 17.57 — Dolžina dneva 11.21 — Luna vzide ob 23.54 in zatone ob 8.14 Jutri, PONEDELJEK, 6. marca DANICA Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,3 stopinje, najnižja 6,1, ob 19. uri 9,6, zračni tlak 1010,3, stanoviten, vlaga 67-odstotna, nebo 9 desetink pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 9,7 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. marca se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 66-letna Ida Tonibazzi vd. Orazi, 72-letni Carlo Bandi, 71-letni Carlo Lozar, 65-letni Luigi De Iurco, 48-letni Ervino Glessi, 48-let-ni Giuseppe Angelini, 62-letni Giuseppe Klemen, 82-letni Virgilio Be-senghi, 47-letni Giusto Koren, 72-letni Giuseppe Iuradc, 69-letni Bruno Gran, 56-letni Guetrrino Orlandini, 69-letna Lucla Vito, 86-letni Antonio Giurman, 69-letni Viktor Plečnik. OKLICI: uradnik Giorgio Cald-na in uradnica Marina d’Este, strežni podčastnik A damo Camda in gospodinja Maria Iannazzo, tehnični uradnik Fabio Mastrogiacomo in u-radnica Silvana Sbrizzi, trg. pomočnik Vittorio Tausani in šivilja Gi- Včeraj-danes SKBOFI.EX VSE ZA KINO rN FOTOGRAFSKI MATER1A1 trst. Ul Mazzini 43 Tel 733-3« i Prijatelje in znane« naprošamo da nas obiščejo gliola Martissa, šafer Claudio Cesar in delavka Marisa Apollanio, učitelj Fulvio Fonda in uradnica Serena Bracd, slaščičar Nicolo Do-mandc in delavka Maria de Nicolo, pristaniški oficir Guido Cos-sutti in uradnica Dionisia Toma-doni, šofer Ermimio Krmac in gospodinja Maria Nemac, inštalater Tullio Bembich in bolničarka Maria Glavina, knjigovodja Antonio Rigatti in uradnica Maria Stella Pellis, šofer Silvano Barut in trg. pomočnica Adriana Piazzola, pristaniški delavec Alberto Gallessi in babica Claudia Spazal, industrijec Werter Ruzzi in uradnica Maria Modola, industrijski izvedenec Luigi Rana in uradnica Marina Vascot-to, inženir Roberto de Haag in študentka Renata Biasioli, avtoličar in klepar Francesco Pinto in gospodinja Maria Colarich, uradnik Gian Diego Della Barca in uradnica Luciana Travani, uradnik Masimiliano Simonetti in bolničarka Fatrizia Furlanetto, brigadir Antonio Gian-nuzzi in gospodinja Maria Radin, bolniški stražnik Walter Belio in bolničarka GiuJiana Bottin, muzicist Alessandro Kuzmdnac in trg. pomočnica, učitelj Gino Terreni in uradnica Sonia Sabadin, mehanik Dario Fabbro in frizerka Dilva Sabadin, mehanik Bruno Polloni in univerz, študentka Darka Vagaja, šofer Mario Favento in gospodinja Maria Dolores, občinski delavec Aldo Kolenc in trg. pomočnica Marisa La Pasquala, pek Fulvio Nardini in frizerka Mirella Bobicchio, tehnični uradnik Umberto Sbrizzi in uradnica Daniela Cudicini, kamnar Antonio Mattossovich in trg. pomoč valdo Lubisco in gospodinja isa dora Piccotti, mehanik Sergj0 Bol deh in gospodinja Franka Novak, industrijski kemik Paolo in univerz. študentka Maria Specchia, niča Iolanda Rener. trgovec Paolo študent Marco Turco in študentka Norcia in študentka Marisa Bullo, uradnik Gianfranco Renner in uradnica Daniela Mucelli, fumktionar Adriano Schreiber in uradnica Mil-via Simonini, elektririst Silvano Pe-luso in bolničarka Liliana Mercuri, uradnik Nello Ranzato in trg. pomočnica Nirvana Tomasich, poli-djski častnik Fulvio Demarin in u-radnica Marilisa Dori, uradnik Fabio Caprin in gospodinja Marina Apollanio, mehanik Riccardo Banco in uradnica Anna Valzano, čuvaj Vittorio Decembrotto in gospodinja Mana Masucd, kuhar Giuseppe Co-lomban in opremljevalka Mirella Nardin, bolniški strežnik Edoardo Fazzinj in hišna pomočnica Irma Reganzin, spedaliziran delavec Luciano Flego in trg. pomočnica Nadia Pizziga, geometer Fabio Muiesan in uradnica Marisa Benini, mehanik Italico Feletti in trg. pomočnica Ip-polita Poms, raziskovalec Giancar-lo Gaeta in univerz, študentka Vi-viana Bisiani, delavec Waldy Ca-talano in trg. pomočnica Elizabet-ta Guarin, delavec Giuseppe Brai-co in trg. pomočnica Serena Fiarel-Ia, cevar Giuliano Buzin in čistilka Bruna MattieUo, univerz, študent Giorgio Cusati in univerz, študentka Clara Apollonio, trgovski potnik Os- Za vašo poroko .. . «F0T0GRAFIA E C ON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 Trst, Ul. Oriani Z (Barrlera) Anna Maria Del Giudice, mehanik Ludano Viezzoli in Dragica Deno-na, pristaniški delavec Guido Basez zi in gospodinja Loredana Bovo, mehanik Paolo Rabar in delavka Ne-rina Bria, uradnik Aribellino Sau in šivilja Loredana Božic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM-AL Cammello, Drevored XX. Septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari Crotti, Ul. Tor S. Pie-ro 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz zul - Cignola, Korzo Italia 14; Pren-dini. Ul. T. Vecellio 24; Serravallo Trg Cavana 1. Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne LOTERIJA BARI 72 71 55 7 53 CAGLIARl 76 58 17 41 14 FIRENCE 20 87 78 23 89 GENOVA 61 58 20 77 75 MILAN 20 38 68 6 30 NEAPELJ 2 44 29 37 73 PALERMO 9 37 67 50 66 RIM 62 17 70 1 20 TURIN 31 56 68 69 53 BENETKE 5 22 19 63 13 ENALOTTO 221 211 1 2 X 1X1 Kvote: 12 točk — 37.646.000 lir, 11 točk - 236.100 lir, 10 točk -23.300 Ur. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše predrage MARIJE RUPEL roj. PERT0T se toplo zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji Potl; Posebna zahvala sosedom, ženski zvezi in socialistični zve® Prosek, tov. Nadji Pahor za govor, pevcem in darovalcem cvetja- žalujoča družina OREL ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dobrega očeta, nonota in brata VIKTORJA METELKO Posebna zahvala č. g. župniku dr. Ukmarju, š. d. OlimpU1-KPI Prosek, pevcem, godbi in vsem darovalcem cvetja. Prosek, 5. marca 1972 Družine METELKO, PURIČ in VERŠA ZAHVALA Ob izgubi našega dragega FRANCA VONČINA e zahvaljujemo g. duhovnikom, č. sestram, pevskemu zboru, ■lovenskemu gledaUšču, vsem, ki so se udeležili pogreba. iz' azili sožalje, darovali cvetje in za pokojnika molili. Zahvaljujemo se tudi zdravniku dr. Slavcu, zdravnikom & sebju tržaške in ankaranske bolnišnice, g. Stanku Zorku ter sera, id so mu stali ob strani v bolezni. Posebna zahvala Mačkovljanom za MačkovIJe, 5. marca 1972 pomoč in sodelovanje. Žena Katarina, sin Franc ■n sorodniki 3 5. marca 1972 MNENJA SOLNIKOV O SEMINARJU Večji poudarek na slovenščini! Zabeležili smo odgovore prof. Sama Pahorja, prof. Jožeta Se-ražina, učiteljice Vere Poljšak in učiteljiščnice Marvide Gruden Kot poročamo na drugem mestu, j k včeraj zaključil v Kultur-i6* domu seminar za slovenske °«uke. Zanimalo nas je, kako se-■nar ocenjujejo naši šolniki in smo nekaterim zastavili v 1,1 smislu vprašanja, na katera nam ljubeznivo odgovorih, fo/. Samo Pahor je dejal, da L.pilo malo stvari uporabnih na zl'h srednjih šolah, na katerih poučuje. «Zanimivo je bilo vv° predavanje, ker se mi zdi, i? je najbolj potrebno za dijake ^Vensko besedišče’ slovenščina, 01 osnovno izrazno sredstvo*. .‘Kaj menite glede udeležbe pro-es°rjev?» jJ^ekel bi, da prihajajo, vendar so-"uJejo zelo malo, so pasivni. Na miner je zelo mučno, da se nih- * ne oglaša k diskusiji, pred J* tisti, ki se ukvarjajo s slo- . hsčino in slavistiko tudi izven *ole». ‘Kakšna predavanja bi morali esti po vašem mnenju? Morda "Pj pedagogike?* ‘Nekaj splošne pedagogike da, Preri31 se m* z^’ bi bilo tako tavanje v okviru enotedenske-w. seminarja le kapljica v morje. ««. da je slovenskim šolnikom SJpPlj potrebno izrazoslovje in j/0 je prav, da je največ pre j Vanj o slovenščini. Vsi profesor-ne glede na predmet, ki ga rijejo, bi morali izpopolmti |j0le strokovno besedišče, zlasti stalnih družbenih in strokovnih "aPfedkih. i. ,er so velike težave s sloven-jj10 otrok, bi morali izbrati ti- 2-3 tisoč osnovnih besed, in v naj bi otroci dobro obvladali Snovni šoli, na srednji in višji s “i ta zaklad izpopolnili. Saj 0 v položaju tujcev, ki se uče l0venščine. še nekaj — poleg klasicne- j. ftrazoslovja je treba nuditi tu-hioderno*. f ™/. Jože Seražin je dejal, «da « ™1 glede slovenščine tako eno-D-^ski hote, da smo si lahko .Lpvpli jezikovno interpretacijo in ^ •Jstiko iz treh vidikov. Bilo pa t,,Preveč teoretično in malo upo-livh v Praksi. Je sicer informa- k. ^7' mislim pa, da služi bolj za 5®sorje nižjih šol*. (?'"llslite, da bi bilo primerno, ji “i prihajali na predavanja tu- * ®jaki?» malo drugačno snovjo bi lah-D,, Prihajali študentje, ko bi bila Hj^^vanja bolj na praktični rav-bližno taka, kot so bila po - ?®hska. Seveda pa dijaki ne telje*. «Kaj bi predlagali za seminar ki bo v prihodnjem letu?* «Predvsem, da bi bilo več govora o literaturi, da bi obdelali kakega avtorja, da bi temu lahko sledili tudi študentje. Poleg slovenščine pa še predavanja o zgodovini — na primer o kmečkih uporih — o zgodovini slovenskega jezika. Pa tudi kaj takega, kot je bilo lani predavanje o rabi slovarja. Sploh bolj praktične stva ri, ker splošna teoretiziranja veljajo za vse jezike, lahko jih najdemo tudi v italijanskih knjigah in večina šolnikov ima italijansko estetsko vzgojo. Mi pa potrebujemo nekaj specifično slovenskega*. Pozanimali smo se še za mnenje učitelja in dijaka učiteljišča. Učiteljica Vera Poljšak je ime la vrsto predlogov za izboljšanje seminarja: «Seminar bi moral bi ti septembra. Sedaj smo izgubili tri dni pouka, otroci so ostali doma in nekaterim staršem to ni bilo pogodu. Predavanje o telovadbi je bile zanimivo, toda na osnovnih šolah večinoma nimamo telovadnic. Predavanja iz matematike so bila zame zelo koristna, vendar ta nov način poučevanja uporablja komaj desetina učiteljev v nižjih razredih. Ostalim ni koristilo*. «Kaj pa bi bilo po vašem potrebno?* «Predvsem več slovenščine, ki je najbolj potrebna slovenskim u-čiteljem. Pa tudi nekaj bolj splošnega za vse učitelje, tudi nekaj pedagogike. Seminar pa se mi zdi potreben, ker je edini način, da se nekateri učitelji kaj naučijo, tako vsaj nekaj slišijo*. Zadnje je svoje mnenje povedala dijakinja učiteljišča Marvida Gruden. »Seminar se mi je zdel zanimiv tudi za splošno kulturo. Predavanja iz slovenščine so bila zelo dobra, razčistila so mi nekatere pojme o jeziku. Predvsem mi je koristilo, da so nas opozorili na najpogostejše napake Primorcev (prvo predavanje prof. Sivca, op. ur.). Imela pa sem vtis, da je bila slovenščina pri predavanjih iz matematike precej pomanjkljiva*. «Kaj bi predlagali za prihodnje seminarje?* «Predvsem je potrebna slovenščina, ker smo na Tržaškem v slo venščini zelo pomanjkljivi. Tudi pedagogike ni za učitelje nikoli dovolj. Pa tudi matematike. Mislim, da so predavanja zelo koristna za študente in je škoda, da so bila predavanja po prvih treh dneh fakultativna. Predavanja iz slovenščine za profesorje — nekaterim sem sledila — so se mi zdela včasih celo bolj primerna za študente kot za profesorje. In še nekaj: mislim, da Di lahko predavali tudi nekaj iz sociologije*. Vse smo vprašali tudi za »šol sko oceno*: «Ko bi moral — kot šonlik ste temu navajeni — oceniti seminar, kakšen red bi mu prisodili?* Prof. Seražin je dejal, da so se mu zdela predavanja za profesorje «komaj pozitivna*, učiteljica Poljšakova bi dala 7/8, sicer pa sta se ji zdeli predavanji matematike in prof. Sivca «odlicni». Grudnova je nihala med 6 in 7. Prof. Pahor pa je dejal, naj ga ne sprašujemo po redih, ker pra vijo, da «šenkuje» dobre ocene. Vendar pa se mu je zdel seminar «nezadosten» po namenih, ki jih je imel: kvaliteta je bila sicer dobra, kvantiteta pa manj. 1750 milijonov lir j za hitro pomoč na cesti Deželni svet bo kmalu vzel v pretres zakonski načrt, ki določa 750 milijonov lir (v razdobju 1972-1974) za izboljšanje storitev hitre pomoči v prometu. Doslej je dežela nakazala v ta namen čez 2 milijardi lir, z njeno pomočjo pa so razne ustanove nabavile 25 rešilnih avtomobilov, postavile vrsto radio - telefonskih javk in opravile več tisoč posegov: v zadnjih treh letih je bilo takšnih posegov 14.068; zdravniško osebje je priskočilo na pomoč 14.027 ponesrečenim avtomobilistom, pri prometnih nesrečah pa je skupno podleglo 654 oseb. Novih reševalnih postaj je v deželi 19, z novim prispevkom pa bodo postavili zlasti nove javke na najbolj nevarnih križiščih. Vsaka javka bo opremljena s telefonom, dovolj bo če b0 kdo dvignil slušalko in že se bo oglasila najbližja reševalna postaja. KNJIŽNI TEDEN IN RAZPRODAJA PLOŠČ IN FOLKLORNIH PREDMETOV OD 6. DO 11. MARCA tiiaška ktofoatota TRST Ul. sv. Frančiška 20, Telefon 61-792 V 80 let Furlanove mame v Sempolaju Cepljenje proti otroški paralizi j^jo. Mislim, da so bila v tem boljša predavanja za uči- |Miiii||l|fl|||||||| uiliMl|lliiiiifiiiil|||„i„|l, „II|„„„II|„ nMiinmiiiniiHiiimmnmumnmmniimH IGRIŠKA SREČANJA STARIH BORCEV Boljunški partizani Da obisku v Hrpeljah Ob tej priložnosti so proslavili obletnico odhoda večje skupine mož in fantov v NOV leta 1944 partizani iz Boljunca so ma tudi za to, da bi italijanska Skun 0 sob°t° proslavili obletnico I vlada nastopila pri ministrskem it! f e§a odhoda večje skupine mož I svetu EGS, naj Furlaniji - Julijski so^ntov v leta 1944. Prejšnjo | krajini prizna ugodnosti po členu 93 t° zvečer so se zbrali na to- ^škem srečanju v Hrpeljah. Sre-lja' ki je izredno lepo uspelo, S «0 Se udeležili številni bivši borci v Njihovi svojci. Na družabnem tru sta sodelovala tudi pevski iL- Prešeren, ki ga vodi Drago ki - • in vaška godba na pihala, k Jo vodi Stanko Žerjal. Prisotne tjaV imenu partizanskega združenj, Pozdravil Josip Sterec, pobud-von ®a srečanja. V svojem nago-(L.n se je spomnil deleža, ki so ga jn u Partizani v boju za svobodo .Pravico. to, je znano, so bivši partizani sla~?ljUnca tudi preteklo leto pro-llOyi obletnico skupnega odhoda v Hoč!’ tiskali so Žužemberk in t.iih uje' Kjer so se mnogi iz med jv ...borili in kjer so nekateri tudi Ije -V boju proti okupatorju in Ivovim pomagačem. Lanski iz-Tohi- ti Pa srečanje v Dolenjskih ^Pucah, na katerem so bili pripev • *Uc*i predstavniki Zveze bor-Žen lz Ljubljane, je vsem udele-ostal v lepem spominu. $tnIavi*no je, da se bivši borci oblijejo ob raznih priložnostih, da ta f^j® kraje, ki jib spominjajo VftL^Ke boje, da ohranjajo žive Občina sporoča, da je 1. marca stopil v veljavo ministrski odlok o cepljenju zoper otroško paralizo (po-liomielitis). Roki med posameznimi cepitvami bodo odslej krajši. Za vse potrebne informacije se lahko občani obrnejo do zdravstvenih asistentk na sedežih občinske zdrav- ____________________________________________niške službe. ... ENOTNA RESOLUCIJA SVETOIVANSKE RAJONSKE KONZULTE Razširitev ceste skozi Katinaro bi ogrožala etnično jedro vasi Po sedanjem načrtu bi porušili slovensko srednjo šolo in nekaj stanovanjskih hiš - Konzulta podpira ugovore in predloge Katinarcev Kakor smo na kratko že poročali, je bila v petek zvečer seja sveto-ivanske konzulte, ki je soglasno odobrila resolucijo glede popravka k podrobnemu regulacijskemu načrtu za Katinaro, ki predvideva razširitev ceste skozi Katinaro. V resoluciji rajonska konzulta predvsem pripominja, da je preučila pritožbe in protipredloge prizadetih prebivalcev in da jih smatra za popolnoma upravičene. Zato zahteva, naj občinska uprava vnese v popravke podrobnemu regulacijskemu načrtu vse tiste spremembe, ki so potrebne, da se prepreči rušenje stavb, med katerimi je tudi šola, in v zvezi s tem tudi razkosanje zgodovinskega, etničnega in socialnega jedra katinarske skupnosti. Rajonska konzulta tudi sporoča, da bn v kratkem, kot dopolnilo resolucije, predložilfi osnutek načrta za drugačno rešitev zadeve. K resoluciji, ki je naslovljena na občinsko in deželno odbomištvo za urbanizem, je priloženo tudi spremno pismo tržaškemu županu in deželnemu odborniku za urbanizem. Rajonska konzulta pripominja v tem pismu, da je podrobno preučila načrt glede sprememb podrobnega regulacijskega načrta za Katinaro, zlasti glede nove ureditve ki ne bi prizadela tako hude škode prebivalstvu in sploh skupnosti ter bi celo zahtevala manjše stroške. O zadevi, ki živo zanima Katinaro, so razpravljali v nedeljo člani svetovalske komisije in vaškega odbora, pogovorili pa so se tudi v petek pred sejo konzulte. Predvsem je treba pojasniti, da se svetoivanska konzulta, pod katero spadata tudi Lonjer in Katinara, zavzema le za problem ceste, ker je pač ta na njenem teritoriju. Na Katinari imajo zdaj še drugi, prav tako važen in pereč problem v i tekia \ meter pred vhodom v zvezi s prihodnjimi razlastitvami za I ‘ " Mama Furlanova iz Šempolaja je 3. t.m. slavila 80-letnico rojstva. Obiskali smo jo na njenem domu, kamor smo pred leti, ko je bil še živ njen mož Janko, znan prosvetni in javni defavec ter ljubitelj našega kmečkega človeka in Krasa, sicer pa po poklicu učitelj, pogosteje zahajal. Prijazno nas je sprejela in ko smo ji povedali zakaj smo prisl, je sklenila roke in obraz jd je spreletel mil dober nasmešek: »Pa kaj naj bi vam govorila, saj /li vredno, čeprav je toliko vsega tega, da bi hilo za zajeten roman...* Potem nam .je ponudila svojo doma pridelano, po barvi cvičku podobno kapljico in pogovor je stekel v preteklost sproščeno in miši so se ji sprehajale gladko, prožno, jasno med vsakovrstnimi spomini, med katerimi je bilo žal vse preveč bridkih. Natalija Furlanova, rojena Berginc, po materi tolminskega porekla, se je rodila 3. marca 1892 Trstu. Šolo je začela obiskovati1 v Trstu, potem pa je pet let hodila v domačo šempolajsko, slovensko seveda, Doma, v hiši. kjer stanuje tudi sedaj, je mama vodila gostilno, malo kmečko trgovinico in trafiko, tako da mali Nataliji tudi doma ni zmanjkalo dela. Leta 1913 si je našla življenjskega druga. Bil je to Janko Furlan mlad slovenski učitelj, ki je tedaj poučeval v Temnici na Krasu, a je bil doma iz Mavhinj. Od poroke 1. 1915 je živela z možem v Temnici, toda prišla je vojna in Janko je bil kmalu mobiliziran in poslali so ga v bataljonsko pisarno v Radgono. Z otrokoma Dušanom in Jelko v nežni mladosti se je Natalija vrnila k materi v Šernpo-lai in ko so tudi na Šempolaj zaoe le padati granate, je odšla z materjo v Trst. Medtem se ji je sre-vojne vihre rodila tudi hčerka Vida. Sredi tega vojnega «vandra-nja* je prišel svetel trenutek leta 1918, ko se je mož Janko na začetku leta za stalno vrnil domov, ker so v Šempolaju nujno potrebovali učitelja. Stanovali so kar v šoli, Janko je poučeval vaško mla dež, Natalija pa je skrbela za dom in otroke. Toda s koncem vojne so prišli novi gospodarji in po prvih lepih ob ljubah in zagotovilih tudi težki časi. Furlanovi so jih hudo občutili na lastni koži. Nekega večera 1. 1919 je fašistični «ardit* z nožem brez vsakega vzroka in povoda do smrti zabodel Natalijinega brata Berta. Njegov pogreb je bil prava tiha I prišel za družino v Banjaluko tu- manifestacija šempolajskih in okoliških ljudi. Potem je prišlo še drugo. 22. junija 1922 je pod njihovim stanovanjem v šempolajski šoli ob 3. uri zjutraj eksplodirala podstavljena bomba in takratni «Piccp!o» ;e z neprikritim z^J^ofjst^Sm 'poročal, da je počila bomba v šoli »komunističnega učdtejjft^. Žyt,e.v pa srečo ni bilo, toda stanovanje je bilo uničeno. Po tem dogodku so vezi * ljudmi, ki so jih spoznali boja, zlasti pa vezi s tova- s, katerimi so se borili za id^.in svetlejše dni, za svobodo je Pr|jateljstvo med narodi. Pohva-ohf»Vr-ec*no je, da bivši partizani jit) anjajo žive tradicije NOB in da Itj posredujejo tudi mlademu rodu, iv je deležen sadov težkih bojev žrtev. m. k. Tudi CRES. proti Zadnjemu sklepu EGS So^elni odbor za gospodarska in f0čli a vPrašanja (CRES) je iz-vr deželnemu odboru spomenico, j^kBteri se zavzema za odpravo . epa Evropske skupnosti, po ka-ItrJP je bila Furlanija - Julijska r^Jtoa uvrščena med »srednja* parijo t\V šesterici. Kakor znano, bodo f9«kšna področja postopno odpadle olajšav, ki pa so na-*elo° nuino potrebne za našo de-CRES se v spomenici zavze- «rimske pogodbe*. Po omenjenem členu sme posamezna dežela članica EGS priznati posebno pomoč področjem, kjer izredne okoliščine opravičujejo izredne posege. Izgubljeno-najdeno V tržaški občinski palači, 3. nadstropje, soba št. 110, so na razpolago zakonitim lastnikom naslednji predmeti, ki so jih našli na mestnih ulicah v februarju: italijanski in tuji denar, ure, škatla za puder, denarnice, moške hlače in plašč, rokavice, krznena kopa, dežniki, pulover in nogavice, ženska spalna srajca, album s starinskimi kovanci, moped. Del ceste skozi Katinaro, ki jo nameravajo razširiti. Na levi pročelje slovenske srednje šole, ki bi jo porušili imenovanega velikega cestnega o 1 vanjških hiš, zaradi česar bi bili mrežja, je tudi predlog glede raz- L-J: -------1- širitve odseka ceste, ki pelje skozi Katinaro, in sicer približno od mostu nad trbiško avtocesto, mimo cerkve do nove glavne bolnišnice. Zaradi hitrega dovoza bolnikov, zlasti hudih ranjencev, bo seveda nujno potrebna široka cesta, toda predlagani načrt, proti kateremu se vsi Ka-tinarci upravičeno upirajo, ima mnogo več negativnih kot pozitivnih značilnosti. Po tem načrtu bi popolnoma porušili stavbo slovenske srednje šole na Katinari, porušili bi zid pred cerkvijo in cesta bi gradnjo nove glavne bolnišnice in univerzitetnih klinik, toda to področje spada v območje konzulte pri Sv. Ani, kar je nesmiselno in v nasprotju z realnim stanjem, potrebami in težnjami prebivalstva, ki zahteva vključitev vsega kati-narskega področja k rajonski kon-zulti pri Sv. Ivanu. Po tem uvodnem pojasnilu se nam zdi potrebno ponovno obrazložiti, za kaj gre, ker je zadeva resna, čeprav bi se na prvi pogled zdelo, da gre za malenkost. V okviru načrtov za ureditev cestnih povezav z mestom, ali tako cerkev, porušili bi tudi druge hiše, med katerimi je nekaj novih. Poleg vsega tega pa bi cesta tekla prav po sredi naselja, tik ob hišah, in bi Katinaro rezala na dva dela. Jasno je, kakšne bi bile posledice etničnega in socialnega značaja. Domačini predlagajo, in strokovnjaki, ki so zadevo preučili, se z njimi strinjajo, naj bi se ne dotikali ceste po vasi, ampak naj bi zgradili nov odsek ceste, ki bi tekla za šolo in cerkvijo do nove bolnišnice na njenem južnem delu. Taka cesta bi bila bolj varna in bolj funkcionalna, obenem pa bi odpadla huda razla-ščevanja in rušenje šole ter stano- tudi manjši stroški. Pričakujemo, da bosta občinsko in deželno odbomištvo za urbanizem upoštevala tehtne ugovore in predlog Katinarcev, in da jih bodo podprle vse politične sile. TtitUna uiednUUm Namesto cvetja na grob pokojne-1 Proseku. | četa Vončine darujejo svetodvanski ga Maria Verča daruje družina E. Za spomenik padlim v NOB v Kri- učitelji in ravnatelj 7.000 lir za Fornazarič 2.000 Mr za Dijaško ma- | žu so darovali: Anton Škabar, Trst, | šolo «Oton Župančič*. tico. Za spomenik padlim v Skednju, na Kolonkovcu in pri S. Ani sta darovali Lidija Strnad 1.000 lir in Marija Gropajc 2.000 Ur. Namesto cvetja na grob Marije Gerk De PaoU daruje Ada Mozer-Bjekar 1.000 lir za P.d. »Ivan Grbec* v Skednju. Istemu društvu daruje Emil Furlan 500 lir. V spomin drage pokojnice Marije Rupel daruje družina Vardo Puntar s Proseka 3.000 Ur za Dijaško matico. Ob 2. obletnici smrti drage mame EmiUje Blažina vd. Rustja darujeta družini Rustja in Polduzzi 10 tisoč lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Alojza Ravbarja-Egona daruje bratranec Guarino Husu z družino 10.000 lir za spomenik padUm partizanom na Proseku. Družina Poldo Vatovec daruje 10 tisoč Ur za spomenik padUm partizanom na Proseku. V počastitev spomina Alojza Ravbarja daruje Alojz Kapun 10.000 lir za spomenik padlim partizanom na 5.000 lir, Ivan Košuta, št. 28, 3.000 Ur, Dino Daneu, Prosek, 3.000 Ur, Marija Košuta, št. 41, 2.000 lir. Ob obletnici smrti očeta Jerneja in sestre Nine daruje MUka Švab 5.000 lir za spomenik padlim v Križu. V počastitev spomina pok. Maria Verča darujeta družini Čepar in Germani 5.000 lir za Slovensko amatersko gledaUšče. Namesto cvetja na grob pok. Marije Rupel darujejo za spomenik padlim na Proseku družine Trampuž 1.000 Ur, Pepi Bukavec 1.000 lir, Rupei 1.000 lir, Anica Bukavec 2.000 lir, Franc Kapun 1.000, Edi Kapun 1.000, Blažon 1.000, Milka Danev 1.000 lir. V spomin na pok. Marijo Rupel darujejo za spomenik padlim na Proseku družine Vido Rupel 2.000 Ur, Dolenc 2.000 Ur, Danilo Škabar 2.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Ivana Živca darujejo svetoivanski učitelji in ravnatelj 7.000 lir za šolo «Oton Župančič*. Namesto cvetja na grob pok. Fran- šoU »Oton Župančič* poklanja 7 tisoč Ur družina Bak. Ob 2. obletnici smrti očeta Alojza Mihaliča daruje sin Boris 2.500 lir za ŠD «Breg» in 2.500 lir za PD «France Prešeren*. V počastitev spomina pokojnega moža Maria Verča daruje žena Celestina 10.000 Ur za Glasbeno matico, 10.000 Ur za Dijaško matico in 30.000 Ur za Slovensko amatersko gledališče. V isti namen daruje družina dr. Marcela Verča 20.000 Ur za Dijaško matico in 20.000 lir za Slovensko amatersko gledaUšče. V počastitev spomina pok. Maria Verča daruje Silvana Valoppi 3.000 lir za Slovensko amatersko gledališče. Ob priUki AFŽ daruje mladina iz Prebenega 12.500 lir za spomenik padUm v NOB v Prebenegu. V počastitev spomina pok. Marije Rupel daruje Marija Milič in družina 10.000 lir za spomenik padlim na Proseku. Namesto cvetja na grob pokojne Marije Rupel daruje Grozdana 1.500 Ur za spomenik padUm na Proseku. Spoštovano uredništvo, k ponatisu sestavka iz Novega lista z dne 24. II., vsebujočega nepopoln intervju nekega K. L. šmoherskim podžupanom in pripisa uredništva Novega lista, si dovoljujem staviti nekaj kratkih vprašanj: 1. Zakaj K. L. ni zastavil šmo-horskemu podžupanu vprašanja, ali mu je znan čl. 7 avstrijske državne pogodbe, ki zagotavlja koroškim Slovencem nekaj pravic in med njimi tudi pravico do dvojezičnih napisov in kaj meni o njegovi izpolnitvi? 2. V primeru pa, da mu je K. L. takšno vprašanje zastavil in zapi sal tudi odgovor nanj, zakaj ured ništvo našega lista tega ni sporočilo javnosti? 3. V obeh primerih — zakaj je izostal v objavi Novega lista bistveni moment v podporo prizadevanjem koroških Slovencev za pravice, ki jim jih kljub čl. 7 omenjene pogodbe še vedno odrekajo? 4. Ali je mogoče priznati dobronamernost takšnemu prestavljanju koroškega vprašanja z ravni njegovega resno - realističnega obravnavanja na neko docela drugo raven ali v docela drugo dimenzijo, kjer pa je mogoče samo oteževati koroškim Slovencem doseganje omenjenih pravic? 5. Ali ne gre nemara tudi pri tem ravnanju K. L. in Novega lista za neko — lahko tudi podzavestno — politično zlorabo koroškega vprašanja, kakršno srečujemo v zadnjem času še v obliki raznih za sebnih izračunov, koUko naj bi po dobrih željah dandanes bilo koroških Slovencev, p« tudi samovoljnih povečevanj slovenskega ali dvojezičnega ozemlja na Koroškem? Ta vprašanja zastavljam vsem bralcem Primorskega dnevnika, ki želijo o tem vprašanju trezno razmišljati in so ohranili sposobnost za takšno razmišljanje. Namen teh vprašanj pa je obrzdati tako Novi list, kakor tudi druge, ki ne bi več podobno neod govorno obravnavali koroško vprašanje. Po mojem mnenju — in upam da nisem osamljen — koroški Slovenci takšnih psevdo-prijateljev ne potrebujejo! , Vaš redni bralec Furlanove čuvali vaščani, da jim ne bi še kaj hudega pripetilo, toda v Šempolaju jim kljub temu ni bilo več obstanka. Janko je zaprosil za premestitev in poslali so ga v Šmihel pri Šempetru na Krasu, kjer je vsa družina preživela štiri leta, nato pa še štiri leta v Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer je Janko dobil zaposlitev kot tajnik v zadružni mlekarni. Zaradi svoje narodne zavednosti in naprednih idej je imel Janko težave z oblastmi, ki so se seveda prenašale tudi na družino. Ni jim preostalo drugega kot odselitev v Jugoslavijo in medtem ko je Janko dobil učiteljsko mesto v neki vasi prav ob madžarski meji pri Dolnji Lendavi, se je Natalija z otroci naselila v Mariboru. A tudi v Jugoslaviji jim življenje ni teklo gladko in brez težav. Kadar so bili na oblasti klerikalci, je bil Janko kot po-bomik naprednih struj, stalno pid njihovim udarom, spopadel pa se je tudi z liberalci, s katerimi je dobil dovolj izkušenj, ko je nekaj časa preživel v Makedoniji kot u-pravitelj večje zadružne skupnosti. Razočaran, toda še bolj prepričan v pravilnosti svoje ideje se je z malaričnega makedonskega podroo ja ob Vardarju vrnil v Maribor k družini, ko so se na obzorju že kopičili nad Jugoslavijo temni o-blaki druge svetovne vojne. Leta 1940 se je Natalija z otroki odselila v Banjaluko. Sin Dušan in hčerka Jelka sta bila že na univerzi v Beogradu, hčerka Vida pa v službi. Leto kasneje je na umiku pred napredujočimi Nemcdi Boleta, znanega partizanskega letalca Franja Kluza in še druge, katerih imen se niti ne spominja več, sin Dušan pa je že v letu 1942 zapustil dom in se odpravil v gozdove junaške in v zgodovini NOB slavne Kozare, da bi potem nadaljeval boj za osvobajanje svoje rodne Primorske in dočakal njeno osvoboditev živ, toda invalid brez noge, kit jo je bil izgubil pri znanem nemškem napadu na partijsko šolo v Cerknem. V avgustu 1945 so se Furlanovi vrnili v rodni Šempolaj. Janko se je sprva zaposlil v Ajdovščini kot zadružni strokovnjak in kasneje pri PNOO v Trstu vedno na gospodarsko - zadružnem sektorju, u-dejstvoval pa se je tudi kot pisec strokovnih člankov za kmete. Sin Dušan se je vrnil iz bolnišnice in se uveljavil kot časnikar in javni delavec, hčerki sta se zaposlili in mama Natalija je po tolikih nemirnih in burnih letih lahko vendarle v krogu svoje družine našla zasluženi oddih in mir. š kot da kupa pelina še ne bi bila do kraja izpraznjena, so prišli nadnjo rovi udarci in nove bolečine. Pred petimi leti ji je umrl mož Janko in v lanskem poletju še hčerka Vida. Hudo sta jo prizadela ta dva udarca, zelo hudo, toda žena tolikih preizkušenj je še enkrat našla v sebi in ob ljubezni, s katero jo obdajajo preostali svojci, moč vztrajanja. Med pogovorom so ji obraz preletavale sence radosti in žalosti toda njene oči so ohranile živahnost značaja. Večer življenja preživlja še vsa čila in vedra ob branju slovenskega tiska in knjig. Primorski dnevnik ji je zvest prijatelj in ob prebiranju Ukane je znova podoživljala leta našega in svojega boja. Zaželeli smo ji še mnogo let v zdravju in miru in ko smo ji ob slovesu segli v roko, smo občutili, da nam še zdaleč ni povedala vsega. Ne zaradi spomina, ta je še ves svež, zaradi tiste skromnosti, ki krasi naše ljudi iz generacije, ki je trpljenja bila deležna preko vsake razumne mere. Jože Koren di Janko in se zaposlil v tamkajšnji zadrugi. To pa so bila že leta, ko so se po bosanskih planinah pojavljali prvi partizani in po mestih prvi! aktivisti. Furlanovi so bili . z. njimi, saj drugače tudi ni moglo biti in mama Nata-Uja je na svojem domu skrivala prenekaterega znanega slovenskega prvoborca v Bosni, prvega med njimi Branka Babiča, pa Dušana iiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmtiiiiiitmiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimii Smrt odločnega protifašističnega škedenjskega borca Tiho nas je zapustil Vinko Plečnik-Rado Zdravnik je ugotovil, da je pokojniku odpovedalo srce. Vinku je torej odpovedalo pogumno in plemenito srce, tisto srce, ki mu je narekovalo naporno pot neprestanih odpovedi, dosledne zvestobe načelom pravičnosti pa čeprav je spoštovanje teh načel nosilo s sabo toUko žrtev in nemalo trpljenja. Ko bi Vinko ne zaključil svojega življenja na tako žalosten in nenavaden način, bi se bil na tiho poslovil od svojega Skednja, kot je na tiho tudi živel in marsikdo bi se njegove smrti niti ne bil zavedel, kot se ga mnogi niso zavedU, dokler je bil še živ. Takšen je pač bil Vinko, tih in skromen, da ga nihče ni opazil, pa čeprav je bil navzoč povsod, kjer je bilo potrebno pogumno dejanje aU večja žrtev. Vinko Plečnik, ki smo ga pospremili k zadnjemu počitku v petek popoldne, se je rodil 10. 6. 1902 v Skednju v delavski družini. S svojim bratom Francem, ki je svoj dosleden, pogumen, aktiven antifašizem zaključil z najvišjo žrtvijo v Rižarni tik pred osvoboditvijo, se je vključil v antifašistično gibanje že v mladih letih in čeprav je bil pod stalnim policijskim pritiskom, se je že od vsega začetka vključil tudi v zadnji spopad s fašizmom. Zasledimo ga najprej med prvimi člani, nato z ilegalnim imenom Rudi med organizatorji Osvobodilne fronte v Skednju, kjer je bil ob ustanovitvi terenskih odborov imenovan za tajnika prvega terenskega odbora OF in za sekretarja terenske partijske ceUce na istem področju v Skednju v njegovi «Buži». Čeprav je imel že prej opravka s policijo in sodiščem, ga tudi ponovna aretacija ni odvrnila od njegove poti. Fašistične oblasti so ga aretirale v začetku februarja 1943 in izpustile le dan pred kapitulacijo 7. septembra 1943. Toda že naslednji dan je bil Vinko ponovno na delu. To tudi tedaj, ko so se nad našimi kraji in ljudmi razbesnele mračne sile strnjenega nacizma in fašizma. Val aretacij, ki je zajel tržaško organizacijo OF, je zajel tudi oba brata Plečnik, Franca, ki je tragično končal v Rižarni, in Vinka, ki pa so ga nacisti čez približno mesec dni izpustili. Vinko se je kljub vsem tem izkušnjam, ki bi marsikoga razorožile, ponovno vključil v borbo in kmalu pred zaključnim spopadom z nacifašističnimi silami bil vključen v rajonski odbor, ki se je v dneh vstaje v Trstu spremenil v rajonsko poveljstvo. Po zmagi nad nacifašističnimi silami je Vinko nadaljeval po stari poti, kar pa je od njega zahtevalo novih žrtev, saj je prav s tem v zvezi izgubil stalno delovno mesto v Ilvi in se je nato bolj priložnostno zaposloval pri raznih podjetjih vse do upokojitve, ko se je dokončno umaknil v še bolj tiho življenje, dokler se ni pred dnevi poslovil od življenja tiho, kot je tiho živel vse življenje. Njegovi tovariši iz težkih dni borbe ga bodo še dolgo ohraniU v spominu. Pridržana prognoza za povoženega pešca Včeraj zjutraj okrog 9. ure je 77-letni Arcangelo Stasi iz Ul. S. Ci-lino 20/1 prečkal pri Portici di Chiozza zelo prometno cestišče, ko ga je zbil na asfalt 16-letni Antonio Del Conte, ki se je pripeljal s svojim malim motornim kolesom z desne in hotel zaobrniti v Ul. Giacintf, Gallina. Hudo ranjenega Stasija so z re-šilcem RK takoj odpeljaU v bolnišnico. Zaradi verjetnega zloma lobanjskega dna so ga s pridržano prognozo pridržaU na nevrokirurškem oddelku. Spodrsnilo ji je v telovadnici Ko je včeraj zjutraj okrog 10 ure 13-letna Astrid Poggiani iz Ul. Ma-gUg 2 telovadila v telovadnici šole «Petrarca» v Ul. Rossetti, ji je spodrsnilo in padla na tla. Pri tem si je zlomila desno nogo, zaradi česar so jo z rešilnim avtom RK odpeljali v glavno bolnišnico. Na ortopedskem oddelku se bo morala zdraviti pribUžno 40 dni. Cesta od Sv. Ivana do Lonjerja je potrebna nujnega popravila Cesta, ki vodi od Sv. Ivana preko Lonjerja proti Boljuncu predstavlja vsak dan hujši problem. Posebno odsek Pod lonjer - Lonjer je vsak dan hujša ovira, saj narašča promet po njem iz dneva v dan. Tu se ne smeta srečati dva avtomobila, saj se mora eden od njiju ustaviti in se umakniti, če hoče drugi naprej. Poleg tega pa vozi po tej ozki cesti še avtobus, ki se komaj premika po slabo asfaltiranem klancu. Ne le, da je cesta ozka in da postaja iz dneva v dan manj prehodna zaradi vedno gostejšega prometa, tudi tlak je takšen, da je bolje napraviti dolg ovinek po drugi poti, kot pa uničiti na njem vozilo. Svetoivanska konzulta, pod katero spada tudi Lonjer, je pred časom predlagala, naj občinska uprava poskrbi za očiščenje plevela na obeh straneh ceste, če je že ne more razširiti zaradi drugih obveznosti. Že z odstranitvijo trave bi precej pridobili na širini cestišča. Po več mesecih je občina končno sporočila, da bo proučila to vprašanje. Sedaj so začeli nekaj kopati pod železniškim podvozom pri Podlo-njerju. Tam se je nabralo ob vsakem deževju tudi do pol metra vode, ker so znižali cesto, da bi lahko skozi predor vozil avtobus (ker je bilo menda škoda porušiti most). Pri tem pa se je cestišče znašlo pod ravnijo kanalizacije, tako da nima sedaj deževnica kam odtekati. Občinski tehnični urad bi moral takoj najti rešitev, ki bi res zalegla, ne pa da le od časa do časa očisti kanale, do katerih voda sploh ne pride. Pravzaprav bi bilo treba proučiti popravilo celotne trase ceste in jo najprej razširiti. Tako bi se iz sedanje steze spremenila v dostojno in uporabno pot, ki hi zadoščala potrebam prebivalstva. Lonjerci in Podlonjerci so že večkrat protestirali, toda do sedaj ni napravil še nihče nič otipljivega. Ni dovolj, da so ob cesti nekoliko očistiU plevel in jarke. Temeljitega popravila je potrebna vsa cesta, od podpornih zidov do novega asfalta pa do rešitve ključne točke pri železniškem pod-vozu. Tega nočejo porušiti in razširiti, češ da je podvoz redkost na tržaškem ozemlju. Nihče pa ne poskrbi za drugačno rešitev. Že več let predvidevajo razni regulacijski načrti gradnjo nove ceste od Sv. Ivana do Lonjerja in naprej, toda doslej je vse ostalo le pri predvidevanjih in načrtih. Trenutno pa ne popravljajo niti sedanjih objektov in je vožnja po tej cesti postala že nevarna. Posebno je treba biti previdni od vasi dalje, saj se ob poti vije globok, nezavarovan jarek, ki ga poleg tega zakriva še dračje in plevel. Prenekateri voznik je že obtičal v njem, ko se je hotel izogniti nasproti vozečemu avtu. Radivoj Pečar NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! TRST - Ul. Boccacdo 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse Krafe. tudi t inozemstvo GORIŠKI DNEVNIK 5. marca 1^3 9R ELE- nSn □ i o w trna NEDELJA, 5. MARCA TRST A 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15 in 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Rossinijeve skladbe; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinska zgodba; 11.50 Vesele harmonike; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi: 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.10 Gabouriau: Zadeva Lerou-ge; 17.00 šport in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Harmonija zvokov; 19.30 Pratika; 20.00 šport; 20.45 Lahka glasba; 21.00 Naši kraji in ljudje; 21.20 Plošče; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 14.00 a krogla miza: 15.00 »n fogolar*. KOPER 6.30, 7.00. 12.30, 14.30, 19.15 in 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena matineja; 11.30 »Fumorama*; 12.00, 12.45, 13.07 in 13.35 Glasba po željah; 14.00 šport; 14.05 Popevke: 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Naloge primorskih sindikatov po drugi konferenci ZKJ: 16.15 Polke in valčki; 16.30 On, ona in drugi; 17.00 Prenos RL; 19.00 Šport: 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 20.00 Poročila: 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.45 cSupercam-pionissimo*; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 13.15 Spored s P. Baudom; 14.00 «H gamberetto*; 14.30 Plošče; 15.30 in 17.00 Popoldan z Mino; 16.30 Glasba na odru; 17.30 Variete z G. Bramierijem; 18.15 Nedeljski koncert; 19.30 TV glasba; 20.25 Prihod in odhod; 21.15 Jazz; 22.15 Radijska igra. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 13.30. 17.25. 18.30 in 22.00 Poročila; 7.40 Pojejo I Nomadi in Pino Donaggio; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Konec tedna z Raffaello; 12.00 športne novosti; 12.30 Plošče; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 »Alto gradimento*; 14.30 Popevke; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.25 Plošče; 17.00 športna nedelja; 18.40 Spored s P. Villaggiom; 20.10 Operni svet; 21.00 Operetni odlomki; 22.40 Stare popevke; 23.05 Lahko noč Evropa. III. PROGRAM 10.00 Koncert za orgle; 10.35 Rossini: Semiramide; 13.30 Medigra; 14.00 Brahmsovi trii; • 14.30 Baletna glasba; 15.30 Radijska igra; 19.15 Posvečeno Alfredu Caselliju; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija v svetu; 21.30 Radijska i-gra. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00 in 24.00 Poročila; 8.05 2. Petan: cObtoženi volk*; 8.35 Skladbe za mladino: 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 še pomnite, tovariši... 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Nedeljska reportaža; 14.05 Zvoki z velikimi zabavnimi orkestri; 14.30 F. Drenovec: Tri humoreske: 15.05 Nedeljsko športno popoldne: 17.30 Iz opernega sveta; 17.30 Michel Doon: «Kletka»; 18.18 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*; 22.20 Godala za lahko noč; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 V nedeljo o-poldne: 12.30 Obed v studiu 7: 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja: 15.00 Prenos športnega dogodka: 16.45 TV za otroke: Dolga pot indijskega slona in 17.35 Risanke; 17.45 Rezultati italijanskega nogometnega prvenstva: 18.00 Variete z R. Pisujem; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos nogometne tekme; 19.55 šport in kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 TV priredba romana Dostojevskega «Besi»; 22.20 športna nedelja: 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Spored s Frankom Sinatro; 22.25 »Gli anni nega ti*. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Dober dan, gospod župan; 20.15 Risanke; 20.30 Celovečerni kitajski film: Ženske rdečega o-breda. PONEDELJEK, 6. MARCA trst a 7.15, 8.15. 11.30, 13.15. 14.15, 17.15, 20.15, Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.40. Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Slavni orkestri: 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.40 Zbor Jacopo Tomazini; 20.00 šport; 20.35 Popevke; 21.00 Kulturni odmevi; 21.20 Orkestri; 21.50 Slovenski silistl; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran 15.10 Folklorni dokumenti; 15.45 Ferrari »H campdello*. KOPER 6.30, 7.00, 12.00 14.30, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena matineja; 11.30 Operni odlomki; 12.00, 12.45. in 13.07 Glasba po željah; 13.30 Plošče^ 14.05 šport; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Naši zbori pojo; 16.00 FTimorski dnevnik; 16.20 Popevke; 16.40 Baritonist D. Zlobec; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Včerajšnja in današnja slovenska glasba; 18.00 Ansambli; 18.15 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri; 22.35 Kitarist Narciso Jepes; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Sanremske popevke; 13.15 «Hit parade*; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček: 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.10 Kulturna oddaja; 19.40 Ameriška ljudska glasba; 20.20 Odhod in prihod; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30. 12.30, 13.30, 15.30, 19.30, 22.20, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo Giarma Moran-di in The Middle of the Road; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 »Alto gradinemto*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 »Non-na Jockey»; 20.10 »Supercampio-nissimo*; 21.00 Plošče; Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Nielsonove simfonije; 11.40 Italijanska sodobna glasoa: 12.20 Plošče; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 15.30 Gedinijeva glasba; 17 45 Otroški vrtec; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Radijska igra. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00, Poro- čila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pet minut za novo pesmico; 9.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Prokofjev: «Poletni dan*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.15 Zabavna glas ba; 14.10 Med zbori A. Roussela, G. Faureja in G. Aurica; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni inter-raezzo; 15.40 Iz dela Cola Porter-ja; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Z orkestrom Hollywood Pops; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Lepe melodije; 18.35 Interna 469 ; 20.00 Stereofonski operni koncert; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno ITAL, TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli, ponovitev; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih; 13.30 Dntvnak; 14.00 Tečaj francoščine; 15.00 TV v šoli: Tečaj angleščine; 16 00 Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.300 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; Svet v slikah; 18.10 Trije neumneži; 18.35 Risanke; 18.45 Na knjižni polici; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Celovečerni film: Jetnik strahu; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Danes zvečer govorimo o...; 22.15 Simfonični koncert. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Zlata goska; 20.15 Poročila 20.30 Glasbena odda.ja; 21.20 Dokumentarec o Nizozemski. KLJUB ŠTEVILNIM ZAVIRALNIM POIZKUSOM Sindikati na Goriškem za enotnost in združevanje v najkrajšem času V petek so sindikalisti CGIL, CISL in UIL imeli skupni sestanek - Pripravili bodo protestno manifestacijo zaradi procesov proti sindikalistom Zastopniki strokovnih zvez in tovarniških svetov vseh treh sindikatov, CGIL, CISL in UIL, so imeli v petek popoldne sestanek v telovadnici zavoda Lenassi. Prisotni so bili najvidnejši možje, ki delajo na sindikalnem področju v naši pokrajini. Tako iz poročil kot iz obširne diskusije je prišla na dan želja in odločnost, da se nadaljuje začeta pot sindikalne enotnosti, kljub nekaterim občasnim težavam. Skupščini je predsedoval tajnik UIL Ottorino Marchesan, uvodno poročilo je imel tajnik CISL Gio vanni Padovan, zaključne misli po diskusiji je povzel Elio Zuliani, tajnik CGIL. Padovan je govoril o gospodarski krizi v državi in še posebno v naših krajih. Nahajamo se v hudem trenutku, šo se skušajo vriniti sile gospodarske in politične desnice. Te sile si želijo razbitje procesa sindikalnega združevanja ker vedo, da bo imel enotni sindikat precejšnjo moč na delovnih mestih. Te sile nočejo vlagati kapitala v modernizacijo tovarn in zaradi tega se nahaja naše gospodarstvo v krizi. Ni upanja, da bi se povečalo število zaposlenih, zaradi tega se sindikati borijo, da bi se ohranil sedanji nivo delovnih mest, da ne bi prišlo do skrčenja delovnega urnika. Država je v politični paralizi, je dejal Padovan, ker že omenjene sile nočejo izvajati reform, ki bi odpravile stare privilegije in se zaradi tega konservativne sile borijo proti izvajanju že odobrenih reform ter proti temu, da bi parlament izglasoval še druge, ki so potrebne. Teža te zaostalosti pada na delavski razred. V deželnem merilu so se vodilni politiki držali osrednjih smernic. Zaradi tega ni bilo pri nas tiste pogumne politike na gospodarskem in socialnem področju, ki bi bila potrebna za gospodarski procvit naše dežele. Govornik je nato o-menil še številne primere sindikalne represije, povečanje cen, poskuse nemirov s strani desničarskih sil, kar bi lahko privedlo do odprave svobode in demokracije v naši državi. Tajnik CISL se je zavzel za nadaljevanje združevalne politike v duhu sklepov sindikalnih zborovanj v Ostii in v Firencah. V debato so posegli številni člani osrednjih sindikalnih odborov in sicer Antonacci, Franco, Furlan, Papais, Dri, Marchesan, Colautti, Parenzan, Carraro, Pizzignacco, Favaro, itd. Zaključke debate je povzel tajnik CGIL Elio Zuliani. Ugotovil je, da so se vsi izjavili za sindikalno enotnost, ki je na Goriškem že v zaključni fazi. Omenil je delovanje enotnega operativnega centra v pokrajinskem merilu, ki mora v bližnji prihodnosti pripraviti vrsto enotnih skupščin v tovarnah in na vseh delovnih mestih. Na teh skupščinah naj se ua najbolj širok in odprt način razpravlja o sindikalni enotnosti. Ta center naj pripravi tudi enotno sindikalno šolo, enotni tisk, vse enotno sindikalno delovanje. Govoril je tudi o nekaterih pobudah na področju socialnega skrbstva in pokojnini. Predlagal je tudi, da bi pripravili manifestacijo v znak protesta proti številnim sodnim prijavam in napovedanim pro-oesom proti sindikalnim voditeljem, ki jih tako predstavniki državne oblasti kot zastopniki pre bujajočega se fašizma prijavlja jo sodišču. Manifestacijo morajo pripraviti tovarniški odbori, delavska baza mora biti obveščena o nevarnosti odprave ne le sindikalnih marveč tudi osebnih in političnih svoboščin. ZARADI ODSTRANITVI DUHOVNIKA KOMJANCA STA VKA ŠOLSKIH OTROK NA VRHU IN V GABRIJAH Za sedaj ne obiskujejo ure verouka - Napovedana tudi splošna stavka - 196 prebivalcev poslalo protestno pismo na pristojna mesta Osnovnošolski otroci na Vrhu in i rib v skupni vrednosti 43.000.000 v Gabrijah ne bodo več obiskovali Ur. Tako količinsko kot v vrednosti šolske ure verouka, dokler se ne vrne na šolo, da bi poučeval ta predmet domači župnik Marjan Ko-mjanc. To so sklenili starši prizadetih otrok in v tem smislu tudi obvestili s pismom ministra za šolstvo Riccarda Misasija, šolskega skrbnika in goriškega nadškofa. Protestno pismo je podpisalo 196 staršev in drugih prebivalcev Vrha ir. Gabrij. V pismu zahtevajo preklic prepovedi za poučevanje verouka omenjenemu profesorju in protestirajo proti prvotnemu sklepu ravnateljice sloveske trgovske šole. Otroci ne bodo več hodili k verouku: če njih prošnja ne bo uslišana v tem mesecu, bodo otroci izostali od celotnega pouka. je to manj, kot v prejšnjem novembru. • V decembru so v ribiških pristaniščih v Gradežu in v Tržiču izkrcali z ribiških bark 805 stotov niiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii S SEJE OBČINSKEGA ODBORA Priprava načrta za gradnjo vrtca in šole na Livadi Poročilo o delovanju mestnih stražnikov - 12,6 milijona podpore protijetičnemu konzorciju Na svoji zadnji seji v petek zvečer je občinski odbor pod predsedr stvom podžupana Rovisa med številnimi drugimi ukrepi poveril od bomiku za javna dela Agatiju nalogo, naj takoj stopi v stik s kakšnim strokovnjakom za izdelavo splošnega načrta za poslopja slovenskih šol v Ul. Čampi in za izvedbo izvršnega načrta za njihov prvi del, ki predvideva gradnjo poslopja za otroški vrtec in osnovno šolo. Kar zadeva javna dela so še odobrili predlog za nakup nekaj zemljišča v dolini Koma za razširitev javnega parka in v Ul. Puccini za ureditev dohodne ceste k italijanski srednji šoli. Odbornik Ciuffarin je predlagal nekaj ukrepov v zvezdi z javnimi prostori za volilno propagando in nato podal poročilo o dejavnosti mestnih stražnikov v lanskem letu .... niiiiimiitmiuiiiiiiiimiiimimiiiimii GOSPODARSTVENIKI IZ SLOVENIJE NA OBISKU V Trevisu so postavili osnove za večje gospodarsko sodelovanje Obojestranska korist vlaganja kapitala v podjetja v Sloveniji V okviru stikov, ki so biU pred nedavnim vzpostavljeni med pokrajinsko trgovinsko zbornico v Trevisu ter gospodarsko zbornico Slovenije, se je mudila v četrtek ves dan v Trevisu delegacija slovenske zbornice, v kateri so bili poleg njenega predsednika Leopolda Kre-seta direktorji več podjetij iz Ljubljane in Nove Gorice ter predstavniki novogoriške občine. S trevi-ške strani pa se je udeležilo srečanja okoli 30 gospodarskih operaterjev. Med pogovorom je prišel do izraza obojestranski interes za vlaganje kapitala v slovenska podjetja. Hkrati se je pokazalo, da je bila do sedaj italijanska stran zelo slabo poučena o možnosti za vlaganje tujega kapitala v Jugoslaviji. Gospodarstveniki iz Trevisa so namreč vpraševali za zadeve, ki se zdiijo že na prvi pogled povsem razumljive (gre za pravico do dobička, možnosti upravljanja z vloženim kapitalom itd.). Zato je bila pametna zamisel, da bi zainteresirani gospodarstveniki neposredno obiskali različna podjetja, s katerimi bi lahko sodelovali. V pogovoru je tekla beseda o udeležbi treviških podjetij na ljubljanskih gospodarskih sejmih. Gre zlasti za raastavljanje izdelkov na spomladanskem sejmu Alpe - Adria. Slednjič so se dogovorili, da se bodo srečali gospodarstveniki z obeh ljami, ko bodo poglobili dosedanje razprave. L. K. Iz tržlške bolnišnice Včeraj so sprejeli v tržiško bolnišnico za 10 dni na zdravljenje 20-letnega Giuseppeja Corsa iz Nabrežine, ki se je ponesrečil na delu pri podjetju Pizzul v tamkajšnjih kamnolomih. Prav tako za 10 dni so pridržali 57-letnega Emila Vrecha iz Beglia-na, ki se je na delu ranil na palcu leve roke ter 21-letnega Silvana Maiolina iz Fiumicella, ki se je z ročno žago porezal na levi roki. 1971. Poročilo zajema v skrčeni obliki obsežno delovanje mestnih stražnikov pri urejevanju prometa in ugotavljanju prometnih nesreč, pri nadzorstvu trgovske dejavnosti, javnega trga, splošnih gradenj, o-menl je službo najdenih predmetov, urad za informacije, ter služ bo za izdajo raznih potrdil in po-ooblastil. Odbornik je opozoril na povečano število glob za razne prekrške cestnih predpisov, kar je seveda v zvezi s povečanim avtomobilskim prometom. Ob zaključku svojega poročila je odbornik postavil nekaj predlogov in priporočil za izpopolnitev nalog, ki jih imajo mestni stražniki za harmonizacijo modemih potreb mestne službe. Med ukrepi v korist občinskih uslužbencev, o čemer je poročal odbornik Paulin, so odobrili izide zadnjih natečajev za občinske službe. Odobrili so nadalje izplačilo 12.6 milijona lir kot devinski pri spevek protijetičnemu konzorciju za leto 1972. Občinskemu svetu bodo na prihodnji seji predložili obnovo nadzornega odbora v občinski hiralnici ter posvetovalnega odbora za študij, kot ga predvideva deželni zakon št. 42 od 25. avgUr sta lani. Ta odbor bo imel na/logo, da izdela predloge za izvedbo celodnevne šole in za koordinacijo posegom glede pravice do študija, prevoza v šolske menze, glede gradnje šolskih poslopij in tudi v zvezi s podaljškom šolskega urnika. strani meje sredi aprila v Ljub-lzi s ceste. Avto s ceste ker je šofer zaspal Prejšnjo noč nekaj po eni uri so pripeljali v goriško bolnišnico 23-letnega Faiusta Pussiga iz Ro-mansa, Ul. Monache 11, ki so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi močnih poškodb po obrazu. Z njim je bil še 24-letni Pietro Comuzzi, prav tako iz Romansa, ki pa je imel le lažje poškodbe na levi nogi ter so rniu nudili prvo pomoč Izjavila sta, da sta se nekaj pred polnočjo peljala z avtom fiat 1100 pri Medeuzzi. Pussig je šofiral in ker ga je popadel spanec, je zgubil kontrolo nad avtom, ki je zavo- Življenjski jubilej števerjanske žene Pretekli torek so v družini Maraž v števerjanu imeli domač praznik. Gospodinja. Alojzija Maraž, je praznovala 75 let svoje življenjske poti in za to priložnost so se zopet sestali na domu vsi člani družine, kolikor jih je še ostalo. Naša jubilantka se je rodila v Števerjanu 29. februarja 1897. Še kot dekle je morala z družino v begunstvo leta 1915 v Ljubljano, kjer je delala v tovarni, da je pomagala preživljati družino. Leta 1922 se je poročila z Rafaelom Maražem. Imela sta nekaj lastne in nekaj kolonske zemlje ter s trdim delom preživljala kar 7 o-trok. V NOB je sodelovala vsa družina. Mož in sin Rado sta bila pri partizanih, hčere so sodelovale kot terenke, najmlajšega sina Draga pa so poslali v «battaglione specialen, ko mu je bilo šele 16 let, da ne bi ušel k partizanom. V svojem življenju je marsikaj pretrpela in zlasti jo je hudo prizadela smrtna nesreča sina Rada na polju leta 1950. Leta 1957 pa je postala vdova. Družina je aktivno delala tudi na prosvetnem področju in sin Drago je še danes član odbora ^Briškega griča*. Čestitkam otrok in sorodnikov se ob tem jubileju zavedne žene pridružuje tud( P. A. «Briški grič*. Posvet predsednikov industrijskih konzorcijev Včeraj so se v Tržiču zbrali na posvet predsedniki treh industrijskih konzorcijev: za Tržič Romani, Za Ponterosso pri Tilmentu Bianchi in za Ausa Como Chiavrolo. Med drugim so govorili o tehnični rešitvi obstoječih skupnih problemov ter o skupnem reševanju takih problemov tudi v prihodnje. Dalje so govorili o skupnih ukrepih za propagando v inozemstvu in se strinjali o potrebi, bolj pogostnega sklicanja takih skupnih posvetov v bodoče. Vceraj-danes Rojstva smrti in poroke... Na goriški občini so dne 2., 3. in 4. marca prijavili 14 rojstev in 4 smrti; v tednu od 27. februarja do 4. marca je bilo vpisanih 9 oklicev in ena poroka. ROJSTVA: Cinzia elemente, Giu-liana Corsi, Massimiliano Paoletti, Annalisa Costella, Stefania Tiso, Dana Svetina, Massimiliano Luisa! Luca Silvestri, Ivan Andrian, Barbara Boschin, Alessandro Fabbro, Riccardo Galleni, Alesandra Padovan, Monica Antonucci. POROKE: delavka Silvana Maz-zuchin in šofer Vido Pahor. OKLIČI: gospodinja Flavia Fab-bris in trgovec Franco Stambul; uradnica Rita Lenardon in uradnik Paolo Ascari; gospodinja Gio-vanna Gorjup in uradnik Sergio Di Bon; gospodinja Rosanna To soratti in inštruktor Claudio Cal-ligaris; študentka Paola Bergagni-ni in študent Francesco Germina-ro; gospodinja Lucilla Peteani in tehnik Guido Marangon; učiteljica Clelia Piccinini in uradnik Gian Battista Recalcati; gospodinja Ar-manda Baiez in delavec Orazio Marsana; gospodinja Paola Tomaž in upokojenec Giovanni Marchetti. SMRTI: gospodinja 53-letna Olga Pilin por. Cula ta; gospodinja 80-letna Rosa Jacquemet vd. De Vin-cenzi; en dan stara Valentina Grego; gospodinj a 80-Ietna Gioyan-na Ožbolt vd. Scarpa. Slovensko gledališče v Trstu " Slovenska prosvetna zveza - Go- rica — Zveza slovenske katoliško prosvete - Gorica v sodelovanju z EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA NOVE GORICE BRANISLAV NUŠI(5 POKOJNIK Komedija v treh dejanjih Poslovenil: MILE KLOPČIČ Režiser: JANEZ POVŠE Scenograf: JANEZ LENASSI Kostumograf: ANJA DOLENC V nedeljo, 12. t. m. ob 16. (Abonma red B — okoliški) v ponedeljek, 13. t. m. ob 20.30 (Abonma red A — mestni) v Katoliškem domu v GORIC* Slovensko gledališče v TRSTC in Klub «Simon Gregorčič« iz God*® vabita v petek, 10. t. m. ob 20.30 v Prosvetno dvorano v Gorici n> predstavo Malega odra LeRoi Jones ČREVA (The Dutchman) PROSLAVA 8. MARCA PRAZNIKA ŽENA bo v Prosvetni dvorani v Gorici. Verdijev korzo 13, v nedeljo, i*1 t. m. ob 16. uri, s oestrim kulturnim in zabavnim sporedom. VaH jeni! Scarpa. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitimiinjiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Negodovanje v Sovodnjah zaradi zdravniške službe Sovodenjci se že dalj časa pritožujejo zaradi neredne zdravniške službe, ki jo vodi v sovodenjski ambulanti dr. Angelo Dainese. Trenutno ima zdravnik odprto ambulanto ob ponedeljkih popoldne, toda večkrat se dogaja, da sploh ne pride ob določeni uri za zdravniške preglede ali pa pride z veliko zamudo. Sovodenjci menijo, da bi bilo dobro, da bi to službo zdravnik vršil večkrat na teden. Občinska uprava ne more v tem smislu nič storiti, kajti ta zdravniška služba spada v okvir zavarovalne ustanove 1NAM in občina nudi zdravniku samo ambulanto, tako da slednji lahko vrši svoje delo v Sovodnjah. S tem je seveda Sovodenjcem prihranjena pot v Gorico, vendar ni ta zdravniška služba zadovoljiva zaradi večkrat- nih zamud in odsotnosti zdravnika. Da se stvar reši, bi morali vaščani posredovati direktno pri zavarovalni ustanovi 1NAM, tam obrazložiti nevšečno situacijo ter jo zaprositi, da posreduje pri zdravniku in stvar uredi. Slovenski oktet, svetovno znani pevski ansambel iz Ljubljane, ki se je pred kratkim vrnil z uspešne turneje po Japonski, bo nastopil danes, v nedeljo. v KATOLIŠKEM DOMU v Gorici ob 10. obletnici odprtja tega doma. Izvajaj bo izbran spored. Dopoldne ob 11. uri pa bo svečana proslava s sodelovanjem zborov »Lojze Bratuž* in »Mirko Filej*. prav tako v Katoliškem domu. ............................................. S POTI PO KANALSKI DOLINI Dvakrat jih je šiba božja... Ukve je enkrat uničila poplava, drugič pa ogenj - Današnje nesreče imajo drugačen značaj Gorivu VERDI ob 15.15-22.00: »Soffio al cU°' re», Lea Massari, V. Ferreux. naiv- ni film. Mladini pod 18. letom kre’ povedan. . CORSO ob 15.00-22.00: «La ovvero in amore per ogni za ci vuole sofferenza*, N. "“JT fredi in R. Schiaffino; kinemaskUF ski film v barvah; mladini pod letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO ob 15.15-22.00: ragazza condannata al piacere*. _ Anderson in D. Sundh. Barvni *“ Mladini pod 18. letom prepove®88] CENTRALE ob 15.15-21.30: nato Sabata... hal chiuso un H tra volta!* Lee Van Cleef 'n ^ Incontrera; kinemaskopski fO* barvah. ^ V1TTORIA ob 15.15—21.30: «Le boccaccesche di un libertino e , una candida prostituta*, MaUI? . Ronet in F. Fabian; barvni m ' mladini pod 18. letom prepove®8,1 Tržič AZZURRO ob 14.00 »Oceano*. bari1^ dokumentar Folca Quilici. , . EKCELSIOR ob 14.00: «Gli sposi & 1’anno secondo*. Jean Paul mondo in M. Bouijuet. PRINCIPE ob 14.00: «Unico indiz*?’ una sciarpa gialla*. F. Donau F. Langella. Kinemaskop v bar' valu SAN MICHELE ob 14.00: «W.V<>ml lind’ JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 5. DO 11. MARCA 1972 NEDELJA, 5. marca 9.45 Po domače z ansamblom Vilija Petriča; 10.12 Kmetijska od-| daja; 10.55 Mozaik; 11.00 Otroška matineja: Don Kihot, Boj za ob-I stanek; 11.50 Šola smučanja — 9 oddaja; 11.55 Mestece Peyton — serijski film; 12.45 TV kažipot; I Nedeljsko popoldne; 16.30 Košarka | Crvena zvezda : Rabotmčki; 18.00 Šest žena Henrika VID.; 19.30 Kratek film; 20.00 TV dnevnik; [ 20.30 Vaščani Luga — humoristična oddaja; 21.15 Din-don, zabavna glasbena oddaja; 21.30 Športni pre-[ gled; 22.00 Poročila; 22.05 Rokometni turnir za pokal Karpatov — Srečanje Jugoslavija:NDR. PONEDELJEK, 6. marca 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli: Literatura, Pridobivanje školjk, Matematika; 10.30 Angleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe: šolsko okolje; 14.45 TV v šoli; 15.40 Angleščina; 16.10 Francoščina; 17.50 Tigrček Peter — n. del; 18.15 Obzornik; 18.30 V avtobusu — serijski barvni film; 18.00 | Mladi za mlade; 19.49 Kratek film; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Mrtva ladja — slovenski film; 21.55 Kulturne diagonale: 22.40 Rokometni turnir za pokal Karpatov — srečanje Romunija;NDR; 23.20 Odpoved sporeda. TOREK, 7. marca 9.35 TV v šoli: TV vrtec, Kvadrat, Človekovo delo, Nada Dimič; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe: Podonavje; 14.45 TV v šoli; 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 M. šušmel: Spomini na živalski vrt; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Od zore do mraka; 19.06 Delo z računalniki; Sistem razpečave; 19.30 Mikroekonomika: Načini nagrajevanja; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Jutri bo prepozno — italijanska film; 22.10 Simfonični orkester RTV predstavlja — M. Bravničar; Plesni kontrasti za orkester; 22.20 Poročila. SREDA, 8. marca 8.20 TV v šoli: Prebivalstvo SRH, Nada Dimič, Leto 1848 na Hrvatskem, Kuhinjska sol, Blaž Jur jev — Trogirčan, Pridobivanje školjk. Matematika, Prvi hrvat-ski pisani spomeniki; 17.50 Don Kihot - serijski film; 18.15 Obzornik; 18.30 Po domače s slovenskim instrumentalnim kvintetom; 19.05 Na sedmi stezi; 19.30 Naš ekran; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Plešem — sem, filmska reportaža; 21.15 Igralci: Štefka Drolčeva; 22.19 Poročila. ČETRTEK, 9. marca 9.35 TV v šoli: Uganke, Opera, Amonijak; 10.30 Nemščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v Soli — ponovitev; 15.40 Nemščina — ponovitev; 16.10 Osnove splošne izobrazbe: Šolsko okolje; 17.10 Obzornik; 17.25 Budimpešta: nogomet Ferenczvaros; Železničar; 19.20 Boj za obstanek — film; 20.00 TV dnevnik; 20.30 četrtkovi razgledi; 21.26 G. Boccaccio: O čudodelnem kamnu (Dekameron); 21.55 Poročila; 22.00 Košarka Jugopdastika: Real Madrid. PETEK, 10. marca 9.30 TV v šoli: Veseli cirkus. Stanovanjsko poslopje, NOB, Ama- zonka, Igra; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Osnove splošne izobrazbe: Podonavje; 17.20 Stanovanje — oddaja iz cikla Veliki in majhni; 18.10 Obzornik; 18.25 Slovenska poezija XX. stoletja: Pavel Golia; 18.45 Vzgojni problemi: Psihoterapija — magična beseda; 18.55 šola smučanja — 10. oddaja; 19.00 Mestece Peyton — serijski film; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Kviz 72 — prenos; 21.40 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju; 23.00 Poročila. SOBOTA, 11. marca 9.35 TV v šoli: Barok na Hrvatskem, Dušan Vukotič, Fizika; 15.00 Calgary: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju; 15.40 Gre-noble: Atletika v dvorani; 18.00 Obzornik; 18.15 Štirje tankisti in pes, poljski serijski film; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Kratek film; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV križanka; 21.30 Filmska burleska; 21.50 Tekmeca — serijski barvni film; 22.40 TV kažipot; 23.00 Poročila. Pred leti smo med hojo na Ojstr-nik, kjer je meja z Avstrijo, videvali dosti krav. Pasle so se na Ukvan-ski planini ter se odžejale v potoku Ukva. še poprej je bilo tod nič koliko ovc, za katere «so si jih dostikrat dajali* s Korošci. »Ko so živino odpeljali na planino, so z njo odšli tudi vsi vaščani,* so dejali možje, »tako da sta v vasi o-stala samo župnik in mežnar. O tistih časih ni danes niti sence več. Ovc ni več, krav pa tudi prav malo. življenje se je povsem drugače zasukalo.* Pri obujanju spominov na pretekle čase smo prišli tudi do tistih dveh hudih nesreč, ki sta v razmahu manj kot desetih let kar dvakrat u-ničili vas: leta 1903 jo je potok zasul s peskom, 1911. leta pa je pogorela. Domačini se ju še dobro spominjajo, za njima pa so ostali tudi danes dobro vidni znaki. Poplava ni prišla nepričakovano. Vse se je začelo tistega dne, ko je na Ukvanski planini zemeljski plaz zajezil Ukvo. Za njim se je nateklo vode za veliko jezero, ki ga je nekega dne predrla. Pridrvela je v dolino ter prinesla s seboj ogromne količine peska. Prestopila je bregove ter pesek nasula med hišami. Veliko jih je porušila in gospodarji so jih obnovili na dva metra debeli plasti peska. Lastnik gostilne »Pri pošti* pa jo je »odkopal*, zato je še danes nekoliko nižje. Požar 1911. leta so zanetili vojaki, ki so bili na »ibungah*, torej na o- rožnih vajah. Nobeni ni prizanesel. Vse so pogorele do tal. Kako tudi /le bi, ko pa so bile krite z deskami. Te nesreče pripadajo generaciji, ki je v glavnem ni več, ali pa odhaja. Sedanje generacije se srečujejo z drugimi težavami. Kmetje so hiše gradili na skali ali pod hribom, da jim je polje ostalo za obdelavo. Napredek danes sega tudi po tej zemlji. Ceste, električni vodi, plinovod. Nekaj so že zgradili, ostalo še bodo; nekaj odškodnine so plačali, »ostalo še bodo*, tako pravijo predstavniki podjetij, ki gradijo te infrastrukture. Toda domačini čakajo in so nezadovoljni. Posebno v žabnicah je tega največ. Tam so se že pogodili za plinovod, ki ga bodo speljali prek njiv. Slo je veliko laže kot v Trbižu, kjer turistični delavci nasprotujejo njegovi gradnji, češ da bo topil sneg na smučišču. V Ukvah tega problema nimajo, ker ga bodo zgradili za Nebrijo, hribom, ki leži južno od vasi. Seveda nas je zanimalo, če se u-godnosti odprte meje z Jugoslavijo na kakšen način poznajo tudi v Ukvah, pa so nam povedali, da so le preveč oddaljene od nje in tudi ni v vasi nič tako zanimivega in tudi trgovin ni, ki bi privabljale jugoslovanske kupce. Le-ti se ustavljajo * Trbižu. ‘ _ Ukve se zares nimajo pohvaliti s čim posebnim, kar M bilo v zimskem času vabljivo za turista. Poleti Je drugače, ker prihajajo turisti, posebno nekaj Slovencev iz Trsta redno zahaja v Ukve na počitnice. Toda to, kar napravlja obisk prijeten tudi v zimskih mračnih dneh, je živahnost in trdoživost naših ljudi, njihova govorica, ki odmeva v gostilni in po ulicah, da se počutiš doma, in trdna želja, da bi kljub težavam tako tudi ostalo. G. V. (Se nadaljuje) Gostišče «Pod gradom« (v Mirnu pri Gorici) Vam nudi prvovrstne domače specialitete. Vsako soboto glasba! Ob torkih zaprto Se priporočamo! Telefon 72-036 terra selvaggia*, G. Forrest. ^ Disneyev film v barvah. l\ova Gorivu SOČA (Nova Gorica); »Pride ^a1*8 ta*, italijansko-španski barvni ‘ - ob 16., 18. in 20. „ SVOBODA (Šempeter): «Baruuei8' angleški barvni film — ob 16.. in 20. PRVACINA: »Zasebno življenje lock Holmesa*, angleški barvni >' — ob 17. in 20. RENČE: »Operacija grom*. amerl' barvni film - ob 17. in 19. ŠEMPAS: «Neznani junaki*, ital. Po petih mesecih dela s tem izpolnilo enega od na-enov, ki si jih je zastavilo ob %iovitvi: pritegniti k sebi gle-amaterje iz mesta in iz va-1 kateri so res polnoštevilno pri-h gledališču in se z navdu-,V*ierQ lotili dela. Amaterji iz Bo-*ca, Boršta, Križa, Podlonjerja, f|. Sv. Ivana, Sv. Jakoba, iz šked-™ jn od drugod — to je pisan ^ °zaik mladih ljudi, ki nastopajo .Prvi predstavi gledališča. Seveda se veliko drugih, ki bodo nasto- i Vol' <*rug^- sam ta podatek do-<1 zgovorno kaže na to, da delo ^ “Ho vselej lahko in je zato bi-. Potrebno veliko ljubezni do gle-marsikatere odpovedi in j"1*'® žrtvovanj. Poklicna zapo-JPost nastopajočih, bolezni v an-^Piblu in še marsikateri objektiv-i razlogi so občuteno pripomogli l. *PWJ, da vedno ni šlo tako, kot j. bilo treba. Kljub težavam, ki jj, i® gledališče le delno prebro-sta°’ 1)6 -*e venciarle nastala pred-l '’8' ki priča o zavzetosti in Iju-nastopajočih. Razumljivo je, Zabteva tako, široko zasnovano kolišče, veliko dela. Upoštevati >0 tfeba namreč, da je igralski ni-ansambla zelo pisan: od tiste-^ je le priložnostno nastopal j deskah domačega prosvetnega t 'atva pa vse do tistega, ki se ‘adališčem ukvarja že dalj ča-* ln se je občasno udejstvoval tu-npflnr’ Poklicnem gledališču. Vsi ti sevefia ne smejo opravičenj, končnega izdelka predstave, (j Je jih je pa le treba upoštevajočem komedije »Cvetje hva-j° odklanjamo* je današnjemu a; eku dobro znan in v odrski ob-jfav' že dolga stoletja preizku-3 Človek, ki ima preveč opra-Hj. s sabo, ki s svojimi najdenimi boleznimi mori sebe in je bil že od nekdaj pred-Posmeha in zbadljivk. Zato j*rov »Namišljeni bolnik* še ni povsem zastarel in zato tudi igra »Cvetje hvaležno od-jjarno* svojo sol in svoj smisel. zajema iz življenja ameri-k”*® srednjega sloja in se norču-nesmislov, ki so se rodili iz ^^Pjšnjih razmer, njena osnovni bodica vendarle presega lokal-PstiK V*r vzbu.ia nasmeh tudi na ™ evropskega gledalca. , Zgodba se suče okrog strokovnja-h elektroniko Georga Kimbal-jj’, Pjegove žene Judy, njenega pri-tja Berta in družinskega prija-‘Ja Arnolda. bali predstavlja svojo ženo (vdovo) kot beračico, ona pa moža v objemu zapeljive tekmice. Komedijo »Cvetje hvaležno odklanjamo*, katere prva predstava bo prihodnji petek, ponovitev pa v soboto, je poslovenil Dušan Tomše, sceno si je zamislil Ivan Verč, u-prizoritev pa režijsko pripravil Sergej Verč. V glavnih vlogah nastopajo Milica Kravos, Boris Mihalič. Sergij Cerkvenič, Samo Sancin. A-Ijoša čok in Vojko Slavec, v ostalih pa še Branko Sulčič, Anica Žerjal, Nadja Kosmač in Boris Kobal. Kostume je zasnovala Anica Žerjal, tehnično vodstvo in razsvetljava je pa delo Silvestra Metlike. sever Med vajo SAG za komedijo »Cva.je hvaležno odklanjamo* DARILO ZA LETOŠNJI KULTURNI PRAZNIK 1200 IZVODOV PREŠERNOVIH POEZIJ NATISNJENIH V FAKSIMILIRANI IZDAJI Izvodov je prav toliko, kot jih je imela izvirna izdaja pred 125 leti pri ljubljanskem tiskarju Blazniku Nuša Kimball neopažen telefonski razgovor svoje-U^tdravnika in zavoljo nesporazu-^ hieni, da mu je prisojenih le peskaj dni življenja. Odtlej od-- ej0 njegove vsakodnevne skrbi ip Nemogočih boleznih, zbadanjih 8e °?. 'nah: Dokažeio se Da dru-,' ** si .Nnim mah; pokažejo se pa dru-so v zvezi z njegovim popi ‘“'O življenjem in z usodo (,pj|Kove bodoče vdove. Tako Kim-sto , Poskrbi za svoj bodoči pro-stojCe't pod rušo, pa tudi za do-j^boga bodočega soproga svoje Za letošnji kulturni praznik, za obleuiico rrešernove smrti smo dobili novo lepo knjigo, ki bo obogatila zaklad naše Prešerniane. Prejšnja leta je bila Mladinska knjiga tista, ki nas je ob vsaki taki priložnosti razveselila s kako izjemno izdajo. Kaže, da je sedaj Cankarjeva založba v svoji razširjeni, a razumno razpredeni dejavnosti, prevzela to kulturno nalogo. Za letošnji Prešernov praznik je namreč izdala zanimivo knjigo, prvo izdajo Prešernovih poezij iz leta 1847 pri Jožefu Blazniku v Ljubljani. Spremno besedo je izdaji napisal dr. Anton Slodnjak. Sicer pa H ki jo močno ljubi. Ob tem Pj v«nju mu stoji zvesto ob stra-t'riiS(Se? Arnold, ki iz obupa nad C6lievim koncem popiva, obe-p0 Pa piše pretresljiv nagrobni j Komedijo poživljajo števil-„ falični zapleti in razpleti pa ^ateskni prizori, ko si Kim- Naši bestseller ji Lestvico sestavlja Tržaška knjigarna na podlagi ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. Rubrika sama ima namen nakazovati o-kuse in kulturne potrebe zamejskih Slovencev, obenem pa bo lahko marsikomu pomagala pri izbiri knjige. Na prodajno lestvico preteklega tedna je odločno vplival pedagoški seminar, ki je od 28. februarja do 4. marca v Kulturnem domu. 1. Zgodovina slov. slovstva VII. knjiga 2. Krajevni leksikon Slovenije l.-ll. del 3. Čarobni kompas zbirka za pouk in razvedrilo 4. A. Trstenjak Človek samemu sebi 5. Sluga Telesna vzgoja za nižje razrede osnovne šole 6. Krščansko oznanilo — Holandski katekizem 7. Jerome Wykoff Skrivnosti zemlje je bila knjiga pripravljena po izvodih iz knjižnice Narodnega muzeja v Ljubljani, iz Narodne in u-niverzitetne knjižnice v Ljubljani in iz zasebne knjižnice Marijana Podgorška. Skrb za reproduciran ponatis in opremo je imel v imenu Cankarjeve založbe Tone Glavan. Ker je drobna knjižica vložena v poseben etui, je tega posebej izdelalo podjetje Toko. Da bi bil papir sedanje izdaje kar najbolj podoben originalni izdaji, je papir posebej izdelala papirnica Vevče. Tako je torej pri izdaji faksimilira-ne prve izdaje Prešernovih poezij sodelovala cela vrsta strokovnjakov, uporabljeni pa so bili tudi posebni postopki, da je nova izdaja kar najbolj podobna prvi izdaji izpred 125 let. Faksimilirana izdaja Prešernovih poezij je torej docela enaka originalni izdaji iz leta 1847. Enake so platnice, enaka oprema, enake črke in tisk, kot rečeno je založba poskrbela celo za poseben papir, ki naj bi bil docela enak originalni izdaji. Seveda ima sedanja izdaja dopolnitev: spremno besedo prof. dr. Antona Slodnjaka, ki je v svojem uvodu obrazložil nastanek Prešernove pesniške zbirke, nje genezo in razvoj ter tudi pomen, svojo razlago pa zaključuje z utemeljitvijo, da so Prešernove poezije iz leta 1847 postale kulturna svetinja in da je prav zato, da ta svetinja pride v roke vsem ljubiteljem poezije, Cankarjeva založba izdala nje reproduciran ponatis. Uredništvo založbe pa nato na kratko pojasnjuje, kako je prišlo do te reproducirane izdaje, torej o pripravah nanjo, tehničnem postopku in natisu 1200 izvodov, torej prav toliko, kot jih je imela prva izdaja pred 125 leti. Prešernove poezije bodo odslej ljubitelji pesnika prebirali v prvi, originalni izdaji, ki sicer ni pristna, je pa kot faksimilirana izdaja pri današnji tehniki tako popoln ponaredek, da bo prebiranje za vsakovrsten študij, pa tudi za za- dovoljitev globljih čustvenih nagnjenj do Prešerna in njegove u-metnosti, več kot zadoščala. V zelo lepi opremi pa bo nova izdaja z etuijem tudi dragocen okras vsaki knjižni polici. Prav je, da smo sodobni, saj živimo v današnjem času in gledamo v prihodnost. Toda črte nad preteklostjo pri tem ne smemo nikoli napraviti. In ne pozabiti na vrednote prejšnjih časov ter rodov. Na srečo tega ne počne tudi mladi rod, pa čeprav mu večkrat o-čitamo, da pozablja na staro in ceni le tisto, kar velja za moderno. Še posebej velja to za Prešerna, za njegovo umetnost in njegovo o-sebnost. Prešeren, njegova poezija in njegova osebnost sta postali za nas Slovence že pravcati mit, ki ga spoštujemo in moramo spoštovati ter ga vneto gojiti. Pred leti smo dobili rokopis Prešernovih poezij v faksimilu. Bil je to nedvomno velik dogodek, pravcati kulturni praznik. Zdaj, ko nam je Cankarjeva založba pripravila faksimilirano izdajo prve izdaje Poezij iz leta 1847. ni to nič manj pomemben kulturni dogodek. Sl. Ru. OB SKORAJŠNJI ŠESTDESETLETNICI SMRTI Dr. Karel Štrekelj in njegova zbirka slovenskih narodnih pesmi Njegovo delo je še danes osnova za nadaljnje izpopolnjevanje in bogatitev zakladnice našega narodnega blaga Štrekljeva zbirka slovenskih narodnih pesmi Vsakokrat ko listam po knjigah Štrekljevih narodnih pesmi, se zamislim v ogromno delo in velik trud, ki ga je moral opraviti zbiratelj te naše največje in najpopolnejše zbirke tovrstne književne sestave. S kakšno težavo, potrpljenjem in trdno voljo je delal se boril, da je Lahko premostil ovire, ki so se mu postavljale na pot, ki jo je ubral pri zbiranju tega narodnega blaga, kako je moral prosjačiti za dovoljenje in pomoč pri raznih odgovornih osebnostih in ustanovah, ki niso bile naklonjene objavljanja te ali one vrste pesmi da. celo nad kako posamezno besedo ali izrazom so se spodtika-li. In da je Štrekelj kljub vsem takim oviram in nerazumevanju le uspel spraviti skupaj take ogromno delo, ki je postalo najbolj znamenito tovrstno delo, mu gre zares priznanje in hvale« žnost vsega naroda. Leta 1887 je komaj 28-letni Karel Štrekelj, ki se je že uve- j ljavil na raznih znanstvenih po- j dročjih, objavil v »Ljubljanskem i zvonu* poziv na vse tiste roja- j ke, ki se ukvarjajo z zbiranjem I in proučevanjem narodnega bla- | ga, da bi z njim sodelovali ter mu poslali in pošiljali vse kar imajo takega blaga na razpolago, V pozivu razlaga dalje svoj načrt, kako in kaj misli urejati in objavljati te svoje narodne pesmi. Za zbiranje in seveda objavljanje teh nesmi se je odločil — kot sam pravi — ker je zaman čakal, da se bo našel in oglasil kak sposoben mož, ki bo opravil to važno in koristno delo, ter bi končno tudJi mi Slovenci dobili kar najbolj natančno in znanstveno opisano in zbrano vse narodno slovstvo ali blago, kar ga vsi skupaj poznamo. Do tedaj so se namreč skoro vse si- cer precej skromne zbirke narodnih pesmi omejevale po večini le na deželo ali kraj, kjer je živel ali deloval zbiratelj te ali one zbirke. Štrekelj pa je načrt zasnoval tako, da bi prišle v njegovo zbirko pesmi v vseh narečjih in iz vseh krajev, koder prebivajo Slovenci. Oziral se bo na beneške, ogrske in hrvaške Slovence ravno tako kakor na kranjske, štajerske, koroške in primorske ... V tem svojem pozivu Štrekelj nadalje razlaga kaj je pravzaprav narodno blago. Pravimo mu tudi ustno slovstvo, in zajema OB RAZSTAVI V GALERIJI «TERGESTE» Kraške vasi in pokrajina v oljih Zore Koren-Skerkove """"■■■■■■I,............................. ..............................mi ............................................,„l„,.............................................n revije *a|iv, št. 32 - 33 :v jnja številka revije «Za-ij( datira še iz decembra la- 2010 se niene Prve stran' oj Posvečene za nas Slovence ^dn.iernu decembrskemu do- decembrskemu 30. obletnici drugega procesa. Po uvodnih t« katerih polemičnost je %1 • ahko ovreči z dejstvi, obit poslovilno pismo Simona Sesfri pred ustrelitvijo, spo-enega izmed obsojencev, Tute «Iz zapiskov nakda-^ta obs°ienca» ^ spomine 'roji ^brarna. Prav tak° °kso-ha drugem tržaškem pro-t^>: ^Življenjska pot Pinka To-S temi tremi sestavki Uredništvo revije, da je i-jol^ilo prikazu nazorsko tako Nart naCe - litjjdaljnji sestavki so nada- ih oseb zato, da bi pou-načelo pluralizma.. Sv^hja iz prejšnjih številk. Jo ItUjj/^rku izredno zanimivo, do-j^htirano in tudi prijetno pi-Ite, 0 okoličanskem bataljonu gL Pod nadlovom «Fatti di lu-Irena Žerjal — Pučnik za-JUCuie svoj spis »Tragedijica V|jg grobljah* z opombo, da je to.r tem spisu plod njene do * Alojzij Res nadaljuje ^javljanjem pisem Bevku, Rutar začenja spis »Ev-daiS - Podobe*, Igor Mislej na- Rutar začenja spis »Ev-1ajrke podobe*, Igor Mislej na-skii Je sv°i esej »Programski po-dvostrankarske kvalificira-D, demokracije v nacionalnem rw?°ru», Radoslava Premrl pa brat Janko—Voj «Moj .........-... ... tv,' Zanimivi in za mnoge pou-HjL*° zapisi «Iz beneškega dnev Ni* Pavla Merkurja. Ana Kalc J*® O Švici na osnovi naštetih b. p. posveča nekaj misli , Jv„. Fogarju in ponatiskuje iz knjige »Parnik trobi nji* odlomek »Tudi če bom ob škofovsko palico*. V prevodu Marije Kacin je objavljena študija Sergia Salvija »Odrezani jeziki*, v prevodu Elvine Miklavec pa študija Adriana Cescje »Prikaz socialno — kulturnega položaja ladinsko — furlanskega ljudstva*. Ta članek dopolnjuje prispevek Lela Gantona »Furlanski pesnik o furlanskem jeziku*. Mirjam Gre gorič odgovarja v sestavku »Absolutne, nevarne iluzije?* na odmeve na njen članek »K vprašanju slovenske biti ali ne—biti*. Boris Pahor se potem vrača k svoji priljubljeni terni polemiziranja (na njegov način) s Primorskim dnevnikom. Ubald Vrabec objavlja «Glasbene beležke*. Pavle Merku pod nekoliko skrivnostnim naslovom SLP: PD piše o prvi knjigi Slovenskih ljudskih pesmi, ki je končno izšla (tisti PD postane razumljiv na koncu, ko se polemično obregne ob Primorski dnevnik — toda glede na uporabo nekaterih od imen. ki iih navaja, bi se lahko obregnil med drugimi listi in revijami tudi ob Zaliv sam!). Zora Tavčar objavlja pod naslovom »Koroška ni mogla dati slavčka* razmišljanja knjige Janka Messnerja »Skurne štorije*, Peter Suhadolc piše o »Okcitancih* po reviji »H bime-stre», ki izhaja v Firencah in posveča širši ciklus sestavkov pod skupnim naslovom »Tretji SVet v Evropi* tistim narodom, ki se v teku zgodovine niso dokopali do lastne države. Suzana Pertot prikazuje brošuro Sams in Draga Pahorja z naslovom »Začetek o-snovnega šolstva v tržaški okolici*. Boris Pahor piše o »srečanju v Kromberku* (seveda spet polemično s P- d- »bis* polemizira z Alešem Lokarjem glede njegovih definicij o kulturniku in politiku, sledi pa še nekaj objav venski javnosti, izjava uredništva »Zaliva* proti rasističnim načelom v zvezi z dogodki v Avstriji oziroma na Koroškem, serija protestov «Zaliva» zaradi znanega sojenja slovenskemu študentu Marjanu Borutu Šturmu. O tem je ponatisnjen tudi Jožeta Snoja članek »Še enkrat*: Marjan Borut Šturm iz »Tedenske tribune* in še »Pismo celovških dijakov*. Sledi še nekaj »avantgardnih* malih o-glasov. Ob neki priložnosti smo že pisali, da imamo Slovenci v Trstu celo vrsto Ukomikov, katerih dejavnost se na različnih ravneh :vedno bolj vidno in učinkovito vključuje v zadnje čase čedalje bolj živahno življenje našega mesta. Od časa do časa pa se dogaja, da se po tržaških razstaviščih srečujemo z več razstavami slovenskih slikarjev hkrati, tako da pride njihov ustvarjalni delež še bolj do izraza. Tako imamo Kulturnem domu, sicer pa smo jo mogli občasno srečati na nekaterih večjih kolektivnih razstavah v drugih razstaviščih. Kakor nam sedanja razstava potrjuje, je Zora Korenova zvesta figurativni umetnosti in čeprav se preizkuša tudi v kaki novi tehniki, kar vidimo tudi na sedanji razstavi, bo ostala zvesta svojemu stilu. T0 nam je tudi potrdila in nam ta svoj namen tudi obrazložila, ker hoče ali želi, da bi gle- prav te dni v Kulturnem domu \ daiec videl v njenih delih prav to nekakšno antološko razstavo grafične ustvarjalnosti znanega slovenskega slikarja in umetnostnega pedagoga prof. Avgusta Černigoja, v Pasaži Rossoni imamo razstavo enega izmed predstavnikov mlajše slovenske generacije v Trstu Borisa Zuljana, v majhni galeriji Tergeste pa se ponovno predstavlja občinstvu Zora Koren - Škerkova. In prav pri njej se bomo tokrat nekoliko delj ustavili, da bi jo na kratkn predstavili tudi tistemu tržaškemu slovenskemu občinstvu, ki se z njo, oziroma z njenimi deli še ni imelo priložnosti srečati. Povod za to nam daje njena sedanja razstava, kjer se slikarka predstavlja s kakimi petnajstimi olji, ki v pretežni večini prikazujejo naš Kras. Zoro Korenovo smo doslej srečali pravzaprav le malokrat, kajti doslej je razstavljala le enkrat samostojno v Tržaški knjigarni trr obširneje sodelovala v kolegi obiskovala Sbisajevo slikarsko šolo, kjer je merila svoje sposobnosti s Sormanijem, Ro-signanom in pred nedavnim umrlim Walkerjem. Žal pa so ji začetne uspehe in lepe načrte prekrižale razmere in odložiti je morala paleto za več let. Toda brž ko so ji razmere dopustile, se je Franc Udovič (Nadaljevanje na 6. strani) dr. Karel Štrekelj vse, kar pomaga spoznavati in raziskovati »dušeslovje* kakega naroda. V novejšem času se rabi za narodno blago in učenje o njem beseda »folklora*, to je nauk ali vesti o narodu. In v tem izrazu je zajeto vse: narodna pesem, pregovori, pravljica, vraže, kmetska vremenska pravila, anekdote, celo kletvice itd. In čeprav je precej narodnega blaga že zapisanega, ga je še mnogo med narodom skritega, ki čaka, da ga kdo reši pozabe. Kajti vsaka zbirka takih del, pa če se zdi tako popolna, ni nikdar dovršena. Naša dolžnost pa je skrbeti za to, da jo čim bolj dopolnimo in obogatimo. , (Stekelj je , zasnoval v tem pogledu zelo obširen program, a je bil kljub temu prepričan, da ga bo s pomočjo svojih zavednih in požrtvovalnih rojakov, do katerih se je obrnil s prošnjo za sodelovanje, srečno in zadovoljno izvedel, ter podaril svojemu narodu lepo in bogato zbirko narodnih pesmi, kar se je res pozneje zgodilo. Nadalje priporoča kako m kaj naj vsak te stvari zapisuje; naj bo natančen in vesten; naj zariše smo to, kar se mu pripoveduje ali poje; naj ničesar ne ponareja, prideva, izpušča, itd. Talca natančnost se zahteva zato, ker zapisek narodnega slovstva postane dragocen le tedaj, ako ga ohranimo v isti i ali če hočemo le to, kar hoče | povedati. Zaupala nam je sicer, j da se je nekoč in kar uspešno preizkušala tudi v abstraktni u-metnosti, da pa se je koj vrnila na svojo pot, ki ji daje več zadoščenja, ker more v tem več povedati. Sicer pa je prav to, po našem mnenju, tisto, kar Korenovo sili k likovni ustvarjalnosti. Rada bi namreč izrazila to, kar nosi v sebi, kajti vsakdanje delo, vsakda-nh opravki ji ne zadoščajo. Včasih. prav čuti malone fizične potrebo po slikanju. Saj je res, da bi bila morda mogla najti možnost tega svojega uveljavljanja in izživljanja tudi v kaki drugi dejavnosti. toda najprej risanje, nato pa slikanje jo je privlačevalo že iz šolskih let in zato se je pred leti lotila slikarskega izobraževanja pri znani tržaški slikarki - pedagoginji Psacaropulovi. Pozneje je skupno z nekaterimi mlajšimi I Na Krasu (olje) Zora Koren-Skerk ......................................im,i,...........................................................................................t ..........i mi............... Ob branju letošnjega Trinkovega koledarja Govori se, da je skoraj gotovo, da se bo videmskega evharističnega kongresa udeležil sam papež Pavel VI., ki je lani sprejel posebno skupino slovenskih vernikov iz Beneške Slovenije, ki so mu prinesli tudi darove. Zato Pavel VL verjetno vsa ta vprašanja dobro pozna. Postavlja se torej vprašanje, ali bo papež med kongresom pohvalil videmskega nadškofa zaradi njegove politike do slovenskih vernikov. V zadnjem prispevku Trinkovega koledarja piše njegov u-rednik med drugim tudi naslednje: tToplega jesenskega dneva sva s slovenskim beneškim očakom 1-vanom Trinkom gledala skozi okno njegove sobe na koncu dolgega hodnika v videmskem semenišču, gledala sva prelepe ravan in griče proti Stari gori in Matajurju. To zemljo, je vzkliknil Trinko. in ljudi, ki jo nosio na svojih rokah je treba orisati in razkazati bratom in sestram onstran Matajurja. Domačinom pa je treba povedati da so tudi oni zelena, naiboli za-padna veja na velikem skupnem kot so na primer pismo Kluba j narodnem deblu.* koroških študentov v Ljubljani slo- ! Ali se bo našel nekdo, ki bo sko zi isto okno med videmskim kongresom pokazal papežu Pavlu VL zemljo pod Matajurjem in vrhovnemu poglavarju katoliške cerkve citiral Trinkove besede? No, po najnovejših vesteh kaže, da Pavel VI. najbrž ne bo prišel v Videm in še bolj verjetno je, da ga bo zastopal kak zelo visok cerkveni dostojanstvenik. Zato bi bilo prav, da bi se zanimal za vse prej omenjeno, kar je zapisano v letošnjem Trinkovem koledarju, vsaj papežev odposlanec. Od ostale vsebine tega tehtnega koledarčka pa je treba omeniti v prvi vrsti prispevek prof. M. Ma-tičetovega pod naslovom »Boccac-cio ob Nadiži 1875», ki bi bil tudi za kakšno visoko strokovno slovensko revijo verjetno zelo dobrodošel. Prof. Matlčetov nas je zopet presenetil z novim odkritjem: »Ob petstoletnici smrti G. Boccaccia se je porodila duhovita misel,* piše prof. M. M. in nadaljuje: «Za knjigo «1 parlari italiani in Certal-do», ki je izšla v Livornu leta 1875. je Giovanni Papanti zbral okroglo sedemsto narečnih prevodov deve te novele prvega dne Dekamero-na...» »Slovenska narečja ▼ Italiji so zastopana z dvema prevodoma... Prvi prevod — iz Ruonca — ...je pripravil Giuseppe Manzini; dragega iz špetra — ...pa slovenski pesnik domačin Peter Podreka (1822-1889).» In tako se je zgodilo, da smo prav v letu, ko praznujemo Podrekovo 150-letnico rojstva, zvedeli, da je bil ta znameniti bene-ško-slovenski buditelj med prvimi Slovenci •— če ne prvi — ki je prevajal Boccaccia. Vsekakor gre za podatek, ki je bil doslej zelo malo ali pa najbrž popolnoma neznan. Zanimivo je tudi, da je v Livornu pred skoraj sto leti izšla knjiga, v kateri je Podrekovemu prevodu omenjene devete novele prvega dne Dckamerona Giovanni Papanti dodal sledečo informacijo za italijanske bralce, ki jo navajamo v originalu: »In questa versione č rappresen-tato II dialetto parlato degli Slavi abitanti nella provincla di Udi-ne...» Prav tako zelo malo znan je podatek, da je pred sto in več leti živel v Italiji neki Giuseppe Manzini, ki je znal prevajati iz italijanščine v beneškoslovensko narečje. Temu prevodu pa je isti Gio- vanni Papanti dodal še naslednjo informacijo, ki se v slovenskem prevodu glasi: »Ta in naslednji prevod predstavljata surovo (»roazo*) narečje hribov okraja špetra ob Nadiži, ki se govori v občinah Dreka, Grmek, Ronec, špeter ob Nadiži, Svet Lenart, Sovodnje, Srednje in Tarčet. Isto narečje se govori v hribovitih občinah okraja Čedad: v Stari gori, Praprotnem, Tavorjani in Platišču.* še en dokaz torej, da je italijanska javnost tako rekoč že stoletja kar precej dobro poučena o tem, kakšen narod je živel in živi v naštetih občinah videmske pokrajine. V koledarčku je M. M. objavil dobesedno oba nadiško-slo-venska prevoda omenjene Boccac-ciove novele in na podlagi primerjave z originalom ugotovil, da je Manzinijev prevod bližji narečju in ljudska govorica bolje zadeta ter še posebej podčrtal, da je ta Manzinijev prevod verjetno e-dinl njegov prispevek slovenski literaturi in da je družina Manzini znana tudi po sodelovanju v itall-'anskem »Risorgimentu*. Prof. M. M. končno pove tudi, da mu ie vse potrebne fotokopije tiste skoraj sto let stare Papantijeve knjige poslal prof. Giovanni Tassoni iz Verone, kar pomeni, da imamo Slovenci v Italiji tudi med italijanskimi razumniki številne prijatelje. Jožko Kragelj je objavil tudi Trinkov rokopis zgodbe o Atilu in slovenski kraljici in zlasti poudaril, kako je T. navajal svoje dijake, naj se zanimajo za tiste, ki znajo pripovedovati podobne zgodbe; Trinkov nasvet je seveda veljaven morda v še večji meri tudi danes, ko se je v slovenskih dijaških domovih Trsta in Gorice izobrazilo po vojni že več sto be-nečanskih dijakov. Ostali prispevki v tem koledarčku pa so naslednji; »Gospodinje — fondament Benečije*, ki je prava visoka pesem našim slovenskim benečanskim gospodinjam, in se zaključuje z besedami: »Dokler bomo imeli gospodinje, varuhe ln učiteljice našega Jezika, tradicije in zaupanja..., ne bo konec naše Beneške Slovenije.* S. R. obliki, v kateri smo ga zajeli iiz potoka narodnega življenja. Vestni zapisi nam pomagajo spoznati zgodovino tega ir onega dogodka, kako je prišel v dotočni kraj, kjer ga je zajela za-piisovalčeva roka. In na koncu tega svojega poziva pravi: »Komur je mar, da Slovenci pokažemo svetu bogastvo našega narodnega slovstva; komur je na tem, da stopimo tudi md v vrsto z drugimi kulturnimi narodi, ki z občudovanja vredna marljivostjo odkrivajo in gojijo svoj »folklore*, tega vabim in prosim, naj se mi pridruži, naj mi pomaga in naj me podpira. V tem oziru mi morete največ pomagati vi, učitelji slovenskega naroda v šoli in v cerkvi, ker vam je dana prilika, ker živite med narodom. Na vas se torej še posebno obračam!* Na ta, zares plemeniti poziv, je Štrekelj začel prav kmalu prejemati zaželeno blago iz vseh krajev in dežel slovenskega ozemlja, tako da je lahko začel takoj s pripravami za to svojo največjo življenjsko nalogo. Le pri Slovenski Matici ni našel tistega razumevanja, kot bi bilo pričakovati. Nekateri vodilni možje te važne in v mnogih vprašanjih odločujoče ustanove, niso videli v tem delu nič koristnega in zanimivega za slovenski narod. Zato so vlačili na dan vse mogoče izgovore in ovire, da bi preprečili izdajanje tega dela in le vztrajni in trdni volji tega našega žilavega Kraševca in pa posrečenem posredovanju previdnega Levca se moremo zahvaliti, če so bile nazadnje premagane vse ovire, da se je izdaja Slovenskih narodnih pesmi začela, čeprav je minilo osem let od objave onega znanega poziva slovenskemu narodu iz leta 1887. Slovenska javnost je sprejela prvi zvezek (ali snopič, kot so takrat imenovali drobno knjižico) precej ugodno in le nekaj pretirano strogih mož iz katoliških krogov se je spotaknilo ob nekaterih pesmih in so s svojo nesmiselno kritiko kolikor toliko zavrli to plemenito Štrekljevo delovanje in mu grenili življenje, kot že nekaj let poprej Gregorčiču. A kljub vsem težavam in oviram je Štrekelj šel naprej po začrtani poti z zbiranjem in objavo narodnih pesmi. In v naslednjih letih je izšel skoro redno po en snopič, tako da jih je izšlo do njegove smrti leta 1912, štirinajst. Po Štrekljevi smrti pa je dr. Joža Glonar nadaljeval in zaključil, ter izdal leta 1913 petnajsti, leta 1923 pa zadnji, t.j. šestnajsti zvezek te mom 'merilne zbirke Slovenskih narodnih pesmi. V tej veliki in dragoceni zakladnici je zbranih skupno 8688 (do Štrekljeve smrti v 14 7i nz kih 8183) pesmi različne vsebine, pripovednih, ljubezenskih, stanovskih, svatovskih, nabožnih, šaljivih itd. Mnogim so priloženi tudi napevi: kdo je za- pisal; pri vseh pa je omenjeno iz katerega kraja je pesem. Da je zbirka res splošnega, slo venskega značaja, nam priča seznam sodelovavcev, oziroma tistih. ki so Štreklju posredovali zbirke ali posamezne pesmi. Bili so ljudje vseh vrst in slojev: šolski učitelji, profesorji, duhovniki, pa tudi navadni preprosti delavci in kmečki fantje itd. Naj navedemo vsaj nekaj imen teh zaslužnih mož: dr. Fr. Sedej, poznejši škof — Gorica; prof. Julij pl. Kleinmayr — Koper, Iv. Murovec, dekan —Cerkno; Val. Jarc, učitelj — St. Juri; Fr. Hauptan, učitelj — Kozje, Maribor; o. K. Stazim-ski, minorit — Sv. Trojica, Haloze; prof. Fr. Miklošič, ki je poslal tudi zbirke Matije va-Ijavca in S. Žepiča; kmečki fant Ant. Kofol — Pečine na Tolminskem; dr. J. Kalšek --Laško; prof. Štritof — Kranj; trgovec H. Sevar — Moravče pri Litiji; prof. Levec je poslal svojo, ter zbirko nekaterih svojih bivših dijakov: Ant. Kovačič. kaplan pri Mali Nedelji; Ivan Vrhovnik — župnik — Trnovo pri Ljubljani: zgodovinar prof. S. Rutar; dr. Kon. Janežič — Pulj; kmečko dekle M. Stoki as; o. H. Šalamun — Sv. Križ na Vipavskem; Janko Sle-binger — Maribor, 3 zbirke Štefan Singer - Železna Kapla; dr. Rudolf Andrejka — Postojna: dvomi svetovalec V. Jagič Je prinesel iz Moskve Majarjevo zbirko; Jan. Dobravec - Bohinj. O. Župančič; Štefan Kuhar, Bra-tonci, Prekmurje; Nik. Omersa — Gradec: J Humar — Banj-šica; dr. Fr Hlerič - Ljubljana in še nešteto drugih, prav iz vseh krajev slovenskega oze mlia. Iz Trsta so poslali Štreklju učiteli in urednik Edinosti. Milan Dolinar. Rik Drofenik in naš znani prosvetni delavec, učitelj in glasbenik Ivan Grbec. (Grbec je zapustil precej nabranega a neobjavljenega blaga, katerega je uredil in za tisk pripravil prof. Pavle MerkA. Zelo lična knjiga ie izšla v Trstu lani jeseni). LADO PREMRU Viri: Štrekljeva zbirka (iz predgovora). (Nadaljevanja na t. strani) (Nadaljevanje na 6. strani) 5. marca udeležence Orkester GM je pod vodstvom Oskarja Kjudra priredil včeraj v Kulturnem domu koncert za seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem. ................................................ FRANCOSKE FINANČNE STRAŽE SO ODKRILE... NAMESTO MALIH RAKCEV ZA 100 MILIJARD MAMIL Francoski ribič se tokrat ni odpravljal prvič čez Atlantik Skoraj ne mine teden, da bi ne prišla od kod vest, da so odkrili večjo ali manjšo količino mamil. Kolikor je znano pa še niso hkrati odkrili in zaplenili tolikšne količine mamila, kot so jo te dni odkrile francoske oblasti, ko so zajele ribiško ladjo »Caprice des temps* na kateri so našli 425 kg heroina, kar velja okoli 100 milijard lir. Kapitan in lastnik ladje Marcel Boucan, ki je star 53 let, je izjavil, da tokrat ni prvič prevažal mamila. Pred približno letom dni je pripeljal v Miami 100 kg istega mamila. Marcel Boucan, ki je koj po zajetju ušel, je vendarle prišel v roke pravici in je med zasliševanjem marsikaj povedal. Kakor poročajo francoske policijske oblasti, se je Boucan lotil tihotapljenja mamil zato, ker je hotel priti do denarja, da bi mogel povečati svoje ribiško podjetje. Marcel Boucan vztraja pri svoji trditvi, da mamilo, ki so ga našli na njegovi ladji, ni njegovo, da je heroin prevažal za neke ljudi, ki jih ne pozna itd. Ni pa hotel povedati kdo mu je mamila izročil in kam je imel namen s svojo ribiško ladjo »Caprice des temps* potovati. Po-. vedal je le, da je bila njegova lad-I ja usmerjena proti Guadalupi, to se pravi proti francoskim Antilom, od koder pa bi ubral pot proti ZDA. To je sicer že precej, ker so preiskovalni organi s tem zvedeli, da je bilo mamilo namenjeno v ZDA, toda mož ni hotel izdati kraja, kjer bi ga verjetno čakali ameriški razpečevalci mamil. Francoska policija, ki preiskuje to zadevo, meni, da bi bil Boucan dobil za prevoz tega tovora čez A-tlantik en milijon frankov in da je prav toliko dobil lani, ko je prepeljal v Miami 100 kg heroina. Morda pa je tako zaslužil tudi kdaj prej. Mož je bil namreč osumljen in že dolgo so mu bili na sledi. Policija pravi, da je tokrat napravil veliko napako, ker je s svojo ribiško ladjo ubral pot proti Gibraltarju ne da bi prej vzel s sabo vsaj kak manjši tovor rakcev ali česa drugega, kar bi opravičilo potovanje. Njegova ladjica je namreč opremljena za lov na rakce, ribiška dejavnost pa danes ni tako dobičkonosna, da bi si ribič privoščil pluti tisoče kilometrov ne da bi poskušal sproti kaj MmiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMniiiiimiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiititiMiiiiii Štrekljeva zbirka (Nadalievanje s 5. strani) Do Štrekljeve izdaje Narodnih pesmi smo Slovenci imeli bolj malo zapisanega narodnega slovstva. Nekaj ga je zapisal V. Vodnik, več pa je zbral in izdal v Prešernovi dobi, v Ljubljani živeči poljski interniranec Emil Korytko, ki je s sodelovanjem Prešerna, Čopa, Smoleta, Kastelca, Ravnikarja in drugih, objavil med leti 1839-1844 zbirko v petih knjižicah, pod naslovom: »Pesmi kranjskega naroda*. Za v bodoče pa se nam obeta oziroma je že začela izhajati zelo obsežna zoirka »Slovenskih ljudskih pesmi*. Vsekakor So Štrekljeve »Narodne pesmi* vse do danes naš največji spomenik te vrste slovstva in na to veliko in odlično delo smo Slovenci lahko ponosni, ter ustvarjalcu tega dela hvaležni. Karel Štrekelj je bil Primorec. Rodil se je 24. februarja 1859. leta na Gorjanskem pri Komnu na Krasu. Po končani osnovni šoli je odšel na gimnazijo v Gorico. Nato je šel študirat na Dunaj, kjer je leta 1886 doktoriral s pismom o domačem kraškem narečju. Ker pa ni imel dovolj sredstev, da bi se preživljal, je bil tudi on prisiljen — kot že mnogi naši veliki možje pred njim in za njim — zateči se v bogato družino za domačega učitelja. Leta 1890 je postal urednik slovenske izdaje državnega zakonika. To delo je opravljal dokler ni bil sedem let pozneje poklican v Gradec na univerzo za profesorja slovanske filologije, še posebno za slovenski jezik in slovensko književnost. Na tem mestu je ostal do svoje smrti, ki ga je ugrabila starega komaj 53 let. U-mrl je 7. julija 1912, torej pred šestdesetimi leti. Štrekelj je bil izredno učen In deloven mož. Najbolj ga je zanimala pristna ljudska govorica, kateri je posvetil večji del svojega znanja in znanstvenega delovanja. In prav to mu je dal« tudi povod, da je zasnoval, zbral in izdal ono ogromno in dragoceno književno delo, ki nosi naslov: »Slovenske narodne pesmi*. Naj bo ta skromen sestavek, ob šestdesetletnici smrti tega našega velikega in zasluženega rojaka, naš hvaležen spomin. Trinkov koledar (Nadaljevanje s 5. strani) Sledi članek pod naslovom »Žalostna pesmica ljudskega štetja — cenzimenta*. A. R. piše o tem, kje v svetu živijo beneški Slovenci, prizadevni Jožko Kragelj pa o skritih zakladih Beneške Slovenije, prof. Pavle Merku objavlja »Pravco o dveh Rezijanih, ki sta šla po svetu*, L. Z. pa pesem »Pri Pimovih široko toplo je ognjišče*. Sledi članek ■Pendolarji*, kjer beremo: »Tudi pondolarji so, kot naši emigranti. žrtve tega, da je bila Benečija e-konomsko zapostavljena.* Pod naslovom »Spoznaj deželo!* pa beremo: »Kar se nam je še pred malo leti zdelo le bolj kot pravljica, se bo moralo v nekaj prihodnjih letih (največ v petih) uresničiti. Poleg drugih pravic, bomo podmatajurski ali beneški Slovenci imeli povsod tudi svoje šole in v vseh cerkvah naših župnij slovenščino kot farni jezik.* V članku »Organizacija naših izseljencev* najdemo podatke o društvu slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije v Švici. Zelo poučen je prispevek pod naslovom o že omenjenem evharističnem kongresu, ki bo v Vidmu v septembru 1972. Iz Trinkovega koledarja za leto 1957 pa je vnovič ponatisnjen članek o beneškem slovenskem profesorju Brunu Gujonu in prav bi bilo, če bi nekdo nekoliko podrobneje raziskal življenje in delo tega učenega razumnika iz Beneške Slovenije. »Kulturni prazniki v Slovenski Benečiji v letu 1971» je naslov naslednjega prispevka, ki mu sledijo štiri »Izjave o naših pravicah*. Letošnji koledarček zaključuje kolednikovo »Slovo in pozdrav*, vsa vsebina pa zopet in zopet izzveni v kruto tožbo, da beneški Slovenci še vedno niso deležni pravic, ki jim pritičejo, toda bralca potolaži citat iz znane Gradnikove pesmi: »Jaz sem kohorte rimske tu že zrla, od divjih Hunov sem bila teptana, krdela Ohrov, Gotov. Markomana in Langobardov so čez mene drla.* (Konec) Kraške vasi (Nadaljevanje s 5. strani) ponovno pognala na delo in se v zadnjih dveh letih tokrat v drugo samostojno predstavlja. Tokrat izključno z olji, vtem ko je pred časom na svoji razstavi v Tržaški knjigami razstavila tudi nekaj grafičnih listov. V tehniko grafičnega umetnostnega izražanja jo je sedaj ponovno uvajal prof. Avgust Černigoj. Svoje motive Zora Koren išče v glavnem na našem Krasu, ker ji je Kras najbolj pri srcu. In tudi njena najboljša dela so tista, v katerih uporablja Kras, pa čeprav se nam zdi, da je prene-kateri njen Kras ponekod nekoliko preveč sočen, da je njegova zelem barva preveč modro zele-na. Toda ti odtenki so ji morda v krvi, prinesla jih je morda s seboj s Pivškega, kjer se je rodila in kjer je preživela mlajša leta. Zato pa je njen jesenski Kras bolj kraški. Toda to ocenjevanje že ne spada v naše območje, kajti mi smo imeli namen Zoro Koren prikazati le kot človeka, ki se ukvarja z umetnostjo, strokovnn oceno njene umetnosti pa bodo dali drugi. zaslužiti, če drugače ne z občasnim lovom ali s priložnostnim prevozom, v konkretnem primeru s prevozom rakcev, za kar je njegova ladja o-premljena. Kot so povedali v preiskovalnih krogih, je «ribič» prevažal heroin v plastičnih vrečkah, ki jih je spretno skril v balastu, to se pravi pod ladijskim trupom. Ko so ladjo «Capri-ce des temps* zajeli in jo odpeljali v Marseille, da bi jo pregledali, je nekdo med pregledom opazil, da je bila cementna obloga balasta nekoliko poškodovana. Odstranili so cementno oblogo in odkrili mamilo. Kakor se je zvedelo, Boucan ni imel tokrat prvič opravka s policijo, kot je bilo rečeno v začetku. Bou-cana so imeli že večkrat na policiji, kjer so ga zasliševali zaradi suma, da se ukvarja s tihotapstvom. Toda doslej niso še nikoli odkrili niti najmanjšega elementa, ki bi opravičeval kak konkretnejši ukrep proti njemu. Tokrat pa je možu krepko spodletelo. Policija je prijela tudi njegovo bivšo ženo, vendar pa le, da bi jo zaslišali. Tudi petero mornarjev, ki so jih zajeli na ladji, so pridržali zaradi zasliševanja. Policijski organi pa vendarle menijo, da ti pomorščaki niso imeli nobene zveze s tihotapstvom. Kakor je policija ugotovila, je ribiška ladja »Caprice*, ki izpodriva 60 ton, že dvakrat preplula Atlantik. Obakrat se je ustavila na Floridi. Vest o zaplembi 425 kg heroina, kar velja najmanj 100 milijard lir, je dvignila precej prahu. S tem pa niso zadovoljni v vodstvu francoskih in tudi mednarodnih krogov, ki se ukvarjajo z borbo proti razpečavanju mamil. Ti bi bili veliko bolj zadovoljni, če bi se o tem sploh ne govorilo, kajti vest, da so zaplenili tolikšno količino mamil, je onemogočila marsikatero nadaljnjo preiskavo. Prej smo rekli, da je Boucan v Marsejskem zalivu skočil v vodo, da bi ušel, pa so ga zajeli. Nekateri so domnevali, da je mož hotel napraviti samomor, da pa se je premislil. To ne bo držalo, pač pa je verjetno res, da je mož hotel pobegniti. Je namreč dober plavalec in je bil nekoč tudi potapljač. V njegovi kabini je policija našla veliko knjig in to zelo zahtevnega branja, med drugim tudi avtorje kot so Camus, Kafka in Kant. Na mizi pa je bila revija, odprta prav na strani, kjer je bil članek z naslovom Zelo žalostne posledice pomirjevalnega sredstva Matere, ki uživajo ta farmacevtski preparat, rodijo otroke brez rok SYDNEY, 4. - Človek je pač takšen, da kmalu pozabi. Posebno hitro pozabi na zlo. Pred nekaj leti je ves svet obtoževal neko nemško farmacevtsko podjetje, ki je dalo na trg nezadostno preizkušeno pomirjevalno sredstvo ta-lidcmid, ki je imelo zelo hude posledice na novorojenčkih. V Zahodni Nemčiji se je rodilo kakih 7.000 spačkov brez rok, nog ali kakorkoli pohabljenih bitij, drugod po svetu pa se je rodilo še kakih tri tisoč takih pohabljencev, ki so jih rodile matere, ki so u-živale zdravila, ki so vsebovala pomirjevalno sredstvo talidomid. In danes po nekaj letih se te tragične napake nihče več ne spominja, razen staršev nesrečnih o trok. Sedaj pa se na to veliko tragedijo spominjamo v zvezi z novim podobnim odkritjem avstralskega strokovnjaka dr. Williama McBrida, ki je včeraj opozoril svetovno javnost na nevarnosti, ki jih nosi s seboj farmacevtski preparat imipramin. Pravzaprav je imipramin eden izmed elementov, ki ga zasledimo v številnih farmacevtskih preparatih pod raznimi imeni. Avstralski zdravnik pravi, da je treba temu elementu pripisati marsikateri kvaren učinek na novorojenčke, ki se je nekoč pripisoval in ki se še pripisuje talidomddu. To bi se zdelo morda nekoliko protislovno zaradi dejstva, da se je tolikšno zlo pripisovalo talidomidu. Toda vedeti moramo, da je bil prav dr. William McBride tisti, ki je odkril kvarne posledice talidomida. Avstralski ginekolog v zvezi s tem pravi: »Prepričan sem, da bo moje odkritje imelo velike posledice. V vseh primerih, kjer so se rodili otroci samo brez rok, to se pravi v vseh primerih, ko je otrok sicer popolnoma normalen, nima pa rok, v vseh teh primerih je temu kriv imipramin in ne talidomid.* Avstralski ginekolog dr. William McBride je povedal, da je prvič zasumil kemijsko sestavino imipramin lani oktobra, ko je opazoval tri otroke, tri nesrečne spačke. Starši teh treh nesrečnih o-trok so namreč tožili neko farmacevtsko družbo, češ da je njihovo pomirjevalno sredstvo, ki je vsebovalo talidomid, krivo za rojstvo njunih treh tako nesrečnih otrok. Avstralski ginekolog je pri proučevanju tega primera prišel do naslednje ugotovitve: otroci, ki so se rodili v tej družini, so bili stari 12 let, najmlajši pa le šest mesecev. Talidomid pa je prišel v Avstraliji v promet šele konec 1961. leta ponekod pa šele 1962. leta. Potemtakem mati 12-letnega dečka ni mogla roditi spačka zaradi uživanja talidomi-da. Pozneje pa je bilo to pomirjevalno sredstvo umaknjeno iz prometa in zato ni mogla roditi o-troka, ki je tudi pohabljen, ki pa je star komaj šest mesecev in je zato že daleč od dobe, ko je bil talidomid še v rabi. Rekli smo že, da je dr. McBride prvi odkril žalostne posledice, ki jih je puščal za seboj talidomid. Tudi v Avstraliji so imeli nekaj sto primerov rojstev spačkov, ki bi jih lahko pripisali uživanju talidomida v prvih mesecih nosečnosti. Sedaj pa ni več na zatožni klopi talidomid, pač pa dr. VVilliam McBride obtožuje kemijsko sestavino imipramin, ki jo prav tako zasledimo v pomirjevalnih sredstvih, katera rade u-porabljajo nosečnice. Neka mlada avstralska mati je po televiziji v Sydneyu včeraj izjavila, da ni bila gotova, da je njena dveletna hčerka, ki se je rodila brez rok, žrtev pomirjevalnega sredstva, dokler ni govorila z dr. Williamom McBridom. Razgovor z njim pa ji je pojasnil njeno nesrečo, oziroma tragedijo njenega otroka. Drugi zdravniki, s katerimi se je nesrečna mati doslej večkrat posvetovala, so ji zagotavljali, da se je pač mati priroda tako žalostno poigrala z njenim otrokom, kar da dokazujejo tudi statistike. Dveletna deklica je sicer popolnoma normalna in to tako duševno kot fizično, vendar je brez rok. Ročice pa začenja nadomeščati z nožicami, kot počno drugi otroci, ki so postali žrtve talidomida, imipramina in morda še kakega drugega elementa, ki ni bil zadosti preizkušen in ki sestavlja kako pomirjevalno sredstvo ali kako drugo zdravilo, ki je še v rabi. V konkretnem primeru, v primeru mlade avstralske matere, se ve le to, da so ji zdravniki v prvem času nosečnosti predpisali neko sredstvo proti pobitosti, neki farmacevtski preparat, ki je vseboval imipramin. Že omenjeni dr. William McBride je v zvezi s tem svojim od- INA TUSCANII kritjem rekel, da so preparat preizkusili na živalih. Toda v ciklusu teh poskusov niso vključili poskusov na opicah. Ta napaka pa je zelo huda. K temu je dodal, da verjetno obstajajo v raznih drugih farmacevtskih preparatih tudi drugi elementi, katerih posledice na človeški um in na človeško telo še niso bile proučene. V zvezi s hudimi posledicami imipramina je dr. William McBride dodal, da upa, da teh nesrečnih primerov ne bo toliko, kolikor jih je pustil za seboj talidomid. »Vendar računam tudi s tem, da bom zvedel še za mnoge druge primere v Avstraliji in tudi drugod po svetu.* je rekel dobesedno. Kemijski element imipramin zasledimo v Avstraliji kot sestavni del farmacevtskih preparatov pod osmimi različnimi imeni. Ustrezne avstralske zdravstvene oblasti so sporočile, da bodo temeljito preučile poročilo, ki ga je sestavil njihov ginekolog v zvezi z anomalijami, ki se pripisujejo temu elementu. S tem vprašanjem se bodo temeljito ukvarjala tudi farmacevtska podjetja, ki pa ne nameravajo umakniti iz prometa preparatov, ki se jim pripisujejo tako hude posledice. Podobnega mnenja je tudi ameriška vlada, ki je sporočila, da bodo razna pomirjevalna sredstva, ki vsebujejo imipramin, še vedno ostala v prometu, dokler ne bo izrečena zadnja beseda o resnično kvarnih posledicah na novorojenčke. Ameriška ustanova, ki nadzoruje prehrano v ZDA in ki mora paziti tudi na učinkovitost zdravil, je sicer stopila v stik z avstralskimi zdravstvenimi oblastmi, vendar se drži že omenjenega sklepa vlade. V ameriških apotekah se preparati, ki vsebujejo imipramin, prodajajo že od leta 1959 Včeraj so v mali dvorani Kulturnega doma predstavili slovenskim kom dve novi slovenski knjižni publikaciji: beneško pastoralko »Naš «'r žič* in »Tersko narečje*. nniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii,n,|,,IJIrlulllltllllllllllllllll||||||I|I||||||||1||t||||||)|||||IIinl,niiiii>fllf FILMI NA LJUBLJANSKI TV «Mrtva Iadja» V ponedeljek, 6. t.m., ob 20.25 bo na sporedu slovenski film »Mrtva ladja*, v deini televizijski proizvodnji. Scenarist in režiser je Rajko Ranfl, že znan kot avtor kratkome-tražnih filmov. Film ne predstavlja dogodkov v njihovih logičnih odnosih. temveč poudarja vlogo imaginacije v filmanju. Igrata Milena Zupančič in Rac Polič. V torek, 7. t.m. ob 20.35 bo na sporedu italijanski film «Jutri bo prepozno* (Domani e troppo tardi, 1950). Igrata Anna Maria Pieran-geli in Vittorio De Sica. Kot v prejšnjih filmih francoskega režiserja ruskega izvora Leonida Mo-guya. je tudi v tem poudarjeno precej površno tiumanitaristično čustvo. S. G. FILMSKI KROŽKI V TRSTU | Premiera v krožku «U. Barbaro» Ljudski filmski krožek to Barbaro* bo jutri, v ponedeI) / 6. marca, ob 20.30 predstavil v nodvorani re' vaše dobre volje nC boste prišli nikamor. V teni tednu boste imeli vrsto zanimb'1. srečanj, ki jih morate izkoristi'-1: da si utrdite položaj. Med te'nl srečanji bi moglo biti tudi srečanje čustvenega značaja. Zdravje odlično. VODNAR (od 21. L '|0 19. 2.) Nekoliko l>esl' mistično razpoloženje- Odklanjali boste lu^' predloge, ki se daj0 vsestransko izkoristi;1- Nekdo vas bo zalotil nepripravljene in to izkoristil v svoje nan«1' ne. Verjetno boste morali na Pf,t-vendar ne mislite, da bo ' 'o P°f zabave, kajti čakajo vas napo1'1 RIBI (od 20. 2. tl** -O-/CN D Včasih se prev« zanašate na svoje zve' 1 - ze in poznanstva. ^a’ krat to ne bo velja10 in če boste šli e llia' lo s ceste, boste zabredli v te/a ve. Držite se torej tako imenovanih pravil igre in vse se bo pr0" izteklo. To velja tudi za vaše zve’ ze in stike v družbi, kjer si la stite preveč pravic. Zdravje iohr°' TONE SVETINA 327. IHANA TRETJA KNJIGA «Ce ne bi imel tiste nesrečne grbe, bi ga bil že davno spravil v partizanski glavni štab ali centralni komite.» Wolf se je zaničljivo namrdnil: «če je samo to ovira, ga stisnite v herbarij ali pa mu grbo odstrelite!« Njegova pripomba Je sprožila splošen krohot. General pa je vzpodbudil stotnika: «Povejte nam, kako ste to mrcino dobili v pest.« Rad Je poslušal opolzke zgodbice, čeprav jih sam nd nikoli pripovedoval. ((Vsakdo mora imeti nekaj, da ga družba opazi. Njemu je pripomogla grba, da je prišel v naš ožji izbor. Po navadi so grbavci prepotentni in postanejo žrtve prevelikih želja ob premajhnih možnostih. Podtaknili smo mu lepo žensko, plavolaso in vročekrvno, šel je v past kot sestradan šakal...« Oficir se je ob spominu, kako je bilo, satansko režal in pripovedoval z velikim užitkom: ((Gospodje, predstavljajte si ta prizor! Naša agentka ga je povabila na zvezo v hišo blizu poti brigad. V sosednji sobi so čakali trije, jaz pa sem ga iz omare opazoval. Dekle se ga je najprej branila, potem pa mu je dala upanje. Kmalu sita bdla oba gola. Ko se je spravljal nanjo, mi je skoraj zavrela kri. Dekle se mi je zasmililo, tako žrd je imel med nogami. Pustili smo ga, da se je nasrkal’ njene sladkosti in da ga je prevzela slast. In ko je le prehudo vzdihovala, smo planili nanj. Potegnili smo ga z nje, ga zve- zali in za pozdrav premlatili. Posadili smo ga na klop in predlagal sem mu: «Njo ali smrt!« Okleval je, ni maral takoj privoliti v sodelovanje z nami. šele ko mu je eden izmed mojih mož segel med noge in potegnil nož, da mu odreže tisto onč, ki ga je pripeljalo v to kašo, se je zjokal in privolil. Pustili smo ga pri njej in ločili smo se kot dobri prijatelji... šlo Je imenitno. On je hodil k njej, ona k teti, teta k nam. In v tem krogu je delo imenitno uspevalo. V brigado sem mu poslal nekaj desetin svojih resničnih agentov, kd so se bili že izčrpali in so mi bili v napoto. On jih je «odkril» in spravil s sveta. Postal je čudo za odkrivanje vrinjencev. Zato so ga iz brigade premestili k Vosu. Dečko je postal iznajdljiv. Osumil je mnogo starih komunistov, da nimajo čiste vesti, da so v zaporih klonili in da delajo z nami. Nekaj takih je spravil pod rušo. še bolje pa je bilo, ko je dajal osumljencem nalogo, da dokažejo svojo nedolžnost. Vsakdo je opisal sve svoje zveze, prav nadrobno. Od vseh teh zasliševanj mi je pošiljal po en izvod. Z vsakim takim zapisnikom smo nanovo napolnili zapore. Z njegovo pomočjo sem dobil v pest sekretarja mestnega komiteja; leta je riba, na katero se kar naprej lovijo drugi kot muhe na muholovec. In dve lepi dekleti imam, ki na železniški in avtobusni postaji ter po mestnih ulicah iščeta tiste, ki bi šli radi v gozd... Puklasti je napravil tudi nekaj velikih napak. Teži ga grba. Zavoljo nje je bil prekrut in spoznali so ga za sadista. Takšne tudi tam odstranjujejo, ne glede na korist. Zato je moral v šolo.« «Major Wolf, v tem primeru vas Je stotnik Seep gotovo prekosil, čeprav ste specialist za razstavljanje duš! In za sestavljanje... Toda vaša zadnja poteza je bila odlična. Prav je, da vidva svoje delo koordinirata. Kaj je bilo s skupino ljudi, ki je prišla na Pohorje? Zadevo smo poverili vam stotnik.« «že zdavnaj smo končali, gospod general! Ko so dobili potvorjeni dokaz, da so to naši agenti, so jih takoj prijeli. Grdo so jih prijemali vse od kraja, in čeprav so tajili - fj niso imeli kaj priznati — jim ni nihče verjel. Postrelili so F' Vse od kraja; naš človek, ki jih je izdal, pa je lepo nap^ do val.» «Bravo!» je dejal general. «Zato sta zaslužila oba cigar0!" Odprl je škatlo in jima dal dve takšni z zlatim obroč*0'11' vsem drugim pa navadne. ((Stotnik Seep! Svoj čas mi vaše metode niso bile Zdele so se mi pregrobe. Občudoval sem majorja Vse, kar je počel, je delal v rokavicah, premišljeno in ročno, da ni bilo nobenih sledi. Cas pa se je spremenil-modo ste prišli vi. Metode mojarja Wolfa pa so se prežive'' Primanjkuje nam časa. Delati je treba trdo in naglo.« ^ lo je pomolčal, nato je pribil: ((Vsem, ki se ukvarjate s tem poslom, predlagam: upo^ ljajte moške, ne žensk, v bojnih enotah ženske odpoved0 Ali ne, gospod major? Kako je bilo z vašo lepotico, ki ba bila uničila štab korpusa?« ((Mrtva je, gospod general. Pokončali so jo slabi moški’* se je brž z lažjo imazal Wolf, potem pa nadaljeval: (dmate prav — ženska je v izdaji, ko vidi kri kot PoSZ, dico svojih dejanj, neodločna u premehka. Veseli pa se intrlg in izigravanja tam, kjer ne vidi njihovih posledic. Pri ter«1' skih poslih so ženska bolj uporabne. Posebno take uspe'0, kd imajo dober spomin. Neumni moški jim zaupaio, ker s klepetave...« «Ne vedno in ne vse, gospod general,« Je prekinil Wo'f® stotnik Seep. «V zaporih sem imel opraviti s takšnimi, k' , se držale bolje kot vsak moški. Tudi če smo jih drli in sP°' sčali pse nanje, nismo ničesar zvedeli od njih Sicer pa se, prišel do ugotovitve, da je treba zatirati odpor z vso nosijo. Odkar smo jih sto pobesili na mesarske kavlje Pjj jablanah ob cesti pri Frankolovem, imamo mir. Zapem^ si bodo, kdaj so si drznili ubiti našega višjega oficirja. StrflD je zavel po vsi pokrajini.« «Tudi vi imate prav. Vse Je odvisno od stila, stil P® J® odvisen od okoliščin in potreb. Zanimivo, major Woll! ™ lot- domači šport DANES Nedelja, 5. marca 1972 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu "™9gesana — Zarja * * * 15.00 v Trstu, Drevi Sanzio 'MM Sauro —- Vesna * 4 * 15.00 v Trstu, Sv. Sergij f|«niinio — Breg * * * 15.00 v Štandrežu *Uv«ntina — Aurisina * * * 3. AMATERSKA LIGA 15°0 v Padričah 'iinorec — Giarizzole * *• te J^OO na Proseku ™*ftas Barkovlje — Union . * V te te te 15.30 na Proseku 'Oertas Prosek — Olimpija * * * „8'30 v Trstu, Ul. Flavia "•rtas Rocol — Primorje MLADINCI 13-30 na Proseku r,|«iorje — CGS Opčine * * * NARAŠČAJNIKI 12.15 v Trstu, Drev. Sanzio • Giovanni — Union te * * 11.00 v Križu 6,na — Fortitudo * * * J3;15 na Proseku r,l*lorje — Ponziana * * * i0,30 v Dolini re9 — Costalunga ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 15-00 v Pordenonu 0|,denonese — Sloga Ur * * ^LADINKE - deželno prvenstvo k?'00 v Vidmu s“°pa tudi Sokol KOŠARKA MOŠKA D LIGA v Benetkah 80 Spina — Bor * * * MLAJŠI MLADINCI — Ricreatorj na Opčinah reatori * * * NARAŠČAJNICE |l1:°0 v Miljah "Mrclub — Polet * * * namizni tenis državni turnir v Vidmu ^**°pata tudi Kras In Sokol * * * SMUČANJE TRŽAŠKO PRVENSTVO v s®ppadi deluje tudi SPDT 1,1 “ t r 1, 6. marca 1972 * prostorih PD Slavko y ^rle na stadionu «1. maj* Jd lrstu, Vrdelska cesta 7, ob ' Uri v prvem sklicanju In 20.30 v drugem sklicanju Redni občni zbor ŠZ BOR j "Slednjim dnevnim redom: ^Volitev predsedstva in vo-2. ,!ne komisije; Poročilo predsednika in bla-3 *ftaka; i Rusija; 5, ^a*rešnica staremu odboru; ' volitv *W ODBOR pALE ŠPORTNE VESTI NA 8. STRANI ŠPORT ŠPORT ŠPORT POGOVOR Z MEDNARODNIM ŠAHOVSKIM VELEMOJSTROM BRUNOM PARMO SEDEMNAJST LET ZA ŠAHOVNICO 5. marca 1972 V Umagu se je z zmago Ivkova zaključilo 27. jugoslovansko šahovsko prvenstvo za posameznike. Ob tem nekoliko pustem zimskem času se je v mirnem hotelu Koral zbrala (z izjemo Gligoriča) vsa jugoslovanska šahovska elita. Bilo je sedem velemojstrov, osem mednarodnih mojstrov in pet mojstrov. Ko srho obiskali vrle «misl*:e» smo imeli srečno roko, ker so imeli prost dan (po treh partijah je prost dan, toda ne vedno, ker je treba odigrati včasih zaostale dvoboje). Ker naš sobesednik in bodoči gost, Bruno Parma, posebnih obveznosti ni imel, Smo se z njim nekoliko dlje zadržali in nam je prijazno odgovoril na nekaj vprašanj. ■ Najprej, smo ga vprašali za nje-; gove osebne podatke. so sloga-šice vodile v nizih z 2:0. V nadaljevanju so zelo popustile in s tem sta točki splavali po vodi. Mestni derbi med OMA in ekipo Inter se je končal v korist gostij. Po sedmih zavrtljajih lahko že določimo vrednost posameznih šesterk. Inter, AGI, Sloga, Torriana in OMA so že obsojene na spodnji del lestvice. REZULTATI 7. KOLA: Corridoni — Torriana 3:0 Sloga — Azzurra 2:3 Libertas Pordenone — Porzio 1:3 PAV Dormisch — AGI Gorica 3:0 OMA — Inter 1:3 Lestvica: Corridoni 14, PAV Dormisch 12, Azzurra 10, Libertas Pordenone in Porzio 8, Inter 6, AGI Gorica in Sloga 4, Torriana in OMA 2. Današnje 8. kolo so zaradi deželnega finala mladink preložili ne nedeljo. 19. t. m. G. F. ATLETIKA Danes bo v Velenju jugoslovansko državno prvenstvo v krosu. Nastopili bodo mnogi znani tekmovalci, kot Dane Korica, Vera Nikolič, Djurdjica Rajher in drugi. NAMIZNI TENIS Namiznoteniška ekipa ljubljanske Olimpije bo danes v polfinalu tekmovanja za pokal evropskih prvakov nastopila v angleškem mestu Middelsbourghu. Proti angleški ekipi Ormesby bodo igrali Korpa, Vec-ko in Rak. Anket« Primorskega dnevnih« ŠPORTNIK MESECA - februar - V naši anketi »športnik meseca* je za februar osvojila prvo mesto moška namiznoteniška ekipa nabrežinskega Sokola, ki se je uvrstila v italijansko A ligo. Na sliki (od leve proti desni): Just Fabjan. Edi Bole in Boris Košuta. Za mesec februar je komisija našega športnega uredništva sestavila tako lestvico najboljših slovenskih zamejskih športnikov: 1. EKIPA SOKOLA 32 (namizni tenis) 2. EDI PLESNIČAR (odbojka) in NEVO RADOVIČ (namizni tenis) 8 4. JUST FABJAN 7 (namizni tenis) 5. SONJA BAREJ (odboj- ka) in SILVANA VE-SNAVER (namizni tenis) 6 7. IGOR OREL (odbojka), ROBERT KLOBAS (košarka) in BORIS KOŠUTA (namizni tenis) 4 10. STOJAN GRAHONJA in BORIS MILIČ (oba nogomet), SONJA MILIČ in ANICA ŽIGON (obe namizni tenis) ter A-LENKA STARC (smučanje) 3 15. JOŽE CEJ, VALTER VELJAK, DRAGICA HROVATIN in DIVNA SEDMAK (vsi odbojka), EDI BOLE (namizni tenis), ANDREJ KRIŽ NIČ (smučanje), A-DRIJAN SOSIČ (košarka). MILAN MIKUŠ in BRUNO MARSON (oba nogomet), BARBARA POŽAR in SONJA JAZBEC (obe plavanje) 2 26. MARJAN TABA.T (nogomet) in IGOR KURET (smučanje) 1 Skuflna lestvica po dveh * mesecih: 1. Sokol (n. t.) 32 2. Klobas Robert (koš.) 23 3. Kuret Stojan, Piščanc Igor (oba smuč.) In Veljak Klavdij (odb.) 14 6. Plesničar Edi (odb.) in Radovič Nevo (n. t.) 8 8. Ožbot Aleksander (smučanje) in Fabjan Just (n. t.) 7 10. Košuta Boris, Vesnaver Silvana (oba n. t.) in Bare j Sonja (odb.) 6 13. Neubauer Gvido in Hrovatin Dragica (oba odb.) 5 15. Orel Igor (odb.), Primorje, Mikuš Milan (o-ba nog.) 4 18. Milič Boris, Grahonja Stojan (oba nog.), Veljak Valter, škerk Ma-riza (oba odb.), Mitič Sonja, Žigon Anica (obe n. t.) ter Starc Alenka (smuč.) i 25. Srebotnjak Vanda. Križnič Andrej (oba smuč.), Bole Edi (n. t.), Sosič Adrijan (koš.), Požar Barbara, Jazbec Sonja (obe plav.), Cej Jože (odb.), Marson Bruno (nog.) in Sedmak Diana (odb.) 2 34. Carniel Vesna. Kuret Igor (oba smuč.), Ta-baj Marjan, Btikavee Vojko (oba nog.) in Lakovič Branko (koš.) 1 W °žaju, ko vsak dan odkrivate resnico o ljudeh. Tisto \ Pokrito, po kateri se med seboj razlikujemo, čeprav j®1 na videz podobni.« ^ ugotavljamo resnice samo o drugih, temveč tudi o h Ta je važnejša za nas,« je dejal major Wolf, general pa nenadoma zresnil, rekoč: Ni zdaJ pustimo te zgodbe in preidimo k stvari. Zaupno H da je Izdelava načrta za uničenje devetega korpu- Poverjena meni. Pričakujem vaših idej. Kaj mislite?!« ((^e jim pustiti pozami, da bi se oddahnili.« resekajmo jim dovode hrane iz Furlanije in Gorenjske!« % stisnimo klešče, tudi z manjšimi silami delajmo vtis, pripravljamo velik obroč.« Vznem.irjaj mo jih nenehno, vojaško in psihološko. Iz-j^inio jih, preden bomo udarili z vsemi silami.« j^nelosasi jih slabo oskrbujejo z orožjem in munioijo.,.» gvJ^tevali so vsakovrstne misli, general pa jih je beležil 1 usnjeni blok. Ko se je naveličal, je dejal: ^zdaj je dovolj. Veseli me, ko govorite moje misli. da imam prav. Ostro moramo ukrepati na vsako š» izzivanje. Sicer nam bodo v kratkem streljali v hrbet Qulci s fračami.« tekanje na raznih straneh okoli Trnovskega gozda in <4, -ahskib hribov je dajalo slutiti obroč, ki ga stiskajo Nem- 1^? Vipavsko dolino so se začeli nabekati deli četniške Di-^vob div*ziie i« drugih četniških enot, ki jih je narodno-^.^dilna vojska prepodila z osvobojenega srbskega o- ^0rnandant divizije Perne je poklical poročnika Lebana in kratko obrazložil položaj in njegovo nalogo. Da ba ženili pritisk na brigade, ki so branile obrobje Trnov-?0zda. je Štab korpusa odredil, naj se jurišnd bataljon v zaledje nemških enot, Id obkoljujejo korpus hkrati pa naj vznemirja nemške enote, ki na obalah Jadranskega morja čakajo na zavezniško invazijo. Po tridesetumem maršu je jurišni bataljon prispel ponoči neopazno na Kras. Petindvajsetletni komandant Leban in nekoliko mlajši kapetan Veljko sta vodila sto mož, oboroženih z dvanajstimi mitraljezi, lahkim minometalcem in brzostrelkami. Tisti z brzostrelkami so imeli vsak po tristo kosov nabojev, mitraljezci pa po tisoč; nosili so tudi tri zaboje lahkih min. Smuča so bili pustili na varnem že na Cerkljanskem. Nekaj smučarjev so pustili za varstvo divizijskemu štabu, ki Je nemški ofenzivi nakljub prirejal prav v teh dneh smučarsko tekmovanje v slalomu, skokih, patruljnem teku in streljanju. Priprave za tekme je vodil smučarski letalski prvaik Finžgar; ob njem se je zbrala vsa gorenjska elita. Primožu in mnogim je bilo zelo žal, da so morali tako nagic na pohod v neznano. Potem ko so bili preplašili Nemce pod obronki Jelovice, so se vrnili na Primorsko. Pohodi v snegu so bili dolgi in težavni. Nikjer se niso ustavljali. Samo udarili so, napravili preplah in šli naprej. Bolj lačni kot siti so razbili ostanke nemških zased na šentviški planoti in jih pognali v dolino. Neke svetle noči so nažgali idrijske gorske lovce na Cerkljanskem; ko so prispeli na obrobje Dolomitov, so se vrnili. Vipavsko dolino, ki Je bila polna sovražnika, so prešla brez strela. Na Krasu so se ustavili v vasi škrbini. Tam se je bataljon nastanil kar po hišah in postavil straže, čez noč Je zapadlo za čevelj snega. Borovci na kraškdh skalah so bili okrašeni z tvjem. Primož je zlahka premagoval napore pohodov In spopadov. V bataljonu je našel dobre tovariše. Z Lebanom sta si bila stara znanca, poznal se je z Borisom, s Travnikarjevim sta si bila kot brata in mnogo drugih je bilo iz brigade. Pogrešal je samo Vojka in pogovore z njim. Odnosa v jurišnem bataljonu so bili taki kot nekoč v partizanskih četah: poveljujoči sc bili prvi med enakimi, dveh kuhinj ni bilo, najtežavnejše naloge so izvajali samo prostovoljci. Po sporih in težavah, ki jih je imel z Orlovom, se Je Primož sedaj imenitno počutil Kmalu po prvih akcijah sta Jih Leban m Veljko zbrala in jim jasno povedala, da jim je potrebna železna, toda zavestna disciplina. Kdor ni sposoben, da bi se podredil, lahko pove in ga bodo poslali nazaj v brigado. To možnost so dali tudi tistim, ki bi se ustrašili spopadov s sovražnikom iz bližine in ne bi zdržali težkih pohodov. Zahteve niso bile lahke. Na sovražnika so streljali samo iz bližine. Največja dopustna razdalja za brzostrelke je bila po nepisanem zakonu petdeset metrov, kolone pa so spuščali v neposredno bližino. Primoža je veselilo, da so bili vsi mladi, nebrzdani kot žrebci, in da jih je bilo treba bolj držati nazaj, kot goniti naprej. Tu m balo groženj, da boš ustreljen, da odgovarjaš z glavo, kar je v brigadi stalno ponavljal Orlov, zakaj komisarji so bili — kot nekoč Pajk — vedno pri ljudeh. Kras se je zdel Gorenjcem od sile nevaren. Vajeni gozdov in prostranstva hribov, so tu naleteli na čisto drugačen svet. Gozd je bil redek, noter do morja se Je raztezala kra-ška pokrajina, kamnitna in valovita, prepražena s cestami in posuta z zaselki. Leban je s Primožem, Travnikarjevim in nekaj izvidniki obšel položaje okoli vasi, da bi ugotovil, kako bi se branili, če bi bili napadeni. Obiskali so tudi krajevne obveščevalce in terence. Na Krasu so jih ljudje sprejeli prijazno, kot svoje sinove. Kuhali so jim kar po hišah, posebno mlada dekleta so bila navdušena nad zagorelimi, do zob oboroženimi fanti. Leban Je zaman nagovarjal Primoža, da bi prevzel vod. Zato ga je pustil, da je ostal mitraljezec, ker se Je tako najbolje počutil. Tu se niso cenili po funkcijah, temveč samo po tem, koliko kdo odleže v boju in koliko si upa tvegati. Preden so krenili na dolgi pohod, so en dan in eno noč počivali na Otlici. Da bi se bolje spoznali in se povezali med seboj, so si v dnevih počitka po vojaških urah pripo- vedovali o sebi. Najbolj zanimiva je bila komandantova zgodba. Upravi- čeno so mu tako trdno zaupali kot Svarunu. Sin tolminskega puntarja, bajtarskega kmeta, in trde Gorenjke izpod Karavank, je preživel otroštvo v srcu tolmiiv skih grap; potem ga je oče prenesel kar v nahrbtniku po tihotapskih stezah čez italijansko mejo na Gorenjsko. Njegova mladost je bila grenka. Kruh je jedel le, ifnAnr je bil bolan. Oče je tihotapil tobak. Pridelek na pesknatih njivah je bil pičel in je zadoščal družini le za nekaj mesecev. Nekoč je mladi Leban odkril mamino skrivališče kruha odrezal tanko rezino, jo skril za srajco in skrivaj pojedel v Meti. Tega si dolgo ni mogel odpustiti. Na Gorenjskem, kjer je oče delal v predilnici, so živeli za spoznanje bolje. Po velikem štrajku je bil oče med prvimi odpuščen. Spet so odšli v tolminske hribe. Fant je pasel ovce za liro na dan. Stradali so. Večkrat mu je oče dal ko je videl njegove žalostne oči, dvajset centezimov, da ne bi šel lačen spat. Rad jih je vzel. Toda zjutraj le bil žen prazen... še marsikaj drugega jim je povedal. In grenko se je nasmihal. Iz njegovih mladih oči je bral, da tudi oni poznajo mnogo podobnih zgodb in da se borijo zato, da bi ^rušili svet krivic. Slovenska zemlja ni imela kruha za svoje ljudi. Raztepla Jih je po vsem svetu. Tudi Lebanov oče je odšel v francoske in belgijske rudnike. In čez dve leti so šli za njim še mati in oba otroka. Na vlaku je takrat prvič v življenju videl banane. Neznanec, M je videl glad v otroških očeh, jim jih Je kupil cel šop. Hotela sta jih pojesti kar z olupki. Ko pa so mu ponudili košček čokolade, ga je odklonil ker ga je imel za milo. Očeta se je spominjal črnega od premogovega prahu — mati ga je vsak dan mazala po hrbtu z oljem, ker je bdi razpraskan in ranjen od plezanja po jaških. Tudi njegovih napokanih, do krvi ožuljenih rok ni pozabil. V tujini se Je naučil francoščine, še kot otrok Je delal vse, kar mu je prišlo pod roke. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 rtIaV'- jj , , ISrI Ul' Mon,eccW 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna Jtevfka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140,— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 Za SFRJ Tekoči račpn pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 2220' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ' upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasl! 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P( oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pr* *"■’ 5. marca 1972 TRŽAŠKI DNEVNIK N» POBUDO ODBOBNIŠTVA ZA DECENTRALIZACIJO ZAKLJUČEN POPIS ŠPORTNIH ORGANIZACIJ Razdelitev občinskega področja na 12 rajonov bistveno pripomogla k uspehu pobude Občinska uprava je v teh dneh zaključila popis športnih društev, organizacij in objektov na ozemlju tržaške občine. Rezultati te ankete so zelo zadovoljivi, še zlasti zaradi velike podpore in občutljivosti, ki so jo pokazali predstavniki ustanov, na katere se je občina obrnila. Pri tem je treba omeniti predvsem predsednike rajonskih konzult, decentriranih organov ki so jih ustanovili pred kratkim in ki so občini pri popisovanju učinkovito pomagali. Z razdelitvijo občine na 12 področij, ki so povezana z občinskimi središči, je bilo mogoče zelo natančno popisati vsa športna društva in rekreacijske organizacije ter športne objekte, ki so na razpolago za posamezne šoorte. S tem sistemom so končno ustvarili natančno sliko omenjenih organizacij in ocenili njihovo realno dejavnost. To je bilo potrebno, da določijo bolj učinkovito športno politiko ter hitrejše posege, ki bi dajali prednost tistim ukrepom, ki so bolj nujni. S to pobudo je odbonrštvo za decentralizacijo ustvarilo pravi a-nagrafski urad za športna društva In objekte. Popis je pokazal nekaj zanimivih podatkov o številu športnih društev v posameznih rajonih: Novo mesto 30, Nova mitnica 35, S. Vito - Staro mesto 35, Sv. Jakob - škedenj - čarbola, Sv. Sobota - naselje Sv. Sergija 47, zahodni in vzhodni Kras 27, Sv. Ivan - Stara mitnica - K.iadin in Rocol 41, Rojan - Greta - Bar-kovlje - Kolonja in škorklja 33. Kar zadeva športne objekte pa je položaj nekoliko različen: vseh objektov je 329, razdeljeni pa to takole: zahodni Kras 19, vzhodni Kras 46, Rojan - Greta - Barkov-lje 60, Kolonja - Škorklja 13, Novo mesto - Nova mitnica 18, S. Vito - Staro mesto 64, Stara mitni ca 36, Sv. Ivan 17, Kjadin - Rocol 16, Sv. Jakob 50, škedenj -Čarbola 22, Sv. Sobota - naselje Sv. Sergija 31. Nova hladilnica v pristanišču Deželni tehnični odbor je na zadnji seji sprejel vrsto načrtov o novih javnih delih. Tako je bil odobren načrt o gradnji nove hladilnice v skladišču štev. 3 v stari tržaški luki. Odbor je tudi odobril načrt, ki predvideva gradnjo 24 ljudskih stanovanj v občini Krmin. Za gradnjo 81 stanovanj v gariški in 42 stanovanj v drugih občinah na Goriškem pa je odbor sprejel popravek v ustreznem proračunu. Na prometnem področju je bil sprejet načrt za speljavo drugega dela turistične ceste v občini Prosnid. Odbor je nadalje sprejel varianto o uravnavi čela za tovarno Grandi Motori v Bol juncu, varianto o občinski greznici v Škocjanu ob Soči in varianto o speljavi vodovoda Čeprav športna dejavnost ne sodi neposredno v pristojnosti občin I S0CI In varianto o speljavi vodovoda dovali konkreten spored posegov. I mostom v čedadski občini. ■■■■•■■»■•■.■...n.mm.....lilimmiiinramuiiiiitiiii,..... SPET NAJDBA OROŽJA V JAMI PRI NABREŽINI ŠPORT ŠPORT ŠPORT V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI: GRČIJA ITMIJA 2:1 (11) Nepričakovan poraz v Atenah (Nadaljevanje s 1. strani) akcijo. V prepričanju, da tolmači voljo in čustva vsega demokratičnega prebivalstva, pa je odbor hkrati izrazil veliko zaskrbljenost in sicer tem bolj, ker mu je znamo, da so na ozemlju devinsko - nabrežinske občine že prej bili odkrili manjše količine orožja in razstreliva. To pomeni, da so na delu sile, ki imajo natančno določen načrt in ki žal vsaj doslej nekaznovano dalje razvijajo svojo zločinsko dejavnost. Zato odbor te sile in kroge najodločneje obsoja ter zlasti v tem trenutku poudarja svojo polno zvestobo idealom narodnoosvobodilnega boja in gibanja, idealom, ki so dobili svojo natančno formulacijo v republiški ustavi. Odkritje tolikšne količine orožja in razstreliva je nadalje tudi zato zaskrbljivo, ker je v zadnjih časih v devinsko - nabre-žinski občini opaziti pospešeno delovanje določenih, sicer zelo ozkih tudi skrivnostnih krogov, __ _________ki pa se očitno sklicujejo na skraj- JUBILEJ PREDVOJNEGA REVOLUCIONARJA * Matija Lunder 70-letnik Skromno in tiho, tako kakor je bilo celo njegovo življenje, je v Grinjanu pri Kopru praznoval 70-letnico, zaslužni predvojni revolucionar in udeleženec NOB Matija Lunder. Rodil se je 18. februarja 1902 v Debeči pri Litiji v siromašni B„.„ kmečki družini. Po končani osnov-1 enote. je dočakal osvoboditev septembra 1943. Nato je sodeloval v odporniškem gibanju v Italiji, aprila 1944 pa so ga spet zajeli in odvedli v taborišče vojnih ujetnikov pri Miinchnu. Šele 4. maja 1945 je dočakal svobodo, ko so njegovo taborišče osvobodile ameriške ni šoli je ostal na domu svojih staršev in se ukvarjal s kmetijstvom. Leta 1926 po odsluženju kadrovskega roka ni mogel dobiti primerne .zaposlitve, zato je odšel v Kanado. Zaposlil se je kot rudar in delal v raznih mernikih v bližini Toronta. Zaradi pripadnosti naprednemu delavskemu gibanju je že leta 1931 ostal brez dela. Prišel je v stik z našimi izseljenci in je zaradi svoje revolucionarne dejavnosti bil že leta 1932 sprejet v KP. Delal je v neposredni povezavi z znanimi predvojnimi komunisti Štanglom in Alojzem Rusom. Sodeloval je v številnih stavkah, v katerih so delavci zahtevali svoboščine in boljše pogoje dela. Zaradi tega, ker je bil vedno preganjan, se je odločil da preko Danske odide v Sovjetski zvezo, kamor je prispel maja 1932. Po prihodu v Leningrad je odpotoval v Moskvo in dobil dovoljenje za bivanje v SZ. Zaposlil se je v Ka-rambašu na Uralu. Tam so osnovali partijsko celico samih Slovencev, ki jo je vodil Jože Zupančič in ki je delala v neposredni povezavi z vodstvom KP SZ v Karambašu. V tamkajšnjem rudniku bakra je delal do leta 1933, ko je bil skupaj z Jožetom Novakom poklican v Moskvo in predviden kot politični delavec za ponovni odhod v Kanado. Po prihodu v Pariz ni dobil potrebnega dovoljenja za odhod v Kanado, ni bil njihov državljan, zato je moral vrniti domov. Že leta 1935 je bil sprejet v KP Jugoslavije in je delal v partijski celici v Stari cerkvi pri Kočevju. V Komunistično partijo ga je sprejel profesor Jože Šeško, ki je poslej njegov sekretar. Po komunistično partijo ga je sprejel službo na pošti v Koprivniku in tako mu je bilo omogočeno prenašanje partijske literature in o-sta.e pošte posameznim članom KP. Na tem delu je ostal vse do aretacije oktobra 1940, ko so pri neki stranki našli partijske letake in ostali propagandni material, ki ga je raznašal Matija Lunder. V NOB se je vključil takoj po okupaciji Slovenije, toda že aprila 1942 je moral v politično internacijo v Gonars. V omenjenem taborišču je kot preizkušeni rudar tudi sodeloval v akciji za kopanje znanega podzemnega rova za pobeg iz taborišča. Takrat je po večdnevnih prizadevanjih uspelo pobegniti samo nekaterim vidnim voditeljem, med njimi tudi Borisu Kraigerju. Zaradi sodelovanja v akciji za pobeg iz taborišča je bil skupaj z ostalimi taboriščniki nre meščen v taborišče Renicci. Tam ker se bil direk- Po osvoboditvi se je takoj vklju čil v obnovo domovine. Že leta 1946 je odšel kot kolonist v Ma-riolano v bližini Vršca. Tam je ostal do leta 1955 in je delal v poljedelski zadrugi. Opravljal je odgovorne funkcije v zadrugi. Leta 1955 je prišel na obalno ob močje, predvsem iz zdravstvenih razlogov. Do leta 1959 je delal še pri Tehnoboru v Kopru, na kar se je upokojil. Za zasluge v revolucionarnem delavskem gibanju in udeležbi v NOB je bil odlikovan s številnimi odlikovanji, ob 50-letnici ustanovitve KPJ pa je bil odlikovan z redom zasluge za narod s srebrnim vencem. Vsi njegovi znanci, prijatelji in soborci ter še zlasti tovariši iz predvojnega revolucionarnega gibanja, mu želijo ob tako visokem življenjskem jubileju — še na mnoga zdrava leta. Albert Klun no desničarske ter fašistične vzore. Zato nabrežinski protifašistični odbor opozarja vse prebivalce na dejavnost teh krogov in ga vabi, naj čim bolj sodeluje pri njihovem razkrinkavanju. S tem se bo prebivalstvo, ki je prav po krivdi teh krogov moralo svoj čas prestati toliko gorja, poslu-žilo ene najosnovnejših pravic ter hkrati naredilo svojo dolžnost, s čimer bo znatno prispevalo k težnjam in naporom za demokratični in pravičnješi družbeni razvoi. Ob tej priložnosti pa odbor tudi izraža željo, da bi pristojne oblasti čim prej izsledile lastnike odkritega orožja in razstreliva ter vse njihove pomagače. Organe javne varnosti pa poziva, naj še strožje nadzorujejo tako tukajšnje ozemlje, kot delovanje fašističnih in podobnih krogov*. Natečaj za asistente v pokr. umobolnici Tržaška pokrajina je razpisala natečaj' '2a p« mest asistenta pri pokrajinski umobolnici. Prošnje je treba vložiti do 12. ure dne 8. a-iprila 1972 z vso potrebno dokumentacijo; natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani z diplomo v medicini in kirurgiji ter z opravljenim poklicnim izpitom, ki niso dopolnili 35. leta dne 4. 8. Vse potrebne informacije ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure pri pokrajinskem tajništvu, Ulica Geppa 21/11. Popusti na vlakih za parlamentarne volitve Za parlamentarne volitve, ki bodo 7. maja, bo stopil v veljavo zakon iz leta 1969, ki predvideva znatne popuste na vlakih za volivce, ki morajo potovati iz občin, kjer imajo stalno bivališče v občini, kjer so vpisani v voliv-ne liste. Volivci bodo imeli na vlakih 70 odst. popusta za potovanje tja in nazaj, iste ugodnosti pa bodo imeli na ladjah tistih družb, ki imajo v zakupu proge za otoke. Še večje ugodnosti uživajo emigranti, ki bodo imeli prevoz z vlakom od mejne postaje do občine, kjer bodo volili, popolnoma zastonj. Tisti, ki bodo zaposleni v voliv-nih uradih imajo pravico do tri dni plačanega dopusta, bodisi da so uslužbenci javnih Edi zasebnih podjetij. GRČIJA: Ristidis; Dimitiu. An-ghilis; Sinetopulos, Toscas, Sarafis; Kudas, Papaioannu, Antoniadis, Do-miasos. Pomeniš. ITALIJA: Zoff; Burgnich, Fac-chetti; De Sisti, Rosato, Cera; Maz-zola, Benetti, Boninsegna, Sala, Riva. STRELCI: v p.p. Antoniades (G) v 13. min., Boninsegna (I) v 20. min, v d.p. Pomeniš (G) v 11. min. Italija je doživela v Atenah pravo polomijo. Potem, ko je odpotovala v Grčijo nadvse samozavestno in v zmago «azzurrov» sploh nihče ni dvomil (saj je celo Nizozemska na istem stadionu zmagala s 5:0!) pa je bil povratek reprezentantov (v Italijo so namreč odleteli takoj po tekmi) precej bolj tih. Potrt je bil zlasti Valcareggi. Grčija je zmagala povsem zasluženo. Italijani so namreč zaigrali izredno nedinamično in brez vsake prizadevnosti. Če pomislimo, da bi moralo to srečanje služiti Valca-reggiju kot preskus ekipe za bližnje težke nastope v četrtfinalu evropskega prvenstva, potem ni dvoma, da bodočnost ne obeta nič dobrega, če je to srečanje pred stavljalo dejansko sposobnost italijanske reprezentance Vsekakor nosi del krivde za poraz tudi Valcareggi sam. Čemu je uvrstil v moštvo igralce, ki se že v svojih klubih niso v prvenstvenih tekmah preveč obnesli? Zakaj .je poveril, n.pr. Facchettaju. eno najtežjih nalog (kritje nevarnega Anto-niaddsa), če je sam Facchettijev trener Invemizzi priznal, da fant ni v formi. In to ni bila edina napaka, ki jo je zakrivil Valcareggi. Pomanjkljivosti «azzurrov» so prišle še bolj do izraza v drugem polčasu. Tudi zamenjava Bertiniia z Benet-tijem ni nič zalegla. To pa še ni vse, kajti prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da bi lahko Grčija zmagala tudi z večjo razliko v golih. Dejstvo, da je Riva zadel prečko, ko ie bil izid izenačen, v bistvu ne spremeni, ničesar, saj italijanska ekipa ni razočarala toliko s porazom, kot je s svojo igro. Za srečanje z Belgijo bo morala vsekakor pokazati boljšo igro in Valcareggi bo moral zato v prihodnjih tednih krepko zavihati rokave. som 1T8"5 nov svetovni rekord na progi 1.000 m; na 500 m dolgi progi pa je Keller skupno s Švedom Boerriesom izenačil svetovni rekord s časom 38”. KOŠARKA NAMIZNI TENIS VČERAJ V VIDMU Miličeva prva Radovič v finalu V Vidmu se je včeraj začel državni namiznoteniški turnir, na katerem so slovenski igralci že v prvem večeru dosegli lepe uspehe. Sonja Miličeva (Kras) je namreč zmagala med mladinkami, pred Marconejevo in Hau-serjevo, med naraščajniki pa se je Radovič (Sokol) uvrstil v finale, Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli vest, da je Radovič v finalu premagal Molfeseja s 3:1 in je tako tudi on osvojil prvo mesto. Ljubljanska Olimpija je premagala zagrebško Lokomotivo z 92:88 v okviru 1. jugoslovanske zvezne moške košarkarske lige. AVTOMOBILIZEM Novozelandec Hulme je zmagal v Johannesburgu na avtomobilski dirki za veliko nagrado Južne A-frike. 324 km dolgo progo je na lotosu prevozil v 1.45’49”1 s p.h. 183,831 km na uro. 2. Fittipaldi (Braz.) na lotusu z zaostankom 14”1 3. Revson (ZDA) na mclamu 4. Amdretti (ZDA) na ferrariju 5. Peterson (Šve.) na marchu itd. Lestvica za svetovno prvenstvo: 1. Hulme (N. Zel.) 15 Stevvart (VB) 9 Fittipaldi (Braz.) 6 Ickx (Bel.) in Revson (ZDA) 4 itd. 2. 3. 4. ŠPORT NA TV V okviru «športnega popoldneva* bo italijanska TV na drugem sporedu danes prenašala registrirani prenos boksarskega dvoboja Monzon-Moyer, ve]j_avnega za naslov svetovnega prvaka srednje teže. OBVESTILO Športni krožek Kras priredi ob priliki tekme Libertas Padova — Kras, v soboto 11. t. m. avtobusni izlet v Padovo. Cena izleta 1.500 lir. Vpisovanje pri vaških poverjenikih ali pa na telefonsko številko 211-831 KOLESARSKA DIRKA CAfillARI-SASSAM Tudi letos Van Vlieberghe Belgijec Albert Van Vlieberghe je tudi letos zagotovil kolesar sko dirko Sassari - Cagliari, enako kot lani. Basso, ki je napovedal svojo zmago, se je moral zadovoljiti šele s sedmim mestom. Do odločilnega dogodka na tej (Mrki je prišlo 25 km pred ciljem. Tedaj je ušel Van Vlieberghe, njemu pa se je pridružilo še pet drugih kolesarjev. Ta skupinica si je kmalu nabrala nekaj prednosti, ki jo je nato obdržala do cilja. Lestvica: 1. Albert Van Vlieberghe (Bel.), ki je prevozil 225 km dolgo progo v 5.41’37" s p. h. 39,511 km na uro. V njegovem času so prispeli še: 2) Polidori 3) Tumellero 4) Caversari 5) Guerra G) Fuchs 7) Basso 52” zaostanka 8) Barras (Bel.) 9) Bitossi 10) De Vlaeminck (Bel.) 11) Karstens (Bel.) 12) Zandegu do srede zvečer. __ MOŠKA »DROJKARSKA B LIGA Poraz v Bergamu maščevan HITROSTNO DRSA NJE 20-letna Američanka Dianne Ho-lum vodi na skupni lestvici po prvem dnevu svetovnega prvenstva v hitrostnem drsanju v Heerenvee-nu na Nizozemskem. Zmagala je v teku na 500 m, v teku ria 1500 m, kjer je bila prva Nizozemska Keu-len, pa je zasedla 3. mesto. Keu-lenova je na skupni lestvici druga pred svojo rojakinjo Baasovo. * * • Na mednarodnem tekmovanju v hitrostnem drsanju v Inzellu je zahodni Nemec Keller postavil s ča- Bor — Grittl 3:1 (14:16, 15:12, 15:12, 15:9) BOR: Grmek, Neubauer, Vodopivec, S. in K. Veljak, Starc, Plesničar in Orel. GRITTI: Mazzoleni, Mora, Cipelli, Rigoni, Colombo, Debiasi, Bonaita in Conte. SODNIK: Guolo (Rovigo), stranski Schiavo, zapisnikar Gerin. Bor je sinoči izbojeval že četrto zaporedno zmago, čeprav ni zaigral najbolje, je povsem zasluženo premagal šesterko gasilcev iz Bergama in se je s tem oddolžil za poraz, ko je gostoval pri Grittiju. Borovci so pričeli kar dobro čeprav ne najbolje, saj je bil dober le napad, nekoliko šepal pa je blok, sprejem ter kritje bloka. Po nepotrebnem so Tržačani prepustili gostom set saj so vodili že z 10:3, V nadaljevanju so nekoliko popustili, kar je nasprotnik skibno izkoristil, saj v sinočnjem srečanju ni nikoli popustil in se je krčevito boril za vsako žogo. Nekoliko slabše pa je šlo Tržačanom v setu, ko je moral zapustiti igrišče (pri stanju 7:6) Neubauer. Prav ta igralec je stopil na igrišče v naslednjem nizu pri stanju 9:8 za Gritti in je z nekaterimi akrobatskimi posegi rešil Bor v kočljivih trenutkih. Prav njemu in bratrancu Seriji11 Veljaku gre največja zasluga za sinočnjo zmago, ker so ostali borovci tokrat zaigrali nekobko slabše kot običajno. Borovci bi za prikazano igro vsekakor zaslužili več gledalcev, kot smo jih sinoči videli v dvorani. G. F. nažati resnične moči aterke, ki je prišla na Domove še- ---- — igrišče z okrnjeno postavo. Poleg tega je trener Miran Strgar hotel preskusiti vse igralke, tudi tiste, ki ne nastopajo v standardni postavi. Zelo je bilo opaziti odsotnost trenutno najboljše igralke Doma, Ede Mikluš. Tudi tolkačica Neva Prinčič ni mogla pokazati svojih resničnih zmožnosti zaradi slabega dne poda jačic. Sovodenjke so zmagale igi so pokazale, da napredujejo iz dneva v dan in imajo odlične pogoje, da se v promocijskem prvenstvu dobro uvrstijo. 13) Dancelli 14) Muddman (Bel.) 15) Janssen (Bel.) in še dni$ Bassovem času. SMUČANJE SC Zaradi pomanjkanja snega so morali udeleženci zimskih bals® skih iger preseliti iz Borovca Pamporovo, ob grški meji. Srednješolci iz Nove Gorice so v preteklih dneh udeležili stMuCj, skega tekmovanja v Saurisu, v , taliji. Novogoričani so se dobro rezali, saj so zmagali tako v *?. goriji višješolcev, kot tudi šoloev. Na tradicionalnem 30. mednarod** kaninskem veleslalomu je včeraj gal v prvem spustu Avstrijec Nj* wasser pred svojim rojakom Mil®1'/ vicem. Vseh prvih pet mest je P padlo Avstriji. **** K A T. Titova 1° RESTAVRACIJA ♦ KAVAR^ NOČNI BAR ♦ IGRALNIC'1 CASINČ Tel. 24 601/607 - 24 616/619 Telex: 31254 YU SLON Telegram: SLON LJUBLJANA LJUBLJANA, NA OPČINAH OBNAVLJAJO IN ŠIRIJO ŠPORTNO IGRIŠČE športno društvo Polet se pripravlja na novo sezono. Te dni so začeli s pomočjo nekaterih domačih podjetij obnavljati tal Siriti Igrišče na dvorišču Prosvetnega doma, ki je že dotrajalo. Nova ploskev bo imela več kot 500 kv. m in bo tako odlično služila tudi kotalkarjem. Mladi športniki tudi sami pomagajo pri delu. Id je zelo zahtevno, saj bo ureditev nove plošče veljala nad 4 milijone lir. Društvo seveda nima toliko Za vse Informacije se. P1"0®* mo, obmdte na upravo Ja v Piranu ali na naša Pre° stavnlštva v Jugoslaviji te Inozemstvu SREČANJE V VERONI Hf ■ '<■>/. ■ * ••• /VIAKLA ■ mm , VhlPbl1 MEDNARODNI SEJEM KMETIJSTVA IN ŽIVINOR£jE 25. SALON 4. saloH KMETIJSKIH STROJE^^^^p NOVE TEHNl^ i- po- bi Dom — Sovodnje 1:3 V petek zvečer sta ženski ekipi Doma in Sovodenj odigrali prijateljsko trening tekmo. Srečanje je sodilo v okvir priprav za promocijsko prvenstvo. Zaključilo se je v korist mladih in požrtvovalnih Sovodenjk. Rezultat ne more od LA NAFTA FURLAN GIUSEPPE — RIO PRIMARIO 2 — I R S T Tekoča goriva za ogrevanje SHELL gorilno olje — nafta plinsko olje — gasolio kerozen GORILNIKI ZA CENTRALNE NAPELJAVE znamke SHELL VELIKA ZALOGA REZERVOARJEV VSEH VELIKOSTI (od 10001 dalje) Od marca do septembra čistimo rezervoarje. __________________Telefonirajte na: 811-304, 812-316 _____ FIMAR MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA ELEGANCA KVALITETA PREDNO SE ODLOČITE ZA NAKUP OBLAČIL DA Sl OGLEDATE PRAVKAR PRISPELE POMLADANSKE MODELE MODERNE IZDELAVE TRSI - TRIE STE Corao Italin L Tel. 29-043 VAS VABIMO,