Garattini v Trstu: Stamina nima znanstvene podlage Pahorjeva »knjiga dneva« tudi v Rimu Erichova resnična pravljica o voščilu v plastenki Primorski št. 11 (20.944) leto LXX. sledi nam na . 1 ___• _ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS Demokratični potencial novih tehnologij Martin Brecelj Gibanje petih zvezd je napovedalo, da bo svoje stališče glede volilne reforme določilo s pomočjo spletnega referenduma med lastnimi člani. V skladu z izidom takšnega referenduma je v teh dneh že sklenilo, da bo v parlamentu zagovarjalo stališče, po katerem nezakonito priseljevanje ne sme biti kaznivo dejanje, kakor to zdaj določa zakon Bossi-Fini. Spletni referendum o pravni opredelitvi nezakonitega priseljevanja je potekal ta ponedeljek, udeležilo pa se ga je nekaj manj kot 25 tisoč ali borih 30 odstotkov vseh volilnih upravičencev, se pravi vpisanih somišljenikov. Zanimivo je, da je prevladalo stališče, s katerim se ne strinja ustanovitelj in voditelj gibanja Beppe Grillo. »Šlo je za lep primer izvajanja neposredne demokracije,« je včeraj komentiral Grillov »duhovni vodja« Gianro-berto Casaleggio. Ena izmed temeljnih programskih smernic Gibanja petih zvezd je ravno prenova politike s pomočjo informacijsko-komuni-kacijskih tehnologij. V resnici smemo pričakovati, da bodo svetovni splet, mobilna telefonija in druge tovrstne tehnologije preobrazile politiko, tako kot so že mnoge gospodarske, kulturne in druge dejavnosti. In dejansko se je med strokovnjaki že uveljavil pojem elektronske demokracije ali e-demokracije. Nove informacijsko-komuni-kacijske tehnologije med drugim omogočajo boljšo informacijo državljanov, ki je bistvenega pomena za sleherno demokratično odločanje, pa tudi večjo soudeležbo pri sprejemanju odločitev, npr. s spletnimi forumi, spletnimi peticijami, spletnimi anketami, spletnimi referendumi in spletnimi volitvami. Za najuspešnejši primer spletnih volitev še vedno veljajo parlamentarne volitve v Estoniji v letu 2011. Nekateri menijo, da e-de-mokracija v končni fazi ne bo predstavniška, ampak neposredna, češ da informacijsko-komuni-kacijske tehnologije omogočajo sodelovanje vseh pri sprejemanju političnih odločitev. Tega mnenja je tudi Casaleggio, ki v svojem vi-zionarskem videu Gaia, prihodnost politike napoveduje, da se bo leta 2054 na Zemlji uveljavil novi red, in sicer neposredna svetovna demokracija brez političnih strank, ideologij in religij. To je utopična vizija, ki bi lahko bila tudi nevarna. Demokracija namreč ne zahteva brisanja vseh razlik, ampak njihovo usklajevanje na nenasilen način. Sicer pa ne gre pozabiti, da bi se z novimi tehnologijami lahko okoristil tudi Veliki brat. Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 16. JANUARJA 2014 1 ,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , trst - Predsednika SKGZ in SSO Pavšič in Štoka na deželni avdiciji Pomisleki glede reforme pokrajin, ki ne upošteva vloge Slovencev v Italiji italija - Volilna reforma Matteo Renzi sredi mrzličnih posvetovanj RIM - Italijanska politika vre, v središču njene pozornosti pa je volilna reforma, ki jo bo poslanska zbornica predvidoma začela obravnavati 27. t. m. Med strankami še vedno ni dogovora, pogovore pa večinoma vodi tajnik Demokratske stranke Matteo Renzi. Včeraj se je sestal z voditeljema Nove desne sredine Angeli-nom Alfanom ter Levice, ekologije in svobode Nichijem Vendolo, v kratkem pa bi se moral še s prvakom Forza Italia Silviom Berlusconijem, kar zbuja pomisleke v DS. Na 11. strani TRST - Predsednik pete komisije Deželnega sveta Vincenzo Martines je včeraj v zvezi z vprašanjem ukinitve pokrajin poslušal oceni predsednikov krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudija Pavšiča in Draga Štoke. Na srečanju sta Štoka in Pavšič izrekla vrsto pomislekov. Izhajala sta iz prepričanja, da mora biti biti vsakršna reforma dobro premišljena, drugače obstaja realno tveganje, da se potem problemi še zaostrijo. Če ima dežela FJK poseben status, je to posledica dejstva, da na njenem ozemlju živi zaščitena narodna skupnost. Manjšino pri tem ščitijo tudi mednarodni sporazumi kot sta Londonski in Osimski. Tega se očitno ni upoštevalo pri snovanju reformnega načrta, za razliko od tega, kar se dogaja s francosko manjšino v Dolini Aosta in nemško v Poadižju. Na 3. strani trst - Povprečno jih je dvakrat več kot drugod v Italiji Mesto stoletnikov Znanstveniki bodo z analizo življenjskega sloga in drugih značilnosti ugotavljali odkod tolikšna žilavost TRST - Na Tržaškem živi 140 stoletnikov, kar pomeni, da je njihovo število sorazmerno s prebivalstvom dvakrat večje kot drugod po državi. Mnogi med njimi se lahko pohvalijo z odličnimi možganskimi zmogljivostmi. To je pritegnilo pozornost raziskovalcev inštituta Mario Negri iz Milana, ki bodo skupaj z lokalnimi znanstvenimi in zdravstvenimi ustanovami skušali ugotoviti, čemu Trža-čani dolgujejo tako zavidljivo žilavost. Na 5. strani ankara Predsednik Slovenije na obisku v Turčiji ANKARA - Predsednik republike Borut Pahor se je včeraj, prvi dan uradnega obiska v Turčiji, sestal z gostiteljem, turškim predsednikom Abdullahom Gu-lom. Strinjala sta se, da odnosi med državama odlični, na gospodarskem področju pa še obstajajo možnosti za krepitev sodelovanja, zlasti pri investicijah, so sporočili iz urada predsedni-ka.Pahor je obisk začel s polaganjem venca na grob ustanovitelja moderne turške države Ataturka, nato pa ga je z vojaškimi častmi sprejel njegov gostitelj Gul. vileš - Izpostava pokrajine v centru Tiare Informativna točka za privabljanje turistov dežela - Omizje Železarna: postopek se nadaljuje TRST - Na sedežu deželne vlade je včeraj zasedalo deželno omizje o škedenjski železarni. Srečanje je bilo napeto in so sindikati zahtevali posredovanje italijanske vlade. Deželna predsednica Debora Serracchiani je temu ugodila in bo prihodnji teden na pristojnem ministrstvu sestanek med zastopniki vlade ter družb Lucchini in Arvedi. Programski sporazum, je zagotovila deželna uprava, bodo vsekakor podpisali najkasneje 31. januarja. Na 4. strani Na spletu se nasilje nenadzorovano širi Na 2. strani Slovenka leta 2013 Eugenija Carl iz Kopra Na 3. strani Karabinjerji bodo »iskali« položnice Tares Na 4. strani Kdaj poimenovanje po tržaški Slovenki? Na 6. strani Rešujejo goriško glasbeno fundacijo Na 13. strani 9771124666007 2 Četrtek, 16. januarja 2014 ALPE-JADRAN / ankara - Dvodnevni uradni obisk Slovenski predsednik Borut Pahor v Turčiji za krepitev sodelovanja ANKARA - Predsednik republike Borut Pahor se je včeraj, prvi dan uradnega obiska v Turčiji, sestal z gostiteljem, turškim predsednikom Ab-dullahom Gulom. Strinjala sta se, da odnosi med državama odlični, na gospodarskem področju pa še obstajajo možnosti za krepitev sodelovanja, zlasti pri investicijah, so sporočili iz urada predsednika.Pahor je obisk začel s polaganjem venca na grob ustanovitelja moderne turške države Ataturka, nato pa ga je z vojaškimi častmi sprejel njegov gostitelj Gul. Predsednika sta poudarila, da so bili odnosi med državama dvignjeni na najvišjo raven s podpisom strateškega partnerstva marca 2011, kljub temu pa so na gospodarskem področju, posebej glede storitev transporta, logistike in turizma, zaželeni dodatni napori. Kot sta ugotovila, je investicij sorazmerno malo. Kumulativna vrednost turških investicij v Sloveniji je po podatkih Banke Slovenije konec leta 2012 znašala 5,8 milijona evrov, kumulativna vrednost neposrednih naložb slovenskih podjetij v Turčiji pa 6,9 milijona evrov. V letu 2012 je sicer blagovna menjava med Slovenijo in Turčijo znašala dobrih 400 milijonov evrov, medtem ko je obseg storitvene menjave je dosegel 75 milijonov evrov. Vrednost izvoza slovenskih storitev v Turčijo je znašala 49,5 milijona evrov, vrednost uvoza storitev pa 25,6 milijona evrov. Gul je slovenskemu predsedniku predstavil proces modernizacije turškega gospodarstva, ki po njegovem mnenju predstavlja tudi priložnost za slovenska podjetja, so sporočili iz Pa-horjevega urada. Pahor je dejal, da si Slovenija želi okrepiti sodelovanje in nadalje spodbuditi turške investitorje k vlaganju v Slovenijo. »Vesel sem, da turška poslovna skupnost vidi v Sloveniji destinacijo za investiranje in verjamem, da bo Slovenija tudi z odpravo nekaterih administrativnih ovir vzpostavila gospodarstvo, ki bo bolj konkurenčno in privlačno za tuje strateške partner-je,» je v izjavi za javnost dejal slovenski predsednik in dodal, da želi predstaviti koncept Slovenije kot »pametne in lepe dežele«. Turški predsednik je izpostavil slovensko vlogo pri stabilizaciji razmer na Zahodnem Balkanu ter Pa-horjevo pobudo proces Brdo, ki je po njegovem prepričanju zelo pomembna za celo regijo. Predsednik Pahor pa je, kot so sporočili, ponovil svojo podporo evropski perspektivi Turčije ter podprl odprtje novih poglavij v pogajalskem procesu z EU. »Osebno sem si in si bom tudi v prihodnje prizadeval, da EU postane dovolj velika domovina tudi za Turčijo,« je dejal. Izpostavil je še veliko vlogo Turčije v naporih mednarodne skupnosti za stabilizacijo razmer na Bližnjem vzhodu. Pahor se je srečal tudi s predsednikom turškega parlamenta Cemilom Cickom, s katerim sta govorila predvsem o približevanju Turčije EU ter bilateralnem sodelovanju. Izmenjala sta poglede na reševanje konflikta v Siriji in razmere v Egiptu, nato pa je bil Pahor povabljen na plenarno zasedanje parlamenta, so sporočili. Slovenski predsednik je popoldne nagovoril letno konferenco veleposlanikov Turčije, sprejel pa ga je tudi turški premier Recep Tayyip Erdogan. Predsednika v Ankari spremlja minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, ki se je srečal s turškim ministrom za izobraževanje Nabijem Avcijem. Ta je dejal, da odnosi med državama na področju izobraževanja še Predsednika Abdullah Gul in Borit Pahor sta poudarila, da so na gospodarskem področju, posebej glede storitev transporta, logistike in turizma, zaželeni dodatni napori. ansa niso na ravni, ki bi si jo želeli. Potencial, ki gotovo obstaja, bi lahko izboljšali, je dejal. Minister Pikalo se je, kot so sporočili z ministrstva za šolstvo, strinjal, da je sodelovanje mogoče še izboljšati in dejal, da bi bil v tej smeri dobrodošel podpis novega sporazuma na področju izobraževanja. Ena od možnosti za sodelovanje se kaže v vzpostavitvi instituta za turške študije v Sloveniji, obstaja pa tudi interes, da se vzpostavi katedra za slovenski jezik v Turčiji. Sodelovanje bi lahko potekalo tudi na ravni osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, predvsem preko e-twinning projektov, je dejal Pikalo in se zavzel tudi za izmenjavo profesorjev in učiteljev. Danes bo Pahor z delegacijo, v kateri bo tudi zunanji minister Karl Erjavec, obiskal Carigrad, kjer bo v okviru obiska organizirana investicijska konferenca z namenom dodatne promocije slovenskega gospodarstva ter predstavitve aktualnih investicijskih priložnosti. (STA) ljubljana - Odhajajoči veleposlanik ZDA Joseph Mussomeli še nima naslednika LJUBLJANA - Kdaj bo v Slovenijo prišel novi ameriški veleposlanik in kdo bo to, še ni jasno. Kot je včeraj na srečanju z novinarji v Ljubljani dejal trenutni veleposlanik Joseph Mussomeli, ki je že lani načrtoval, da bo odšel iz Slovenije, v Beli hiši njegovega naslednika še niso izbrali. Dejal je, da je sicer res nenavadno, da postopek traja toliko časa, a Slovenija, kot je opozoril, ni edina država, ki čaka na novega veleposlanika. Odprtih mest je več, vse skupaj pa po njegovih besedah nima nič z velikostjo države ali njenim pomenom za ZDA. Mussomeli je pojasnil, da bo, ko bo znano ime novega veleposlanika, minilo tri ali štiri mesece, preden bo ta dejansko prišel. Dotlej bo sam ostal v Sloveniji, saj v ameriški administraciji zdaj velja nenapisano pravilo, da mora veleposlanik, če ni bil politično imenovan, ostati, dokler ne pride njegov naslednik. Veleposlanik je komentiral tudi aktualne razmere v Sloveniji in ocenil, da bi bile morebitne predčasne volitve najslabša možnost. Sedanja vlada je po njegovem mnenju v glavnem povzela program predhodne, dela pa bolje, kot je večina pričakovala, čeprav je za premierko velik izziv, da drži skupaj koalicijo strank, med katerimi so velike razlike. »Ta vlada dela sorazmerno dobro, ameriško vlado bi lahko veliko bolj kritiziral, pa nima težav s koalicijskimi partnerji,« je dejal. Glede novih strank na slovenskem političnem prizorišču je ocenil, da bolj kot naprej gledajo nazaj v preteklost in je pri njih zaznati določeno »jugonostalgijo«. Američani se zanimajo za vlaganja v Sloveniji, a si želijo jasnih pravil, ki se ne spreminjajo, je dejal veleposlanik. Opozoril je, da je Slovenija preveč nepredvidljiva, kar povzroča frustracije pri tujih vlagateljih, ter pri tem omenil primer Fotone, ko so se stvari kljub pravilom stalno spreminjale. Potr- Joseph Mussomeli dil je, da obstaja zanimanje za Radensko, čeprav še nobeno podjetje ni stopilo v stik z veleposlaništvom. Domnevno naj bi se za Radensko zanimala Coca-cola in še eno ameriško podjetje, katerega imena pa veleposlanik ni razkril. V zvezi s kandidaturo nekdanjega slovenskega predsednika Danila Türka za generalnega sekretarja ZN je Mussomeli dejal, da se v Washingtonu o podpori še ne odločajo, saj je za kaj takega še prezgodaj. Türk se mu sicer zdi dobro usposobljen kandidat za položaj in ima izkušnje v ZN, težava pa je, je poudaril, da deli slovensko družbo. Ironično, če ne bi bil predsednik, bi bil Türk idealen kandidat, je dejal Mussomeli, ki se boji, da bo to za Slovenijo »izgubljena priložnost«. Opozoril je, da tuje vlade ugotavljajo, da niti v Sloveniji ni konsenza glede kandidata, kar mu bo škodovalo, prav tako pa je to škoda za Slovenijo, ki je sicer po Mussomelije-vih besedah idealna država kandidatka, da iz nje pride prihodnji generalni sekretar ZN, a njen izziv je najti pravega kandidata. Veleposlanik je še povedal, da tudi s sedanjo slovensko vlado, kot že s prejšnjima, potekajo pogovori o sprejemu ujetnikov iz Guantana-ma, ni pa to prva prioriteta, še zlasti, če bi to sprožilo nove notranjepolitične napetosti v Sloveniji. »Politična stabilnost v Sloveniji je važnejša,« je dejal. (STA) veneto, fjk - Pogovor z vodjo poštne policije Tommasom Palumbom Objestneži na medmrežju Nasilna dejanja se niso spremenila, danes pa imajo po spletnih kanalih velik odmev - Institucije, Google in Microsoft z dogovorom proti nasilju BENETKE - Najstniki se do svojih vrstnikov včasih vedejo nasilno, jih zasmehujejo in ponižujejo ter tako izkazujejo svojo (dejansko ali namišljeno) premoč nad njimi. To pa ni novost, tako je bilo tudi nekoč. Za razliko od preteklosti pa so komunikacijski kanali danes zelo hitri in učinkoviti, tako da lahko neprijetni posnetki, laži in obrekovanje v hipu dosežejo ogromno spletnih uporabnikov. Še najslabše pa je, da nezaželenih vsebin ne moreš z enim zamahom popolnoma izbrisati - vsaj ne z absolutno gotovostjo. V nekaterih skrajnih primerih so bile žrtve tako obupane, da so si celo vzele življenje. Na spletni strani italijanskega ministrstva za gospodarski razvoj (www.sviluppoeconomico.gov.it) je od 8. januarja za obdobje 45 dni na ogled osnutek pravilnika za preprečevanje spletnega nasilja, ki so ga skupaj pripravili predstavniki ministrstva, razih pristojnih institucij, gospodarskih združenj in spletnih kolosov Google ter Microsoft. Besedilo omenja preventivo, spodbuja opozorila uporabnikov glede nasilnih vsebin ter obvezuje pristojna podjetja, da takoj ukrepajo. »Pojav spletnega pobalinstva je samo ena od oblik nasilja, ki so značilna za mladostniška leta. Do nasilnih dejanj med najstniki je vedno prihajalo, le da imajo mladi zdaj na razpolago druga komunikacijska sredstva. Uporabniki pametnih telefonov in prenosnih računalnikov so vse mlajši, kar je delno tudi nevarno,« pravi Tommaso Palumbo, ki v Benetkah vodi poštno policijo Veneta (v resnici je to policija za pošto in telekomunikacije), tre- nutno pa je pristojen tudi za Furlanijo-Julijsko krajino. »Dejanja kot taka se niso spremenila, danes pa jim prisostvuje veliko več ljudi. Ko mladostnik porine vrstnika na šolskem hodniku, sta očividca samo onadva ali kvečjemu še kak sošolec. Danes pa mladi nalašč posnamejo video in ga objavijo na portalu You-Tube, potem pa še na Facebooku. Učinek je seveda drugačen, saj je potencialnih gledalcev na tisoče,« opozarja Palumbo. Nekoč je bilo tovrstna dejanja lažje omejiti, saj so praviloma ostala v okvirih šole in družine, medtem ko mora danes pogosto nastopiti poštna policija. Marsikdaj pride do kazenskih ovadb, včasih tudi do sodnih posledic. »Žrtev in njeni starši seveda zahtevajo tudi odstranitev žaljivih posnetkov, a to je iluzija. Težava je v tem, da so strežniki navadno v tujini: to terja počasne mednarodne postopke, v tem času pa lahko kdorkoli sname posnetek in ga shrani v računalniku ter ga v prihodnosti spet objavi na spletu. Ko je posnetek na spletu, ga ni mogoče stoodstotno nadzorovati,« pravi Palumbo. Spletna klepetalnica What's Up pa je po njegovi oceni sredstvo, »ki omogoča našim otrokom, da se po skupinah prepirajo in zmerjajo.« Palumbov oddelek obravnava več deset primerov spletnega nasilja na leto, sam pa opaža, da se mladi ne zavedajo posledic svojih dejanj. Zato poštna policija po vsej Italiji vstopa v šole in predava o nevarnostih medmrežja. To pa ni dovolj, pozorni morajo biti tudi starši in profesorji. Splet sam po sebi ni niti dober niti slab - znati ga moramo pravilno uporabiti. (af) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 16. januarja 2014 3 trst - Avdicija R. Pavšiča in D. Štoke pri komisiji Deželnega sveta Predloga za ukinitev pokrajin ne upoštevata vloge manjšine TRST - Predsednik pete komisije Deželnega sveta Vincenzo Martines je včeraj v zvezi z vprašanjem ukinitve pokrajin poslušal oceni predsednikov krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudija Pavšiča in Draga Štoke. Na srečanju sta Štoka in Pavšič izrekla vrsto pomislekov. Izhajala sta iz prepričanja, da mora biti biti vsakršna reforma dobro premišljena, drugače obstaja realno tveganje, da se potem problemi še zaostrijo. Če ima dežela FJK poseben status, je to posledica dejstva, da na njenem ozemlju živi zaščitena narodna skupnost. Manjšino pri tem ščitijo tudi mednarodni sporazumi kot sta Londonski in Osimski. Tega se očitno ni upoštevalo pri snovanju reformnega načrta, za razliko od tega, kar se dogaja s francosko manjšino v Dolini Aosta in nemško v Poadižju. Predsednika sta ob tem izpostavila dejstvo, da sta pokrajini, predvsem na Tržaškem in Goriškem, iz vidika narodne skupnosti odigrali pomembno vlogo povezovalca, bili sta dejavnika, ki sta s pobudami marsikdaj celo antici-pirala zaščitne norme. Zato je potrebno pri spreminjanju upravnega sistema novinarstvo Eugenija Carl: s tržaške tržnice do Slovenke leta LJUBLJANA - Bralke in bralci revije Jana so za Slovenko leta 2013 izbrali novinarko Eugenijo Carl s koprske televizije. Kot so sporočili organizatorji, je temperamentna novinarka TV Koper kritična do nekritičnih in neobjektivnih kolegov novinarjev ter si upa to povedati na glas, sama pa vedno deluje v okviru javnega interesa, profesionalnih standardov in lastnih moralnih vrednot. Nova Slovenka leta je nedavno prejela tudi nagrado Društva novinarjev Slovenije za izjemne novinarske dosežke. Tedaj smo lahko prebrali, da »prispevki Eu-genije Carl ne potrebujejo podpisa, njen slog je prepoznaven in nezamenljiv. Prikrito postane odkrito, zamolčano zakričano, zastrto odstrto,« še piše v sporočilu za javnost. Med njene odmevne reportaže sodi tudi lansko razkritje, da so slovenske bra-njevke kot svojo prodajale zelenjavo s tržaške tržnice. Slovenki leta 2013 je nagrado, kipec priznane umetnice Ljubice Rat-kajec Kočica, izročila odgovorna urednica revije Jana Melita Berzelak, dogodka pa se je udeležila tudi predsednica vlade Alenka Bratušek. Nominiranke je pred razglasitvijo sprejela tudi podpredsednica DZ Polonca Komar. Poleg Carlove so bile za naziv Slovenka leta nominirane tudi igralka Lara Jankovič, ustanoviteljica Centra Korak Mateja Korošec, arhitektka Juta Krulc, pravnica Alja Markovič Čas, humanitarka Jožica Mikič Horvat, predsednica kulturnega društva Rozajanski dum Luigia Negro, igralka SMG Draga Potočnjak (sicer tudi avtorica odmevne knjige Skrito povelje, ki jo bo jutri ob 18.30 predstavila v Gregorčičevi dvorani v Trstu), inženirka matematike Pika Rajnar, novinarka in direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak, športnica in tekaška legenda Helena Žigon ter novinarka Nina Wabra Jakič. Rudi Pavšič kroma Drago Štoka kroma upoštevati tudi to vlogo, ki so jo doslej opravljale pokrajine. Iz dveh zakonskih ukrepov, ki zadevata reformo, te pozornosti do manjšine ni zaslediti, kar ni sprejemljivo, daj bi to morala biti moralna in zakonska obveza. Pri tem ne gre pozabiti, tako Pavšič in Štoka, da predstavljajo najšibkejši del skupnosti občine, v katerih živijo Slovenci vi- demske pokrajine, te pa reforma pušča povsem na cedilu. Predsednika SKGZ in SSO sta poudarila, da je težko razumeti naglico, s katero se v deželi skuša izpeljati reforma, katere okvir je na vsedržavni ravni še nejasen. Zato sta predsednika krovnih organizacij izrazila nujnost, da se vprašanje dodatno poglobi. Kritično se je o dveh reformnih predlogih na avdiciji izrekel tudi predsednik Zveze italijanskih pokrajin (UPI) Alessandro Ciriani, ki je obenem predsednik pordenonske pokrajinske uprave. Deželni svet si z reformo prevzema veliko odgovornost, je dejal Ciriani, zato bi se moral vprašanja lotiti temeljito in z vso potrebno previdnostjo. Obstaja namreč vtis, da se daje pobuda za reformo ne zaradi tega, ker bib ila resnično potrebna, temveč zato, ker se hoče dati nek politični signal, ne da bi v resnici vedeli, kakšni bodo potem stroški in kakšne bodo prednosti takšnega ukrepa. Tudi Ciriani je ocenil, da je potrebna poglobitev vprašanja. Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat se je izrekla proti takšni reformi, ki »se začenja pri nogah«. Sama ni nasprotovala zamisli preseganja pokrajin in reorganizaciji krajevnih uprav, a predložena teksta sta glede tega povsem protislovna. Deželni komisiji je svoje ocene posredoval tudi Mario Bertolissi, docent ustavnega prava na univerzi v Padovi, ki je prav tako izrekel svoje pomisleke o predlagani reformi. Istrski pršut naj bo tudi slovenski LJUBLJANA - Slovenija se je na vlogo Hrvaške za zaščito istrskega pršuta pritožila, ker bi zaščita tega proizvoda v EU ogrozila obstoječe priznane proizvode, ki so zakonito na trgu že najmanj pet let. Slovenska stran želi doseči zgolj sporazum, da bi tudi slovenski proizvajalci istrskega pršuta imeli možnost proizvajati ta pršut pod imenom istrski pršut.Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, se tudi v Sloveniji še vedno proizvaja pršut z imenom istrski pršut, ki ga ponujajo različne gostilne, hrvaški naziv istarski pršut bi lahko ogrozil ime proizvoda istrski pršut, so poudarili. Slovenija je na Evropsko komisijo vložila ugovor predvsem zato, ker je del Istre tudi v Sloveniji in ker se tudi na območju Slovenske Istre ponuja veliko različnih jedi, ki v imenu nosijo naziv istrski - na primer istrski fuži, istrski bobiči, istrski štruklji, pa tudi istrski pršut. Slovenija registraciji istarske-ga pršuta nikakor ne nasprotuje, žali le doseči sporazum, da bi tudi slovenski proizvajalci, ki sedaj na območju Slovenske Istre proizvajajo istrski pršut, imeli možnost tega še naprej proizvajati po pogojih iz specifikacije za istarski pršut, ki jo je pripravilo združenje proizvajalcev istarskega pršuta s Hrvaške. nadiške doline - Proti projektu Okroglo - Videm tudi v soboto na srečanju v Bovcu Prehod daljnovoda bi zadal smrtni udarec že itak močno ošibljeni skupnosti NADIŠKE DOLINE - Na zadnjem Dnevu emigranta je bilo v ospredju predvsem vprašanje čezmejnega daljnovoda Okroglo (v bližini Kranja, op.a.) - Videm, ki naj bi mejo med Slovenijo in Italijo prečkal na Kolovratu oziroma na Solarjah. Prehod daljnovoda čez Nadiške doline bi zadal smrtni udarec krajevni skupnosti, ki je že itak močno ošibljena, so tedaj poudarili Mladi Benečani v svojem govoru. O tem projektu pa bo tekla beseda tudi v soboto, na srečanju obmejnih upraviteljev iz videmske pokrajine in Posočja, ki bo v Bovcu. Novi daljnovod (2x400 kV) naj bi zgradili in namestili slovenski Eles in italijanska Terna. Evropska komisija je to infrastrukturo oktobra lani uvrstila na prednostni seznam energetskih projektov v skupnem evropskem interesu, ki naj bi v obdobju do leta 2020 po olajšanem in pospešenem postopku lahko črpali evropska sredstva. Deželna predsednica Serracchianijeva je sicer na Dnevu emigranta v Čedadu zagotovila, da ta daljnovod ne sodi med energetske prioritete Dežele Furlanije Julijske krajine, kar pa še ne pomeni, da projekta ne bodo izvedli. Gradnji daljnovoda z več kot 60 metrov visokimi stebri po njihovem ozemlju že skoraj deset let nasprotujejo prebivalci Posočja in Nadiških dolin, ki si z vidika gospodarskega razvoja teritorija veliko obetajo od turističnega sektorja, jasno pa je, da bi daljnovod močno pogojeval njihove načrte. Prav Kolovrat, Posočje in Nadiške doline so na primer tudi del čezmejnih projektov Pot miru od Alp do Jadrana (za ovrednotenje in povezovanje bogate kulturne in naravne dediščine nekdanje soške fronte) in Alpe Adria Trail, ki je namenjen pohodništvu. Zato so predstavniki civilne družbe z obeh strani meje, pa tudi krajevnih uprav, že večkrat ostro izrazili svoje nasprotovanje temu projektu. Pred novim letom je na primer občinski svet v Sv. Le- nartu soglasno odobril dokument, v katerem zahteva vključitev krajevne skupnosti (upraviteljev in prebivalcev) v proces odločanja o tem daljnovodu in izraža zaskrbljenost, da bi gradnja te infrastrukture še dodatno pospešila praznjenje dolin in onemogočila vsako možnost družbeno-gospodarskega razvoja tega teritorija. Če se Italija temu projektu ne more odpovedati, pa naj se spremeni trasa daljnovoda, da ta ne bo tekel čez Nadiške doline in Posočje, oziroma naj se raje zgradi podzemni daljnovod. Ta dokument naj bi v kratkem podprli tudi v občinskih svetih ostalih šestih občin v Nadiških dolinah. O daljnovodu bodo na pobudo slovenskega pokrajinskega svetnika iz Špetra Fabrizia Dor-boloja (SEL) razpravljali tudi na naslednjem zasedanju pokrajinskega sveta v Vidmu. Dorbolo je pripravil dokument, ki ga je že podpisal tudi predstavnik stranke Front Furlan Federico Simeoni in v katerem zagovarja podobna stališča kot predstavniki občin v Nadiških dolinah. Poleg tega pa se slovenski pokrajinski svetnik sklicuje tudi na zaščitni zakon za slovensko manjšino oziroma njegov 21. člen, ki je posvečen gospodarskemu razvoju predelov videmske pokrajine, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost. (NM) 4 - ■ £ EL« gf&SPi l % ■K .' k;, ; - Hi- " mi Prelaz Šolarji, čez katerega naj bi šel daljnovod LA MAGLIA Td i P ŽENSKA OBLAČILA TRŽIČ, Ulica Roma 58, Tel. 0481.790074 IZJEMNO SEZONSKO ZNIZANJE c pnpi icti nn % 4 Četrtek, 16. januarja 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu dežela - Napeto zasedanje omizja o železarni, sindikati zahtevali posredovanje Rima Železarna: odločilni koraki za programski sporazum Posredovanje italijanske vlade in jasne informacije glede poti, ki bo privedla do podpisa programskega sporazuma za proizvodno preobrazbo škedenjske železarne 31. januarja je bila glavna zahteva predstavnikov sindikalnih organizacij, ki so sodelovali na deželnem omizju o železarni. Deželna predsednica Debora Ser-racchiani je njihovi zahtevi ugodila: v sredo, 22. januarja, bo na pristojnem ministrstvu srečanje med zastopniki vlade ter družb Lucchini in Arvedi, dva dni kasneje pa bo Serracchiani-jeva poročala o izidu rimskega srečanja na novem zasedanju deželnega omizja. Takrat naj bi bilo že vse na-red za podpis programskega sporazuma za nadaljevanje dejavnosti železarne, ki bo natančno določal, kaj se bo dogajalo na njenem območju in kdo bo kaj izvajal. To je bil izid zasedanja deželnega omizja o železarni, ki je bilo včeraj popoldne na sedežu deželne vlade na Velikem trgu. Sestanek je bila sklicala predsednica Serracchianijeva, potem ko je vodstvo obrata prejšnji teden uradno sporočilo sindikalnim organizacijam, da bodo 1. februarja zaprli plavž in bodo stekla dela za prilagoditev zakonskim predpisom. Vendar niso bili sindikati včeraj navdušeni nad potekom omizja. Serracchia-nijeva je namreč v bistvu ponovila, da so zastopniki italijanske vlade, Dežele FJK in predsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi prejšnji konec tedna podpisali osnutek programskega sporazuma, kar je dejansko osnova za prihod skupine Arvedi v Trst. Spomnila je, da je bila imenovana na mesto komisarke za železarno in temu dodala, da se nadaljuje postopek za izdelavo programskega sporazuma. Sindikati so pričakovali nekaj več podrobnosti, ki pa jih deželna uprava ni iznesla. Pač pa je postalo vzdušje napeto, ko so sindikati vprašali, ali drži, da je vodstvo železarne zavrnilo ladjo s surovinami, ki so potrebne za delovanje koksarne. Predstavnikov družbe Lucchini na srečanju ni bilo, a vest je potrdil Francesco Ro-sato v imenu skupine Arvedi. Glede na dejstvo, da napovedujejo tudi zaprtje plavža so sindikati zahtevali takojšnja pojasnila in posredovanje vlade (družbo Lucchini upravlja komisar Piero Nardi). Začeli so se razni telefonski klici, Serracchianijeva pa je nazadnje napovedala novo srečanje z vlado, ki bo, kot omenjeno, v sredo na ministrstvu za gospodarski razvoj. Poleg tega je zagotovila, da se ne bo dejavnost železarne ustavila, kot je to sinoči potrdil tudi komisar Nardi. Skratka, položaj ostaja resen, vendar so včeraj napravili dodaten korak na poti do programskega sporazuma. Dokument bodo podpisali najkasneje 31. januarja, kot to predvideva dogovor o namerah, ki so ga sklenili tri ministrstva (za gospodarski razvoj, za infrastrukture in prevoz ter za okolje), Dežela FJK in tržaška Pristaniška oblast. Podpisniki so se zavzeli, je poudarila Serracchianijeva, da bodo sklenili programski sporazum in s tem omogočili nadaljevanje dejavnosti železarne, ob tem pa tudi poskrbeli za potrebne finančne prispevke. A.G. Omizje o železarni je zasedalo na sedežu deželne vlade fotodamj@n sklad toncic Jutri podelitev štipendij in podpor Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič je v novembru lanskega leta razpisal natečaj za štipendije in podpore za redne študente iz Furlanije Julijske krajine, ki se izobražujejo v dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih, ki so pomembni za slovensko narodno skupnost v Italiji. Odbor sklada je pregledal predloženo dokumentacijo prosilcev in je med tistimi, ki so izpolnjevali pogoje v skladu z razpisom, izbral tri kandidate za štipendije in dvanajst za podpore. Štipendije in podpore sklada Sergij Tončič bodo javno izročili dobitnikom jutri, 17. januarja, ob 18. uri v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, ul. Ginnastica 72. zgonik, repentabor, devin-nabrežina - Obrazci F24 za plačilo davka Tares Kam so izginile položnice? Podjetje iz Padove jih je odposlalo po pošti že decembra, niso pa še prispele - Zadevo prijavili karabinjerjem Kam so izginile položnice za plačilo davka na odpadke Tares v zgoni-ški in repentabrski občini? Na to zagonetno vprašanje bodo skušali odgovoriti karabinjerji s postaje na De-vinščini. Predstavnika davčnih uradov obeh kraških občin, Daniela Coren in Darko Križmančič, sta včeraj dopoldne - na priporočilo občinskega tajnika Giampaola Giunte - prijavila izginitev položnic, ki bi jih morali davkoplačevalci iz obeh občin prejeti po pošti že decembra, a jih niso. Karabinjerji so zagotovili, da bodo posegli pri Italijanski pošti in preverili, kaj se je zgodilo s pošiljko položnic obrazca F24 za plačilo davka Tares, ki jih je podjetje PG Soft-works' 19. decembra odposlalo iz Pa-dove na naslove davkoplačevalcev iz obeh občin, pa tudi iz devinsko-na-brežinske občine, ki jih tudi doslej niso prejeli. Skupno je bilo poslanih 6.822 položnic; od teh jih je 910 zadevalo davkoplačevalce iz zgoniške in 430 iz repentabrske občine. Zadeva je kočljiva, saj zapade rok za plačilo davka na odpadke po novem 24. januarja. Do tega datuma je treba plačati tudi prebitek (0.30 evra na kvadratni meter nepremičnine), ki bo romal v državno blagajno. V repentabrski občini je bil za plačilo tega davka prvotno določen rok 16. decembra 2013. Ob odobritvi pravilnika na občinski seji 29. novembra lani, pa je bil termin preložen za mesec dni na 16. januar, da bi bili na ta način kos vsem spremembam, ki jih je sproti vnašala vlada in omogočili pravočasno dostavo položnic na domove. Tako zgoniška kot repentabrska občina sta se - skupno z devinsko-na-brežinsko občino - za pripravo obrazcev obrnili na podjetje PG Softworks' iz Padove. Izbira ni bila naključna. Uslug tega podjetja se je posluževala tudi prejšnja izterjevalnica, podjetje Esat- to, zato so uprave vseh treh kraških občin ocenile, da gre za zanesljivega poslovnega partnerja. Izkušnja s položnicami davka Tares kaže, da morda ni tako ... V Zgoniku in na Repentabru so že v začetku decembra po telefonu in po elektronski pošti večkrat posegli pri podjetju iz Padove, s prošnjo, naj čim prej odpošlje obrazce. 7. decembra so prejeli ustno zagotovilo, da so bili obrazci odposlani. Minilo je nekaj dni, a obrazcev ni bilo od nikoder. Z občin so telefonirali na tržaško pošto in dobili odgovor, da ni prispela iz Padove nobena pošiljka s položnicami. V Zgoniku in na Repen-tabru so od podjetja PG Softworks' zahtevali, naj jim pošlje potrdilo o odpo- Levo potrdilo o pošiljki položnic; desno poštni žig z datumom 19. decembra 2013 slani pošiljki. Čez nekaj dni so ga prejeli, poštni žig pa je nosil datum 19. december 2013. Kdaj so bile, torej, položnice odposlane: 7. decembra, ali 19. decembra? Tudi na to vprašanje, bodo, verjetno, odgovorili karabinjerji z De-vinščine. Po praznikih sta urada iz zgoni-ške in z repentabrske občine spet večkrat pisala in telefonirala podjetju iz Pa-dove, saj se je termin za plačilo davka Tares in prebitka za nujne službe hitro bližal. Rok bi moral zapasti danes, a ga je vlada podaljšala do 24. januarja. Pred nekaj dnevi je osebju obeh občin - in tudi devinsko-nabrežinske -vendarle uspelo stopiti v stik z odgovornim pri podjetju iz Padove Pier- giorgiom Capuzzom. Ta je zagotovil, da bo njegovo podjetje na lastne stroške spet tiskalo položnice in jih odposlalo na naslove davkoplačevalcev s hitro pošto. To naj bi podjetje opravilo včeraj. Pogojnik je obvezen, saj včeraj niti Da-nieli Coren, niti Darku Križmančiču -pa niti devinsko-nabrežinskemu odborniku za finance Lorenzu Coriglianu - ni uspelo vzpostaviti stika s Capuz-zom. Tudi Primorski dnevnik ga je popoldne in vse do večera zaman iskal. Po navodilih predstavnikov vseh treh občin bi moralo podjetje iz Pado-ve vsakemu obrazcu priložiti tudi sporočilo s pojasnilom, da gre za kopijo. Tako bi se - ob morebitni dostavi izvirnih položnic - izognili dvojnemu plačilu. Danes bo izginitev obrazcev F24 prijavil karabinjerjem tudi odgovorni davčnega urada devinsko-nabrežinske občine Giovanni Parisi. Preiskava bi morala izslediti odgovornega ali odgovorne za zamudo. »Sodstvo naj ugotovi odgovornosti, kdor je odgovoren naj potem plača!« je sinoči poudaril Cori-gliano. Uprave vseh treh občin zahtevajo, naj pristojni organi zadevo razčistijo, saj je zamuda pri dostavi položnic vrgla slabo luč na vse tri občine. Zato bodo tudi od odgovornih zahtevali ustrezno odškodnino. M.K. / TRST Četrtek, 16. januarja 2014 5 trst - Znanstveniki bodo ugotavljali, zakaj se tu živi dlje Mesto stoletnikov V povprečju je na Tržaškem stoletnikov dvakrat več kot drugje Domnevajo, da veliko pomagajo življenjski slog in družabni odnosi V Trstu živi 140 stoletnikov in mnogi med njimi se lahko pohvalijo z odličnimi možganskimi zmogljivostmi. Ta podatek pa pomeni, da pri nas v povprečju na skupno število prebivalcev živi enkrat več stoletnikov kakor v drugih italijanskih mestih. Ta ugotovitev je bila povod za projekt CAT (Centenari a Trieste - Stoletniki v Trstu), ki bo štar-tal danes, pri njegovi realizaciji pa sodelujejo Univerzi v Trstu in Vidmu, tržaško Zdrastveno podjetje, Občina Trst in inštitut Mario Negri iz Milana. Podrobnosti projekta so njegovi koordinatorji predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, ki se je je udeležil tudi ustanovitelj inštituta Mario Ne-gri, sicer pa ugledni italijanski znanstvenik, Silvio Garattini. Podrobnosti sta predstavila koordinatorja projekta prof. Gabriella Marcon in prof. Mauro Tet-tamani, ki sta razložila, da bodo v prvi fazi poskusili vzpostaviti bazo podatkov o življenjskem slogu in navadah tržaških stoletnikov. Znanstveniki bodo poskusili tudi izvedeti, kakšne so njihove kognitivne značilnosti in kakšen je njihov dostop do zdravstvenih storitev. Preučili bodo tudi njihov spanec, saj je znanstveno dokazano, da dober in kakovosten spanec pozitivno vpliva na manjšo pojavnost kardiovaskularnih in nevroloških bolezni. V drugi fazi pa nameravajo koordinatorji projekta sestaviti register sto-letnikov, na podlagi katerega bi lahko drugim starejšim osebam in našim zanamcem posredovali koristne nasvete za dolgo življenje. Slišali smo namreč, da imajo ustrezni geni le nekaj vpliva na dolgo življenje, glavno vlogo pa naj bi tu odigrala osebnost in življenjski slog posameznika. O tem, kakšni so tržaški stoletniki, je spregovorila občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari, ki je poudarila, da so tržaški stoletniki zelo optimistični ljudje, ki so vedno živeli zdravo in aktivno. Zadovoljna nad projektom pa sta tudi generalni direktor Zdravstvenega podjetja Nicola Delli Quadri in zdravstvena direktorica Adele Maggio-re, ki sta prepričana, da bodo s tem projektom prišli do pomembnih rezultatov, ki jih bodo lahko v prid uporabile tudi mlajše generacije. Da gre za edinstveni projekt, ki ga v Italiji še niso izpeljali, pa je povedal ustanovitelj inštituta Mario Negri prof. Levo pobudniki znanstvenega raziskovalnega projekta, desno eminentna tržaška stoletnika Boris Pahor in Gillo Dorfles (103 leta) foto damj@n, arhiv Silvio Garattini, ki je poudaril, da bodo zelo natančno preučili preteklost tržaških stoletnikov, ki bodo sodelovali pri projektu. Profesor je prepričan, da na ljudi, ki so doživeli častitljivih sto let, pozitivno vplivajo tudi družabni stiki z družino ali prijatelji. Stoletniki imajo namreč zelo močne in trdne odnose s soljudmi, redno se videvajo z družino, prijatelji in sosedi. Bolj družabni smo, več možnosti imamo, da doživimo sto let, je prepričan včerajšnji gost, ki meni, da se v Italiji veliko premalo dela na preventivi. Po njegovem mnenju imajo tovrstne raziskave in študije zelo pomembno vlogo za trajnostni razvoj zdravstvenega sistema, ki bo lahko preživel le, če bomo zmanj- šali število bolezni. Prof. Garattini je prepričan, da so tovrstni projekti koristni zato, ker z njimi lahko ljudem pokažemo, kako se z zdravim načinom življenja izogniti številnim boleznim. Pri tem pa je gost tudi poudaril, da medicina ne more delati čudežev, za mnoge bolezni pa bi lahko našli druge rešitve. Ob robu včerajšnjega srečanja nismo mogli mimo aktualnih polemik, ki so nastale okrog metode Stamina. Slovitega znanstvenika smo vprašali, kaj meni o vseh teh polemikah, zanimalo pa nas je tudi, zakaj po njegovem prepričanju poskusi na živalih niso moralno in znanstveno neodgovorni. Več o tem v naslednjem članku. (sč) padriče - Po navedbah karabinjerjev Tatvina v hiši naj bi spodletela Prve padriške hiše, ko se pripeljemo iz Trebč foto damj@n Na Padričah je bil v torek zvečer dejaven tat, ki je poskusil vlomiti v neko hišo, po navedbah nabrežinskih karabi-njerjev pa naj bi mu podvig na koncu spodletel. Najprej smo iz neuradnih virov izvedeli, da naj bi neznani tat v zgodnjih večernih urah - med 18. in 20. uro - res vlomil v eno prvih padriških hiš desno od pokrajinske ceste (če se pripeljemo iz Trebč). Po prvih informacijah naj bi ukradel nakit in druge osebne predmete. Tržaška kvestura v torek ni obravnavala nobene tatvine na območju Padrič, poveljnik nabrežinskih karabinjerjev Luciano Summo pa je potrdil samo poskus tatvine. Lastnik hiše naj bi se okrog 19.30 vrnil domov in s ceste opazil človeško senco v bližini svojega vrta. Domnevni tat, ki je menda poškodoval vrtna vrata hiše, naj bi nato zbežal, so še povedali na na-brežinskem poveljstvu karabinjerjev, ki je pristojno za ves tržaški Kras. (af) pogovor - Silvio Garattini Metoda Stamina nekoristna in brez znanstvene podlage Ob robu predstavitve projekta CAT o tržaških stoletnikih smo prof. Silvia Garattinija vprašali za mnenje o t.i. metodi Stamina, kj je v zadnjih dneh v središču pozornosti. Člankov in televizijskih prispevkov o škodljivih ali koristnih učinkih metode Stamina je bilo v preteklih mesecih preveč, je prepričan prof. Garat-tini, ki je tržaškim medijem včeraj dejal, da bi se ta zgodba morala zaključiti že pred dvemi leti. Po njegovem prepričanju gre za postopke, ki nimajo nobene znanstvene podlage, za nameček pa se mu zdi nesprejemljivo, da so v naši državi sploh dopustili izvajanje te terapije. Prof. Garattini je poudaril, da se o tem postopku zdravljenja ne bi smelo več diskutirati, saj gre za metodo, ki se povezuje s prevaro, z mazaštvom, nekorektno pa se mu zdi zavajanje staršev bolnih otrok, ki so se za zdravje malčkov pripravljeni oprijeti vsake odrešilne bilke. Alternativne oblike zdravljenja se prof. Garattiniju zdijo v takih primerih nesmiselne, to prepričanje pa je argumentiral z ugotovitvijo, da bi farmacevtska industrija že zdavnaj odkupila pravice, če bi bila prepričana v koristnost terapije. Naš sogovornik je šel še korak dlje in obtožil tako imenovane zdravilce, ki nimajo znanstvenih dokazov o učinkovitosti alternativne terapije. Nekorektnosti in neprofesionalnosti pa je obtožil tudi medije, ki v preteklih dneh niso znali, kot je dejal, predstaviti realne slike in dela znanstvenikov, ki vsako svojo ugotovitev morajo podpreti z znanstvenimi dokazi. Utemeljil je tudi, zakaj so poskusi na živalih pomembni. V laboratorijih znanstveniki uporabljajo najmodernejše in inovativne medicinske naprave, s katerimi preučujejo živali, je povedal govornik in demantiral nekatere Silvio Garattini trditve, da v Ameriki že dolgo časa ne delajo več poskusov na živalih. Zavrnil je tudi očitke, češ da si znanstveniki niso enotni glede poskusov na živalih, ki po prepričanju prof. Garattinija vodijo k medicinskemu napredku. Poskusi na živalih koristijo ljudem, je prepričan prof. Silvio Garattini, ki je v skladu s to izjavo kritiziral tudi ljudi, ki izvajajo metodo Stamina. (sč) Tiskovna konferenca Marina Andoline Zdravnik in podpredsednik fundacije Stamina Marino Andolina je včeraj na pokrajinskem poveljstvu karabi-njerjev na Istrski ulici zaradi obrekovanja prek tiska prijavil nekatere novinarje dnevnika La Stampa in televizijske oddaje 3. mreže RAI Presa diretta, ki jo vodi Riccardo Iacona. Svoje stališče glede metode Stamina in zadnjih dogodkov bo Andolina objasnil na tiskovni konferenci, ki bo danes ob 11.30 v Novinarskem krožku (Korzo Italia št. 13). sv. sergij - Ponoči Kraja ob igrišču, trije mladi ■ «v • v hišnem priporu V noči na sredo je nek občan v Naselju Sv. Sergija pozorno opazoval trojico mladeničev, ki se je zadrževala v prostorih ob nogometnem igrišču tržaškega društva Trieste Calcio (v Ulici Petracco). Ko je malo zatem zazvonil alarm, je očividec nemudoma poklical na policijsko interventno številko 113. Kmalu zatem sta se pojavila avtomobila policije, mladi pa so ob prihodu policistov spustili na tla večjo torbo ter zaboj s steklenicami in jo ucvrli vsak v svojo smer. Niso bili dovolj hitri, policisti so stekli za njimi in jih vse tri ustavili: v žepih so imeli več kovancev, saj so nekaj minut prej izpraznili neko denarnico v društvenem baru. Izkazalo se je, da so mladi Tržačani dvignili ograjo in zlezli v prostore športnega igrišča, nakar so z večjim izvijačem ali kakim podobnim orodjem odprli vrata bara. Poleg kovancev so ukradli alkoholne pijače in čipse, tatvina pa ni bila uspešna. Vsem trem so odvzeli prostost, tožilec je zanje naposled odredil hišni pripor. V nočni akciji so s policisti sodelovali tudi karabinjerji, navaja tržaška kvestura. Dogovor za boljše »upravljanje gradbišč na cestah« Občina Trst in podjetje Acega-sAps sta včeraj podpisali dogovor o »izboljšanju upravljanja gradbišč na cestah in ulicah na občinskem ozemlju. Namen je jasen: znižanje nevšečnosti prometu in prevozov, ki jih povzročajo delovišča in razni izkopi na ulicah. Na podlagi podpisanega dogovora bo podjetje AcegasAps prvi ponedeljek v mesecu posredovalo občini in glavnim krajevnim sredstvom javnega obveščanja spored predvidenih javnih del in drugih posegov; nadalje bo vsaj teden pred predvidenim začetkom del obvestilo o morebitnih spremembah prvotnega programa del. V dogovoru je posebna pozornost namenjena specifičnim normam za namestitev cestne signalizacije o prepovedi parkiranja pred začetkom del, in sicer ob urgentnih primerih. V javnih lokalih na območju, predvidenem za urgentne posege, bodo razdelili informativne letake, da bi krajane obvestili o posegih, mestni redarji pa bodo poskrbeli za obvestilo lastnikom tam parkiranih avtomobilov. 6 Četrtek, 16. januarja 2014 TRST / šole - Predstavili zanimiv natečaj Za enakopravnost na ulicah in trgih Vabilo mladim, naj preučijo zaslužne ženske figure Ovrednotenje enakosti med spoloma tudi pri poimenovanju ulic in trgov je cilj natečaja, za katerim stojijo številna lokalna ženska združenja in nekatere javne ustanove. Podrobnosti vsedržavnega natečaja, ki nosi naslov Sulle vie della parita, so na včerajšnjem srečanju z novinarji predstavile predstavnice združenja Forum delle Donne di Trieste, ki so prepričane, da je napočil skrajni čas, da mesta s poimenovanjem ulic in trgov priznajo vlogo žensk. Po njihovem prepričanju zelo malo ulic nosi ime vplivnih žensk, zato želijo trenutno stanje spremeniti z natečajem, ki so ga razdelile na štiri sklope, namenjen pa je učencem in dijakom italijanskih in slovenskih šol vseh stopenj. Idejne snovalke natečaja vabijo vse udeležence, naj s svojimi mentorji izvedejo podrobno zgodovinsko raziskavo in ugotovijo, katere ženske so v naših krajih najbolj zaslužne. S pomočjo toponomastike bodo poskusili zaslužne ženske vstaviti v zgodo- Obvestilo družbe AcegasAps Družbas Acegas-Aps obvešča, da bodo okenca podjetij Acegas in EstEnergy v Ul. Rettori št. 1 danes zaprli ob 13.45 zaradi tečajev poklicnega izobraževanja osebja. Židje in krščanstvo Tržaška škofija prireja danes konferenco na temo božje zapovedi »Ne kradi«. Srečanje bo v okviru pobud, ki jih prireja italijanska škofovska konferenca od leta 1990 za spodbujanje dialoga med katoličani in Židi. Na konferenci bodo sodelovali direktor tržaškega židovskega muzeja Wagner rabin Ariel Haddad in docent na tržaški univerzi Marco Grusovin. Konferenca bo ob 18. uri v Kulturnem središču Pavla VI. v Ul. Tigor 24/1. Pomoč za ljudi, ki so izgubili drago osebo Oddelek za mentalno zdravje tržaškega podjetja za zdravstvene storitve in združenje Forma Mentis prirejata danes prvo srečanje nove skupine, namenjene za pomoč osebam, ki so izgubile drago osebo oziroma jih je prizadelo žalovanje. Skupina se bo srečevala ob četrtkih od 18. ure do 19.30 v telovadnici Emme Gym na območju bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Sodelovanje je prosto, za informacije tel. št. 3381757823 od 9. do 10. ure vsak dan od ponedeljka do petka. Film The Sessions V okviru 33. niza ameriškega filma, ki ga prireja italijansko-ameriško združenje iz FJK, bodo v kinodvorani Fabbri (Ul. dei Fabbri št. 2/a) danes predvajali film The Sessions. Film bo v izvirnem angleškem jeziku in ga bodo predvajali ob 14. in ob 16. uri, ob 18.30 in ob 21. uri. vinski in kulturni kontekst, udeleženci natečaja pa morajo poiskati tudi kraj, ki bi si zaslužil poimenovanje po določeni ženski. V sklopu literarne sekcije bodo lahko dijaki napisali tekst, ki ne sme presegati 10 tisoč znakov. V digitalni sekciji bo mogoče izdelati elaborat v power point varianti. Za likovno nadarjene učence bo ravno pravšnja umetniška sekcija, ki bo dopuščala svobodo likovnega izražanja. Zadnja sekcija pa predvideva promocijski elaborat, v sklopu katerega bodo dijaki govorili o nekem dogodku na teritoriju. Potek dela dijakov bodo nato mentorji podali v strnjeni obliki, šole pa morajo svoje elaborate oddati do 8. marca letos, in sicer na elektronski na-slov:toponomasticafemminileconcor-si@gmail.com. Kot smo izvedeli na včerajšnji predstavitvi, je cilj natečaja tudi, da bi dijaki odkrili in raziskali naš teritorij, njihove ugotovitve in vizije pa bodo objavljene na spletni strani www.toponomasticafemminile.it. (sč) šole - Natečaj Se bo pojavila tudi kaka »slovenska« ulica? Na socialnem omrežju Face-book so leta 2012 sprožili akcijo »8. marec, tri ženske, tri ulice«. Pobudnice so od javnih uprav zahtevale, naj ob 8. marcu vsaj tri ulice, trge, ali parke poimenujejo po prav tolikih ženskah, saj je odstotek »ženskih« poimenovanj v Italiji pod vsako kritiko. Na straneh našega dnevnika smo takrat zapisali, da je že skrajni čas, da bi ulica, trg, park ali mestna stavba nosili tudi ime tržaške Slovenke: lepo bi bilo stanovati na trgu ali ulici, ki bi bil posvečen pisateljicama Marici Nadlišek Bartol ali Marici Gregorič Stepančič, anti-fašistki Zori Perello, igralki Lidiji Ko-zlovič, ali še kateri tržaški Slovenki. Želja ostaja tudi dve leti kasneje nespremenjena, vsedržavni razpis Sulle vie della parita, o katerem poročamo v sosednjem članku, pa učencem in dijakom nudi priložnost, da javnost seznanijo tudi z velikimi Slovenkami, ki so pustile sled v tržaški zgodovini. Kdo ve, morda pa se bo potem, ko bo vsa dokumentacija pripravljena, le našel kdo, ki bo na pristojni občinski urad vložil tudi uradno prošnjo za poimenovanje... (pd) Nesreča na mestnem nabrežju brez večjih posledic Včeraj popoldne je na tržaškem mestnem nabrežju, in sicer nasproti pomorske postaje, prišlo do prometne nesreče. Trčila sta terensko vozilo range rover s srbsko registracijo in skuter, sprva pa je kazalo, da so posledice lahko hude. Edina poškodovana oseba je bil po navedbah operativno komunikacijskega centra službe 118 desetletni otrok. Na nabrežje je pripeljal rešilec Rdečega križa (foto Damj@n), ki je ponesrečenca odpeljal v pediatrično bolnišnico Burlo Garofolo, k sreči pa si je samo odrgnil kožo na ličnici. Konec dober, vse dobro torej. Na nabrežju so bile posledice prav tako majhne, po informacijah tržaške občinske policije je bil promet oviran le slabe pol ure. V društvu Škamperle predstavili knjigo o tem, kako ti tehnika EFT spremeni življenje V društvu Škamperle na Stadionu 1. maj so pred nedavnim predstavili knjigo Kako je EFT spremenil moje življenje. Izbrana publika, ki se zanima za alternativne poti do samopomoči, je pozorno sledila razlagam arh. Barbare Žetko, soavtorice publikacije in izvajalke EFT 3. stopnje po predmetniku AAMET. Kot vse alternativne metode, je tudi ta zanimiva in glede na objavljena pričevanja učinkovita. Sicer pa je priročnik za tehniko EFT, ki je v slovenščini izšel pred kakšnim letom, doživel več ponatisov, knjiga pričevanj o zagatah, ki so posameznike privedle do tega, da so začeli uspešno uporabljati to metodo, pa je že v ponatisu. Knjiga je posrečen splet zelo različnih (po dolžini, pristopu in vsebini) pričevanj. Vsa so napisana spontano in brez predsodkov, kar je pravzaprav najboljše spričevalo o efektnosti EFT-ja ali tapkanja, kot se izvajanju pravi. Vsi pisci so se namreč znašli v »nepremostljivem« položaju, ki so ga razrešili z navidez zelo enostavim tapkanjem in zdaj živijo boljše, so srečnejši in bolj zdravi. No ja, skrivnost je v tem, da se tapkaš na točno določenih mestih - in tu smo že pri meridianih, ki se po kitajskih modrecih pretakajo po našem telesu in po katerih se pretaka naša energija. Ni vse tako enostavno, pa spet ne tako težko, če iščeš pot iz zadrege. Sreča je pravzaprav v tem, da razpolagamo v Trstu s slovensko izvajalko in če nas kaj tare poiščemo pot do tega vedenja pri arh. Barbari Žetko (info@eft-trieste.it oz. www.eft-trieste.it). Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 16. januarja 2014 MARCEL Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 9.07 - Luna vzide ob 17.29 in zatone ob 7.54. Jutri, PETEK, 17. januarja 2014 ANTON VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1025 mb ustaljen, vlaga 80-odstotna, veter 2 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 18. januarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Zgonik - Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje 1 - 040 225596 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino 16.30, 18.20, 20.15 »Un boss in sa-lotto«; 22.15 »Disconnect«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 22.05 »Il grande match«; 19.45 »Disconnect«; 16.30, 17.30, 18.45 »Disney - Frozen il regno di ghiaccio«; 16.30, 21.30 »Capitan Harlock«; 19.00 »Capitan Harlock 3D«; 16.40, 19.00, 21.20 »Un boss in salotto«; 16.40, 19.20, 21.00, 22.00 »The Counselor - Il procura-tore«; 16.50, 19.15, 21.40 »Lo sguar-do di Satana - Carrie«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Angry Games - La ra-gazza con l'uccello di fuoco«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 19.30 »Il corsaro«; Dvorana 2: 17.15, 19.50 »C'era una volta a New York«; 22.10 »Un boss in salotto«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.30 »Angry Games - La ragazza con l'uccello di fuoco«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »The Counselor - Il Procuratore«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.15 »Il capitale umano«. S Poslovni oglasi PRENOVLJENO 3-SOBNO STANOVANJE v trgovskem predelu Proseka dajem v najem. Tel. 040-225197 AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »The Counselor - Il procuratore«. CINEMA DEI FABBRI - Dvorana je rezervirana. FELLINI - 16.30, 18.10 »Philomena«; 19.50, 22.10 »American Hustle«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »C'era una volta a New York«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il capitale umano«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Nebraska«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.00, 20.20 »47 Ronin«; 17.30 »Hobit: Smaugo-va pušča«; 15.15, 18.00 »Ledeno kraljestvo«; 16.00 »Oblačno z mesnimi kroglicami 2«; 19.15, 21.30 »Paranormalno: Označeni«; 17.15, 19.40 »Reševanje Gospoda Banksa«; 15.50, 20.45 »Skrivnostno življenje Walterja Mittyja«; 21.00 »Sovražnik pred vrati«; 15.30 »Sprehod z dinozavri 3D«; 16.40, 18.10, 20.00 »Volk iz Wall Street«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 19.30, 22.00 »The Butler - Un mag-giordomo alla Casa Bianca«; 16.45 »Disney - Frozen il regno di ghiac-cio«; Dvorana 2: 22.20 »Il grande match«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.30, 22.15 »Angry games - La ra-gazza con l'uccello di fuoco«; 17.00, 18.45, 20.30 »Anita B«; Dvorana 4: 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM malo, na novo opremljeno stanovanje v središču Kozine. Tel. št.: 0039 392-2225821. GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot kuhinjska pomočnica, čistilka ali negovalka starejših. Tel. št.: +386 31 624 994. GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 3296055490. IŠČEM DELO kot varuška otrok ali pomagam otrokom pri učenju. Tel. 3402762765. MLAJŠA GOSPA išče delo za oskrbo starejših oseb, izmenično vsakih 14 dni z drugo osebo. Tel.: 347-7658968. PODARIM dobro zemljo za vrt. Zmenek po dogovoru. Tel. št.: 3294129363. PRODAJAM avto opel astra GTC, sive barve, v odličnem stanju, letnik 2005. Cena: 2.500 evrov. Tel. št.: 040-814242 (od 19. do 20. ure). PRODAJAM individualni radiator rubber na metan. Cena 350 evrov. Tel. št.: 328-4185964 (Marino). PRODAJAM nezazidljivo zemljišče v Briščah, z 3794 kv. m., za 10.000 evrov. Tel.: 349-0645402 (od ponedeljka do petka, med 8. in 17. uro). PRODAJAM raznovrstni les za kurjavo za špargert. Cena po dogovoru. Tel. št.: 329-4128363. PRODAM mešalec za beton za 370,00 evrov; vitel (verricello) za 370,00 evrov in črno-rjavo omaro s knjižnimi policami 160x190x30 za 100,00 evrov. Vse v odličnem stanju. Tel. št.: 3489805039. PRODAM volvo 945, polar sw 2000 turbo, 257.000 km, letnik '97. Zimske in poletne gume in rezervni deli. Cena 500 evrov. Tel.: 328-7012421. RDEČA OVRATNA RUTA (sciarpa), izgubljena v ponedeljek, 13. januarja, na Napoleonski cesti. Kdor jo je našel, lahko pokliče na tel. št.: 333-1136639 ali 040-415551. V BLIŽINI UNIVERZE dajem v najem na novo opremljeno stanovanje, primerno za dve osebi. Tel.: 327-6950659. ŠTUDENTKA pedagoške fakultete pomaga vašemu otroku pri učenju, pisanju domačih nalog in za varstvo, tudi občasno in po domeni. Tel.: 3461080342. in Osmice IVAN IN SONJA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št. 040229586. SALOMON v Rupi ima odprto osmico. / TRST Četrtek, 16. januarja 2014 7 ,*j Čestitke Draga nona MARIA. Prvo leto svečka ena, tretje leto svečke tri, danes pa poglej, poglej, na tvoji torti kres gori. Vse najboljše za tvoj 60. rojstni dan ti želijo Petra, Lara in Tanja. S Izleti SKD VESNA prireja v soboto, 18. januarja, izlet v Ljubljano na ogled razstave »Tito obraz Jugoslavije«. Odhod izpred spomenika v Križu ob 8.00, po-vratek okrog 20. ure. Info in prijave na tel.: 333-7702061 (Matija), 3334463154 (Mitja), 340-6709578 (Tatjana) ali 348-9234060 (Igor). OMPZ F. BARAGA vabi na ogled jaslic v Novem Mestu in okolici v soboto, 25. januarja. Vmes bo tudi kosilo. Vpis in informacije čim prej na tel. 3479322123 ali 346-8222431. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi v London iz Trsta od torka, 28. do petka, 31. marca. Tel.: 00386-41573326 (Marija). 9 Šolske vesti OSNOVNA ŠOLA J. RIBIČIČA - K. ŠIROKA vabi na dan odprtih vrat danes, 16. januarja, od 8. do 9. ure. OTROŠKI VRTCI IN ŠOLE VEČSTOPENJSKE ŠOLE v Nabrežini se bodo predstavile in bodo na razpolago na informativnih sestankih. Otroški vrtci: OV v Devinu 23. januarja, od 15.30 do 16.30; OV v Gabrovcu danes, 16. januarja, od 15.30 do 16.30; OV v Mav-hinjah 21. januarja, od 16. do 17. ure; OV v Nabrežini 22. januarja, od 15.3016.30; Osnovne šole: OŠ J. Jurčiča v Devinu 20. januarja, ob 15. uri; OŠ V. Šče-ka v Nabrežini 27. januarja, ob 15.30; OŠ S. Grudna v Šempolaju 21. januarja, ob 16.30; OŠ 1. maj 1945 v Zgoniku 28. januarja, ob 15. uri; DSŠ Iga Grudna v Nabrežini 21. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča razpored informativnih sestankov za starše, ki bodo vpisali otroke v 1. letnik otroškega vrtca: A. Čok -Opčine 21. januarja, ob 11.00; E. Kralj - Trebče 22. januarja, ob 10.30; M. Štoka - Prosek 20. januarja, ob 16.00; A. Fakin - Col 20. januarja, ob 16.00; J. Košuta - Križ danes, 16. januarja, ob 16.00; U. Vrabec - Bazovica 20. januarja, ob 16.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča razpored informativnih sestankov za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole: F. Bevk - Opčine 20. januarja, ob 15.30; P. Toma-žič - Trebče 29. januarja, ob 15.15; A. Černigoj - Prosek 21. januarja, ob 15.00; A. Sirk - Križ 20. januarja, ob 15.00; P. Trubar - Bazovica 22. januarja, ob 16.30; A. Gradnik - Col danes, 16. januarja ob 16.00. LICEJ A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo dan odprtih vrat v petek, 17. januarja, od 17. do 19. ure (ob 18. uri bo predstavitev obeh smeri) in v soboto, 18. januarja, od 9.00 do 11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari v petek, 17. januarja, ob 16. uri v šolskih prostorih na Katinari, Reška cesta 511. DIZ JOŽEFA STEFANA vabi v soboto, 18. januarja, od 8.30 do 11.30 na dan odprtih vrat. Starši in dijaki nižjih srednjih šol so vabljeni na ogled šole in rednih dejavnosti. DTZ ŽIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, vabi na dneva odprtih vrat in sicer v soboto, 18. januarja, od 9. do 12. ure in v sredo, 22. januarja, od 18. do 20. ure. Vabljeni dijaki 3. razredov nižjih srednjih šol in njihovi starši. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 19. januarja, ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA spo- roča koledar informativnih sestankov za vpis na osnovno šolo: Fran Ventu-rini v Boljuncu 20. januarja, ob 16.15; Mara Samsa - Ivan Trinko-Zamejski pri Domju 22. januarja, ob 17.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča razpored informativnih sestankov za starše, ki bodo vpisali otroke v 1. letnik srednje šole: F. Levstik -Prosek 20. januarja, ob 17.00; S. Kosovel - Opčine 21. januarja, ob 17.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. letnik otroškega vrtca v ponedeljek, 20. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; dan odprtih vrat 24. januarja, v vrtcu v Lonjerju (Lonjerska cesta 240) in 27. januarja, v vrtcu v Barkovljah (Ul. Vallicula 11). Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki od 10. do 11. ure ali od 14. do 15. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL sporoča, da bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na OŠ F. Mil-činskega na Katinari (Ul. Marcheset-ti 16) v sredo, 22. januarja, ob 17. uri; na OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah (Ul. del Cerreto 19) v ponedeljek, 20. januarja, ob 17. uri. OTROŠKI VRTEC PIKI JAKOB vabi na informativni sestanek ob vpisih za naslednje š.l., ki bo v torek, 21. januarja, ob 11. uri na sedežu vrtca, Ul. Frausin 12. Dneva odprtih vrat bosta 24. in 27. januarja ob 11. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis v otroški vrtec: Kekec - Boljunec in Miškolin - Boršt v Bo-ljuncu 21. januarja, ob 16.00; Pika Nogavička v Dolini 23. januarja, ob 16.00; Palčica v Ricmanjih 27. januarja, ob 16.00; Mavrica v Miljah 3. februarja, ob 16.30. OTROŠKI VRTEC JAKOBA UKMARJA vabi na informativni sestanek ob vpisih za naslednje š.l., ki bo v sredo, 22. januarja, ob 11. uri na začasnem sedežu vrtca, Staroistrska cesta 78. Dan odprtih vrat bo po dogovoru z učiteljicama. OTROŠKI VRTEC V ŠKEDNJU vabi na dan odprtih vrat v sredo, 22. januarja, ob 11. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo informativni sestanek za vpis na srednjo šolo 23. januarja, ob 17. uri na šoli Gregorčič v Dolini. DNEVA ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad formandum bosta 24. in 30. januarja, od 14. do 18. ure na sedežu gostinske šole na Fernetičih. Info na tel.: 040-566360 ali ts@adformandum.org. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski OV v Šempolaju za š.l. 2014/15. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do petka, 31. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v OV. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski OV bo v ponedeljek, 27. januarja, ob 16. uri v prostorih navedenega vrtca. Info na tel.: 040-2017370. Ü3 Obvestila ZVOČNA KOPEL - Skupina 35-55 in va-diteljica Sandra vabita na meditacijsko sprostitveni večer, ki bo v soboto, 18. januarja, ob 19. uri v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu. S seboj prinesite podlogo za ležanje, lažjo spalno vrečo ali deko in vodo. Obvezne prijave na tel.: 333-3616411 (ob uri kosila). AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 19. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke »Esso« na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in rezervacije na tel.: 335-5476663 (Vanja). V SPOMIN na proseškega partizana Marjana Štoko, ki so ga nacisti umorili in obesili na drog električne napeljave v Štorjah pri Sežani, prirejajo pro-seška in kontovelska društva, pod pokroviteljstvom VZPI Anton Ukmar-Miro, pohod od Proseka do Štorij. Zbirališče in vpis v nedeljo, 19. januarja, ob 8.00 pred spomenikom padlim v NOB na Proseku, start ob 8.30. Poskrbljen prevoz pohodnikov iz Štorij do Proseka. Info po 20. uri na tel.: 040229404 (Miloš); ob 15.30 polaganje vencev na spomenikih v Štorjah, sledi proslava v prostorih kulturnega doma, kjer bo prisotne nagovoril akademik Ciril Zlobec. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v ponedeljek, 20. januarja, ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 20. januarja, na srečanje z geografom in urbanistom Silvom Prodanom, preuče-valcem Istre in njenih ljudi. V Peterli-novi dvorani, Ul. Donizetti 3, v Trstu. Začetek ob 20.30. KRU.T vabi v ponedeljek, 20. januarja, ob 18. uri na tretje srečanje v sklopu predavanj »Prehrana je zdravje« (Ul. Cicerone 8, II. nadstropje). Dr. Rosa Del-la Fortuna, master II. stopnje v ne-vropsihofizični optimizaciji, bo govorila o metodi Kousmine - prehrambenih strategijah za pridobitev in ohranjanje dobrega počutja. Vse dodatne info in prijave (mesta so omejena) na tel.: 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. PRAVLJIČNE URICE v sredo, 22. januarja, v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). Biserka Cesar bo pripovedovala pravljico s skupnim naslovom »V knjižnico z medvedom«. SKD VIGRED obvešča, da bo v sredo, 22. januarja, ob 18. uri v Štalci v Šempo-laju sestanek (za domeno urnikov) in vpisovanje za delavnico - tečaj igranja za otroke in odrasle na diatonično harmoniko. Info na tel.: 380-3584580 ali tajnistvo@skdvigred.org. SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije. Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad formandumu v RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 16. januarja, ob 20. uri na svojem sedežu. ZGONIŠKI OBČINSKI SVET se bo sestal danes, 16. januarja, ob 11. uri. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 17. januarja, ob 18. uri predstavitev filma »Iz Gorjanskega na Triglav« in podnaslovom »Pohod prijateljstva in sodelovanja«. Ogledali si bomo film o petem pohodu v letu 2013, po ogledu pa sledi pogovor z udeleženci. Ob 20. uri bo nočni pohod, ob polni luni, na Nanos. Pohod bo ob vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča člane in prijatelje, da bodo v januarju odborniki na razpolago za vpis novih članov: v petek, 17., od 19. do 20. ure v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Trstu, Ul. Ginnastica 72. Pričetek v ponedeljek, 27. januarja. Vpisovanja na tel.: 040-566360 ali ts@adforman-dum.org. VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agrituriz-ma. Tečaj bo ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad forman-dumu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Pri-četek v ponedeljek, 27. januarja. Vpisovanja na tel.: 040-566360 ali ts@ad-formandum.org. TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji MD Boljunec, vsako sredo zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhod društvenega kombija iz Brega in iz mesta. Info na tel.: 335-8045700. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da je Deželni svet SSO sklican v sredo, 29. januarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju, v Finžgarjevem domu na Opčinah. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na 14. video foto natečaj Ota Hrovatin, ki se bo vršil marca meseca. Pravilnik na www.trst80.com. AEROBIKA - SKD France Prešeren prireja ob ponedeljkih, od 19. do 20. ure vadbo plesne aerobike v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu. Dinamična plesno-športna vadba, ob prijetni glasbi, je zabavna in primerna za vse. PUSTNA SKUPINA LUNA PUHNA s Padrič in iz Gropade bo tudi letos nastopila na pustnih povorkah. Prijave in vpis pri Guštinu na Padričah, od 17. do 21. ure (ne ob torkih). V nekdanjem begunskem taborišču na Padričah, kjer potekajo priprave na pust, pa se lahko prijavite ob delavnikih, od 21. ure dalje. Vpis do nedelje, 2. februarja. Info na tel.: 329-4020471, 329-0695001 ali 340-2762765. 0 Prireditve SKD SLOVENEC IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST iz Boršta in Zabrežca vabita v petek, 17. januarja, na praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17. uri bo v vaški cerkvi slovesna sv. maša - mašuje upokojeni škof Uran. Ob 20.30 bo v srenjski hiši kulturna prireditev. Nastopajo: MePZ Slovenec - Slavec, dirigent D. Grbec in dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro v narečju »Top cool«, tekst E. Rapotec, režija A. Corbatto. Ponovitev kulturne prireditve bo v nedeljo, 26. januarja, ob 19. uri v Srenjski hiši v Borštu. SLOVENSKI KLUB prireja v petek, 17. januarja, predstavitev knjige »Skrito povelje« Drage Potočnjak. O delu, ki razkriva eno od vznemirljivih temnih plati desetdnevne vojne za osamosvojitev Slovenije, se bo z avtorico pogovarjal novinar in pisatelj Dušan Jelinčič. Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Frančiška 20, s pričetkom ob 18.30. Vabljeni! SPDT prireja v petek, 17. januarja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Op-činah, Ul. Ricreatorio 2, predavanje na temo »Ledenice na Primorskem«. Strokovni prikaz bosta podala upokojeni direktor Naravoslovnega muzeja v Trstu dr. Sergio Dolce in predsednik Skupine 85 Marino Vocci. Popestrila ga bodo osebna pričevanja Janka iz Nasirca. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na celovečerni Božični koncert. Poje MePZ Jacobus Gallus, vodi Marko Sancin. V soboto, 18. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Ivana na trgu Gioberti v Trstu. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Majde Pertotti »Domače vedute« v soboto, 18. januarja, ob 18. uri v kavarno Gruden v Nabrežini. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu priredi v soboto, 18. januarja, ob 16. uri božični-novoletni koncert v domu za ostarele »Jeralla« na Padričah. Koncert izvaja mlajši dekliški pevski zbor Vesela pomlad z Opčin, ki ga vodi prof. Andreja Štu-cin in spada v niz koncertov, ki jih konferenca prireja v domovih za ostarele. TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT - Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst, v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij, vabi na koncert »Božični sijaj«, v sklopu pobud za 50-le-tnico delovanja ZCPZ, ki bo v nedeljo, 19. januarja, ob 16. uri v stolnici Sv. Justa v Trstu. Pod vodstvom dirigenta Mirka Ferlana ga bodo oblikovali združeni mladinski in mešani pevski zbori, ob spremljavi pihalnega kvarteta in orgel. SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi na sklop predavanj prof. Jožeta Pirjevca »Prva in druga svetovna vojna ter povojno obdobje«. Predavanja bosta v sredo, 22. in 29. januarja, ob 19.45 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. PIHALNI ORKESTER BREG, v sodelovanju KD Fran Venturini, vabi v nedeljo, 26. januarja, ob 17. uri na pozdrav novemu letu. Nastopajo gojenci glasbene šole, mali kitaristi iz Brega, mladinski ansambel Rock n' bndi-mi in orkester Breg. Napoveduje Peter Terčon. SKD BARKOVLJE - Dan kulture v nedeljo, 26. januarja, ob 17.00. Častni gost dr. Peter Weiss, jezikoslovec in član komisije za pripravo novega slovenskega pravopisa pri slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. Tema večera: slovenščina med knjižnim jezikom in narečji. Sodelujejo Barko-vljanski pevski zbor s solisti (vodi Aleksandra Pertot) in obiskovalci bralne delavnice. Zamisel in povezovanje Ladi Vodopivec. S pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete. 20. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB, v organizaciji ZSKD in JSKD, bo 2. februarja, ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah in 16. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Postojni. SKGZ IN SSO, v sodelovanju z ZSKD, Glasbeno matico, SSG in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Artsprehod« v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke. Prispevki V spomin na dragega prijatelja Bruna Zobca darujeta Karlo in Emilija 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Ivana Bana darujejo Elva, Vera in Ivo 100,00 evrov za ŠD Kon-tovel. V spomin na Ivana Bana darujeta Mirko in Milena Štoka 20,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Mariota in Enjota Gušti-na daruje družina Guštin (Repen 141) 20,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Repnu. V spomin na Ivana Bana daruje Lidija Starc 25,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Silvano Regent daruje Lidija Starc 25,00 evrov za spomenik padlim v NOB na Kontovelu. Ob boleči izgubi drage SILVANE REGENT izrekava globoko sožalje svojcem Viviana in Sergio z družino Globoko sočustvujemo s Karin ob izgubi dragega očeta STOJANA SANCINA. Interland Srl Ob smrti Stojana Sancina izrekajo globoko sožalje ženi Marti, hčerama Moniki in Karin ter vsem svojcem SKD Lonjer-Katinara, KK Adria, Odbor za ločeno upravljanje jusarskih zemljišč Lonjer 8 Četrtek, 16. januarja 2014 TRST / barkovlje - Lep glasbeni večer slovenskega kulturnega društva Barkovljani navdušeni nad arijami iz oper in operet v _ Četverica pevcev opernega zbora Verdi nastopila ob spremljavi pianistke Tamare Ražem Slovensko kulturno društvo Bar-kovlje ima do glasbe veliko posluha in lahko računa na veliko število članov, ki se z navdušenjem odzivajo na glasbena vabila. Društvena dvorana je bila kar pretesna za novoletno glasbeno voščilo, ki ga je v ponedeljek zvečer oblikoval pevski kvartet ob klavirski spremljavi Tamare Ražem Lo-catelli: Od opere do operete je bil naslov programa, ki je od tragično-ro-mantičnih do hudomušno razposajenih prizorov ponudil občinstvu veliko zabave in užitka. Vsi štirje pevci so člani opernega zbora gledališča Verdi, kjer nekateri nastopajo tudi v manjših solističnih vlogah, z Ražmovo pa so oblikovali že več uspešnih koncertov, med drugimi tudi poklon Verdiju, ki je bil lani v baziki Sv. Silvestra, pred kratkim pa so v rahlo spremenjeni zasedbi nastopili v Barkovljah. Predsednica društva Sandra Poljšak je vsem navzočim podala dobrodošlico in voščila, tenorist Francesco Cortese pa je odprl večer z milo tožbo nesrečnega Wertherja Pourquoi me reveiller (Zakaj me prebujaš) iz Massenetove opere. Zvenečemu glasu je bila romantična dimenzija skoraj pretesna, sledila je Arija draguljev iz Gounodovega Fausta, ki jo je zapela sopranistka Miriam Spano v pogumnem izzivu z zahtevno kolo-raturo. Baritonist Damjan Locatelli je razkazal toplino in zaobljenost svojega glasu v znameniti ariji Toreadorja iz Bizetove Carmen, trojici biserov iz francoske operne literature pa je sledil Verdi s pretresljivo arijo Azucene iz Trubadurja. Mezzosopranistka Silvia Bonesso je pokazala veliko sočutja s trpečim likom nesrečne matere, več fotografij na www.primotski.eu Operni pevci so svoj nastop ob pevski dovršenosti znali začiniti tudi z duhovitostjo foto damj@n pevci so se nato združili v prelepem kvartetu iz Verdijevega Rigoletta -Bella figlia dell'amor -, ki ga je Tamara Ražem podprla z muzikalno občuteno spremljavo. Pianistka je bila ves čas pevcem zanesljiva opora, pozorna na vsak dih in bogata z dinamičnimi odtenki. Kratkemu premoru je sledil bolj lahkoten del koncerta, ki se je začel s kvartetom iz Donizettijeve opere Don Pasquale Che interminabile an-dirivieni: pevci so interpretaciji dodali tudi gledališko komponento in ni manjkalo zabave ob razgibanem prizoru, nato je sopranistka Miriam Spano zapela romantično arijo iz Le-harjeve operete Paganini. Malia - čar ljubezni - je povezala Leharja s To- stijevo romanco, ki je v občuteni interpretaciji Damjana Locatellija postala neprikrit ljubezenski poklon zvesti življenjski in umetniški sopotnici Tamari. Silvia Bonesso je nato z veliko dozo humorja podala pesem Creola, Francesco Cortese pa je ob spremljavi kolegov zapel popularno Napoletano iz operete Scugnizza, sledil je prikupen pevsko-plesni prizor La Giavanese iz Ranzatove Dežele zvončkov, v katerem so se pevci izkazali s sproščenim in zabavnim odrskim nastopom. Spet romantični utrinek, tokrat iz Leharjeve Vesele vdove, znameniti duet Lippen schweigen, ki sta ga elegantno podala Miriam Spano in Damjan Locatelli, Silvia Bonesso in Francesco Cortese pa sta odgovorila z Gastaldonovo Musica proibita. Razpoloženje je postajalo vedno bolj sproščeno, pevci so v Rossinije-vem Pustnem kvartetu s klobučki prosili za prispevke po dvorani, aplavzi so naraščali ter izvabili kar tri dodatke: Francesco Cortese je svoje neapeljske korenine pokazal v radostni Funiculi' funicula', pri kateri je sodelovalo tudi občinstvo, dami sta nato duhovito podali Rossinijev Duet mačk in večer se je zaključil v crescendu aplavzov, ki so spremljali odlomek iz operete Pri belem konjičku: pevci so komaj odtrgali odlično spremljevalko od klavirja in se nepreklicno poslovili od hvaležnega občinstva. Katja Kralj razstava - Jutri Filatelistične zbirke zapornikov V prostorih filatelističnega oddelka v pritličju glavne tržaške pošte bodo jutri odprli zanimivo filateli- stično razstavo z zbirkami, ki so jih pripravili jetniki tržaškega zapora. Na predlog poštne uprave iz Rima o vključitvi filatelije med razne dejavnosti, ki jih uvajajo v italijanske zapore, se je odzvala tudi tržaška poštna uprava in povabila k sodelovanju slovenski filatelistični klub »Lovrenc Košir«. Junija lani so se zvrstili prvi pripravljalni sestanki z vodstvom tržaških zaporov. Na tečaj filatelije so se takoj prijavili nekateri zaporniki in prve dni julija so se začeli redni dvomesečni sestanki, na katerih sta tajnik kluba Košir Igor Tuta in odgovorna za fi-latelijo na tržaški pošti Daniela Ca-tone izpeljala program, ki je predvideval osnovne informacije o zgodovini pošte, o pravilih filatelije in o pripravi filatelistične zbirke. Na vsakem sestanku je teoretičnemu sledil tudi praktični del, ko so člani skupine, ki si je dala naslov »Filatelistično društvo 26« (po mestni številki njihove zaporniške hiše) urejali znamke v svoje albume, zbirali vsak svojo tematiko in se naučili priprave razstavnih listov. Od vsega začetka je bil glavni cil priprava zbirk za razstavo. Člani skupine so ob koncu tečaja, ki se je zaključil teden pred prazniki, pripravili osem zbirk, vsako za eno razstavno okno. Zbirke obsegajo najrazličnejše tematike: od narave (Mihai) do italijanskih mest (Massimo), od živali (Narcis) do rib (Saimon), od motorjev (Gianluca) do Romunije (Mihail) in od Walt Dis-neya (Franco) do skavtov (Mauro). Otvoritev razstave, ki se je bodo udeležili predstavniki poštne uprave, tržaškega zapora in kluba Košir, bo v pritličju tržaške pošte jutri ob 10. uri. Razstava bo odprta dva tedna. slovenski klub Pogovor z avtorico knjige Skrito povelje Slovenski klub bo jutri, 17. januarja, pričel novo leto v znamenju raziskovanja o temni plati slovenske osamosvojitve. Gostja Slovenskega kluba bo namreč Draga Potočnjak, doslej znana predvsem kot dramska in filmska igralka, dramska pisateljica in gledališka pedagoginja, zdaj pa tudi avtorica odmevne knjige Skrito povelje. V svojem raziskovalnem prvencu Potočnjakova na podlagi obsežnega gradiva in pričevanj raziskuje okoliščine smrti svaka To-nija Mrlaka, katerega helikopter je 27. junija 1991 sestrelila slovenska teritorialna obramba. Po oceni Po-točnjakove ni šlo ne za neserčo ne za napako, kot trdijo uradni viri, pač pa za ciničen propagandni trik, s katerim je takratni slovenski minister za obrambo želel prepričati svet, da gre v Sloveniji zares in da mora torej mednarodna skupnost zato čimprej ukrepati in uradno priznati novo državo Slovenijo. O delu Skrito povelje se bo z avtorico pogovarjal novinar in pisatelj Dušan Jelinčič. Predstavitev knjige in pogovor bosta v Gregorčičevi dvorani v ulici S. Frančiška s pričetkom ob 18.30. Vabljeni! razstava - Lesni izdelki od jutri na ogled v razstavnem prostoru VUD v Ul. Diaz Slovensko unikatno oblikovanje Na razstavi Vezi bodo predstavili unikatne lesene izdelke sedmih slovenskih avtorjev in avtorskih skupin V razstavnem prostoru VUD v Ul. Diaz 15-a bodo jutri odprli razstavo Vezi-Legami-Links, ki je namenjena slovenskemu unikatnemu oblikovanju v lesu. Razstavljajo Studio Drevo, Oloop, Tobia Putrih, Handmade in Moste, Nena Gabrovec, Arne Vehovar, Kaja Lipnik Vehovar, Samo Gašperšič ter študenti FA-FDV z ljubljanske univerze. Otvoritev razstave, ki bo odprta do 8. februarja, bo ob 18.uri. Organizacijo razstave so zaupali ljubljanskemu Studiobotas, ki jo je tudi oblikoval, zasnova je sad dela Primoža Fijavža, Martine Male-sič in Anje Planišček, partnerja projekta sta VUD in Trajekt ob podpori slovenskega kulturnega ministrstva. Razstava Vezi predstavlja unikatne lesene izdelke sedmih slovenskih avtorjev in avtorskih skupin. Glavna vez med avtorji, ki se ločijo po znanjih in zanimanjih, je les, material, ki ga uporabljajo na različne načine in z drugačnimi izhodišči. Različnost njihovih pristopov omogoča prikaz široke palete možnosti uporabe lesa, od konstrukcijskih do dekorativnih. Druga vez med njimi je unikat-nost izdelkov, ki jo predstavljajo v dveh oblikah - enkratni izdelavi produkta ali enkratni sestavi produkta iz serijskih kosov. Pojma unikatno ne razumemo le v uveljavljenem pomenu avtorsko ročno izdelanega produkta. Razumemo ga tudi v rezultatu procesa, ki se začne, ko avtor določi sestavine, in zaključi, ko jih uporabnik sestavi v lastno unikatno celoto (prototip za Mudam Studio, Knjigobež-nice, Minimalno stanovanje za mlade, Vajenice). Med posameznimi izdelki se pletejo tudi druge vezi: raziskovanje izraznosti materiala - teksture, pro- sojnosti in barv (pohištvo Studia Drevo, reflektor Handmade in Moste, okrasna svetilka Čipka), uporaba tradicionalnih slovenskih obrtniških načinov izdelave - mizarskih in pletar-skih domačih obrti (pohištvo Studia Drevo, okrasna svetilka Čipka) in oživljanje kulturne dediščine (lesene igrače, Vajenice). Nekatere izdelke povezuje tudi družbeno angažirano spo- ročilo, ki je del širšega projekta (Minimalno stanovanje za mlade, Knji-gobežnice). Raznovrstnost predstavljenih izdelkov odpira boljše možnosti za vzpostavljanje nadaljnjih vezi s širšo publiko, s kupci in možnimi vlagatelji. Namen razstave Vezi je namreč tudi promocija avtorjev oziroma avtorskih skupin. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 16. januarja 2014 9 O NAŠEM TRENUTKU Zagnanost zna biti v politiki (tudi) past Ace Mermolja Italijanski premier Enrico Letta je preživel novoletne praznike (to je že »zgodovina«) v hotelu v Sloveniji. Člani opozicije so ga napadli, češ da bi moral v času krize ostati v Italiji. Pozabili so, da npr. »rigorozna« frau Merkel hodi na počitnice na Južno Tirolsko, ki je v Italiji, in da si je nalomila kosti v Švici. Tony Blair je zahajal med to-skanske griče in še marsikateri drugi tuj državnik je izbiral Italijo kot svoj letoviški kraj. Tudi to nič ne pomeni, da imata tako Berlusconi kot Grillo vile na daljnjih otokih. Letta bi pač moral do-pustovati v kakšni apeninski grapi, ali pa deliti mrak z Maurom Corono v bajti pri Ertu. Mimo šal, ne sodim med komentatorje, ki rade volje streljajo na Letto in na njegovo vlado. Premier je imel pogum in veliko dozo altruizma, da je sprejel ubijajoči vladni špric v špano-viji z Berlusconijem, ki sta ga zahtevala predsednik Napolitano in Evropa. V odsotnosti reform in ustreznega volilnega zakona si nihče ni mogel privoščiti padca Italije v dolgo obdobje brezvladja. Voditi večino, ki se ne strinja z ničemer, je z osebnega in političnega vidika skrajno nevarno in dobra popotnica za izginotje s prizorišča. Kaj pomenijo danes Monti, Passera, gospa Fornero in ostali protagonisti prejšnje tehnične vlade? Kaj bo jutri z Letto (in z DS) če mu sesujejo vlado, ko še ni dosegla za množice otipljivih rezultatov? Letta se je v odnosu z evropskimi in svetovnimi partnerji izkazal kot resen in prepričljiv politik. Vlada je tudi doma v danih možnostih naredila nekaj nujnih ukrepov. Vrnila je del denarja podjetnikom, rešila določeno število odpisanih (esodati), pomagala Draghiju, da je »spread« padel na nizko mero, kar pomeni velik prihranek pri plačevanju obresti. Nadalje je obdržala državo pod zadolžitveno mejo Maastrichta, nakazala je pot, ki naj bi bila v korist delu itd. Je bila premalo pogumna? Verjetno je bila, vendar si ne moremo pričakovati čudežev sredi nekega splošnega razdejanja in podivja- VREME OB KONCU TEDNA Nocoj novo poslabšanje Darko Bradassi Zadnjič smo pisali, da se bo ravnovesje počasi začelo spreminjati v tem tednu, toda v bližnji prihodnosti še ne bo bistvenih preobratov. Dosedanja za ta čas povečini topla, vlažna in občasno deževna atlantska vremenska slika je namreč izjemno vztrajna. Termin verjetne spremembe moramo odložiti na drugo polovico prihodnjega tedna, občutneje pa naj bi zadišalo po zimi šele okrog 25. januarja. Medtem se bomo v tem koncu tedna soočali še z eno vremensko fronto, precej solidno, predvsem pa vztrajno. Pravzaprav gre za dve vremenski fronti, prva jutrišnja bo atlantske narave, druga sobotna pa bolj sredozemske. Nad naše kraje se od zahoda zelo počasi pomika obsežna toda skoraj stacionarna atlantska višinska dolina, ki bo začela vplivati na vreme pri nas že danes in bo naše kraje zapustila šele v začetku prihodnjega tedna. Z morebitnimi manjšimi vmesnimi premori bo od danes do vključno nedelje prevladovalo oblačno in vlažno ter občasno deževno vreme. nja, toliko manj, če naj bi čudeže delala ekipa, ki je sad kompromisov in kriz. Vlada naj postavi v središče svojega delovanja delo in delovna mesta ljudi, predvsem mladih. Parlament naj izglasuje nov volilni zakon in odpravi senat v sedanji obliki. Nato naj pride do volitev. Če to uspe, bo tudi Letta lahko pozitivno zaključil svoje nelahko obdobje. Cenim torej pogum Enrica Lette, obenem pa ne morem spregledati neizkušenosti in nespretnosti sorazmerno mlade vladne ekipe in nekaterih starejših tehnikov. Spodrsljaji, kot so napoved z naknadnim preklicom, da bodo morali šolniki vračati 150 evrov mesečno za starostno doklado, ki so jo že vnovčili, neizrekljiva zmeda pri obdavčevanju hiš, ki je posledica od Ber-lusconija izsiljene odprave davka IMU, zmeda v zvezi z davki na izgralniških avtomatih, bajne najemnine, ki jih država plačuje za najem nekaterih stanovanj , spori z občinskimi upravami itd. niso v prid ne Letti in ne ministrom. Niti ne koristijo vladi osebni, bolj ali manj grobi, spodrsljaji nekaterih njenih ministrov. Nujna bi bila kaka sprememba v ekipi. Očitno je namreč, da vladna ekipa ni uigrana in da ne pozna tega, kako meljejo rimski mlini. Ti niso le počasni, ampak tudi zahrbtni. Vsako ministrstvo ima trume funkcionarjev, tehnikov in uradnikov, ki morajo računati, iskati tehnične rešitve problemov, kontrolirati, skratka, spravljati »na papir« vladne smernice in odločitve. Če se ogromni birokratski aparati zafec-ljajo ali želijo brcniti ministra, lahko to naredijo. Državnih mehanizmov ne spoznaš in obvladaš v nekaj mesecih. Ni slučaj, če je v krizah KD postavila za ministra čarovnika in spletkarja, kot je bil Andreotti. Kak minister bi verjetno moral ponoviti Berlinguerjevo lekcijo o moralnem vprašanju ... V negativni vladni okvir meče svoje sekire Matteo Renzi, ki je obenem novoizvoljeni tajnik Demokratske stranke, ki je v vladi večinski delničar. Sam Renzi ne more molčati, obenem pa ne more biti preočitno nasproten Letti. Po eni strani torej razumem in podpiram aktivizem Mattea Renzija. Ne sme pasti med rimske mline, ne sme prikriti vladnih spodrsljajev, ne more kloniti pritiskom v smeri, da se nič ne spremeni. Statičnost stranke in neproduktivnost vlade bi bili za Ren-zija smrtonosni sestavini. Na področju reform, volilnega zakona, dela in davkov mora iztržiti nekaj zelo otipljivih rezultatov, drugače on, Letta in DS tvegajo, da jih stari, obrabljeni Berlusconi in komedijantski Grillo povozita. Istočasno pa se nekoliko bojim Renzijeve neskromnosti, zaletavosti, nagnjenja, da postori vse sam ali z novo strankarsko ekipo, ki je lepa, mlada a neizkušena. Stari partijski lisjaki Renziju ne bodo pomagali. Plaši me tudi napovedan in že omenjen spor med Renzijem in Letto, ki se je neizrečeno pričel na primarnih volitvah, dnevno pa se nadaljuje med prisegami o sodelovanju in bolečimi puščicami iz enega tabora v drugi. Spor ni več generacijski, ampak je v tem, kdo bo jutri vodil DS in kdo bo na volitvah kandidat za možnega premiera. Mladost je torej pozitivna, zagnanost pa je v politiki past. Renziju bi vsekakor svetoval, naj se spominja na sicer osovraženega D' Alemo, ko je la-komno planil na čelo dvodomske komisije, ki naj bi opravila reforme, Berlusconi pa se mu je prilizoval, ga podpiral, vmes uredil račune lastnih podjetij in končno pustil D' Alemo na ce-dilu.Tu se je pričel konec prve Prodi-jeve vlade. Za mlade je to zgodovina, za starejše, ki imamo več preteklosti kot bodočnosti, pa so nekateri spomini in opekline živa snov. Za zaključek bi se dotaknil slovenske manjšine v Italiji. V veliki meri podpiram tiste, ki se izrekajo za prenovo in za spremembe. Opozoril pa bi jih na tri volkove: na nepoznavanje stvarnosti, na površnost in na domišljavost. Danes bo prevladovalo suho vreme, povečini brez padavin, četudi je bolj malo možnosti, da bi se ponekod prikazal tudi kakšen sončni žarek. V glavnem bo zaradi stagnacije v nižjih slojih prevladovala vlaga. Jutri pa bo nad nami prva atlantska fronta, ki bo v višjih slojih še prehodno naletela na nekoliko hladnejši zrak. Ob morju in v nižinah bo seveda deževalo, v gorah pa bo zlasti v notranjosti ponekod lahko snežilo do dolin. V soboto bo ob prihodu sredozemske fronte zapihal jugovzhodni veter in bo proti nam začel pritekati spet toplejši zrak. Pojavljale se bodo padavine, meja sneženja pa se bo v gorah dvignila nad nadmorsko višino 1200-1400 metrov. V noči na nedeljo se bodo padavine okrepile in bodo pogostejše. V nedeljo bo oblačno in deževno ter za ta čas zelo toplo. Živo srebro se bo ob morju lahko spet dvignilo do okrog 14 ali 15 stopinj Celzija. Tudi v začetku prihodnjega tedna se bo nadaljevalo podobno vreme, toda bo postopno manj pa- GLOSA davin in več spremenljivosti. Sredi tedna pa pričakujemo vsaj delno izboljšanje. V drugi polovici tedna bodo naši kraji pod nekoliko večjim vplivom severnoatlantskega zraka. Temperatura se bo delno spustila, vreme pa bo vsaj občasno nestanovitno. Ponekod v nižinah Slovenije bodo morda proti koncu tedna pogoji zadostni tudi za občasno sneženje v nižjih predelih. Kakorkoli pa tudi v prihodnjem tednu večjega mraza zaenkrat ne gre pričakovati. Hladnejši zrak pa bi lahko začel pritekati proti nam po 25. januarju, ko se bo nad Atlantikom vzpenjal proti severu azorski anticiklon. Tedaj je možno, da se bo težišče vremenske slike pomaknilo nad evropski sever in da bo po vzhodnem robu anticiklona začel pritekati proti alpskemu območju hladnejši arktični zrak. Zadišalo naj bi torej, prvič v letošnjem januarju, po zimi. Tako evolucijo potrjujejo tudi daljnoročne analize, po katerih naj bi se februar začel z mrzlim vremenom in padavinami. Osvezujoca »krvava kopel« JoZe Pirjevec_ Konec junija 2014 bomo imeli na Fakulteti za humanistične študije v Kopru mednarodni posvet o geopolitičnih spremembah na Balkanu v 20. stoletju. Sklenili smo, da bomo omenjeno srečanje povezali z atentatom na prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija 1914 in temu usodnemu dogodku posvetili sklepni dan. Ker želimo predstaviti pobudo širši publiki, bi radi organizirali tudi fotografsko razstavo, ki naj bi bila osredotočena na sam atentat, pa tudi na vzroke, ki so pripeljali do velikega spopada in na prve dni vojne, ko so zagrmeli, kakor pravi ameriške zgodovinarka Barbara Tuchman, »avgustovski topovi«. Očitno je, da se je treba za tak podvig temeljito pripraviti in posebno za fotografsko razstavo pravočasno izdelati načrt ter si zagotoviti primerne vire. Zaradi tega sem v zadnjem času precej poglobljen v razmišljanje o prvi svetovni vojni, njeni dinamiki in protagonistih. Moj namen je naslednji: prikazati bi želel predvsem največje krivce velikega klanja, ki je v odločilni meri uničilo 20. stoletje, se osredotočiti nato na potovanje Franca Ferdinanda v Bosno in Hercegovino, na njegovo nasilno smrt, spregovoriti o atentatorjih in okolju, iz katerega so izhajali, pa še o tem, kako lahkomiselno je Evropa zdrknila v vojno in jo pogosto celo pozdravljala kot osvežujočo »krvavo kopel«. Med poglavitne krivce je treba šteti nekatere vladarje tistega časa, začenši z avstroogrskim cesarjem in kraljem Francem Jožefom, nemškim cesarjem Wilhelmom II., ruskim cesarjem Nikolajem II., italijanskim kraljem Viktorjem Emanuelom III. in še ostalimi kronanimi glavami, ki so živeli še na fevdalen način, bili prepričani, da so maziljeni od Boga, in so se bali meščanskih ter proletarskih sil, ki so bile na pohodu. Tem ljudem in njihovim pribočnikom, aristokratom, generalom, visokim posvetnim in cerkvenim dostojanstvenikom, je vojna prišla prav, saj so menili, da bodo z njeno pomočjo utrdili podedovane privilegije, v katerih so živeli. Med omenjenimi »visokorojenimi gospodi« bi želel posebej izpostaviti šefa c.kr. ge-neralštaba feldmaršala Conrada von Hotzendorfa, ki se je »proslavil« že leta 1903 v Trstu, ko je kot poveljnik lokalnega garnizona ukazal streljati na stavkajoče delavce. Bil je zagrizen zagovornik preventivne vojne, pa ne samo proti Srbiji, temveč tudi proti Italiji. Franc Ferdinand ne spada med krivce. V preteklosti sem bil do njega dokaj kritičen, v zadnjih časih pa sem svojo sodbo o njem v marsičem spremenil. Bil je intelektualec, ki se je zavedal, da je treba habsburško monarhijo korenito preoblikovati, če naj preživi. Zaradi tega je bil tudi velik nasprotnik madžarskih magnatov, ki so obvladovali kraljevino Sv. Štefana, in je v svoji rezidenci v gradu Belvedere na Dunaju ustvaril krožek razgledanih ljudi, ki naj bi mu svetovali, kako preoblikovati okostenelo monarhijo v Združene dežele velike Avstrije. Zato bi bilo zanimivo predstaviti zemljevid, ki je bil v ta namen že izdelan. Naše življenje in življenje Evrope bi bilo drugačno, če bi se ideje Franca Fedinan-da udejanjile. Na žalost so njega in njegovo ženo pokosili streli še mladoletnega Ga-vrila Principa, nevednega fanatika, ki ga je oblikoval prenapeti srbski nacionalizem, katerega duhovni oče pa je bil Giuseppe Mazzini. Z »Mlado Italijo« je namreč vnesel v idejni svet svojega časa misel, da je nacionalnost vrednota, ki jo velja uveljaviti tudi z individualnim nasiljem. Od »Mlade Italije« do »Mlade Bosne« je samo korak. Ni slučaj, da so srbski prenapeteži, med katerimi ni manjkalo kriminalcev, izdajali v Beogradu časopis z zgovornim naslovom »Pijemont«, saj so hoteli tudi sami po italijanskem vzorcu oblikovati Veliko Srbijo. Pri tem so bili v primežu svoje primitivne družbe, kjer je živela večina ljudi, kot pravi ameriški zgodovinar srbskega rodu Traian Stoianovich, še v neolitiku. Mislim, da ni napačno, če rečem, da je iskro za izbruh prve svetovne vojne povzročil spopad dveh svetov : fevdalnega na eni strani in kmečkega na drugi, ki se pa nista zavedala, da se bo razvijal skladno z orožjem moderne industrijske dobe. Ta mešanica je povzročila katastrofo, ki še tli v našem spominu. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu O Aleksandrinkah v komenski knjižnici KOMEN- V Knjižnici v Komnu bodo jutri (v petek, 17. januarja) ob 18.30 odprli razstavo in predstavili zvezek, ki je nastal ob zbiranju gradiva z naslovom »Po sledeh Alek-sandrink in služkinj na Krasu, Brkinih in Vipavskem«. Prireditev prireja študijska skupina Slovensko ljudsko izročilo skozi čas, ki pod vodstvom Marjete Malešič deluje v okviru Društva Univerza za tret'e življenjsko obdobje Kras s sedežem v Gorjanskem. Člani študijskega krožka so že lani zbirali podatke in druge zapuščine deklet in žena, ki so do sredine prejšnjega stoletja opravljale delo služkinj, gospodinjskih pomočnic, guvernant v bližnji tržaški okolici ali dlje v svetu. Obenem želijo k zbiranju pritegniti tudi vse, ki se zanimajo za tovrstno tematiko. (OK) Staroselstvo na Krasu DUTOVLJE- Na na Bunčetovi domačiji v Dutovljah prirejajo v okviru petkovih večerov »Kraško- Na Krasu s Krasom« strokovno predavanje z naslovom »Staroverstvo na Krasu- izročilo obredov«. Gost večera bo jutri ob 19.uri Boris Čok iz Lokve, ki bo obiskovalcem govoril o izročilu starodavnih obredov, ki izvirajo iz obdobja pred krščanstvom in so se nekateri ohranili vse do danes. Na koncu bo predstavil še zanimiv dokumentarni film »Sveta voda Uročka«, režiserja in scenarista Jadrana Sterleta. Simbolični prispevek. (OK) Blagoslov obnovljene cerkve v Kazljah KAZLJE-Krajevna skupnost in Gospodarski župnijski svet Kazlje prirejata to nedeljo, 19. januarja, ob 13. uri slovesnost ob zaključku obnove cerkve sv. Lovrenca v Kazljah. Sveto mašo s slovesno posvetitvijo cerkve bo daroval škof msgr. dr. Jurij Bizjak. (OK) 1 0 Četrtek, 16. januarja 2014 KULTURA / gledališče - Predstava v koprodukciji Stalnega gledališča FJK Cristina Comencini postavila zabavno komedijo o odnosih med spoloma in generacijami »Moški od zdavnaj tekajo za mladimi dekleti, kar je za ženske boleče, saj nakazuje, da ima ženka lepota kratek rok trajanja, medtem ko za moške to ne bi veljajo. Zaradi tega sem hotela karte premešati in sem na oder postavila ne več mladi ženski in dvajsetletnega fanta, vendar zato, da bi pokazala na možnost odkritega dialoga med spoloma in med generacijami zunaj obrabljenega klišeja starega deda in mladega dekleta ali ostarele ženske in toy-boya. In to v komediji, ki se ji bodo, upam, gledalci nasmejali do solz.« Tako je o svojem zadnjem gledališkem besedilu spregovorila Cristina Comencini, uspešna italijanska filmska režiserka in pisateljica, pa tudi gledališka avtorica. Njeno upanje se je uresničilo: komedija La scena je všeč kritikom in še bolj gledalcem v vseh gledališčih, kjer so jo doslej uprizorili, in torej tudi v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu, kjer je bila prejšnji teden na sporedu v okviru klasičnega abonmajskega niza Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine, ki je skupaj s skupino Enfi Teatro producent predstave. Protagonistki komedije Cristine Comencini sta prijateljici iz otroških let Lucia in Maria. Prva je igralka, samska, in ljubezen raje podoživlja skozi like, s katerimi se srečuje na odru; druga, ločena z dvema otrokoma, je zaposlena v banki in si življenje rada kdaj pa kdaj popestri z veselim »erotičnim potresom«, kot, denimo, večer pred srečanjem s prijateljico, ki se pri njej doma pripravlja za nastop v monodrami. Čeprav o nočnem tovarišu ne ve niti imena in ga zjutraj ni več našla poleg sebe v postelji, je prepričana, da bi lahko bil ta pravi. Vendar skrivnostni moški, za katerega se izkaže, da je šestindvajset-letni mladenič, Luca po imenu, in se prav tako ne prav jasno spominja preživete noči, ni odšel, temveč je prespal v otroški sobi, ker ga je motilo Marijino smrčanje. Medtem ko Lucia sama sedi v dnevni sobi, ker Maria pripravlja kavo v kuhinji, vstopi Luca v samih spodnjicah in prepričan, da ima pred sabo družico čudovite noči. Lucia ne pojasni nesporazuma, nasprotno prevzame Marijino osebnost, tako da je prijateljica prisiljena igrati Lucio. V tej igri si prijateljici povesta marsikaj, česar kljub prijateljstvu nista znali razjasniti, zlasti pa mladeniča šaljivo, vendar s trohico agresivnosti, poučujeta o skrivnostih ženskega doživljanja. O čemer pa mladenič presenetljivo že marsikaj ve, saj jima je njegova mama zelo podoba in tudi bivše dekle ima marsikatero njuno potezo. Cristina Comencini, ki je svoje besedilo tudi sama režirala, je z odličnima igralkama Angelo Finocchiaro (Lucia) in Mario Amelio Monti (Maria) kljub tehtnosti osnovne teme močno poudarila komično plat in v predstavi ni poglobila dramatičnih trenutkov, kot Briljantna igralska trojica (z leve): Maria Amelia Monti, Stefano Annoni in Angela Finocchiaro stalno gledališče fjk denimo takrat, ko se mladenič naveliča biti tarča posmehljivosti in iz njega izbruhne nasilje. Kakorkoli že, tržaške gledalce je komedija navdušila. Poleg Finocchiarove in Montijeve nastopa mladi Stefano Annoni, ki ne zaostaja za znanima kolegicama in mu zaradi skromnega oblačila, v katerem nastopa, ni niti malo nerodno. (bov) glasba - Dokumentarna razstava v Rimu Lelio Luttazzi edini Italijan med učenci na Proseku Mali Lelio Luttazzi z mamo Sidonio Na Trajanovi tržnici (Mercati di Traiano) v Rimu je do 2. februarja na ogled bogata in zanimiva dokumentarna razstava z naslovom »A ritmo di swing«, ki je posvečena slavnemu tržaškemu pevcu Leliu Luttazziju (19232010). Gre za prikaz Luttazzijeve zelo pestre življenjske in umetniške poti, ki ga je iz rojstnega Trsta peljala v Rim in nato spet v Trst. Na razstavi je prikazano tudi Luttazzijevo šolanje na Proseku, kjer je bil edini Italijan med Slovenci v razredu na šoli, kjer je poučevala njegova mama Sidonia. Luttazzi (očeta je izgubil kot otrok) je na Pro-seku kot kratkohlačnik preživel šest let svojega življenja. Slavni italijanski pianist, pevec, skladatelj in voditelj radijskih in televizijskih oddaj, se je - kot rečeno - rodil v Trstu, z njegovim četrtim letom (1927) pa se je družina preselila na Pro-sek, kjer je mama Sidonia poučevala na italijanski osnovni šoli Felice Venezian (slovenska je bila prav to leto ukinjena...). Luttazzi je ostal v slovenski vasi šest let. Večkrat je ponovil, da so bila ta leta zanj zelo pomembna, predvsem zato, ker se je pri proseškemu župniku Josipu Križmanu naučil igrati na klavir. Postal je odličen pianist. Rimsko razstavo sta uredila Silvia Colombini in Cesare Bastelli, za katalog je poskrbela založba Giunti. književnost - Novost založbe Bompiani Pahorjeva »knjiga dneva« jutri v Rimu V življenju Borisa Pahorja, »najpomembnejšega slovenskega pisatelja z italijanskim državljanstvom«, se zrcali sto let evropske zgodovine. Kdor je sposoben pripovedovati o sebi in obenem o celem stoletju, zna očitno v svojem življenju poiskati tiste univerzalne plati, v katerih se lahko identificira vsak posameznik: tak primer je Pahor, ki uporablja preprost jezik, a mu niso tuji tudi poetični elementi, opisi vzdušij in občutij, izostrena politična, zgodovinska in literarna razmišljanja. Nekako tako je novinarka Marzia Apice zapisala v svojem daljšem prispevku za italijansko tiskovno agencijo Ansa, ki je knjigo »Cosi ho vissuto. Biografia di un se-colo« včeraj izbrala za knjigo dneva. Skoraj petsto strani obsežna monografija je izšla pri milanski založbi Bompiani, v njej pa se pripoved o Pahorjevem življenju vije skozi odlomke iz njegovih del in spise Tatjane Rojc, ki italijanskega bralca popeljejo skozi zapleteno Pahorje-vo eksistenco: od otroštva sredi prve svetovne vojne preko fašizma, vojne v Afriki, sodelovanja z Osvobodilno fronto, deportacije v nacistična taborišča, do povratka v življenje, ljubezni do žene Radoslave Premrl, prijateljstva z Edvardom Kocbekom, vloge angažiranega intelektualca. »Tako se vije Pahorje-vo življenje, pripoved intelektualca, ki je bil v prvi vrsti sposoben intenzivno živeti vsak trenutek svo- jega časa: nikoli kot heroj (kot sam pravi), temveč kot posameznik, ki je vedno sledil neki svoji poti in bil skoraj nehote soudeležen v Zgodovini.« Knjigo bodo jutri ob 18. uri predstavili v knjigarni La Feltrinel-li v Galeriji Alberto Sordi nedaleč od rimskega parlamenta. Predstavitev prireja slovensko veleposlaništvo v Rimu v sodelovanju z založbo Bompiani, na njej pa bosta ob veleposlaniku Iztoku Mirošiču sodelovala Tatjana Rojc in Boris Pahor. Knjiga, ki je izšla pri prestižni milanski založbi, je italijanska različica monografije Tako sem živel, ki jo je prav tako napisala Tatjana Rojc in je ob lanski pisateljevi stoletnici izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. (pd) GREMO V KINO Nebraska ZDA 2013 Režija: Alexander Payne Igrajo: Will Forte, Bruce Dern, Bob Odenkirk, June Squibb, Stacy Keach Ocena: ★★★★ Sin in že ostareli oče sta namenjena v mesto Lincoln. Na 2000 kilometrov dolgo pot. Med pozabljena mesta Nebraske in Montane se podata, ker je oče prepričan, da je zmagal milijonsko loterijo. Ostarelega in nekoliko senilnega Woodyja Granta med obiski družinskih sorodnikov, ki živijo v globoko pozabljeni ameriški provinci spremlja štiridesetletni sin, edini v družini, ki mu prisluhne in sploh sledi še tako absurdnim očetovim željam. Po poti med postanki v žalostnih motelih in zakajenih lokalih, se ob premlevanju spominov, preteklost dodobra spaja s sedanjostjo, tako da se sopotnika kljub času spet srečata tam, kjer sta se pred tem izgubila. Velika zgodba o malih ljudeh, ki se nikakor ne vdajo usodi, je hkrati prežeta z grenkobo in ironijo, ki vseskozi spremljata osrednja junaka in naposled docela sežeta gledalcu do srca. Alexander Payne, režiser, ki je zaslovel z zabavnim popotovanjem v filmu Sideways, je tokrat poskrbel za še eno on the road pripoved, črnobeli film, ki se zgleduje po New Hollywoodu in ameriških filmih sedemdesetih let. Prvič je Payne posnel scenarij, ki ga ni napisal sam. Bruce Dern tudi v Paynejevem delu spet nastopa kot izredni filmski velikan. Skoraj pozabljeni igralec, ki je v mladosti nastopil v filmih Alfreda Hitchcocka in velja za enega velikih prijateljev Jacka Nicholsona, je maja v Cannesu prejel zlato palmo za najboljšo moško vlogo. Hkrati pa je v teh dneh tudi eden osrednjih poraženecev ponedeljkove podelitve ameriških zlatih globusov. Zadnja šansa so zdaj oskarjevi kipci, pa čeprav je konkurenca, predvsem tista Leonarda Di Capria (v Scorsesejevem Volku iz Wall Streeta) precej ostra. (Iga) / ITALIJA Četrtek, 16. januarja 2014 1 1 politika - Mrzlična posvetovanja o novem volilnem zakonu Srečanje Renzi-Berlusconi buri duhove med demokrati RIM - Italijanska politika vre, v središču njene pozornosti pa je volilna reforma, ki jo bo poslanska zbornica predvidoma začela obravnavati 27. t. m. Med strankami še vedno ni dogovora, ki bi omogočil kakršno koli rešitev, pogovore pa večinoma vodi tajnik Demokratske stranke Matteo Renzi, ki je svoj čas kot možna izhodišča predlagal tri različne modele, in sicer 1. stari volilni zakon, znan kot »mattarellum«, 2. večinski volilni sistem z dvema krogoma in 3. proporcionalni sistem španskega tipa. Renzi se je včeraj sestal s prvakom Nove desne sredine in podpredsednikom vlade Angelinom Alfanom, ki se zavzema za enačico večinskega sistema z dvema krogoma, kakršna je že v veljavi za občinske volitve. Sicer pa Renzi zagovarja stališče, da je pri oblikovanju volilnih pravil treba iskati čim širši konsenz, se pravi ne samo v vladnih krogih, ampak tudi v opozicijskih. Tako se je včeraj sestal tudi s prvakom stranke Levica, ekologija in svoboda Nic-hijem Vendolo, že v torek pa se je pogovoril s koordinatorjem stranke Forza Italia Denisom Verdinijem. Kot kaže, se bo v kratkem sestal tudi s Silviom Berlusconijem. To pa zbuja dvome in kritike v sami Demokratski stranki. Notranja levica je Renzija včeraj pozvala, naj Berlusconiju ne pomaga »vstati od mrtvih«, saj je prvak Forza Italia po izključitvi iz senata precej potisnjen na politično obrobje. A Renzi vztraja na svojem stališču. Zadeva bo danes na dnevnem redu zasedanja vodstva Demokratske stranke, na katerem bo govor tudi o Renzijevem načrtu za delo, znanem kot Jobs Act, pa tudi o snovanju nove koalicijske pogodbe. Zaradi tega ni čudno, da se bo Renzi pred začetkom seje strankinega vodstva sestal s premierjem Enricom Letto, ki se je včeraj vrnil iz večdnevnega uradnega obiska v Mehiki. Kot vselej se tudi v tem primeru precej zase drži Gibanje petih zvezd. Njegov drugi mož Gianroberto Casa-leggio je včeraj na srečanju z nekaterimi parlamentarci zavrnil vse tri modele, ki jih je Renzi ponudil kot izhodišča za razpravo. Povedal je, da bo Gibanje petih zvezd zavzelo stališče s pomočjo spletnega referenduma med člani. Drugi mož Gibanja petih zvezd Gianroberto Casaleggio po srečanju s parlamentarci v Rimu ansa integracija - Vse bolj rasistično obarvani protesti Severna liga stopnjuje svojo gonjo proti Kyengejevi MILAN - Ministrica za integracijo Cecile Kyenge je včeraj v Palači Chigi prejela sumljivo poštno pošiljko. Iz ovojnice je uhajal prah bele barve. Gasilci so ugotovili, da gre za nenevaren bikarbonat. Kljub temu gre za hudo dejanje, saj je jasno, da takšna pošiljka pomeni poskus ustrahovanja. To se je zgodilo v času, ko Severna liga stopnjuje svojo gonjo proti Kyengejevi. V zadnjih časih ne izgubi priložnosti, da ne bi priredila proti njej protest. Vsakokrat ko se ministrica pojavi v severni Italiji, Severna liga mobilizira svoje privržence, da gredo proti njej demonstrirat. Njeno glasilo Padania je v ta namen uvedlo celo posebno rubriko »Tukaj Cecile Kyenge«. i Cecile Kyenge ansa Severna liga nasprotuje načrtu Kyengejeve, da bi v Italiji rojenim otrokom, katerih starši so tujci, podelili državljanstvo. Trenutno veljavna zakonodaja namreč pridobitev državljanstva omogoča le otrokom, katerih vsaj en starš je Italijan. Sprememba tega zakona je bila ena predvolilnih obljub Demokratske stranke. Sicer pa ligaši večkrat nastopajo proti Kyengejevi zgolj zaradi njene črne polti, kar je čist rasizem. Pisanje Padanie so včeraj zagovarjali vsi voditelji Severne lige. Predsednik Dežele Lombardija Roberto Maroni je dejal, da tudi Kyengejeva objavlja svoj rokovnik na spletni strani ministrstva in da so protesti v demokraciji nekaj zakonitega. Podobno stališče je zavzel tajnik stranke Matteo Salvini, ki se je včeraj v Strasbourgu sestal z voditeljico francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen v okviru priprav na evropske volitve. vozila - Nezavidljivo prvo mesto V Italiji najvišje zavarovalne premije v Evropski uniji RIM - Od leta 2008 do 2012 so prebivalci Italije za zavarovanje za vozilo v povprečju porabili 491 evrov (vključno z davki), kar je za celih 213 evrov nad povprečno ceno (278 evrov) v ostalih štirih največjih državah Evropske unije - v Združenem kraljestvu (357 evrov), Franciji (324evrov), Nemčiji (234 evrov) in Španiji (199 evrov). Podatke so razkrile same italijanske zavarovalnice oziroma njihovo združenje Ania, ki pa poudarja, da so drage zavarovalne premije v dobri meri odvisne od visokih stroškov, povezanih s prometnimi nesrečami. Raziskavo je naročilo združenje Ania, izvedla pa družba Boston Consulting Group. Če upoštevamo samo avtomobilska zavarovanja, je bilo treba v Italiji v omenjenem obdobju povprečno odšteti 526 evrov, v ostalih štirih državah pa le 291 evrov. Razlika med zavarovanji za motorna kolesa znaša 279 evrov (v Italiji) proti 150. Visoki stroški, ki po prometnih nesrečah bremenijo zavarovalnice, imajo po podatkih združenja Ania 60-odstotni vpliv na ceno zavarovanja. Ti stroški so namreč za 126 evrov višji kot v ostalih obravnavanih državah, k temu pa gre prišteti še za 52 evrov višje davke, za 23 evrov dražjo distribucijo, za 6 evrov višje upravne stroške ter samo za 6 evrov višji zaslužek zavarovalnice. V primeru smrti zaradi prometne nesreče plačajo italijanske zavarovalnice trikratno vsoto v primerjavi z ostalimi štirimi državami (povprečno 649 tisoč proti 138 tisoč evrov). Predsednik Anie Aldo Minucci je bil med predstavitvijo podatkov kritičen do Lettove vlade, ki v zadnje ukrepe ni vključila tega področja. Ministrica De Girolamo (Nova desna sredina) sredi vse hujšega viharja RIM - Vihar, v katerem se je znašla ministrica za kmetijstvo Nunzia De Girolamo, se krepi in širi. Po objavi njenih izjav, s katerimi je hotela za časa, ko je bila še poslanka Ljudstva svobode, vplivati na sprejem v službo nekaterih vodilnih v zdravstvenem sektorju, je Gibanje petih zvezd včeraj vložilo v parlamentu resolucijo z zahtevo po njenem odstopu. Obenem sta Demokratska stranka in Nova desna sredina (kateri sedaj pripada ministrica De Girolamo) vložili interpelaciji, o katerih bo tekla razprava jutri v poslanski zbornici. Notranji minister (in vodja Nove desne sredine) Angelino Alfano je včeraj napovedal, da bo De Girolamo povedala svoje v parlamentu, izključuje pa možnost, da bi odstopila ali da bi jo zamenjali. Ministričina kolegica iz vrst Demokratske stranke Cecile Kyenge je o zadevi menila, da »zaupa sodstvu«, ki naj opravi svoje. Kmalu indijska konoplja v zdravstvene namene? RIM - Senator Demokratske stranke Luigi Manconi je v senatu vložil zakonski predlog za uzakonitev uporabe kanabisa v zdravstvene namene. Predlog ima tudi namen ukiniti prepoved zasebnega gojenja indijske konoplje. Terapevtska uporaba kanabisa je v Italiji še vedno tabu tema, čeprav je znanstvena literatura dokazala učinkovitost zdravljenja z zdravili, ki vsebujejo kanabis, je poudaril Manconi in dodal, da želi s svojim zakonskim predlogom olajšati postopek za uporabo kanabisa v zdravstvene namene. Napolitano: Di Sarnu naj se prekine prestajanje kazni RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano se je odzval na prošnjo sorodnikov Vincenza Di Sarna in pozval sodstvo, naj začasno prekine kazen zaporniku iz zdravstvenih razlogov. Di Sarno prestaja kazen v zaporu Poggioreale v Neaplju in je hudo bolan. Rak na mozgu ga je tako ošibil, da je v nekaj mesecih shujšal za kar 60 kilogramov. Zdravniki pravijo, da zanj ni več pomoči. zapor - Diplomiran je iz prava Nekdanji mafijski šef bo v zaporu predaval pravnikom NUORO - Nekdanji mafijski šef Marcello Dell'Anna, ki prestaja dosmrtno zaporno kazen, bo odvetnikom predaval o zaporniškem pravu. Zaradi prostorskih omejitev bo njegov tečaj kljub velikemu povpraševanju omejen na največ 20 udeležencev. Sedaj 46-letni Dell'Anna je bil pri starosti 23 let obsojen zaradi naročila plačanih umorov in je zaprt v bližini Nuo-ra na Sardiniji. Zaprt je na najstrožje varovanem oddelku zapora, kljub temu pa je uspel diplomirati iz prava. Izpite je opravljal v zaporu, leta 2012 pa so ga za 14 ur izpustili izza rešetk na podelitev diplome. Trenutno si Dell'Anna, avtor več člankov, objavljenih v strokovnih revijah, prizadeva za zmanjšanje svojega varnostnega statusa. V skladu z italijansko zakonodajo bi se to lahko zgodilo le, če bi postal skesanec oz. ovaduh, kar pa zavrača zaradi varnosti svoje družine. Zunaj zapora ima namreč Dell'Anna ženo in sina. Odvetnica Monica Murru, ki mu je pomagala pripraviti tečaj, zagotavlja, da je nekdanji voditelj mafijske skupine Sacra Corona Unita danes povsem druga oseba. »Distanciral se je od preteklosti,« poudarja. Kot predavatelj bo zapornik prejel za svoje delo, ki ga bo opravil med 24. januarjem in 21. marcem, tudi skromno plačilo. Odvetnica pa zanika, da bi njegov status lahko kakor koli vplival na vsebino tečaja. »Uspe mu, da se distancira od statusa zapornika. Daje mu občutek koristnosti,« je o tečaju povedala odvetnica. ZLATO (999,99 %%) za kg 29.313,68 -82,64 SOD NAFTE (159 litrov) 106,20 $ +0,57 EVRO 1,3606 $ -0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. januarja, 2014 valute evro (povprečni tečaj) 15. 1. 14. 1. ameriški dolar 1,3606 1,3667 japonski jen 141,86 141,62 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,441 27,409 danska krona 7,4620 7,4620 britanski funt 0,83020 0,83145 madžarski forint 300,36 299,80 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1575 4,1507 romunski lev 4,5234 4,5280 švedska krona 8,7955 8,8198 švicarski frank 1,2354 1,2334 norveška kron 8,3185 8,3340 hrvaška kuna 7,6215 7,6255 ruski rubel 45,5004 45,5622 turška lira 2,9858 2,9979 avstralski dolar 1,5263 1,5189 braziljski real 3,1916 3,2284 kanadski dolar 1,4905 1,4883 kitajski juan 8,2263 8,2587 indijska rupija 83,7358 84,0320 južnoafriški rand 14,8468 14,8155 1 2 Četrtek, 16. januarja 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu vileš - Pokrajinska infotočka v nakupovalnem velecentru Iz »grožnje« želijo narediti priložnost Vanjo so vložili kar nekaj truda in denarja, prepričani pa so, da se bo naložba obrestovala. V nakupovalnem središču Tiare v Vilešu so včeraj slovesno odprli informativno točko, s pomočjo katere želi goriška pokrajina promovirati turistično, okoljsko in kulturno ponudbo goriškega, a tudi širšega čezmejnega prostora. »Okrog novega nakupovalnega centra je bilo kar nekaj polemik, saj vidi mar- sikdo v njem grožnjo, jaz pa sem prepričan, da je njegovo odprtje za nas lahko tudi priložnost,« je navzoče, med katerimi so bili upravitelji z obeh strani meje ter predstavniki institucij in stanovskih organizacij, nagovoril predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki je pojasnil, da se bodo na štirih ekranih v izložbah infotočke ob novicah spletnega časopisa Posoška kronika vrteli posnetki, ki bodo promo- Obredni prerez traku (zgoraj) in ogled multimedijskih vsebin bumbaca virali turistične zanimivosti in pobude, v prvi vrsti tiste, ki so povezane s stoletnico prve svetovne vojne. »Stoletnica je priložnost za spomin na vojne grozote, hkrati pa nam daje možnost, da navzven pokažemo, kaj smo in kaj ponujamo. To je vlak, ki pelje samo enkrat mimo,« je poudaril Gherghetta, župan iz Vileša Lucio Cabbas pa je izrazil prepričanje, da je informativna točka pridobitev za vse občine goriške pokrajine. »Naš prostor potrebuje promocijo. Zato je infotočka, pri kateri bodo obiskovalci nakupovalnega središča lahko spoznali našo ponudbo, koristna pobuda,« je povedal predsednik Trgovinske zbornice Gianluca Madriz, ki je prerezal trak skupaj z Gherghetto, Cabbasom, podpredsednico pokrajine Maro Černic, šempetrskim županom Milan Turkom in koordinatorka za mednarodne odnose pri novogoriški občini Ni-ko Simoniti Jenko. V infotočko, ki so jo uredili blizu trgovine Mediaworld, je pokrajina vložila 12.000 evrov, 20.000 evrov pa je zagotovila Trgovinska zbornica. Prave najemnine za prostore, ki merijo 54 kv. metrov, pokrajina ne bodo plačevala: za njihovo uporabo bo upraviteljem centra dolžna simbolnih 700 evrov letno, kriti pa bo morala stroške za kurjavo, telefon in osebje. Izpostava bo odprta vsak dan od 9. do 21. ure, zanjo pa bodo skrbeli ena uslužbenka pokrajine, en uslužbenec Trgovinske zbornice in dve stažistki, ki ju je pokrajina izbrala preko razpisa. Ob uslužbencih in »touch screen« ekranu bodo obiskovalcem za informacije na voljo zgibanke in drugo gradivo v raznih jezikih, tudi v slovenščini. »Za zdaj pa žal v infotočki nimamo uslužbencev, ki bi obvladali slovenski jezik, saj se ni noben Slovenec prijavil na razpis,« je pojasnila Mara Černic. Infotočka je sodobno opremljena; ob pultu in policah so vanjo pripeljali rumeno ve-spo, ki je postala pravi simbol potepanja po briških gričih. Čeprav je slovesno odprtje potekalo včeraj, je infotočka začela delovati minuli konec tedna. »Čez vikend jo je že obiskalo okrog 70 ljudi,« je dejal uslužbenec pokrajine, stažistki pa sta povedali, da je večina dosedanjih obiskovalcev doma iz dežele FJK. Zanimale so jih predvsem pobude ob stoletnici vojne, gastronomska ponudba in Kras. (Ale) goriška Spomenik Borojevicu In obelisk za padle slovenske fante V Goriškem muzeju bodo stoletnico prve svetovne vojne obeležili s petimi razstavami. Te se bodo časovno opirale na letnice nekaterih ključnih dogodkov, ki so med vojno zaznamovale goriški prostor. Kot pojasnjuje Drago Sedmak iz Goriškega muzeja, bo prvi dogodek na sporedu letos, posvečen bo prvi svetovni vojni. Prihodnje leto se bo Goriški muzej spomnil Soške fronte, odprtje razstave je predvideno v maju, avgusta leta 2016 bo razstava namenjena Gorici, leto kasneje se bodo posvetili Banjški planoti in Škabrije-lu; to razstavo načrtujejo postaviti v zgodnji jeseni 2017. »Zadnja razstava, ki naj bi bila postavljena v novembru 2018, pa bo posvečena spominu,« pojasnjuje Sedmak. »Že v lanskem letu smo začeli z aktivnostmi, ki pa so še vedno neoprijemljive. Na nivoju države namreč je oblikovan nacionalni odbor, v katerem so tudi predstavniki iz Goriške: zgodovinarja Petra Svoljšak in Renato Podberšič ter Vasja Klavora, nimajo pa nobenih sredstev iz proračuna,« opozarja Tadej Munih, predsednik društva Soška fronta Nova Gorica, in dodaja: »Razen nekaj sestankov se še nič ni zgodilo. Zato smo se v Novi Gorici, v našem društvu, čutili dolžne, da stvari pospešimo. Vstopili smo že namreč v leto 2014, leto začetka prve svetovne vojne.« Društvo si je tako postavilo tri cilje: v Novi Gorici bi radi v letu 2015 postavili obelisk vsem slovenskim vojakom, ki so padli na Soški fronti. Leta 2017 bi radi postavili spomenik vrhovnemu poveljniku Soške fronte Svetozarju Borojevicu. »Tretji cilj, ki bi ga radi izpolnili skupaj s Tolminci, pa je obnova obeliska v Čepovanu, ki je v zelo slabem stanju,« našteva Tadej Munih. (km) tržič - Stoletnica prve svetovne vojne na Krasu Urejena bo zgodovinska pot Dela so vredna 30.000 evrov - VZagraju sestavljajo seznam imen padlih avstro-ogrskih vojakov, katerih posmrtne ostanke so po vojni prenesli v Palmanovo Podjetje Agraria Isontina iz Gorice bo uredilo zgodovinsko pot Sant'Elia, s katero želi občinska uprava iz Tržiča dodatno ovrednotiti koto 85 in tržiški Kras nasploh v turističnem ključu. Izvajalca del, ki jih bodo izvedli v okviru projekta tematskega parka prve svetovne vojne, je občina izbrala v ponedeljek. Na razpis se je prijavilo pet podjetij, Agraria Isontina pa je zagotovila največji popust (27,10 odstotka). V očiščenje poti in ureditev strelskega jarka SantTlia bo občina vložila 30.421 evrov. Občina Tržič namerava urediti tudi parkirišči pri dveh glavnih vhodih v tematski park (v ulicah Rocca in Mocenigo) in pot po sledeh prve svetovne vojne, ki bo potekala v mestu, projekta pa ovira pakt sta- bilnosti. Za ureditev parkirišč bo uprava porabila 100.000 evrov, za postavitev informativnih tabel v mestnem središču pa okrog 18.000 evrov. Denar namerava črpati iz lastnega proračuna, a tega za zdaj ne more narediti. »Računamo na to, da bodo dela stekla v teku tega leta,« je povedal koordinator pobud v okviru tematskega parka Marco Mantini. Izvedenec na področju prve svetovne vojne, ki sodeluje tudi z raznimi društvi, je pred kratkim prejel priznanje avstrijske organizacije Črni križ, ki se zavzema za ohranjanje spomina na padle v vojnah, posebno skrb pa je prevzela nad pokopališči avstro-ogrske armade iz prve svetovne vojne. Priznanje, ki mu ga je izročil pred- sednik Črnega križa Otto Jaus, je Mantini prejel zaradi svojega raziskovalnega dela na področju upravljanja vojaških pokopališč do začetka 20. let prejšnjega stoletja. V sodelovanju z delovno skupino »Visegrad working group for military cemeteries« je Mantini obiskal tudi državni arhiv na Dunaju, kjer je prišel v stik s Črnim križem, ki ceni njegovo delo. Mantini med drugim pomaga združenju Juliaest iz Zagraja pri realizaciji projekta »Memento mori - Croci all'ombra del San Michele«, ki je posvečen pokopališčem avstro-ogrskih vojakov. Cilj projekta je sestaviti seznam imen padlih vojakov, katerih posmrtne ostanke so neznanci po prvi svetovni vojni prenesli v Palmanovo. kras 2014+ Obnova zaprtih topniških kavern Projekt Kras 2014+, s katerim bo goriška pokrajina obeležila stoletnico prve svetovne vojne ter ovrednotila kraško območje v okoljskem, zgodovinskem in turističnem ključu, stopa v živo. V kratkem se bodo namreč na Debeli Griži začela obnova topniških kavern, ki so zdaj zaprte. »Izvajalca del smo že izbrali, februarja pa bodo zabrneli stroji. Računamo na to, da bomo maja ali junija lahko odprli javnosti obnovljene predore,« je povedala podpredsednica pokrajine Mara Černic. Obnova topniških kavern je le prvi sklop del, ki jih namerava pokrajina izvesti v okviru projekta Kras 2014+. Na Debeli Griži bodo predore tudi opremili in uredili muzejsko stavbo, v Redipulji pa bodo uredili območje griča Sant'Elia nasproti kostnice. Tretje žarišče načrta je rezervat Doberd-obskega in Prelosnega jezera, kjer bodo izboljšali obstoječe pešpoti in uredili dve raz-gledišči. Vsa ta dela bi lahko pokrajina izpeljala že v minulem letu, pakt stabilnosti pa ji je prekrižal načrte. »Proračunske omejitve so nam preprečile, da bi za načrtovana gradbena dela pripravili enoten razpis. Delati bomo morali po sklopih,« je pojasnila Černičeva. Projekt Kras 2014+ pa ne predvideva le gradbenih del. »Promocijske pobude, ki so prav tako pomembne, so že v teku,« je poudarila odbornica, po kateri je pokrajina v sodelovanju s Trgovinsko zbornico financirala več ekskurzij z avtobusom »eStoriabus. Le- Tržiški park na temo prve vojne Kaverna na Debeli Griži te prireja združenje éStoria, organizator istoimenskega mednarodnega festivala zgodovine, ki bo letos posvečen ravno prvi svetovni vojni. »Prve tri ekskurzije, ki so potekale med oktobrom in decembrom, so imele zelo velik uspeh, saj je bilo treba celo podvojiti število avtobusov. V programu so še dodatne ekskurzije po sledeh prve svetovne vojne, ki jih bomo predstavili prihodnji teden,« je napovedala odbornica. V pričakovanju na stoletnico je pokrajina stopila v stik tudi s Fundacijo Goriške hranilnice. Le-ta je zagotovila 50.000 evrov, ki jih bodo porazdelili med društva in ustanove, ki so se z najrazličnejšimi pobudami in projekti prijavile na razpis. Med dobitniki prispevkov je tudi pet slovenskih ustanov: ZSKD se je prijavila s projektom štafete miru, ki bo startala na Trgu Transalpina, SSO pa bo uredil zbirko pesniških in literarnih del, povezanih s prvo svetovno vojno. Krajevno združenje Pevma-Štmaver-Oslavje bo prejelo 2000 evrov za čiščenje in obnovo ostalin prve svetovne vojne v slovenskih vaseh, Ars Atelier pa bo pripravil glasbeni spektakel na temo miru in sožitja med narodi. Temu projektu so namenili 900 evrov, tako kot društvu Danica, ki si je zamislilo vinsko in gastronomsko pot med ostalinami prve svetovne vojne. »Finančno podporo je dobilo tudi združenje CRASG Maria Muta, ki skuša ovrednotiti italijanski del Sabotina po zgledu in v povezavi s Parkom miru na slovenski strani. Kras 2014+ je s projektom Poti miru tesno povezan, zato pobudo podpiramo,« pravi Čer-ničeva, ki pa pogreša sodelovanje in podporo goriške občine. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 16. januarja 2014 13 šempeter-sesljan - Ni bilo naključje ... Erichova resnična pravljica o voščilu v mali plastenki Sporočilo z voščilom ob novem letu ga je doseglo iz preteklosti. Kakor da bi se aktiviral časovni stroj. Našel ga je dvanajstletni Erich v steklenici, ki jo je morje naplavilo. Ob pravem času in tri leta zatem, ko ga je neznano kje valovom zaupala mala Meta iz Šempetra pri Gorici. In takoj so se v fantičeve misli naselile podobe o oddaljenem otoku, piratskih dogodivščinah in zakopanem zakladu. Kakšno naključje, saj se je pravkar lotil branja Ste-vensonove knjige Otok zakladov! Ko je steklenico potegnil iz vode, se je še sam znašel v pravljici, sicer ne v Stevensonovi, temveč v svoji pravljici, ki se začenja s pripovedjo o tem, kako se je dvanajstletni Erich Filipaz iz Ribiškega naselja sprehajal po morskem bregu v Sesljanskem zalivu, ko je naletel na malo plastenko s papirnatim zvitkom ... Erichova zgodba pa je popolnoma resnična in nič manj očarljiva od izmišljene. V uredništvo nam jo je prišel povedat Erichov oče Agostino, saj je bil sinček dopoldne v šoli. Poiskal nas je v prepričanju, da se bo morda tudi s pomočjo časopisa v Erichovi resnični pravljici prepoznala Meta, mala Šempetrka, ki je po pisavi sodeč tedaj imela sedem, morda osem let. »Z ženo Darjo, Erichom in desetmesečno Auroro smo se v sončnem dopoldnevu 28. decembra odpravili na plažo ob kopališču Caravella v Sesljanu. Bilo je za december nenavadno vroče,« je očka začel svojo pripoved. Tudi njegov glas je razodeval začudenje nad tem, kar se jim je nepričakovanega pripetilo. »Erich ima rad odprte prostore, naravo, morje, rad stika med skalami na nabrežju. Bil je v svojem elementu, zato se je tudi tokrat na plaži razživel. Naenkrat je njegovo pozornost pritegnila mala plastična steklenica, ki jo je morje naplavilo. Pobral jo je in v njej opazil natanko to, kar si je tedaj tudi podzavestno najbolj želel: skrivnostno sporočilo,« je nadaljeval pripoved. Bilo je presenečenje tudi za starša, ki mu sprva nista verjela. Plastenko so skupaj odprli in iz nje previdno potegnili zvitek nekoliko tršega, modro obarvanega papirja. Bila sta dva zvitka, na prvem risbica nasmejanega srca in nekaj besed, na drugem pa sporočilo v slovenskem jeziku: »Srečno novo leto 2010 vam želi Meta T.!« K voščilom je Meta dodala naslov in datum: »Šempeter, 10.1.2010.« »Erich je bil vzhičen od navdušenja in mi z njim. Znana nam je bila navada, da otroci mečejo v morje steklenice s sporočili, a bili smo srečni, ker je ena izmed teh dosegla nas. V hipu so naše misli Dvanajstletni Erich Filipaz s sporočilom iz steklenice preplavila vprašanja: kje je mala Meta zaupala steklenico morju? Kod je potovala? Kakšna je danes Meta? Se še spominja svojega novoletnega voščila, ki ga je namenila neznancu?« Metino sporočilo ni moglo priti v primernejše roke. Erich živi z morjem, njegov dom v Ribiškem naselju stoji le par metrov od morskega brega, za njim stoji hrast, na katerem fantič gradi leseno hišico, zato da bo v njej podoživljal pustolovščine iz pravljic. »Ko je v šoli izbiral knjigo za domače branje, je segel po Stevensonovem Otoku zakladov. Je to naključje?« se sprašuje njegov očka. Erich sedaj skrbno hrani plastenko in sporočilo. To je njegov zaklad. In že pripravlja svoje sporočilo, ki ga bo po pošti poslal na Metin naslov. (ide) redipulja Dirigiral bo Muti Pod taktirko svetovno znanega dirigenta Riccarda Mutija bo mednarodni orkester odigral koncert, ki bo 6. julija letos na območju monumentalne kostnice v Redipulji uvedel v obeleževanje stoletnice izbruha prve svetovne vojne. To je včeraj potrdil deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti. Koncert bo organizirala ustanova Ravenna Festival v sodelovanju s čedajskim Mittelfestom. »To bo obenem začetek njunih sinergij,« je dodal Torrenti. Dogodek bo torej potekal pred 28. julijem, ko je leta 1914 Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji; to je obenem datum uradnega začetka vojne. Napovedano je tudi, da bo predsednik Giorgio Napolitano na koncert povabil predsednike Slovenije, Hrvaške in Av- Riccardo Muti strije, Muti pa da bo k sodelovanju povabil vojaške godbe in soliste iz istih držav. Torrenti je o tem spregovoril na srečanju s krajevnimi upravitelji v Čedadu, kjer je poudaril, da »zakon, ki ga je dežela odobrila na temo proslavljanja obletnice, ni le priložnost za ovrednotenje zgodovinskih in kulturnih znamenitosti dežele, a bo moral obenem spodbuditi njen razvoj in povečati njeno privlačnost.« Za letošnje leto bo v ta namen na razpolago 1.300.000 evrov. gorica - Glasbena fundacija Rešujejo šolo Dežela in občina nameravata kriti dolgove in preprečiti zaključek stečajnega postopka Dežela Furlanija-Julijska krajina in goriška občina nameravata preprečiti stečaj Glasbene fundacije mesta Gorica in omogočiti, da bi prišlo do vodene likvidacije ustanove. Tako sta se včeraj dogovorila župan Ettore Romoli in deželni odbornik Gianni Torrenti, ki sta se sestala na goriškem županstvu, kjer sta začrtala pot, po kateri bi sanirali dolgove goriške glasbene šole, izplačali zaostale plače in odpravnine profesorjem ter omogočili ustanovi premostitev težav, v katerih se je znašla. Odbornik Gianni Torrenti se je obvezal, da bo dežela Furlanija-Julijska krajina v julijski rebalans proračuna vključila primerno vsoto, isto pa bi morala narediti tudi goriška občinska uprava. Deželni odbornik upa, da bodo k rešitvi glasbene šole pripomogle tudi druge ustanove t.i. »sistema Gorica«, predvsem Fundacija Goriške hranilnice in Trgovinska zbornica. Goriški župan je potrdil, da namerava občina prevzeti premično premoženje Glasbene fundacije mesta Gorica, saj noče, da bi bil zapravljen. S temi ukrepi naj bi javne ustanove krile dolgove goriške glasbene šole, vključno z zaostalimi plačami profesorjev, in tako preprečile zaključek stečajnega postopka. Le-te-ga so člani upravnega sveta šole sprožili decembra lani, ko so vzeli na znanje, da ne bodo uspeli kriti 620.000 evrov dolgov. Zato so se odločili za odslovitev zaposlenih in zaprtje mestne ustanove, ki ima za sabo 180-let-no zgodovino. Zaposleni profesorji s pogodbami za nedoločen čas (teh je osem) so v minulih tednih prejeli odslovilna pisma, odločili pa so se, da bodo stisnili zobe in vztrajali pri poučevanju do aprila ali junija. Kaj pa potem? Dogovor med Torrenti-jem in Romolijem odpira nove možnosti, ki pa jih je treba še preučiti. Upravitelja sta izrazila upanje, da se bo dejavnost glasbene šole lahko nadaljevala z ustanovitvijo novega subjekta, na primer zadruge ali združenja, ki bi lahko imel dostop do javnih finančnih sredstev. gorica-trst - Predsednik deželnega sveta Novega prefekta opozorili na stanje mejnih objektov Predsednik deželnega sveta FJK Franco Iacop je novega goriškega prefekta Vittoria Zappalorta opozoril na za-puščenost in propadanje nekdanjih policijskih objektov na državni meji. »Niso lepa vizitka za državo, ki je njihova lastnica, in za Goriško,« je dejal. Iacop je včeraj sprejel prefekta Zappalorta, ki je v Gorico prišel 30. decembra in se v tem času srečuje z najvišjimi predstavniki krajevnih institucij. V ospredju njunega pogovora je bilo obeleževanje stoletnice prve svetovne vojne. Iacop je prefekta seznanil s pobudami, ki jih s tem v zvezi pripravljajo na deželi in v okviru državne koordinacije. Obletnica naj bo tudi priložnost za odkrivanje krajev s simbolno vrednostjo in vseh znamenitosti deželnega ozemlja, ne le zgodovinskih in kulturnih, sta ugotavljala sogovornika. Iacop pa je prefekta še opozoril na stanje zapuščenosti italijanskih mejnih objektov - policijskih stavb, kasarn, stražarskih mest ... -, ki so bili tarča vandalov in plenilcev. Italijanski mejni objekt pri Mirnu bumbaca nova gorica - Zadeva SGP dobila epilog Deblokada mesta Mestna občina je postala lastnica dobrih 150.000 kv. metrov zemljišč Lokacija prizidka za zdravstveni dom Novogoriška mestna občina je vendarle postala lastnica dobrih 150.000 kv. metrov zemljišč v mestu, nekatera lastništva je tudi že vpisala v zemljiško knjigo. Na račune štirih družb v zadevi SGP je prejšnji teden plačala dogovorjene zneske v skupni vrednosti skoraj tri milijone evrov, kot je izhajalo v lansko leto doseženi poravnavi med občino in SGP ter ostalimi podpisnicami sporazuma oz. njihovimi pravnimi naslednicami. To pomeni, da je mesto končno »odblokirano« in da za nekatere že dolgo načrtovane gradnje, ki bodo rešile marsikatero zagato v mestu, ni več ovir. Poročali smo že, da je novogoriška mestna občina sodno poravnavo z SGP in ostalimi podpisnicami sklenila že lanskega junija. Do določenega roka, ki se je iztekel lani oktobra, pa svoje obveznosti ni mogla izpolniti zaradi sodnega odloga izvršitve. Novogoriško okrajno sodišče je ugodilo predlogu vrhovnega državnega tožilstva za odlog izvršitve v poravnalnem delu, ki se nanaša na plačilo zneskov posameznim upnikom. Skoraj tri milijone evrov je občina takrat položila na sodni depozit, kjer so čakali do konca sodnega postopka. Dne 3. januarja je občina prejela sklep višjega sodišča v Kopru, ki je v pritožbenem roku spremenilo sklep okrajnega sodišča. Zato je bila občina dolžna izpolniti obveznosti iz sklenjene poravnave. Edino družbi SGP Gorica v likvidaciji niso plačali dobrih 10.000 evrov, saj so fotok.m. sodišča v več izvršilnih postopkih upnikom SGP dovolila rubež prednostnih terjatev. Ta denar bo plačala upravičenim upnikom po vrstnem redu v skladu z izdanimi sodnimi sklepi. S sklenitvijo poravnave se je zaključilo kar dvajset odprtih sodnih postopkov, katerih izid je bil sicer negotov. Osemnajst jih je potekalo pred novogoriškim okrožnim sodiščem, po eden pa pred ljubljanskim sodiščem in evropskim sodiščem za človekove pravice. Občina se je za znesek poravnave zadolžila, dolg bo odplačevala deset let. Zgodba, ki ji ni bilo videti konca, se kot kaže vendarle zaključuje. In kaj to v praksi prinaša mestu? »To pomeni, da dobimo 150.000 kv. metrov zemljišč v mestu plus veliko število parkirnih mest,« pravi novogoriški župan Matej Arčon, ki po »deblokadi« mesta napoveduje, da se bodo najprej lotili izgradnje tretje faze zdravstvenega doma. Tam se prizidka že dolgo nadejajo, vmes je celo padla ideja o nakupu stavbe Davčne uprave, ki bi jo predelali za potrebe zdravstvenega doma. »Samo tu smo privarčevali okrog milijona evrov,« je župan komentiral razplet z zdravstvenim domom. Nadaljevalo se bo z urejanjem kolesarskih poti po mestu: po Gradnikovi, Lavričevi in Cankarjevi ulici. Urediti nameravajo krožišče na koncu Ulice Gradnikove brigade, omogočeno je končno tudi iskanje rešitev problematike parkiranja na Cankarjevi ulici. Katja Munih 1 4 Četrtek, 16. januarja 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Luigi Tavano 90-letnik S pogumom se v njegovi osebnosti povezuje poštenost Goriški bard cerkvenega in družbenega raziskovanja ter v zadnjih tridesetih letih pobudnik preseganja nepoznavanja med sosedi v posoškem in širšem ozemlju Luigi Tavano je dopolnil 90 let. Prav goriški Inštitut za družbeno in cerkveno zgodovino, med ustanovitelji katerega je bil tudi sam slavljenec, nato pa tajnik in predsednik, ga je počastil z ureditvijo in izdajo 450 strani dolge knjige. Urednika Liliana Ferrari in Paolo Ian-cis sta jo predstavila prejšnji teden v reprezentančni dvorani Attemsove palače na Kornu. Več kot sto udeležencem sta zapored spregovorila o izdajateljskem podvigu, prva bolj uvodno slavnostno, drugi organizacijsko in vsebinsko. Poudarjeno je bilo, kako se glede nekaterih specifičnih vidikov ne le krajevnega značaja, temveč tudi splošno metodološkega - vsaj kar se preseganja upravnih, psiholoških in raziskovalnih meja tiče - tudi oddaljeni inštituti navezujejo na Gorico, ko se tudi sami soočajo z vprašanjem sožitja in preseganja medčloveških zaprek. Sicer pa je pri pisanju knjige, ki zaobjema najrazličnejše vidike Tavano-vega raziskovalnega in izdajateljskega napora, sodelovalo kar šestintrideset piscev. Od vseh sestavkov je sedem napisanih v slovenskem jeziku, dva pa v nemškem, ostali so v italijanščini. V prvih devetih primerih prispevkom sledijo povzetki v italijanščini. Sicer pa je slovenskih avtorjev celo več. Dokaj izjemen je vsekakor podatek, da je celoten Tavanov opus zaobjet v zadnjih tridesetih letih življenja, saj je s študijskim delom v opisa- Luigi Tavano (ievo) in občinstvo na jubilantu posvečenem večeru bumbaca nem smislu začel, ko je že imel šest kri-žev na ramenih. Na platnici je poleg naslova »Oltre i confini« upodobljen kardinal Borromeo kot v družbi usmiljen in dejaven cerkveni oče. Na osmi strani je na fotografiji izrazito upodobljen slavljenec, na deseti pa s fotografijo izražena čezmejnost, ko sta mimo travniških »čebul« cerkve sv. Ignacija videti Pristava in kostanjeviški samostan. Poleg urednikov so Tavana s posegi počastili, publiko pa seznanili z vrsto opisov, podatkov, povezav in spominov še goriški nadškof Carlo Redaelli, ki je napisal tudi natisnjeno predstavitev, in Federico Por-telli, pokrajinski odbornik za kulturo, ki je glede na skromno finančno razpoložljivost krajevnih uprav priznal, da skorajda ne more biti neposrednih prispevkov, da pa skrbi pokrajinska uprava za infrastrukturo, ki jo daje redno na razpolago prosilcem. Še poseben je razpoložljiva za projekte in dejavnosti, ki nosijo v sebi prvine povezovanja, preseganja vsakršnih meja in sožitje, ki je bilo za Goriško značilno tisočletja z izjemo nekaj desetletij dvajsetega stoletja. Za študijske posege so poskrbele tri izstopajoče osebnosti. Zgodovinar France M. Dolinar iz Ljubljane se je spomnil Ta-vanove 75-letnice in trenutka, ko ga je prvič povabil k sodelovanju. Nato se je posvetil prvenstveno raziskovalčevi dejavnosti za ovrednotenje škofa Attemsa v obliki knjižnih izdaj in posveta leta 1988. Germanist, založnik in književnik Hans Kitzmüller je izpostavil pogum, ki je bil potreben pred tridesetimi in več leti, da je Tavano stopil na pot odkrivanja sosedov in samih goriških jezikovnih komponent. S pogumom se v njegovi osebnosti povezuje poštenost, kar se kaže v njegovem odnosu do zgodovine zadnjih sto let, ko je nasprotno uradno prevladala retorika, petjezikovna pestrost pa je izginjala. Poštena formula za naše kraje je (kulturna) enotnost v raznolikosti (ne v različnosti!). Zadnji je posegel Fer- podgora - Koncert in poklon Mirku Špacapanu Človekoljubni spomin Nabrani znesek je namenjen videmskemu neprofitnemu društvu, ki nudi pomoč pri negi onkoloških bolnikov V župnijski cerkvi v Podgori je v petek minulega tedna potekal peti božični dobrodelni koncert v spomin na Mirka Špa-capana. Tudi tokrat so ga priredili društva in organizacije, pri katerih je pokojni vsestranski kulturnik, politik in športnik bil ustanovitelj oziroma dolgoletni član, in sicer Zveza slovenske katoliške prosvete, Prosvetno društvo Podgora, Združenje cerkvenih pevskih zborov, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Slovenska skupnost, Krožek Anton Gregorčič in Olympia. Med vidnejšimi predstavniki krajevnih uprav so bili prisotni podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec, predsednik pokrajinskega odbora Enrico Gherg-hetta in podpredsednica Mara Černic, šte-verjanska županja Franca Padovan, občinska svetnika Marilka Koršič in Walter Ban-delj, iz Slovenije pa predsednik Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Danijel Krivec. Prav je, da se srečamo v spominu na prijatelja, predvsem pa na človeka, ki je naši narodni skupnosti, sploh pa vsej Goriški in širšemu prostoru ogromno dal in pustil zelo bogato dediščino, je uvodoma poudaril Špacapanov politični sopotnik, odvetnik Damijan Terpin, ki se je zahvalil prirediteljem, predstavil nastopajoče na dobrodelnem koncertu in spodbudil k velikodušnosti, saj je bil nabrani znesek namenjen vi-demskemu neprofitnemu društvu »Paliati-vna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno«, ki nudi pomoč pri negi onkoloških bolnikov. Koncert so uvedli člani Malega godalnega orkestra centra za glasbeno vzgojo Emil Komel; Špacapanova hčerka Angelica je na klavir zaigrala Bachovo skladbo in Godaini orkester centra Komei (zgoraj) in govornik Simon Komjanc fotol.k. ruccio Tassin s spominom na seznanitev s slavljencem pred tremi desetletji, ko je tudi sam stopil na pot zgodovinskega raziskovanja. Odpirati so se začela poglavja, ki so bila nekaj desetletij zamaskirana: od Ciril Metodove »zgodbe« do katoličanov v italijanski Resistenzi. Občinstvo je nagovoril tudi sam Lui-gi Tavano. Posredoval je vrsto pronicljivih misli z jasnim besediščem in odmevnim glasom. Povedal je, da mu ne ležijo preveč formalne oblike sporazumevanja in se želi zahvaliti za delo in sodelovanje skupini oseb, ki so zaslužne za uspešnost inštituta, ki ga je vodil. Resnično pa gre za tisoče objavljenih strani v knjigah, ki obravnavajo prepletenost posoškega prostora do nekdanje Kranjske, Veneta in Avstrije. Niti Trst, niti Videm nimata tolikšnega pregleda nad večkulturno duhovno stvarnostjo svojega prostora. Zaželel si je, da bi se delo na in okrog inštituta nadaljevalo s pomočjo posvetnih svetnih ustanov. (ar) Zasegli so mu tablete V torek dopoldan so novogoriški policisti 39-letnemu italijanskemu državljanu zasegli tablete oz. zdravila, ki vsebujejo psihoaktivno snov in so prepovedane droge. Če bo nadaljnja analiza potrdila, da je sum upravičen, bodo zoper moškega uvedli hitri postopek zaradi kršitve določil zakona o proizvodnji in prometu z mamili. (km) Koncert božičnih melodij Mednarodna operna akademija Križ bo jutri, 17. januarja, ob 20.30 v obnovljeni dvorani Bergamas v istoimenski ulici v Gradišču priredila koncert božičnih melodij, na katerem bodo nastopili gostje iz Rusije in otroški pevski zbor Fran Venturini - Domjo. Ponovitev koncerta bo v soboto, 18. januarja, ob 20. uri v stolni cerkvi v Krminu; na oba dogodka bo vstop prost. Tržič v očeh študentov V galeriji sodobne umetnosti v Tržiču bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo »Una nuova abitabilita per Monfalcone e il suo territorio«. Do 19. januarja bo na ogled delo študentov, ki obiskujejo delavnico urbanističnega načrtovanja Univerze v Trstu. Še pred odprtjem razstave bo danes ob 17.30 na istem prizorišču predavanje arhitekta Maurizia Bonizzija, ki bo govoril o »pametnih mestih«. Ljudska verovanja v Fari V astronomskem observatoriju v Fari bo jutri potekal večer, posvečen ljudskim verovanjem in astronomiji. Predaval profesor Tržaške univerze Fulvio Stel, srečanje se bo začelo ob 20.30. Korzar v tržiškem Kinemaxu V tržiškem Kinemaxu bo nocoj na ogled baletna predstava Korzar Adolp-ha Adama, ki ga bodo predvajali iz moskovskega gledališča Bolšoj; satelitska projekcija se bo začela ob 19.30. zapela dve pesmi, »levji delež« pa je s sedmimi skladbami sakralnega značaja imel mešani pevski zbor Postojna pod vodstvom Mirka Ferlana. Vmes je Matej Klanjšček, član dramske družine PD Štandrež, prebral nekaj besedil o tem, kako so božični čas doživljali naši predniki. Priložnostni govor je imel Simon Komjanc. Obudil je nekaj živih spominov na dragega prijatelja Mirka, ki je bil odličen študent, športnik, skavt, pevec in dirigent, pa tudi politik. Večer sta sklenili Špacapanova vdova Manuela Quaranta, ki je orisala prizadevanja neprofitnega društva v zadnjem letu in njegove načrte, ter hčerka Angelica, ki je občinstvu poklonila nekaj svojih verzov z voščilom za »srečno, uspešno in mirno novo leto«. oslavje - Najstarejša vaščanka V 103. letu umrla Pepca Breščakova V 103. letu starosti je za vedno za-tisnila oči Pepca Gravner z Oslavja, ki so jo ljudje poznali kot Pepco Breščakovo. Že kakih pet let sta jo starost in bolezen prikovali na posteljo, a je do zadnjih ur ostala prisebna in je rada sprejemala obiske. Ob njenem stotem rojstnem dnevu ji je naš dnevnik namenil daljši zapis, fotografija, ki je bila zraven, pa je bila posneta med obiskom predstavnikov lokalnega Krajevnega sveta in domačih pevcev, ki so ji ob voščilih zapeli »Kolikor kapljic, tol'ko let ...«. Pokojna Pepca je namreč rada prepevala in poslušala slovenske pesmi. Njen sin Boris nam je povedal, da sta še do pred kratkim rada skupaj zapela. V svojem dolgem življenju je Pepca Gravner okusila marsikaj. Rodila se je 7. avgusta 1911 na Oslavju. Bila je stara komaj štiri leta, ko je izbruhnila prva svetovna vojna. Gravnerjevi so morali na vrat na nos zbrati najnujnejše življenjske potrebščine in oditi v begunstvo, ki je zanje trajalo več kot štiri leta. Pot jih je vodila najprej med sudetske Nemce na severu Češke, nato v moravski Kromeriž, po razpadu Avstro-Ogrske pa v Ormož in Ljutomer. V opustošeno Goriško se je družina vrnila leta 1919. Konec krvave vojne pa ni prinesel toliko pričakovanega miru in preporoda. Nastopil je fašizem in z njim dvajsetletno zatiranje, potujčevanje, raznarodovanje ... Kot vsi Primorci se je tudi Pepca znašla v tem okrutnem primežu, ki je slovenskim ljudem vsilil težko preizkušnjo. Dokler so ji moči dopuščale, je rada pripovedovala zgodbe iz mladih let, ko se je tudi sama udeleževala raznih oblik Pepca Gravner - Breščakova odpora proti raznarodovalnim pritiskom fašistov. Šlo je predvsem za kulturne in družabne pobude, ki so utrjevale narodno skupnost. V domačem pevskem zboru je pela in se je kulturnih prireditev udeleže tudi po vojni, v mirnejših časih. Zgodaj je postala vdova. Njen mož Miljo Pintar je umrl leta 1955, tako da je morala, ob šiviljskem poklicu, sama skrbeti in vzgajati mladoletna otroka -hčer Ireno in sina Borisa. Težkim življenjskim okoliščinam navkljub je ohranila veder in vesel značaj. Bila je načita-na in zanimiva sogovornica, zato so jo sosedje in znanci radi obiskovali. To velja tudi za sina Borisa in snaho Umberto, tako da je Breščakova domačija v Gasi na Oslavju vedno polna življenja. Pogreb Pepce Gravner bo danes ob 11. uri iz hiše žalosti v Gasi na Oslavju v pevmsko cerkev ter na tamkajšnje pokopališče. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 16. januarja 2014 15 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Q Kino Koncerti M Izleti V Jamljah slavi danes Gianni Legiša 50 let Obilo zdravja in sreče v družinskem krogu mu želijo družine Peric, Radetič, Bandi in Sabbadini ¿j Čestitke Dragi GIANNI, naj ti Abraham ne prinaša velikih skrbi, naj te zdravje in dobra volja spremljata vse dni. Z ljubeznijo tvoji hvaležni Patricija in Jasmin. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »The Counselor - Il Procuratore«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Nebraska«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Il capitale umano«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 19.30 »Il Corsa-ro«, balet iz gledališča Bolšoj v Moskvi. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.30 »Angry Games - La ragazza con l'uccello di fuoco«; 22.10 »Disconnect«. Dvorana 3: 17.15 - 19.50 »C'era una volta a New York«; 22.10 »Un boss in salotto«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Counselor -Il Procuratore«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Il capitale umano« ~M Gledališče »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 24. januarja, ob 20.45 bo nastopil Duo Windwurzeln (kitarist Fabian Cardo-zo, Argentina in violinistka Anna Rebekka Ritter, Nemčija); informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. KC LOJZE BRATUŽ IN ZCPZ prirejata v sklopu koncertne sezone koncert Skupine osmih vokalnih posebnežev Jazz-va danes, 16. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; predprodaja vstopnic vsak dan med 8.30 in 12.30, po domeni tel. 0481531445 ali na kcl.bratuz@libero.it. V LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču bo v petek, 17. januarja, ob 19.15 koncert skupine saksofonistov Saxhuit; več na www.ilcarsoincorso.it. SKRD JEZERO vabi v doberdobsko cerkev na koncert »Pozdrav novemu letu« v soboto, 18. januarja ob 20.30. Nastopili bodo domači ŽPZ Jezero, OPZ Fran Venturini od Domja in MPZ Štmaver. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 18. januarja ob 20.15 bosta nastopila Rade Šerbedžija in Jure Ivanušič; 20. januarja ob 20.15 bo nastopil avstrijski godalni orkester Academia allegro vivo; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja s podjetjem Avrigo v dneh 14.,15. in 16. februarja Valentinov vikend v Termah Olimia v Sloveniji. Vpisovanje na društvenem sedežu v Gorici, Korzo Verdi 51, ob sredah od 10. do 11. ure čimprej in najkasneje do 29. januarja. Podrobnosti in potek letovanja nudijo organizatorji na sedežu; na račun 100 evrov. SPDG - smučarski odsek obvešča udeležence smučarskih tečajev v Forni di Sopra, da bo avtobus v nedeljo, 19. januarja, odpeljal ob 7. uri s parkirišča v Ul. della Barca. Priporočajo točnost. P D R UPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta. Informacije na tel. 0481-882285 (Ivo). FURLANSKO GLEDALIŠČE »TEATRI COMIC FURLAN« v Kulturnem domu v Gorici ob 20.45: 18. januarja skupina Drin & Delaide iz Rovignana s komedijo »La cjamere dai matec«; 25. januarja teater Baraban iz Vidma »Une sblancjade di Pasche«; 1. februarja gledališka skupina I Trigeminus iz Manzana s sklopom skečev »Il mior dal cabaret furlan«; vstopnice za posamezne predstave v knjigarni Antonini na Korzu Italia 55 v Gorici. »ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 25. januarja ob 20. uri premiera »Trije vaški svetniki« (Max Real - Peter Mili-tarov), nastopa dramski odsek PD Štandrež, v režiji Jožeta Hrovata, abonmajska ponovitev bo 26. januarja, ob 17. uri. Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža eno uro pred vsako predstavo; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 18. januarja »A proposito di Piter Pan«, 1. februarja »L'airone e il grande fiume«, 15. februarja »La grande foresta«, 22. februarja »La citta e il drago«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v nedeljo, 19. januarja, ob 17. uri dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Šte-verjana z detektivko Achilleja Cam-panileja »Umor v vili Roung«, režija Franko Žerjal. V nedeljo, 2. februarja, ob 17. uri dramski odsek PD Štan-drež s komedijo »Trije vaški svetniki«, tekst Max Real - Peter Militarov, režija Jože Hrovat. V četrtek, 6. februarja, ob 20. uri nagrajevanje natečaja »Mladi oder«. Predstave bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; nakup vstopnic pri blagajni pred pričetkom predstave. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 27. januarja v Kulturnem domu diptih enode-jank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimoneja; 24. februarja v KC Lojze Bratuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Koležnik; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: v soboto, 18. januarja, ob 20.45 »War Letters«, nastopajo Ballet Black; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601. VOBČINSKEM GLEDALIŠČU VGRA-DIŠČU: 29. januarja, ob 21. uri »Nudi e crudi« (Alan Bennett), nastopajo Max Pisu, Alessandra Faiella in Claudio Moneta; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753); več na www.artistias-sociatigorizia.it. VOBČINSKEM GLEDALIŠČUVTRŽI-ČU: 17. januarja, ob 20.45 koncert skupine tolkal Tetraktis iz niza »'900&oltre«; informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 16. januarja, ob 20. uri »Morilec« (Eugène Ionesco). V petek, 17. januarja, ob 20. uri dobrodelni koncert z orkestrom NOVA filharmonije, za invalidno mladino iz Stare Gore. Rotarijski klub Solkan in SNG Nova Gorica; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZDRUŽENJE ARTISTI ASSOCIATI prireja gledališko-glasbeno delavnico za mlade od 16. leta starosti z naslovom »Itinerario Grande Guerra«. Gledališki del delavnice (40 ur) bosta vodila Enrico Luttmann in Walter Mramor, glasbeni del (15 ur) bo vodil Valter Sivilotti. Potekala bo od februarja do aprila v palači Coronini Cronberg v Gorici v večernih urah, v maju in juniju bodo priredili gledališke nastope. Prvo srečanje bo 30. januarja, ob 19. uri v bivši konjušnici palače Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra v Gorici. Vpisne pole na spletni strani www.artistias-sociatigorizia.it (»giovani« - »labo-ratori«) je treba izpolniti in poslati na info@artistiassociatigorizia; informacije po tel. 0481-532317. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB prireja za starše informativna srečanja s predstavitvijo izobraževalne ponudbe: vrtec Barčica v Ul. Capitello v Romjanu 16. januarja ob 17. uri, vrtec Čriček v Doberdobu 22. januarja ob 17. uri; osnovna šola Peter Butko-vič Domen v Sovodnjah 21. januarja ob 18. uri, osnovna šola na Vrhu 27. januarja ob 18. uri. Srečanja potekajo na posameznih vrtcih in šolah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v OV Ringaraja v ul. Brolo v Gorici v petek, 17. januarja, od 10.30 do 11.30; v OV Sonček v ul. Max Fabiani v Gorici danes, 16. januarja, od 10.30 do 11.30; v OV Pika Nogavička v Štandrežu v četrtek, 23. januarja, od 10.45 do 11.45; v OV Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 30. januarja, od 10.30 do 11.30; v OV Kekec v Števerjanu v torek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30 in v OV Mavrica v Bračanu v sredo, 29. januarja, od 10.30 do 11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: v OV Ringaraja v ul. Brolo v Gorici danes, 16. januarja, ob 17.00, v OV Pika Nogavička v Štandrežu v sredo, 22. januarja, ob h 17.00, v OV Pikapolonica v Pevmi v sredo, 29. januarja, ob 17.00, v OV Kekec v Števerjanu v ponedeljek, 27. januarja, ob 17.00 in v OV Mavrica v Bračanu v torek, 28. januarja, ob 17.00. DNEVI ODPRTIH VRAT na slovenski Večstopenjski šoli Doberdob: vrtec Barčica v Ul. Fratelli Cervi v Romja-nu 17. januarja 10.00-11.00, vrtec Barčica v Ul. Capitello v Romjanu 22. januarja 10.00-11.00; osnovna šola Prežihov Voranc v Doberdobu 22. januarja 9.00-10.00, osnovna šola Peter Butkovič Domen v Sovodnjah 17. januarja 9.00-10.00. Za dodatne informacije o romjanski osnovni šoli se starši lahko obrnejo na tajništvo Večstopenjske šole. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB prireja informativno srečanje za vpis na slovensko nižjo srednjo šolo v Doberdobu v ponedeljek, 20. januarja, ob 18. uri; v sredo, 22. januarja, ob 18. uri bo informativno srečanje posebej za starše iz Romjana. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe: v OŠ Župančič v Gorici v četrtek, 30. januarja, ob 17.00, v OŠ Erjavec v Štandrežu v torek, 21. januarja, ob 17.00, v OŠ Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 20. januarja, ob 17.00. DNEVI ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad formandum v Gorici bodo 21. in 28. januarja od 14. do 18. ure v prostorih Best Western Gorizia Palace; informacije po tel. 0481-81826, go@adformandum.org. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v OŠ Župančič, ul. Brolo v Gorici v petek, 31. januarja, od 8.30 do 10.00; v OŠ Erjavec v Štandrežu v sredo, 22. januarja, od 8.30 do 10.00; v OŠ Gradnik v Števerjanu v torek, 21. januarja, od 8.30 do 10.00. NA AD FORMANDUMU sprejemajo prijave na tečaje s kmetijskega področja, ki so namenjeni vsem, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom in tistim, ki želijo obogatiti svojo ponudbo na domači kmetiji: tečaj »Upravljanje agriturizma« (100 ur) in tečaj »Splošno kmetijstvo« (150 ur). Tečaja bodo izvajali v Gorici in v Čedadu in bosta začela do konca januarja; prijave in informacije na Ad formandu-mu, (Korzo Verdi 51 v Gorici, tel. 0481-81826, go@adformandum.org). Ü3 Obvestila tu (Al Ponte del Calvario) 18. januarja, Al Sabotino 23. januarja, v turistični kmetiji Carlo Brumat 24. januarja, v restavraciji Majda 25. januarja, v vinoteki in gostilni Valdirose 26. januarja ter v gostilnah Primožič 31. januarja, Vecia Gorizia 31. januarja, Ca' Di Pieri 1. februarja, Al Fa-legname 6. februarja, Ai Tre Amici 7. februarja in pri Luni 9. februarja. ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FARI (Strada Colombara 11) vabi v petek, 17. januarja, ob 20.30 na predavanje profesorja na Tržaški univerzi Fulvia Stela z naslovom »Credenze popolari legate all'astronomia«; več na www.ccaf.it,info@ccaf.it, tel. 0481888540, vstop prost. V OKVIRU POBUDE »ETIKA IN PRIHODNOST« bo v soboto, 18. januarja, v sodelovanju s Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo srečanje, namenjeno mladim, na temo »Dileme sodobne bioetike«. Uvedel ga bo Tadej Strehovec z ljubljanske teološke fakultete. Srečanje bo v župnišču v Štandrežu z začetkom ob 19. uri. SREČANJE PISATELJA BORISA PAHORJA z nekaterimi razredi mestnih italijanskih in slovenskih višjih srednjih šol prirejata VZPI-ANPI in združenje AVL v sredo, 22. januarja, ob 10. uri v dvorani Kinemaxa na goriškem Travniku. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da je deželni svet sklican za sredo, 29. januarja, ob 18.30 v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem sklicu v Finžgarjevem domu na Opčinah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v četrtek, 30. januarja, ob 18. uri v Tu-movi dvorani KB centra na Korzu Verdi 51 v Gorici predavala psihologinja Ester Ferletič o anksioznosti; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). n Razstave KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta po zimskem urniku od ponedeljka do petka 10.00-18.00. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAG HI v Ul. Bombi v Gorici bo do zaključka katalogizacije odprta od ponedeljka do petka 15.00-19.00. SPDG obvešča in vabi člane, da čimprej poravnajo članarino-zavarovalnino PZS. Sedež bo odprt danes, 16. januarja, od 19. do 20. ure. OBČINA SOVODNJE obvešča, da rok za prijavo na javni razpis za mesto knjižničarja v občinski knjižnici zapade 20. januarja ob 13.30; informacije na spletni strani občine www.co-mune.savogna.go.it pod rubriko obvestila ali po tel. 0481-882001. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah je januarja zaprta. POKRAJINA GORICA razpisuje v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica literarni natečaj »Glas ženske« za leto 2013/14 na temo »Kriza. Nevarnost ali priložnost?«. Prispevke je treba izročili do 7. februarja 2014, literarni natečaj je objavljen na spletni strani www.provincia.gorizia.it in www.nova-gorica.si. 0 Prireditve V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« v ponedeljek, 20. januarja, med 16.30 in 18. uro srečanje z naslovom »Cibo, corpo, emozioni«, ki ga bo vodila Flavia Donadoni. GORIŠKI GOSTINCI, PRIDELOVALCI GORIŠKE ROŽE in občina Gorica vabijo na pobudo »La Rosa di Gorizia a tavola!«, 13 večerij, na katerih bo v različnih receptih kraljevala goriška roža. Ob posebnem jedilniku in krajevnih vinih bodo gostom ponudili tudi literarne trenutke s prebiranjem odlomkov iz raznih knjig, ki omenjajo Gorico; kulturno plat niza bo prirejal novinar Roberto Covaz: v restavraciji Rosenbar 16. januarja, v gostilnah Turri 17. januarja, Pri Mirko- ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE vabi na ogled razstave akvarelov Jožeta Ceja z naslovom »Svetlobni utrinki narave« v lokalu Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici; do 7. februarja od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 7.30-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it. V GALERIJI TIR KULTURNEGA CENTRA MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 16. januarja, ob 20. uri odprtje likovne razstave »Vladimir Sekulic & Pink Panteri«; na ogled bo do sobote, 8. februarja, ob četrtkih 17.0019.00 ter za obiskovalce Mostovne ob petkih in sobotah 21.00-23.00, ogled izven urnika po predhodni najavi (tel. 003865-3300912. KC LOJZE BRATUŽ, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA in galerija Rika Debenjaka vabijo na odprtje razstave »Pavel Medvešček ob 80-letnici« v petek, 17. januarja, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Umetnika in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Pavla Jarc. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava Patrizie Devide z naslovom »Sredozemlje/Me-diterraneo, allegro barbaro«; do 19. januarja od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.00-18.00. V GALERIJI KNJIŽNEGA ANTIKVARIATA LEG ANTIQUA na Verdijevem korzu 67 v Gorici bo do 25. januarja na ogled razstava risb futurista Tullia Cralija v različnih tehnikah, ki so v Gorici prvič razstavljene. RAZSTAVA »NORA GREGOR. LA FI-GURAZIONE DELL'OBLIO« je na ogled v Pokrajinskih muzejih v palači Attems-Petzenstein v Gorici v organizaciji združenja Prologo; do 9. februarja od torka do nedelje 10.0017.00; vstop prost. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 11.00, Antonio Ra-dollovich v cerkvi Sv. Odrešenika, sledila bo upepelitev. 1 6 Četrtek, 16. januarja 2014 APrimorski r dnevnik SP 2014 z Rizzolijem in brez Skomine ZÜRICH - Med devetimi sodniškimi trojkami iz Evrope za letošnje svetovno nogometno prvenstvo v Braziliji (od 12. junija do 13. julija)je tudi italijanska na čelu z glavnim sodnikom, 43-letnim Nicolo Rizzolijem (na sliki), ni pa slovenskega moštva Damirja Skomine. Poleg Rizzolija bodo iz naše celine na SP delili pravico še Nemec Brych, Turk Cakir, Šved Eriksson, Nizozemec Kuipers, Srb Mažic, Portugalec Proenca Oliveira Alves Garcia, Španec Velas-co Carballo, Anglež Melton Webb in Norvežan Moen. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Na spletu ne ljubijo igralcev Barcelone NYON - V najboljši enajsterici Uefa v letu 2013 ni nobenega igralca španske Barcelone. Na spletni strani Uefe se je glasovanja udeležilo več kot 6,3 milijona nogometnih navdušencev. V najboljši postavi Uefe so Neuer (Bayern), Lahm (Bayern), Ramos (Real Madrid), Thiago Silva (Paris Saint-Germain), Alaba (Bayern), Bale (Real Madrid, Tottenham), Reus (Borussia Dortmund), Özil (Arsenal, Real Madrid), Ribery (Bayern, na sliki), Cristiano Ronaldo (Real Madrid) in Ibrahimovič (Paris Saint-Germain). košarka - Jure Zdovc spet selektor reprezentance Slovenije Bil je edina izbira LJUBLJANA- Izvršni odbor Košarkarske zveze Slovenije je potrdil izbor predsednika Romana Volčiča in soglasno za novega selektorja slovenske moške reprezentance imenoval Jureta Zdovca. Zveza je z njim podpisala dvoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za eno leto.Sedemin-štiridesetletni Zdovc je bil selektor Slovenije že na evropskem prvenstvu 2009 na Poljskem in ekipo popeljal do četrtega oziroma najvišjega mesta v zgodovini na velikim tekmovanjih. Njegovo imenovanje ni presenečenje, saj vodilni možje na KZS niso skrivali želje, da bi po srbskemu strokovnjaku Božidarju Maljkoviču, ki je Slovenijo popeljal do sedmega mesta na EP v Litvi 2011 in petega na eurobasketu v Sloveniji, za prihodnje obdobje angažirali slovenskega trenerja. «Jure Zdovc je bila logična in praktično edina izbira. Izvršni odbor ga je imenoval soglasno, saj se vsi zavedamo, da ima Zdovc strokovno znanje, ambicije in željo, da reprezentanco popelje do novih uspe-hov,» je uvodoma dejal Volčič. Zdovca prva reprezentančna akcija čaka letos po- Jure Zdovc je nazadnje vodil Slovenijo leta 2009 na EP na Poljskem ansa leti - svetovno prvenstvo v Španiji, naslednje leto evropsko prvenstvo v Ukrajini, v primeru visoke uvrstitve pa morda 2016 še olimpijske igre v Braziliji. nogomet - Trener Rolando Maran po 1. delu italijanske A-lige »Juventus vsako sezono programira res vrhunsko« V ponedeljek se je z zadnjima dvema tekmama zaključil jesenski del prvenstva v nogometni A-ligi. Virtualni naslov jesenskega prvaka si je že predčasno zagotovil Juventus, ki ima po devetnajstih tekmah osem točk prednosti nad Romo in deset nad Napolijem. Contejevo moštvo podira rekorde. Tako je na primer z izkupičkom 52 točk izenačil rekord po številu osvojenih točk v prvem delu sezone (Juventus v sezoni 2005/2006 s Capellom na klopi) in bi s takim ritmom prvenstvo zaključil s hipotetičnimi 104 točkami (trenutno si rekord lasti Mancinijev Inter, ki je v sezoni 2006-2007 prvenstvo zaključil s 97 točkami. Obenem je Juventus v Ca-gliariju zmagal 11 zapored. Za kratko oceno ob prelomu prvenstva smo prosili Rolanda Marana, ki je sezono začel na klopi Catanie, zaradi skromnih rezultatov (posledica poletnega prestopnega roka, v katerem je društvo zapustilo nekaj nosilcev igre) pa ga je sredi oktobra društvo odslovilo. Sicer zamenjava moštvu izpod Etne ni kdove kako koristilo, saj so Siclijanci s trinajstimi točkami na zadnjem mestu. Maran je pristal na pogovor, kot predpogoj pa zahteval, da se ne bi dotaknili vprašanja svojega bivšega kluba oziroma boja za obstanek: »Prvo mesto Juventusa me sploh ne preseneča, saj je le potrditev, da so v klubu v zadnjih letih odlično delali. Programiranje je vrhunsko in vsako leto nadgradijo ekipo. Tudi delo trenerja je jasno razvidno, a mislim, da imajo vsi v klubu Rolando Maran ansa skupen jezik, tako da gre za res skupinski uspeh.« Lahko zatrdimo, da je pozitivno presenečenje sezone Roma, ki zaostaja osem točk za vodilnim, a je postavila nove klubske mejnike s 44 osvojenimi točkami in desetimi zaporednimi začetnimi zmagami? Prvenstvo so začeli vrhunsko in po zaslugi teh desetih zmag so tik pod vrhom. In so tam povsem zasluženo. A ne bi pozabil na Verono, saj ni nihče pričakoval tako odmevnih rezultatov novinca v ligi. V luči krize milanskih društev, ki sta že odpisana iz boja za najvišja mesta, so prva tri mesta že oddana Ju-ventusu, Romi in Napoliju. Ai bi se lahko še kdo vključil v boj za uvrstitev v ligo prvakov? Italijanski pokal: Milan v četrtfinalu proti Udineseju V osmini finala državnega nogometnega pokala je Milan s 3:1 premagal B-liga-ša Spezio. Mrežo Spezie so zadeli Robinho (28), Pazzini (31)in Honda (47), ki ga je v 64. min. zamenjal Valter Birsa. Častni gol za ekipo iz Ligurije pa je dosegel Ferrari (91). Ostala izida: Siena - Catania 4:1, Napoli (ccaleion 2, Insigne) - Atalanta 3:1. Četrtfi-nalni pari: Milan - Udinese, Fiorentina - Siena, Roma - Juventus, Lazio - Napoli Mislim, da je lahko Fiorentina, kljub zaostanku petih točk od Napolija, še v igri. Toskancev se sicer drži smola s poškodbami. Najprej Mario Gomez in zdaj še Giuseppe Rossi (čez dva tedna bo znano, ali je zanj sezone že konec, op.p.). Vendar Fiorentina igra zelo dopadljiv nogomet in mislim, da bi se lahko še vključila v boj za tretje mesto. V ligi prvakov imajo italijanske ekipe precej težav. Res je tako. Ne moremo skrivati krize. Za slabe rezultate je razlogov več. Italijanske ekipe niso še oziroma niso več konkurenčne v primerjavi z najboljšimi klubi, saj si določenih nakupov ne morejo privoščiti. S taktičnega vidika oziroma sistema dela pa menim, da sploh ne zaostajamo za najkakovostnejšimi evropskimi prvenstvi. Preidimo na posameznike. Vas je kak nov obraz posebno presenetil? Gotovo je po štirih doseženih golih na tekmi proti Milanu v ospredju napadalec Sassuola Berardi, a mislim, da je perspektivnih mladih več. Na primer ne smemo pozabiti na Verrattija, ki je odšel k francoskemu PSG-ju, a je zrasel v Italiji. Perspektivni mladi rasejo in le-te v italijanskem nogometu še kako potrebujemo. Lahko pa se izboljšamo pri delu z mladimi. Podelili so letošnjo zlato žogo. Zmagal je Cristiano Ronaldo, ki je prevladal nad Messijem in Riberyjem. Ko bi vi morali glasovati, katerega od treh bi izbrali? To je kar zahtevno vprašanje. Kako lahko sploh izbereš med takimi vrhunskimi igralci? Morda bi si letos nagrado zaslužil Ribery, saj je v dresu Bayerna osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. Bila bi v neki meri nagrada njemu, a tudi celotni ekipi. Vsekakor bi me zelo veselilo trenirati kateregakoli od treh. (I.F.) «Počaščen in vesel sem, da sem dobil to priložnost. V zadnjih petih letih je slovenska reprezentanca storila velik korak naprej v vseh pogledih. Maljkovič je začel projekt pomlajevanja in čast mi je, da ga bom lahko nadaljeval,» je najprej dejal Zdovc. «Priznati moram, da sem bil pred leti eden od tistih, ki niso verjeli, da bo Slovenija dobila novo generacijo košarkarjev, ki bo sposobna nadaljevati delo tistih, ki se zdaj počasi poslavljajo od reprezentance. Toda Slovenija je košarkarska nacija in eurobasket 2013 je to znova pokazal,» je dodal Zdovc. «Ko sem delal seznam igralcev, ki so kandidati za reprezentanco, je bil ta presenetljivo dolg. Veseli me, da večina nosilcev igra v močnih klubih in da imajo vidne vloge. Brez dvoma pa je in bo ostal vodilni igralec te reprezentance Goran Dragič, ki v ligi NBA dokazuje, da je izven serijski košarkar,» pravi Zdovc. Na novinarski konferenci je direktor reprezentance Matej Avanzo dodal, da je Zdovc že izbral svoje sodelavce v strokovnem štabu, vendar bo zveza z imenovanjem še malo počakala. Hkrati je Avanzo razkril, da se bo Slovenija v okviru priprav na SP udeležila turnirja v Litvi, konec avgusta pripravila močan turnir v Sloveniji in verjetno odpotovala tudi na Kitajsko. Načrt priprav bo znan po žrebu skupin za svetovno prvenstvu v začetku februarja. Zdovc, ki je trenutno trener turške ekipe Gaziantep, je kot igralec z nekdanjo Jugoslavijo na olimpijskih igrah leta 1988 v Seulu osvojil srebro, zlate medalje na svetovnem prvenstvu leta 1990 v Argentini in na evropskih prvenstvih leta 1989 in 1991, bil pa je tudi evropski klubski prvak z Li-mogesom 1993. Trenersko kariero je začel leta 2003 v Krki, od tedaj pa je služboval v Splitu, Geoplinu Slovanu, Iraklisu, Unionu Olimpiji, Bosni ter Spartaku iz Sankt Pe-terburga. (STA) tenis Serena in »Nole« brez težav MELBOURNE - Čeprav so se temperature na prizorišču uvodnega teniškega turnirja za veliki slam, OP Avstralije, v Melbournu povzpele prek 40 stopinj Celzija, nosilci niso dopustili presenečenj. Prva nosilka Serena Williams (32 let) je zlahka dobila dvoboj proti Srbkinji Vesni Dolonc s 6:1 in 6:2. Letos lovi zgodovinski dosežek Chris Evert in Martine Navratilove, ki sta osvojili po 18 turnirjev za grand slam. Dobro formo je pokazal tudi drugi nosilec in trikratni branilec naslova v Melbournu Srb Novak Boko-vic, nad katerim zdaj bdi legendarni Boris Becker. Nole je gladko (6:0, 6:4, 6:4) premagal Argentinca Leonarda Mayerja za svojo 23. zaporedno zmago na OP Avstralije. ZAMENJAVA - Zaradi vremenskih napovedi se bo jutrišnja moška superkombinacija v Wengnu začela s slalomom ob 10.30, nato pa bo ob 14. uri na sporedu še smuk. V soboto bo v Wengnu še smuk ob 12.30, v nedeljo pa slalom. CORTINA - Tekme svetovnega ženskega pokala, ki bi morale biti v Gar-mich-Partenkirchnu, bodo 25. (smuk) in 26. januarja (veleslalmom) v Coritini. TRENING - Italijanski repre-zentant Werner Heel je bil najhitrejši na treningu pred sobotnin smukom v Wengnu. Drugo mesto je zasedel njegov rojak Peter Fill (+0,30), tretje pa Švicar Patrick Kung (+0,45). Slovenec je bil Rok Perko na 12. mestu (+1,52). KOŠARKA - Evropska liga: Kijev - Union Olimpija 88:76, Nymburk -Siena 78:75, Bamberg - Sassari 83:72, Cantu - Ulm 97:106. ROKOMET - Izidi 2. kroga: Rusija - Srbija 27:25, Poljska - Francija 27:28, Črna gora - Hrvaška 22:27, Belorusija - Švedska 22:30. Hrvaška, Francija in Švedska sta že napredovali v drugi krog. ODBOJKA - Slovenija, ženske: Luka Koper - Formis 0:3 (-19, -19, -21), Vital - Braslovče 1:3 (24, -15, -19, -15). Moški: Go volley - Salonit An-govo 0:3 (21, 22, 19). UNDER 19 DEŽELNI - Bor -Dom 50:45 EP: Kostnerjeva po «kratkem« na 3. mestu BUDIMPEŠTA - V Budimpešti se je začelo evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, že prvi dan pa je bil na sporedu kratki program za ženske. Najboljši sta bili Rusinji, prvo mesto je zasedla Adelina Sotnikova, drugo pa Julia Lipnicka. Tretje mesto je zasedla branilka naslova Italijanka Caroline Kostner. Na led je stopila tudi edina slovenska predstavnica Daša Grm. Mlada Ce-ljanka ni izpolnila svojih pričakovanj, saj je v kratkem programu zasedla 26. mesto in končala tekmovanje, uvrstitev v prosti program je zgrešila za dve mesti. / ŠPORT Četrtek, 16. januarja 2014 17 kolesarstvo - KK Adria Brez Trofeje ZSSDI, a morda obnovitev Pokala prijateljstva Patrick Facchini se bo najbrž zapisal v anale kot zadnji zmagovalec mednarodne kolesarske dirke za Trofejo ZSSDI v organizaciji Kolesarskega kluba Adria. Njegovo slavje 4. marca 2012 na cilju nad Lonjerjem utegne biti zadnje. Dirke, ki je bila po tradiciji na spored prvo nedeljo v marcu, namreč tudi letos ne bo. In veliko vprašanje je, ali bomo 37. izvedbo sploh še kdaj dočakali. »Duša« dirke Radivoj Pečar meni, da bo težko, čeprav bi jih Italijanska zveza brez zadržkov podprla za ponovno vključitev v mednarodni koledar dirk. Ekonomska kriza ni odplavila le lonjerske manifestacije, eno največjih v naši deželi na kolesarskem področju. Odplavila je tudi mnoge druge dirke v Italiji in cele ekipe. Za odbojka Zalet Barich v »zasebni« ligi under 15 Deželna odbojkarska zveza je po prenovi svojega odbora ukinila deželno prvenstvo under 15 za ženske, ki je sicer želo lani precejšnje odobravanja. V »zasebni« obliki ga oživlja društvo Libertas Martignacco, pobudi furlanskega kluba pa se je odzvalo tudi vodstvo Projekta Zalet. V ligi s šestimi ekipami, imenovani Teen Cup Libertas, bo Zalet sodeloval z reprezentanco igralk letnika 1999 treh naših ekip, Kontovela A in B ter Bora Brega, ki sicer redno nastopajo v prvenstvu do 16 let. Trener bo Nicholas Provileggi. Vsako društvo bo po enkrat organiziralo turnir v obliki trobo-ja. Enega bo organiziral prav Zalet, na sporedu pa bo v nedeljo v telovadnici pri Briščikih med 15. in 17. uro. Spored: 15.00 Zalet Barich - Codroipo; 16.00 Codropio - Martignacco; 17.00 Martignacco - Zalet. Igra se na dva dobljena seta. Finalna faza bo 13. aprila v Codroipu. U Obvestila ŠK KONTOVELsporoča, da bo redni letni občni v četrrtek, 30. januarja ob 20.30 v dvorani na Kontovelu. ZSŠDI sporoča, da danes, 16. januarja ob 20.30 na sedežu SK Devin v Slivnem, seja smučarske komisije. SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi k vpisu na meddruštveni tečaj smučarskega teka, ki se bo začel v nedeljo, 19. januarja. Informacije in vpisovanja pri društvih: SK Brdina, SK Devin, AŠD Mladina, SPDT in SPDG. SO SPDT prireja ob nedeljah: 19. januarja, 2. in 16. februarja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Avtobus se bo ustavil v termah Warmbad, v Beljaku in na Osojščico (Gerlitzen). Odhod avtobusa izpred sedeža Rai, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Dodatne informacije dobite na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na elektronskem naslovu lauravenier@tiscali.it. SK DEVIN prireja tečaje alpskega smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra. Informacije in vpisovanja: na info@skdevin.it ali pa na 0402032151 (Alternativa Sport) in 3358180449 (Erika) AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 19. januarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in rezervacije na tel.: 3355476663 (Vanja). razliko od lani, ko so dirko, ki je potem ni bilo, vendarle prijavili, nato pa izgubili kavcijo, letos se niso odločili niti za pred vpis. Že od vsega začetka jim je bilo jasno, da ne bodo zbrali dovolj sredstev za organizacijo. »Slabe dirke ali dirke nižje ravni - za to pot so se odločili nekateri drugi -nismo hoteli organizirati, še manj ustvarjati proračunske luknje. Ne moreš organizirati take dirke v marcu, če potem še do konca leta ne veš, koliko obljubljenih sredstev boš dejansko zbral,« je povedal Pečar. Dodatno breme bi pomenili povečani stroški za nočitve. »Veliko ekip iz Veneta je propadlo ali so se združile, tako da je takih, ki bi se v Lonjer pripeljale zjutraj in se po dirki odpeljale domov vse manj, novih stroškov za prenočitev ekip pa si ne bi mogli privoščiti. Brez dirke je močno osiromašena tudi kolesarska dejavnost KK Adria. Tega se dobro zaveda tudi vodstvo kluba. Čeprav Pečar poudarja, da nič ni večno in da sicer nekateri člani kluba še vedno zastopajo Adrio na raznih rekreativnih dirkah, se niso predali popolnemu malodušju. Klub, ki je na športnem področju toliko let nemalo prispeval k rušenju pregrad med Italijo in Slovenijo (prej Jugoslavijo), tako rekoč ne more iz svoje kože. Zdaj zato resno preučujejo vabilo k sodelovanju, ki so jim ga naslovili organizatorji dirke Gran fondo d'Europa. Obstaja namreč verjetnost, da bo letos start tega kolesarskega maratona (septembra), PLANINSKI SVET Predavanje o ledenicah Sprehod po domačem foaškem svetu ali po bližnji okolici ne nudi le sprostitve, trenutnega užitka, je istočasno tudi globlje spoznavanje sveta, ki nas obdaja, njegovih danosti, njegovih posebnosti, iznajdljivosti in življenjske sile ljudi, ki so tu živeli in ta svet oblikovali. Spoznavanje preteklosti in ohranjevanje dediščine pomeni istočasno bogatenje in nadgradnjo sedanjosti s preteklostjo. Vtem duhu si je Slovensko planinsko društvo Trst omislilo predavanje o ledenicah, globokih jamah, ki so jih kmetje kopali tudi v naši bližnji okolici. Vanje so v zimskem času nalagali debele plošče ledu, kije nastajal na bližnjih kalih Led so v jamah shranjevali do poletja, in ga takrat kot izredno dragocen tovor vozili v Trst. Z njim so zalagali mestne mesnice, ribji trg, pivovarne, prehrambeno industrijo in trgovino, bolnice, zdravstvene ustanove itd. Veliko domačinov je lomilo led in ga vozilo v Trst. Danes ostaja le še spomin na to dejavnost, komaj je še vidna kaka opuščena ledenica, čeprav predstavljajo slednje dragocen element za preučevanje materialne in socialne kulture našega območja v polpretekli zgodovini. Ledenicam na Primorskem bo SPDT posvetil jutrišnji večer, v petek, 17. januarja 2014. Pomen, ki so ga imele v preteklosti naravne ledne jame in ledenice, bosta osvetlila upokojeni direktor Naravoslovnega muzeja v Trstu dr. Sergio Dolce in predsednik Skupine 85 Marino Vocci. Strokovni del bodo popestrila osebna pričevanja Janka iz Nasirca. Predavanje bo v Razstavni dvorani Zadružne foaške banke na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2, začetek ob 20.30. Zmagovalec zaenkrat zadnje Trofeje ZSŠDI Facchini leta 2012 arhiv namesto v Benetkah, v Ljubljani, cilj pa pri nas. Lonjerska Adria bi prevzela skrb nad netekmovalnim delom maratona, krajšo progo med Ljubljano in Lonjerjem, s čimer bi obudili nekdanji Maraton prijateljstva. »Včasih smo pripeljali Slovence spoznavat Trst, zdaj bomo peljali Italijane spoznavat Slovenijo,» pravi Pečar. Kaj več bo znano v prihodnjih tednih. (ak) Hokej na rolerjih: zmaga in poraz Poletovih U20 Poletovci so prvo tekmo prvenstva U20 Elite odigrali v Molini pri Pisi proti lanskim državnim prvakom iz Moline in proti Milanu. Močna Molina je bila pretrd oreh in je izgubila s 6:2 (gol Grusovina in Ortolanija). Milan pa so premagali s 4:2 (Grusovin, Degano, Ortolani in De Cecco). »Ni lahko igrati proti najboljši ekipi v Italiji po šest urni vožnji s kom-bijem. Formula letošnjega prvenstva je zanimjivejša, ker se igra po celi Italiji, a oškoduje tiste iz zelo oddaljenih krajev in brez finančnih možnosti, da bi lahko potovali dan prej. Sem pa zelo zadovoljen, da so moji fantje po prvi tekmi reagirali in premagali Milan. Prepričan sem, da bomo rasli in si marsikaj privoščili,» je povedal trener Davide Battisti. Odbojka: gladka zmaga Olympie Olympia - Pulitecnica Friulana 3:0 (25:13, 25:10, 25:17) Olympia: Terpin 15, Komjanc 1, Cobello 5, Corsi 7, Vogric 11, Manfer-da 0, Princi 3, Russian 0, Čavdek (L), Franzot 0, Persoglia 9, Lupoli 1. Začel se je povratni del prvenstva under 19 in tudi tokrat je neprema-gana Olympia, na domačem igrišču, brez težav premagala skromne nasprotnike iz Vidma. Tekma je bila enosmerna, naši odbojkarji so bili stalno v vodstvu, tako da so lahko med tekmo stopili na igrišče vsi igralci. Izlet po tržaški okolici Slovensko planinsko društvo Trst bo priredilo v nedeljo, 26. januarja 2014, že tradicionalni izlet po tržaški okolici. Krajši, zimski izlet je namenjen odkrivaju posebnosti in zanimivosti predelov nekdanje mestne okolice, ki se danes žal že krepko spajajo z mestnim tkivom ali tistih, nekoliko bolj oddaljenih predelov, ki so še ohranili svojo nekdanjo strukturo. Letos bomo odkrivali lepote in posebnosti Kontovela. Zbirališče pri Mlaki ob 8.30. Več podrobosti o izletu bomo objavili v prihodnji četrtkovi rubriki. niki bodo vadili klasično tehniko teka na smučeh v jutranjih in popoldanskih urah na Goreljku in Rudnem polju. Po večerji pa bodo predavanja o tehniki smučanja, opremi in o pripravi smuči. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. Goriški planinci v Dražgošah Goriški planinci se že vrsto let udeležujejo vsakoletne spominske slovesnosti v Dražgošah in tudi pohodov, ki jih ob tej priložnosti prirejajo iz različnih smeri. Po dveh najdaljših in najbolj zahtevnih, s Pasje ravni in iz Železnikov preko Ratitovca, ki so nogomet - U14 V čezmejnem prvenstvu tudi Juventina V Gorici so predstavili šesto izvedbo čezmejnega nogometnega prvenstva (v kategoriji najmlajših U14), ki se bo letos začelo nekoliko kasneje. »Ampak pomembno je, da se bo začelo,« je na novinarski konferenci poudaril predsednik deželnega Coni-ja Giorgio Brandolin, ki je bil od vsega začetka eden izmed pobudnikov čezmejnega tekmovanja. »Turnir bo tudi letos pod okriljem evropske nogometne zveze Uefa, slovenske NZS in italijanske FIGC ter bo pod drobnogledom številnih tujih delegacij, saj je model tudi za druga obmejna območja. Čezmejno prvenstvo za kategorijo najmlajših U14 (letniki 1999 in mlajši) se bo začelo v sredo, 5. marca. Vse tekme bodo igrali med tednom, saj igrajo ob nedeljah moštva v lokalnih ligah. Letos bo nastopilo deset ekip, pet iz Slovenije in pet iz naše dežele: Ajdovščina Vipava, Bilje, Brda, Hit Gorica, Renče, Audax Sanrocchese, Cormonese, Juventina, Pro Gorizia in Triestina 2012. Igrali bodo pet krogov, ekipe iz naše dežele bodo igrale samo proti ekipam iz Slovenije. Nato bosta najboljši moštvi iz Italije in najboljši iz Slovenije igrali polfinale ter finale, ki bo na sporedu 29. aprila. Pri Juventini so se letos odločili, da bodo znova sodelovali v čezmejnem prvenstvu: »Pobuda je zelo pozitivna in mislim, da naše društvo spada v ta okvir. Fantje morajo igrati čimveč tekem, tako da nam je turnir pisan na kožo,« so nam povedali v taboru Juventine. Sovo-denj ne bo, tako kot tudi Krasa (»Vabila nismo prejeli,« so nam potrdili) ne. Edina tržaška ekipa bo Triestina. Tečaj teka na smučeh SO - SPDT Smučarski odsek SPDT organizira 24.,25. in 26. januarja 2014 tečaj teka na smučeh na Pokljuld za odrasle in otroke. Tečaj bo vodil demostrator Smučarske zveze Slovenije prof. Iztok Kordiš kot že v prejšnjih sezonah. Tečaj je namenjen bodisi začetnikom kot tudi tistim, ki smučarski tek že obvladajo bodisi odraslim in otrokom. Tečaj- jih prehodili že večkrat, kakor tudi pot iz Soteske, so se tokrat odločili za pohod iz Škofje Loke v Dražgoše. Zanimanje za udeležbo je bilo nad pričakovanji, saj se je v Škofji Loki zbralo kar lepo število članov in prijateljev (20) društva. Vremenske razmere so bile izredno ugodne, pot brez snega, jasen, sončen in topel dan. Okrog 20 kilometrov dolgo potpo škofjeloškem hribovju, mimo Križne gore in Mo- horja, so prehodili v šestih urah. Startali so ob pol šestih zjutraj. V Dražgošah, kjer se je v nedeljo zbra- la množica udeležencev (samo na pohodu s Pasje ravni jih je bilo preko 600) so se udeležili spominske slovesnosti. Ob prihodu v kraj je nastal gornji posnetek. (FOTO Pittoli) Na daljši pohod iz Pasje ravni do Dražgoš (38 km, okrog 10 ur hoje) pa se je podala skupina tržaških planincev, članov SPDT. Danes priložnost za poravnavo članarine SPDG obvešča člane in prijatelje, da bo sedež na Verdijevem Korzu 51/int odprt danes med 19. in 20. uro posebej za poravnavo članarine, oziroma za sprejemanje prijav novih članov. Na razpolago so tudi že znamkice Planinske zveze Slovenije za 2014. V nedeljo spominski pohod od Proseka do Štorij V nedeljo 19. januarja bo pohod v spomin na proseškega partizana Marjana Štoko. Zbirališče bo ob 8.00 pri spomeniku NOB na Proseku. Na cilj, v Štor-je, kjer bo tudi proslava, bodo pohodni-ki po raznih postankih prišli okrog 15.30. Hoje bo za okrog 18 km. 18 Četrtek, 16. januarja 2014 SVET / evropski parlament - Živahna razprava o predsedovanju Grčije EU Evropske sile brusijo meče pred majskimi volitvami BRUSELJ/STRASBOURG - Razprava o predsedovanju Grčije EU včeraj v Strasbourgu je zvenela kot predvolilno soočenje. Evropski poslanci očitno že brusijo meče pred majskimi volitvami. Za uveljavljene evropske sile je Grčija dokaz, da so se kasandre s črnimi prerokbami motile in da EU deluje, za evro-skeptike pa je primer Grčije simbol nedemokratičnosti unije. Evropske volitve, ki bodo osrednji dogodek med grškim predsedovanjem, bodo velik preizkus za EU, saj je kriza močno načela zaupanje Evropejcev v njen aparat. Glavna izziva za uveljavljene evropske sile bosta obrniti trend akutno nizke volilne udeležbe in zajeziti vzpon evroskeptičnih sil. Zato je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso tri najmočnejše evropske sile pozval, naj stopijo iz cone udobja in volivcem potrpežljivo pojasnijo, zakaj potrebujemo Evropo. Pred sto leti smo se po vsej celini pobijali, zdaj gremo skupaj na volitve. Dejstvo, da Grčija danes predseduje EU, je živ dokaz, da so se "preroki pogubljenja" motili, je ponazoril. Tudi grški premier Antonis Samaras je poudaril, da je Grčija dokaz, da so se kasandre s črnimi prerokbami o izstopu Grčije iz območja evra in propadu skupne valute motile. Grčija se po njegovih besedah vrača v normalnost ter je simbol tega, da Evropa zmore in deluje. "Združeni lahko izvažamo stabilnost, ločeni lahko zgolj uvažamo negotovost in nestabilnost," je opozoril. In tudi Samaras, ki kot Barroso prav tako prihaja iz desnosredinske evropske družine, je izpostavil potrebo po "približanju EU njenim državljanom". V zelo proevropskem govoru je gostitelja, Evropski parlament, opisal kot "srce in dušo" EU, preostali osrednji instituciji, Evropsko komisijo in Svet, pa kot njene "možgane in hrbtenico". Sporočila preostalih članov najmočnejše evropske politične sile, desnosre-dinske Evropske ljudske stranke (EPP), so bila pričakovano podobna Barrosovemu in Samarasovemu. EPP bo poskušala na majskih volitvah ubraniti svoj primat in se trudi mobilizirati svoje volivce. Evropski socialisti in demokrati (S&D), ki so na drugem mestu in si bodo prizadevali okrepiti svoj vpliv, pa so opozorili na pomanjkljivosti pri reševanju Grčije. Njihov prvak Hannes Swo-boda je ostro kritiziral nedemokratično delo trojke mednarodnih posojilodajalcev, češ da je s pištolo v roki lahko nekoga prisiliti v "dogovor". Prvak evropskih liberalcev, tretje najmočnejše evropske sile, Guy Verhof-stadt, pa je okrcal tudi Grke, češ da sta nedisciplina in neenotnost neodgovorne grške politične elite privedla do današnje tragedije - vzpona populizma, nacionalizma in rasizma ter šibke rasti. Grčija močno zamuja z reformami, v državi še vedno vlada klientelizem, javna uprava je še vedno predebela, je še opozoril. Tudi evropski zeleni so opozorili, da razmere še zdaleč niso rožnate. Grška politika nima ljudi na svoji strani, ljudje z rakom se ne morejo zdraviti, je izpostavila vodja Rebecca Harms. Zato se bo treba po njenih besedah še prekleto potruditi za to, da se bo Grčija izvlekla ne le iz recesije, ampak tudi iz depresije. Evroskeptiki so medtem kot vselej opozarjali na nedemokratičnost evropskih institucij. Britanski evroskeptik Nigel Fa-rage je Samarasa pozval, naj svojo stranko Nova demokracija preimenuje v Nobena demokracija, saj Grčija še zdaleč nima vajeti v svojih rokah. "Evropske volitve bodo bitka nacionalnih demokracij in birokracije EU," je opisal volilni boj. (STA) Grški premier Antonis Samaras govori v Evropskem parlamentu ansa irak - Uporniki zavzeli več pomembnih postojank Najmanj 73 mrtvih v napadih v Bagdadu in severno od njega BAGDAD - V vrsti napadov v iraški prestolnici Bagdad in severno od nje je včeraj umrlo najmanj 73 ljudi. Več smrtnih žrtev je terjal samomorilski bombni napad na pogrebu, v Bagdadu pa je odjeknil niz eksplozij avtomobilov bomb. Samomorilski napad se je zgodil v kraju Buhruz severno od Bagdada na pogrebu pripadnika milice, ki se bori proti Al Kaidi. Umrlo je najmanj 16 ljudi, ranjenih pa je bilo 20. Niz eksplozij najmanj osmih avtomobilov bomb pa je terjal najmanj 37 žrtev v Bagdadu in njegovi okolici. Tarče so bile večinsko šiitske in versko mešane soseske. V Mosulu na severu države pa je bilo v napadih ubitih 13 ljudi, od tega devet vojakov, uporniki pa so v Mukdadijah ustrelili in ubili sedem delavcev tovarne opek. Še več deset ljudi je bilo v nasilju ranjenih, večinoma na območju Bagdada. Odgovornosti za napade ni prevzel še nihče. Bojevanje se medtem nadaljuje v provinci Anbar, kjer so iraške varnostne sile vpete v spopade z uporniki, povezanimi z Al Kaido. Ti nadzorujejo celotno nekdanjo utrdbo upornikov, Faludžo, ter dele prestolnice province, Ramadi-ja. Včeraj so uporniki napredovali in prevzeli nadzor nad dvema pomembnima točkama - mestom Saklavijah zahodno od Faludže ter pomembno četrtjo Ramadija, Malab. (STA) Sunitski bojevniki v Faludži ansa svetovna banka Svetovni BDP naj bi letos zrasel za 3,2% WASHINGTON - Svetovna banka je v torek objavila poročilo o napovedih za svetovno gospodarstvo za letos. Svetovni bruto domači proizvod (BDP) naj bi se letos okrepil za 3,2 odstotka, kar je 0,9 odstotne točke več kot lani. V letu 2015 naj bi bila rast svetovnega gospodarstva 3,4-odstotna, leta 2016 pa 3,5-odstotna. Svetovna banka kljub dobrim napovedim za rast svetovnega BDP opozarja, da bi lahko dvig obrestnih mer ogrozil pričakovano gospodarsko rast, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Svetovna banka v poročilu Svetovne gospodarske perspektive opozarja tudi na možno ranljivost kapitalskih tokov, potem ko bo ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) ukinila izredne sti-mulacijske ukrepe, s katerimi je pomagala pri oživitvi ameriškega gospodarstva. "Razvita gospodarstva se krepijo, kar naj bi v prihodnjih mesecih pripomoglo k okrepitvi rasti držav v razvoju," je ob predstavitvi poročila dejal predsednik Svetovne banke Jim Young Kim. Bruto domači proizvod (BDP) najbogatejših držav naj bi se v prihodnjih treh letih krepil, leta 2016 naj bi bila njegova rast 2,4-odstotna, kažejo napovedi Svetovne banke. V državah v razvoju naj bi se rast BDP z lanskih 4,8 odstotka do leta 2016 okrepila na 5,7 odstotka. V primerjavi z obdobjem 20032007 bo rast omenjenih v prihodnjih letih sicer počasnejša, a v Svetovni banki ocenjujejo, da "to ni razlog za skrb". Za gospodarstva 17 evrskih držav v Svetovni banki za letos napovedujejo 1,1-odstotno rast. Prihodnje leto naj bi gospodarstva v območju z evrom zrasla za 1,4 odstotka, leta 2016 pa za 1,5 odstotka. Ameriško gospodarstvo, ki je v zadnjih desetih četrtletjih zabeležilo rast, naj bi se letos okrepilo za 2,8 odstotka. Lani je bila rast ameriškega BDP enoodstotna, do leta 2016 pa se bo po napovedih Svetovne banke dvignila na tri odstotke. Kitajska naj bi po napovedih letos tretje leto zapored zabeležila 7,7-odstotno gospodarsko rast. (STA) bližnji vzhod - Mirovna prizadevanja ZDA ne obrodijo sadov Izraelski obrambni minister Jalon se je opravičil ameriškemu kolegu Kerryju zaradi žaljivih kritik WASHINGTON/TEL AVIV - Izraelski obrambni minister Moše Jalon se je preko svojega ministrstva opravičil ameriškemu državnemu sekretarju Johnu Kerryju za kritiko na račun njegovih mirovnih prizadevanj na Bližnjem vzhodu. Za Kerryjeve predloge je namreč med drugim dejal, da niso vredni papirja, na katerem so napisani. Tiskovna predstavnica State De-partmenta Marie Harf je bila v odzivu na Jalonove navedbe, ki jih je v torek objavil izraelski časnik Jediot Aharonot, ostra. "Če so te navedbe točne, potem so izjave obrambnega ministra žaljive in neprimerne, še posebej zaradi vsega, kar so ZDA naredile v podporo izraelski varnosti in bodo še naprej. Minister Kerry s svojo ekipo dela noč in dan za napredek miru za Izrael, zaradi globoke skrbi za izraelsko prihodnost," je dejala. Na podoben način se je odzval tudi tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Car- ney, ki je novinarjem dejal, da si bodo ZDA v sodelovanju z Izraelci in Palestinci še naprej prizadevale za mir. Glavni palestinski pogajalec Saeb Erekat je medtem menil, da želi Izrael sabotirati Kerryjeva prizadevanja oziroma želi diktirati ne pa se pogajati. "To je povsem neprimerna in zaničevanja vredna izjava, ker si gospod Kerry z vsemi človeškimi močmi prizadeva za mir med Izraelci in Palestinci in si ne zasluži takšnih izjav od Jalona ali kogarkoli drugega," je za CNN dejal Erekat. Jalon je naposled preko ministrstva poslal opravičilo. "Izrael in ZDA delita cilj napredka mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci pod vodstvom ministra Kerryja. Cenimo njegova prizadevanja za ta cilj. Obrambni minister ni imel namena žaliti in se opravičuje, če je bil minister Kerry užaljen zaradi besed, pripisanih ministru," je sporočilo izraelsko obrambno ministrstvo. A Kerryja kritike na njegov račun ne ganejo preveč. Kot pravi, ne bo dovolil, da bi žaljivke vplivale na mirovni proces. Po njegovih besedah je skupaj z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem zavezan k napredovanju procesa. "Ne smemo dovoliti, da nas iz tira vrže serija izjav," je dejal Kerry in dodal, da mu vsepovsod vsi izrekajo hvaležnost za ameriške napore pri mirovnem procesu. Ob tem je novinarjem v Kuvajtu, kjer se je včeraj udeležil donatorske konference za humanitarno pomoč Siriji, dejal, da je pripravljen sodelovati z vsemi, ki so zavezani k mirovnemu procesu in doseganju miru. Časnik Jediot Aharonot je sicer tudi poročal, da je Jalon Kerryja v zasebnem pogovoru s kolegi obtožil naivnosti in ga označil za nadlogo. Kot naj bi še dejal Jalon, Kerry deluje z nerazumljivo obsesijo in občutkom pre- roštva, kar pa njega ne more naučiti ničesar o konfliktu s Palestinci. Izraelci in Palestinci so julija lani pod okriljem ZDA po treh letih obnovili mirovna pogajanja. Ta vse odtlej niso prinesla bistvenega napredka, čeprav je Kerry od marca lani že desetkrat obiskal regijo in strani skušal prepričati v mirovni dogovor. Vsebina pogovorov ni znana, a Kerry naj bi med drugim predložil varnostni načrt za dolino reke Jordan, kjer Zahodni breg meji na Jordanijo. Načrt naj bi po poročanju izraelskih medijev vključeval uporabo satelitske tehnologije za nadzor nad razmerami na tleh. Ameriški državni sekretar naj bi po poročanju Jediota Aharonota sicer zatrdil, da bo z njegovim mirovnim načrtom vzhodna meja Izraela postala "najbolj mirna na svetu, bolj kot je meja med Kanado in ZDA". (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 16. januarja 2014 19 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre 23.45 Film: Bad Girls Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Po-meriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: Finalmente la felicita (kom., It.) 23.15 Super Cinema 23.45 Nad.: The Tudors V Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Don Matteo 23.35 Aktualno: Porta a porta 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 6.40 Risanke 8.10 Serija: Zorro 8.35 Serija: Le nuove avventure di Flipper 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nad.: Pasion prohibida 14.50 Detto fatto 17.00 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.50 Športna rubrika 18.15 Dnevnik 18.45 Serija: NCIS 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Nan.: Lol - Tutto da ridere 21.10 Serija: Castle 22.45 Serija: Blue bloods 23.45 Il grande cocomero IT I 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento -Spaziolibero 10.15 Reportaža: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik L.I.S., Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Simpatiche canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Glory Road - Vincere cambia tutto 23.05 Doc 3 K Rete 4 6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.20 Serija: Hunter 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ri-cette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My life 16.50 Film: Mani di velluto 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Hat-fields & McCoys 11.25 Serija: Dr. House - Medical di-vision12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.40 Nan.: How I met your mother 17.30 Serija: Covert Affairs 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. Miami 21.10 Mistero 0.30 Show: Le Iene La 7 LA 7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio pub-blico ^ Tele 4 je, prenos 16.00 Seje delovnih teles: 30. seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prenos 19.00 Dnevnik 19.30 21.45 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.20 Ozadja 21.30 Žarišče 22.00 Odkrito Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 14.00 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Dok.: Afrika 15.15 Avtomobilizem 15.30 Le parole piu belle 16.00 City folk 17.00 Slovenski magazin 17.30 Pogovor z... 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 School is cool 19.45 Ora musica 20.00 Serija: Al bed and breakfast 20.30 Un incubo d'altri tempi 22.15 Avtomobilizem 23.20 Primorska v krogu dvanajstih Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Rad igram nogomet 18.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 20.00 Med nami 21.00 Slovenijo čutijo 22.30 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.05 13.40 Serija: Svingerji 7.3016.50 Nad.: Vihar 8.2015.55 Nad.: Prepovedana ljubezen 9.10 10.20, 11.30 Tv prodaja 9.25 10.35 Nad.: Ko listje pada 11.45 18.00 Nad.: Divja v srcu 12.40 Serija: Tv dober dan 14.10 Serija: Petične nosečnice 15.05 Serija: Razočarane gospodinje 18.55 24UR - vreme 19.00 22.05 24UR - novice 20.00 Film: Afera Thomasa Crow-na 22.35 Serija: Na kraju zločina 23.30 Serija: Dvojnica Kanal A 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Il por-tolano 12.40 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 16.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Cal-cio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik |r Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Kviz: Male sive celice 11.55 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum Jf* Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.50 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 13.55 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 14.25 Biatlon - svetovni pokal, sprint (ž), prenos 15.45 Dok. serija: Človeški planet 16.35 Točka preloma 17.05 Dok. serija: Village folk 17.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, plesni pari - prosti program, vključitev v prenos 21.55 Nad.: Skrivnosti Edwina Drooda 22.50 Nad.: Izgnanstvo iT Slovenija 3 6.0019.00, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 8.00 15.30 Poročila 9.00 Seje delovnih teles: 7. seja Preiskovalne komisi- 6.50 Risanke in otroške serije 8.10 16.35 Epizode 8.45 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.1012.55 Serija: Alarm za Kobro 1110.50 17.05 Serija: Chuck 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.50 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 14.20 19.30 Nan: Dva moža in pol 14.50 Film: Šport prihodnosti 16.30 18.00, 19.55 Svet 20.05 Film: Kralji hitrosti 22.00 Nad.: Spartak - Maščevanje 23.05 Film: Človeški ščit RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Homer: Iliada - 32. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Te- Četrtek, 16. januarja Rai 3, ob 21.05 VREDNO OGLEDA Glory road ZDA 2006 Režija: James Gartner Igrajo: Josh Lucas, Derek Luke, John Voight, James Aaron in Emily Deschanel Leta 1966, ko je bila rasna diskriminacija še vedno močno zasidrana v zavesti ameriškega naroda, je trmastemu trenerju Donu Haskinsu uspelo popeljati pretežno temnopolto (zaradi tega smatrano kot manj inteligentno in sposobno) ekipo do naslova prvaka lige NCAA ameriških univerz. Sedem mladih afroameriških študentov je namreč prvič v zgodovini zaigralo v vrstah Minersov. Temnopolti igralci so, če sploh, do takrat igrali le po nekaj minut in nikoli v prvi postavi, zato je njihova zmagala pomenila velik korak v boju prosti rasizmu, še posebej na bolj konzervativnem jugu kjer so študirali. Še en film, ki se opira na mali resnični dogodek, da bi pobliže spregovoril o veliki zgodovini, kopa ga je režiser Gartner nekoliko prenasičil z retoriko. levizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodi-stria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Velikani košarke; 18.10 Mimo koša; 18.30 Krog za ogrevanje; 19.00 Dnevnik; 21.00 Tekma: Slovenija - Italija; 22.00 Novice. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Me-digra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 16. januarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Po prehodu vremenske fronte se je okrepil začasen greben visokega zračnega tlaka, ki pripomore k stabilnosti ozračja in obenem kopičenju bolj vlažnega zraka. V petek nas bo dosegla vremenska fronta, v soboto pa nova sredozemska fronta z vlažnimi in precej ^ toplimi tokovi afriškega izvora. j Po nižinah in ob morju bo prevladovalo spremenljivo do pretežno oblačno vreme, zlasti na vzhodnem pasu ob prisotnosti nizke oblačnosti in tudi megle. V hribih bo lepše v visokogorju, medtem ko po kotlinah bo več oblačnosti. V vzhodni Sloveniji bo deloma jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Zvečer se bodo v hribovitih krajih zahodne Slovenije začele pojavljati manjše padavine. Krepil se bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, v alpskih dolinah okoli -3, ob morju okoli 6, najvišje dnevne od 4 do 11 stopinj C. Jutri bo po nižinah in ob morju prevladovalo pretežno deževno vreme. Jutri bo oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo deževalo. Popoldne se bodo padavine širile proti vzhodu. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter. ¡2 Sonce vzide ob 7.41 in zatone g ob 16.48 Dolžina dneva 9.07 Luna vzide ob 17.29 in zatone ob 7.54 Vremenska obremenitev bo zjutraj in dopoldne slabela; do sredine dneva bo večinoma ponehala. V drugi polovici dneva bo splošni vpliv vremena večinoma ugoden. Danes: ob 3.37 najnižje -19 cm, ob 9.22 naj-_ višje 41 cm, ob 16.01 najnižje -60 Q cm, ob 22.26 najvišje 38 cm. S Jutri: ob 4.02 najnižje -20 cm, ob 9.48 najvišje 42 cm, ob 16.28 najnižje -60 cm, ob 22.53 najvišje 38 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C. Na Zlebeh...........300 Vogel ................140 Kranjska Gora.........30 Krvavec...............65 Cerkno........ne obratuje Rogla..................30 Piancavallo...... . . . .110 Forni di Sopra .......160 Zoncolan............160 Trbiž .................100 Osojščica ............120 Mokrine .............250 Paul McCartney in Ringo Starr spet skupaj LOS ANGELES - Nekdanja Beatla Paul McCartney in Ringo Starr bosta ponovno združila moči in nastopila na 56. podelitvi grammyjev. Beatles, ki so leta 1965 prejeli nagrado za najboljšo novo skupino, so sicer letošnji prejemniki grammyja za življenjsko delo, piše britanski časnik The Guardian. Poleg dveh zvezdnikov bodo na podelitvi nagrad Ameriške akademije glasbenih umetnosti 26. januarja med drugim nastopili še Daft Punk, Metallica, Stevie Wonder ter dvojec Macklemore & Ryan Lewis. McCartney je sicer nominiran za nagrado za najboljšo rock pesem za Cut Me Some Slack, ki jo je ustvaril s Kristom Novoselicem in Daveom Groh-lom. Starr in McCartney sta na odru moči nazadnje združila leta 2010 ob praznovanju Starrovega 70. rojstnega dne. Nove težave letala Boeing 787 dreamliner TOKIO - Japonska letalska družba Japan Airlines je prizemljila enega od letal 787 dreamliner ameriškega letalskega proizvajalca Boeing po incidentu, ki je očitno povezan z baterijo. Lani je bila zaradi težav s pregrevanjem baterij nekaj časa po vsem svetu prizemljena celotna flota dreamlinerjev, Boeing pa je takrat trdil, da je težave odpravil. Vzdrževalci Japan Airlines so ob rednem vzdrževanju letala v Tokiu v torek zvečer opazili, da iz letala uhaja bel dim. Preiskava je pokazala, da se je težava pojavila na eni od osmih litij-ionskih celic v baterijskem sistemu letala, pri čemer pa je opozorilni sistem v celoti deloval. (STA)