280. toliko. v torek 3 decembra 1907. XI. leto. nu +***or, sirarn ucoeije *u prunii, «u tcna fto posti prejeman za «vstro-ografcs dežele M nt leto 25 R, M pol leta 13 K, n Četrt leti 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 n. Za L|a»l}ano a pošiljanjem na dom za vse leta M K, za pol ieta 12 K, za četrt leta 6 K, «a ar mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za roje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba $?ez istodobne vpošltjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat aH večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatf. Rokopisi se ne vračajo. Uredništva* Is a*r«wl*fvfli je v Knailovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1 nadstr^ upravnišlvo pa v pritličju. — Upnvništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. -*r«*ai*tva teletom 6L M Posauftesae številka po 10. h. Opravniitva telefon it 85. Pollaki u Poznanju in prusko vlada, Odkar je Prosija anektirala zn-padne dele nekdanjega poljskega kraljestva, delujejo vladni organi na to, da bi z nasilnimi sredstvi germa -nizirali te poljske pokrajine. Toda vsi poskusi, nničiti poljski element v Poznanju, so ostali doslej brezuspešni, dasi so pruske vlado delale z vsem aparatom, da bi odvzele poljskemu narodu, ki ga je nesrečna usoda dah« pruski pesti v oblast, živ-Ijensko silo in ga potopile v nemških valovih. Poljaki na Poznanskem ne samo da niso nazadovali, marveč so kazali eelo veo življenske energije, kakor nemški živel j v teh krajih, ki ga je pruska vlada podpirala z vsemi silami in ga negovala, kakor svojo zenico v očesu. Prišli so časi Bismarckovega gospodstva. »Železni kancelar« je sklenil z brutalno silo ukrotiti Poljake in jih pokoriti nemški državni politiki Pričeli so se dnevi naj brutalne j -šega preganjanja poljskega naroda na Pruskem. Kdor se ni dal mirno germanizi-rati, kdor se ni vdal vladnemu terorizmu, tega so kratkomalo izgnali in ga postavili preko meje. Na tisoče poljskih rodbin je moralo zapustiti rodno svojo grudo ter iti po svetu s trebuhom za kruhom zgolj radi tega, ker so ostali zvesti svojemu narodu in svojemu jeziku. Bilo je to v osemdesetih letih preteklega stoletja. Prvič se je takrat pokazalo svetu prusko barbarstvo v svoji nagoti in ostudnosti in prvič se je takrat zgražal ves civilizovani svet nad nezaslišanimi nasilstvi, ki jih je zagrešila pruska vlada na ubogih Poljakih. Ves svet je kazal na Prose ter se s studom obračal od zlodejstev, ki so jih uganjali s poljskim narodom. In Bismarck, mož železne pesti, je uvidel, da taka politika proti Poljakom, ki izživlja odpor vsega civil i-zovanega sveta, ne vodi do cilja, zato je navidezno spremenil svojo taktiko in pričel z zahrbtnimi sredstvi delovati proti poljskemu živi j n. Pruska vlada je dovolila milijone v svrho, da se v Poznanju naseljujejo Xemei in tako polagoma izpodrinejo Poljaki z rodno njihove zemlje. Na državne stroške so se nakupovala poljska posestva in zemljišča in oddajala za smešno nizke cene nemškim kolonistom, ki bi naj bili avantgarda nemštva v Poznanju proti Poljakom. Toda tudi ta akcija ni rodila pričakovanega sadu in je završila s popolnim fiaskom. Kolonizacija, pospeševana po pruski vladi z bogatimi podporami, je postala polje umazane špekulacije nem. kolonistov, ki so si pač dali kupovati poljska posestva in zemljišča, a samo v svrho, da so se jih čim naj-preje zopet iznebili in sieer z bogatim dobičkom. In tak<) so prehajala poljska posestva, ki jih preje pruska vlada nakupila za drag denar in jih brezplačno ali za smešno nizko ceno prodala nemškim kolonistom, ki bi naj bili sir i tel j i nemštva na Poznanjskem, zopet nazaj v poljske roke. Nemoralno sredstvo pač ni imelo blagoslova in je odpiralo samo vrata najostudnejši korupciji v nemških vrstah! Kolonizacija, ki je bila proračun j ena v to, da upropasti Poljake, je postala za nje prava blagodat: ne samo da se je z njeno pomočjo razširila in pomnožila poljska posest, poživila in okrepila se je tudi odporna sila in narodna zavest v ljudstvu samem. Poljska misel, poljska narodna ideja je sedaj v Poznanju vtrjena in okoren i njena bolj, kakor kdaj preje! Poljski narod ne živi samo, on tudi krepko napreduje in zaman, brezuspešna so bila vsa ona nemoralna sredstva, s katerimi se je skušalo zajeziti poljsko gibanje in ga s silo spraviti v nemško strugo. Pruska vlada, stoji sedaj pred nerešenim poljskim problemom in niti za ped ni dalje, kakor svoje dni knez Bismarck, ki je s kruto roko jel izganjati Poljake z njihove rodne grude. Sto in sto milijonov se je med tem potrošilo, a vkljub temu ni germanizacija napredovala niti za korak dalj e. Pruska vlada je sedaj na isti mrtvi točki, kakor svoje dni »železni kancelar« in sega sedaj po istih sredstvih, ki se jih je proti Poljakom posluževal kovač nemškega carstva«. gasilstvo, ki nima primere v zgodovini, brutalnost, barbarstvo in tiranstvo naj spravi nemštvo v Poznanju na konja in naj izkoplje grob poljskemu življu. Poljski jezik je že izgnan iz šol, uradov in iz cerkve, a ker ga ni mogo- če iztrebiti iz poljskih domov, je treba kratkim potom izgnati Poljake iz dežele. Kdor izmed Poljakov neee prostovoljno prodati svoje zemlje Nemcu, se ga zakonito prisili v to in uvede se proti njemu razlastilno postopanje. Za Poljake ni vee prostora na Pruskem, kdor se ne da prostovoljno ponemčiti, temu odvzame država zemljišče in ga izpodi izpod rodnega krova! To je nemška kultura, to je proslavljena nemška humaniteta v XX. stoletju! In Nemci se še zgražajo nad zatiranjem narodnosti na Ogrskem! Tar-tuffi! Podado naj roko Madžarom, saj so jim vredni in dostojni bratci v barbarstvu in v nečloveškem nasil-stvu! Kar uganjajo s Poljaki na Po-znnnjskem, to kriči do neba in vzbuja ogorčenje vsega kulturnega sveta. Zato so tudi simpatije vse civilizova-ne javnosti na strani zatiranih Poljakov. Slovanom posebe pa je pruski barbarizem nov memento, da strnejo vse svoje sile v enotno falango v boju proti neništvu! Poslanska zbornico. Dunaj, 2. deceuibra. V vseh listih je čitati bridka vzdihovanja, da ni parlament splošne in enake volilne pravice nič boljši od starega parlamenta. Zastopniki kuri j niso nič delali in zastopniki splošne in enake volilte pravice tudi nič ne delajo. Ne slišjo se samo tožbe, marveč tudi grožnje. Krnnjski r jak in bukovinski poslanec Skedi govori kar javno, da se ustava šiloma pre- | meni ia da se odpravi splošna in enaka volilna pravica. Nehote se Čloeek vpraša: Ali so najvišji krogi mar mislili, da bo ljudski parlament kar na komando parir«l? Ali mar mislijo, da mora opozicija biti lepo ponižoa? To bi bilo že več ket naivno naziranje. Opozicija sme oponirati Lalor ia kolikor boČe, stvar vladne večine pa je, da ee o pravem času in s prija erno vztrajnostjo leti dela iu ga Če je vezano na kak termin, pravočasno 'hjžene Opozicija nima nobenih dolžnosti in nobene odgovornosti. Tega so se navadili drugod in se bodo morali navaditi tudi pri nas. Vladi se je posrečilo, da je od- j strašila različne nujne predloge, s ka- terimi je bil zabarikadiran dnevni red. Kaj je baron Beok dotičnim pu-slancem pouudil in obljub?! za to uslugo, ne vemo. Vemo pa, da je Beck meseca januvarja obljubil na prednim slovenskim poslancem več stvari, daje izpolnitev dotičnih obljub prip< znal kot svojo Častno do'žaost — pa te Častne dolžnosti še vedno ni izpolnil. Razpravo o nagodbi zadržujejo samo še nujni predlogi čeških radi-kalcev, a ti bodo najbrž v sredo rešeni, zlasti ker so vladne stranke vse edločene, da nastopijo proti njim. Češki radikaici so danes delali očitno obstrukcijo. Na razpravi je bil nujni predlog dr. Haj na o draginji živil. Seja se je začela ob 1/i4. Od 4. do 6. je govoril dr. Hajn, od 6. do 1 /.,9. ure Lity, potem župnin dr. H orsk v šele na to je bila sklenjena razprava. Za generalnega govornika proti predlogu je bil izvoljen krščanski socijalee Wohlmayer. Prvotno je bil za to določen znani Bieohlawek. Ta je pa prepustil stvar svojemu tovarišu Wuhlmbyru, češ „če ga ne pustim govoriti, se še obesi." Wohl-mayer bi bil moral reči le nekaj besen*, a ko je prišel na vrsto, je imel cel govor, na veliko jezo vladnih ljudi. Mož ni hotel zamuditi prilike, da govori, čeprav je bil obljuhil, da se besedi odpove. Končao se je razprava vendar dognala. Ko je podpredsednik Začek naznanil vladni dopis o premembi v domobranskem ministrstvu, oziroma ko je začel čitati „Po najvišjem na ročiiu . . so se z različnih strani zaslišali klici: To je razpust! Koncem seje je posl. R oblek podal izjavi, da se Slovenci in Hrvatje združeni v Jugoslovanski zvezi ne udeležujejo obstrukcije. Vlada je v današnji seji predložila načit zakona o znižanju davka na sladkor. Socijalni demokratje so podali nujni predlog zastran odprave § 14 in za obrambo vseučilišč. V slednjem predlogu zahtevajo odpravo teoloških fakultet To bo zopet debata ! Ker je knez Auersperg predlagal podržavljenje deželne ceste Ljabljana —Rbnioa—Kočevje—Črnomelj da hrvatske meje, so ga hitro posueli slovenski klerikalci in danes v tej stvari vložili interpelacjo. Žalostno, da mora Auersperg opozarjati poslance teh okrajev na interese volilcev. Ndzadov^nie M ado će hov. Praga, 2. decembra. Sooči je imel poslauec dr. Kramar v meščanski dvorani shod ter je razpravljal o političnem poiožaju Branil je pozitivno politiko ter povedal, da stremijo mladočeški posauci za popolnim vplivom na državno upravo ter hočejo odločevati tam, kjer se sedaj čestokrat odločuje o njih brez njih. Politično moč hočemo doseči ter zdrobiti neomejeni vpliv nemške birokracije. Danrs so na Dunaju prepričani, da se brez v^ehov in brez češkega ministra ne da vladati. Danes ni mogoče delati opozicijske politike ter groziti z ob-strukoijo. Nadalje je dokazoval, kako vpliv Mladočehov nazaduje. Za Kor-berjeve dobe je bilo 60 mladoceških poslancev sedaj jih je le 15 Naša stranka danes ni več repre-zentantinja Širokih slojev; kmetsko prebivalstvo se j« ločilo od naše stranke Ostanemo le zastopniki mest in kot taki smo vsenarodni. Naša mersta hočejo delo za svojo gospodarsko povzdigo, delo hočejo za naše kulturne zahteve/ne pa političnega romanticizma. Naša mesta in naša inteligenca so za pozitivno, pametno delo. Naša politika je politika razuma, naši poslanci niso nikoli uganjali osebne politike, temuč le politiko v interesu češkega naroda. Državna akcija za južno Tirolsko. In o m ost, 2. decembra. Nemški nacionalni krogi so zelo nevoljni, da je pričela vlada s posebno državno akcijo za italijanski del Tirolske. Napovedana akcija se tolmači kot vladna nagrada za vedenje italijanskih Krogov pri za d. drža vnoz bors kih volitvah. Z nemške strani so že vprašali pri vladi, kakšna bo napovedana akoiia in kako da je utemeljena. Iz odgovora je razvidno, da vlada še uima določenega načrta, temuč šele poizveduje. Nikakor pa ne misli vlada storiti česa^ na korist italijanskemu delu dežele, kar bi škodovalo nemškemu delu Tirolske. Najnovejše nasilstvo proti Poljakom na Nemškem. Berolin, 2. decembra. Komisija, ki jo je izvolil pruski deželni LISTEK. Satanov smeh. (Konec.) Tudi to noč so bile njene misli pri Brezmadežni. Ali neki strah jo je prešinil vsakokrat, ko je obrnila nemiren pogled na sliko. Neko nerazumljivo očitanje in pritajeno žuganje se je skrivalo za njenimi očmi in jo hotelo šiloma odtrgati od slike na steni. Že nekaj dni ni bila njena molitev nič vee tako zaupna in iskrena, kakor v prejšnjih letih in večkrat se ji je sanjalo, da ji je nekdo ukradel sliko s stene in jo razbil in zainazal . . . Ko likokrat se je zbudila v nemirnih sanjah in vstala, da se prepriča, če je slika z Marijino podobo Še na steni. Visela je vedno tam, kjer je bila,milna in nepoškodovana. Odkar se je za ljubila v tistega sladkega, črno oble čenega gospoda z obritim obrazom in skrivnostno lepimi črnimi očmi, so se godile v njeni duši velike izprcinem-be. Nič več ni bila tako otročje zadovoljna in razposajena, v nekem neum ljivem ognju so gorele njene prsi in nekak očitajoč strah je seval plašno iz njenih oči, ko se je pogledala v zrcalu . Na misel so ji prihajale knjige, ki jih je čitala v samostanu. Velike, zlatovezane knjige so bile, okrašene s starinskimi slikami in debelimi, umetnopisanimi začetnicami, in kakor so bile nenavadne tiste knjige na zunaj, tako BO bile tudi po vsebini -.il no čudne in uenizuniljive. Debele li ste SO napolnjevale čudežne /godbe o izvoljenkah božjih, ki so se junaško upirale skušnjavam in svetnim sla steni in si tako priborile častni sedež v nebeškem kraljestvu. Device svetnic«1, ki so bile v samostanskih letih njen najlepši Vzor, so ji vedno in vedno prihajale na misel in večkrat ponoči, ko se je v nemirnih sanjah zbudila, je pokleknila pred Brezmadežno in molila . . . Cesto je slišala v samostanu o zapeljivih ljudeh, ki iščejo žrtev med nedolžnimi dekleti, ki jih s sladkimi in umetno vabljivimi besedami in obljubami preslepe ter jih pahnejo v telesno in duševno smrt... Bala se je tistikrat moških in stresla se je do dna srca, ko jo je kje na cesti zadel globok, sladak moški pogled . . . »Skušnjave« je!« Odkar je pa živela med svetom, je pozabila na pobožne /godbe v samostanu in privadila se je ljudi, ki se ji niso zdeli več laki zločinci kot so jih slikale pobožne knjige in redovnice. Privadila se je tudi na moške poglede, besede in obljube in tako se je zgodilo, da se je Evfronija zaljubila kakor se zaljubi vsako dekle, ki je idealno in neizkušeno . . . Lepa in strašna obenem je bila njena ljubezen. Čutila je, da ji je tisti sladki gospod osvojil telo in dušo in da je v njegovi bližini sirota in brez moči. Izpočetkn si je bila še popolnoma v svesti svojega ravnanja in duševnega ravnotežja, potem je pa polagoma Izginjala moč iz njenega telesa, volja je pešala kakor sveča, ki bo vsak čas ugasnila in njena duša je prehajala boljinbolj v oblast nekega drugega, neznanega . . . Strah jo je bilo včasih, ko je bila ponoči sama in se je prebudila. Zdelo se ji je, da bo zdajinzdaj prišel tisti sladki gospod z jeznimi očmi, temnim čelom, da jo 1»«» sunil od sebe, jo palmi! v blato in zbežal dalje s satanskim smehom... Takrat je sklenila, da bo pretrgala vse zveze z njim. Tudi on jo hudoben kakor so dragi . - - Pred nekaj dnevi je bil zadnjikrat pri njej. Evfroniji ta dan ni šel iz spomina. Zelo sladko ji je govoril tisto popoldne in jo poljubljal čisto nespodobno. Skoro ni vedela, kako je prišlo do poljuba in kako se je stvar razvijala dalje... Govoril je zelo samozavestno 0 svoji mladosti, o ljubezni in življenju, ki ga je Evfronija slutila samo v sanjah. In kadar je prenehal, jo je pogledal z nekakim divjim ognjem, da jo je bilo strah . . . Bala se je njegovih oči, iz katerih je žarela ljubezen in strast, a ni se jim mogla ogniti. Tisti vroči plamen je polagoma absorbiral moč iz njenega mladega telesa in njena volja je prehajala kakor v hipnotičnih sanjah iz njene duše in se zlivala in izgubljala v neki mogočni, nepoznani volji moža ... In svojo moč in voljo je opetovano poudarjal črni kavalir. Ko se je nagnil k njej in jo z obema rokama privit nase, je njena volja izginila popolnoma, slaba in brez orožja je ležala v njegovem naročju . . . Evfronija je pokleknila pred Brezmadežno. Njena glava je bila težka od divjih sanj in nejasnih misli. Hotela je moliti, a besede so ji zastajale v grlu. nekaj umazanega se je bližalo iz teme in osvojil jo je iznova spanec. Vstala je, upihnila svečo in padla vznak na posteljo . . . Malija je gledala s stene kakor navadno, ljubeče in usmiljeno. Dolge, svilne trepalnice so bile kakor vlažne od sol/, na ustnah je le/al izraz /alosi i . . . I'Ironija je jokala: > Kaj hočete od mene, jaz ne morem, ne smem, pustite me , . .« Satan se je zlobno smejal. »Vem, da ne moreš, ženska si, slab stvor ... O revica, kako se mi smiliš. Niti toliko moči nimaš, da si odpneš pas, razgrneš krilo, o misere-le ... In govorila si, da si močna kot jaz, da si vstanu \ se storiti . . . Vse . . . odpeti pas . . . malenkost ... o ženske, o revice . . . ha, ha!« Skušnjave«- je slavil zmago. V ženski se j*» oglašal ponos, kljubovnl-nost ji je silila v glav*), prsi so ji tolkle in se nemirno dvigale. Ne zato. ker hoČe on, ampak zato, ker hočem jaz, jaz slaba ženska. Da, vse sem vstanu storiti, tudi to, tudi greh . . . Pokažem ti, da nisem slaba, da nisem revica, uničim te, ponižani tvojo oholost in ubijem tvojo moč. Jezno je zgrabila za pas, vrgla ga je v kot, odpenjala je krilo ... Že leži na tleh . . . Zdaj potegnem belo srajco - S stene je pogledala Marija . .. » Kv ironija!« Evfronija se je zbudila. Kdo me kliče I« V sobi je bilo mirno in tiho kot prej. Pes oh postelji se je prebudil in je prestrašen skočil pokoncu. Solnce je stalo /e visoko in s eeste je prihajal hrup in ropot . . . Evfronija je stala ob oknu. Težko je dihala in bolestne poteze so se začrtale na njenem obrazu. »Morda so bile le sanje ...« Gledala je skozi okno. V spomin so se ji vračali prošli dogodki, žalostni, umazani spomini . . . »O, da bi bile le sanje . . .« A niso bile su-nje. l\vIronija je čutila greh, ki je ubil njeno mladost in otroval njeno dušo. Spustila je glavo na okno in je jokala . . . V njeni duši se je smejal satan . . Kakor bučeč, razdirajoč hudournik je bil njegov smeh, poln zavisti in peklenske zlobnosti: »Ha, ha, ustvaril bom novo človeštvo na razvalinah vere in morale . . . Ne take, kakor jih je ustvaril Jehova iz ilovice in blata. Moji ljudje bodo iz moči in volje!« Ev froni jo je pretresel nadnara ven strah. Vzela je dragoceni drobiž iz žametne škatljice in ga razmetala po sobi: Za ta drobiž sem prodala dušo . . .v, Čutila je satana, ki je bil iz moči in volje in sram jo je bilo svoje človeške slabosti. Nič več ni m« lila od tistega trenotka in ko je z dr-tečimi rokami snemala s stene Brezmadežno, je začutila v svojih rokah moč, ki je stala izven greha in kreposti v nevpogljivi volji . . . Brezmadežna je bila žalostna na smrt . . . E. Koritnik. 19 zbor, da razpravlja o znani proti-poljski predlogi, je imela danes prvo sejo. Konzervativni so grajali, da vlada prepočasi nakupuje poljska posestva ; nacionalni liberali so zahtevali, da se cene poljskim posestvom morajo znižati, a Poljaki so resno 8varili pred nasilno razlastitvijo. Ministri so dokazovali, da je razlastitev potrebna, ako boce naselbinska komi« sija uspešno nadaljevati delovanje. — Govorniki oentruma in obeh svobodomiselnih strank so predlogo odklanjali. Vojaški punt v Vladivostoku Varšava, 2. decembra. Zaradi punta ruske garnizije v Vladivostoku dne 29. oktobra t. 1 je vojno sodišče izmed 203 obtoženih obsodilo 20 vojakov na smrt, 34 v dosmrtno prisilno delo, 88 jih uvrste v kazensfci oddelek, 55 v večletno jeČo,le 5 obtožence* je bilo oproščenih. Sveta vojna v Maroku.; Pariz 2. decembra. V zadnji bitki pri Menase el Kisu je padlo 500 Marokancev. Nad 300 mrtvih so pokopali Francozi na bojišču mnogo pa so jih vstaši vzeli s seboj. Bojevnikom se je zopet pridružilo nekaj novih plemen. Francoski general Liautev je sestavil takozvano letečo kolono, ki naj brani meje. Proti socialni demokraciji na Nemškem. B e r o 1 i n , 2. decembra. Pri razpravi o državnem proračunu v nemškem državnem zboru je rekel državni tajnik B e t h m a n n , da se mora ustanovitev s a m o s t o j n e g a drž a v n e g a d e 1 a v s k e g a u r a-d a še odgoditi, ker je se mnogo soci-jalnopolitičnih del v povojih. Razvoj zavira socijalna demokracija, ki izigrava povsod razrednega sodruga proti človeku ter zamori v delavcu veselje do državnega in družabnega sodelovanja. Da pa delavstvo ne mara več prenašati takega jerobstva, dokazujejo naraščanje delavskega gibanja na krščanski in narodni podlagi. Grška in Turška. Carigrad, 2. decembra. Turška vlada je sklenila, resno in odločno protestirati v Atenah zaradi napada velike grške čete na Bolgare pri Or-fanu. Turška vlada je izrazila varstvenim velesilam svojo bojazen za moha-medansko prebivalstvo na Kreti, ako zapusti mednarodno vojaštvo otok. Velesile so turško vlado pomirile, da se še ni storil sklep glede odpoklica-nja mednarodnega vojaštva; ako pa bi se tudi to zgodilo, dobe vsi štirje konzuli ukaz, da varujejo mohame-dansko prebivalstvo. Belgijski kralj in njegovi ministri. Pariz, 2. decembra. Belgijski kralj Leopold se je zopet vrnil v Pariz. Pred svojim odhodom iz Bru-selja je obvestil svoje ministre, naj mu do posebnega ukaza ne ]) r e d 1 o ž i j o nobenih s k 1 e -p o v v p o d p i s. Kraljeva zapoved je vso politično javnost še bolj razburila. R a z p o r m e d k r a 1 j e m i n ministri je nastal zaradi države Kongo. Pretekli petek so namreč belgijski pooblaščenci podpisali pogodbo, vsled katere prevzame Belgija državo Kongo, ki jo je dosedaj eksploatiral kralj kot svojo posest. Ljubljanski občinski svet. V Ljubljani, 2. dec. Predsedoval je podžupan dr. vit. BI eivveis. Prosenčevi nu[ni predlogi. Takoj po Čitanju zapisnika zadnje seje je vstal občinski svetnik P rosen c ter med splošnim smehom zahteval, naj se vsem občinskim svetnikom naloži denarna globa, ker niso počakali v zadnji seji njegovega nujnega predloga, temuč so v obstruk-cionistične namene ostavili dvorano. Obenem je takoj hotel začeti z nadaljevanjem o svojem nunem predlogu iz prejšnje seje ter povedal, da ima še drugi nujni predlog. Podžupan ga je poučil, da je na vrsti le odobrenje zapisnika, a za nujne predloge sta se oglasila pravilno pred njim dva druga občinska svetnika, ki morata tudi dobiti najprej besedo. Proslava cesarjevega 60 letnega vladanja. Občinski svetnik dr. Maj ar on je predlagal nujno sledeče: Gospodu mestnemu županu se naroča, da glede na danes pričenja-jočo se Šestdesetletnioo preslavnega vladanja Njegovega o. in kr. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa L v eni prihodnjih sej stavi nasvete, kako naj deželno stolno mesto Ljubljana praznuje in proslavlja vladarsko Šestdesetletnioo Nj. Veličanstva, da bode obenem ustrezalo prejasnim človekoljubnim intencijam Nj. Veli- čanstva. — Nujnost je bila soglasno priznana, nakar je predlagatelj utemeljeval v znese nem patrijotiČnem govoru svoj predlog. Naglašal je, da je ravno danes oni važni spominski dan, ko nastopi naš cesar 60. leto slavnega vladanja. Po vsej pravici bodo tekmovali vsi avstrijski narodi, da ta redki jubilej Čim lepše proslavijo. Jubilar je izredna, odlična osebnost v zgodovini Avstrije in vseh evropskih držav. Toliko pravega napredka na vseh poljih ne more v zadnjih 50 letih izkazati nobena druga država kakor Avstrija. Tudi Slovenci smo bili tega blagoslova deležni v polni meri. Po intencijah in želji visokega jubilarja naj bi se GOletni jubilej proslavil le z blagotvornimi čini, ki pridejo na korist nižjih slojev. Po teh intenoijah naj se ravna tudi ljub ■ ljanski občinski svet, ki bo gotovo z veseljem sprejel vse tozadevne županove nasvete — Občinski svetniki so poslušali predlog in utemeljevanje stoje ter ga soglasno sprejeli. Za mestne delavce. Občinski svetnik Zirkelbach je utemeljeval nujni predlog za zvišanje mezd mestnim delavcem, ker sedanje mezde niso v nikakem skladu z veliko draginjo v Ljubljani Sicer je v proračunu za leto 1908 že postavljen znesek 2100 K za povišanje mezd; predlagatelj nasvetuje, naj se ta vsota zviša na 9312 K ter se naj delavstvo razdeli po skupinah pri po višanju mezde. Đosedaj dobiva 26 delavcev dnevne mezde po 1 K 60 h 43 po 1 K 80 h, 2 po 1 K 90 h, 24 po 2 K, 1 po 2 K 20 h, 1 po 3 K 40 h in 3 po 3 K 60 h, kar znaša na leto 59 904 K — V zanaprej pa bi naj dobivali: 4 delavci (strokovni, obrtni) tedenske mezde po 24 K, 15 delavcev dnevnih po 2 K 60 h, 15 po 2 K 40 h, 15 po 2 K 10, 25 po 2 K in 26 delavk po 1 K 70 h na dan, kar bi znašalo letnih 69.216 K. — Nadalje naj bi se v slučaju bolezni izplačevalo delavcem iz mestne blagajne poleg zdravnika in zdravil skozi 20 tednov mesto dosedanjih 12 tednov 60% mezde kot bolniške podpore. — K stvari so govorili podžupan in občinski svetniki Velka-vrh, Lenče in Turk, ki so se vsi izrekali za zvišanje mezd, oziroma bolniške podpore, vendar so zahtevali, naj se predlog izroči najprej finančnemu odseku v proučevanje. Tozadevni predlog občinskega svetnika Lenčeta je bil tudi sprejet. Nato je prišel do besede občinski svetnik Prosenc. Najprej je predlagal nujno z ozirom na znano razsodbo upravnega sodišča, da se javna šetališča ne smejo obdačiti, naj se županu narodi, da priskrbi sezna-mek vseh javnih prostorov za šeta-lišČa, druge javne in sanitarne namene ter izposluje, da se davki odpišejo. Predlagatelj ni prišel do utemeljevanja, ker je bila nujnost poprej odklonjena. Dragi nujni predlog je bil isti, ki ga je v zadnji seji doletela nepričakovana usoda nesklepčnosti. V tem nujnem predlogu zahteva predlagatelj, naj obČiDski svet naroči županu, da v državnem zboru ne obstruira belokranjske železnice. (Splošna veselost Klic: Prijatelj, ali si zadaje dni prespal? Saj je župan vendar poročevalec v odseku in pred parlamentom za to železnico!) Seveda je bila tudi temu predlogu nujnost odklonjena. Stavbne In slične zadeve. S pokojnim Ant. Paichlom je mesto svoječasno zamenjalo neke kose sveta na Bleiweisovi cesti. Mesto si je pridobljeni svet pripisalo, ni pa odpisalo Paichlu odstopivši svet, kar se sedaj na prošnjo vdove odobri in vse potrebno ukrene. (Poročevalec občinski svetnik dr. Maj ar on.) Isti poročevalec je poročal o nasvetu finančnega ravnateljstva, naj se nekateri zastanki potresnega posojila pokrijejo iz tamkaj zastavljenih knjižic Mestne hranilnice. Mestna občina si je namreč pridobila v regulačne namene štiri hiše, na katerih je bilo potresno posojilo. Za pokritje teh terjatev, ki znašajo kakih 2000 K, je založila pri finančnem ravnateljstvu knjižice Mestne hranilnice. Nasvetu finančnega ravnateljstva, da se na državno posojilo odpadli znesek vzdigne iz hranilnih knjižic, se je ugodilo. Ponudba Marije Kopfivove, naj bi ji mestna občina odkupila v podaljšani cesti Stare pravde nekaj sveta za 1000 K, se je odklonila, ker še ni nujno, da bi se dotična cesta že sedaj razširila. (Poročevalec občinski svetnik Knez) Trgoveo Alojzij Sušnik zahteva za 148 m2 sveta na Zaloški cesti po 6 K. Finančni odsek je predlagal, naj se mu ponudi po 4 K, ker njega ni niti 3 K veljal. Sprejeto. (Poročevalec prejšnji.) Priziv Marije Kopfivove in Al. Wainka proti širjavi 14 m na podaljšani cesti Stare pravde se je odklonil. (Poročevalec občinski svetnik Šobi o.) Za napravo Šest novih obloČnio na mestnem drsališču se postavi v proračun za leto 1908 500 K. (Poročevalec občinski svetnik M a 1 i y ) Ustanove za invalide in učence obrtne iole. Za petero ustanov po 63 K za invalide na Kranjskem se je oglasilo 32 prosilcev. Ustanove se podele \V a c h a 1 u Mihaelu, Kozamerniku Andreju, Cerkveniku Mateju in Smol ni k u Andreju. (Poročevalec obč. svetnik dr. Maj ar on) Za podelitev Čvetero cesar Franc Josipovih ustanov za učence c kr. obrtno-strokovne šole se je oglasilo 57 prosilcev. Ustanove se podele sledečim učencem: S t r a j n a r j u Ernestu, Raznožniku Robertu, P oje tu Ignaciju in učenki Janči-gaj Mariji. (Poročevalec občinski svetnik Saj o vic.) Druge prošnje. Elizabetna otroška bolnica je poslala prošnjo za zvišauie letnega prispevka. Sklenilo se je, da se dovoli poleg redne letne podpore 1000 K za leto 1908 še izredna podpora 500 K. (Poročevalec občinski občinski svetnik Lenče) Delniška družba nUnionu prosi, naj se ji dovoli poraba vode po vodomeru. Prošnji se ni ugodilo, ker bi se s tem ustvaril prejudic pač pa se da Unionu na razpolago efektivne porabe 6900 1 vode na dan. (Poročevalec obč. svetnik Hanuš. Na dopis mestnega magistrata se dovoli trem tržnim stražnikom za civilno obleko po 100 K prispevkov na leto. (Poročevalec obč. svetnik Lenče.) Poraba dotacije na mestni dvo-razrednici na Barju za leto 1906 7 se je odobrila. (Poročevalec občinski svetnik Dimnik.) Vse ostale točke dnevnega reda, med temi vse prošnje za gostilni-Čarske koncesije so so razpravljale v tajni seji. Par točk stavbnega in policijskega odseka se je odložilo do prihodnje seje. ..Mladika." (Prvi slovenski penzijonat) Narodne dame, trudoljubne in požrtvovalne, so s svojo eneržijo in vztrajnostjo srečno izvedle že mnogo velikih akcij in ustvarile marsikaj, s čimer so si zaslužile hvaležnost in iskreno pripoznanje. Med najvažnejše naprave, ki so jih ustanovile narodne dame ljubljanske, spada prvi slovenski penzijonat. Organiziran je pač kot društvo »Mladika«, v resnici pa so ga z znatnimi žrtvami ustanovile slovenske dame. O pomenu penzijonatov pač ni treba govoriti. Tudi tiste dobre mamice, ki so včasih mislile, da je najbolje, če se vzgoji ženska mladina za dobre kuharice in spretne šivilje, so začele že uvidevati, da za današnje čase stara vzgoja več ne zadostuje. Tudi ženstvo se mora izobraževati in si pridobiti pozitivnega znanja, ne samo tisto ženstvo, ki je že vnaprej odločeno, da si poj de kruha služit z delom, nego vse ženstvo. Izobrazba naj olepša in olajša ženstvu tudi rodbinsko življenje in vzgojo otrok ter jo usposobi, biti ravnovredna družica možu in dobra mati, a vsposobi naj jo tudi, da si v slučaju potrebe lahko sama ustvari eksistenco. Ez tega, vseskoz modernega nazi-ranja je izšel sklep res naprednega občinskega sveta, pridružiti višji dekliški šoli tudi ženski licej. Ta licej, ki je po naši sodbi znamenita pridobitev, je rodil potrebo, ustanoviti tudi penzijonat, in narodne dame so pod vodstvom županje Milice Hribarjeve srečno in hitro realizirale to misel, uvidevajoč, da je penzijonat predpogoj procvitu in razvoju liceja in višje dekliške šole. Znano je, kake težave so doslej imeli in jih imajo še izven Ljubljane prebivajoči starši, ako so hoteli in hočejo preskrbeti svojim hčeram pri inernega stanovanja. Lahko je dobiti stanovanje, ali naravno je tudi, da pazijo starši, komu poverijo svoje hčere. Ni dovolj, da ima dekle zdravo stanovanje in primemo hrano. Še važnejše je, kako je z nadzorstvom, z vzgojo itd. Malo je takih fainilij, kjer bi bile dane vse garancije, da se poverjena jim dekleta tudi dobro vzgoje in skrbno nadzirajo. Potreben je že davno dober penzijonat za dečke, se potrebnejši in nujnejši je pa bil penzijonat za dekleta. Zdaj ga imamo, in sicer naravnost vzoren zavod. Penzijonat je nastanjen v hiši »Glasbene Matice« v Gosposkih ulicah. Že to je velika prednost, da je vsa hiša, pri kateri je prostorno dvorišče, vzeta v najem. Vsi prostori so svetli in nadvse prijazni, vse je urejeno tako lično in prikupno, da se človeku kar dobro zdi, ko pregleduje te prostore. Pravi dekliški dom je postala ta hiša, ne le po svojem namenu, nego po celi uredbi. V veliki obednici je vse belo in nekaj malega zelenega — prt v na- rodnih barvah vezen. V spalnicah belo in nekaj malega zelenega, v učil-ni sobi istotako. Prostori so dobro izrabljeni. Vsaka gojenka ima vse, česar treba. Vodstvo je v najboljših rokah, hrana izborna. Z resničnim veseljem sem si pod ljubeznivim vodstvom gospe županje in gospe prefektice ogledal ta zavod. Celo v kuhinjo in v kopalnico sem šel pogledat v omare, in ko sem se poslavljal, se in mogel z resničnim veseljem reči: Čast vam slovenske dame, ki ste ustvarile ta zavod. Zavest imam, da se vzgoji v tem zavodu narodno zavedna, ponosna, omikana, zdrava, jedrovita ženska generacija^in ta zavest mi dela toliko več veselja, ker sem prepričan, da je slovenska bodočnost v rokah slovenskega ženstva. Francozi in Poljaki se imajo največ zahvaliti svojemu ženstvu. Pri nas je vzgoja kriva, da je toliko malo zavednega ženstva. Že odkar obstoji višja dekliška šola, je mnogo bolje, a sedaj bodeta licej in višja dekliška šola lahko še dosti večjih uspehov dosezala, ker je ustanovljen penzijonat »Mladike«. X. Dnevne vesti, V Ljubljani, 3 decembra. — Poslanec Ivan Hribar je dobil z ozirom na njegov odločni nastop v parlamentu za 7atirane Poljake na Pruskem še te-le brzojavne zahvale iz Lvova: Lwow. Bratniemu narodowi slo-wenskiemu. kt«ry przez usta pahskie z taka. sila przmowil dla napietno-wania ni?mieckiego brutalstva, t^kla-damy imieniem stoliev kraju gorace dzieki. Prezvdent C iucb cin s ki, wi-cepr. dr. R uto w ski, Neumann. Lw6w. Serdeczne dzieki za dzielna pomoč. Hofrat Rydygier. Lw6w. Za mnžne wyejtapieuie w obronie braci naszych w poznanskiem wyrazy wdziecznc šći *te. Redakcya „Kur j era Lw 6 w ski egou. Lw6w. Kazeče i goraca posdzieke za meska obrone dlavvionej i tepionej przez prusakovv polski. Towarzystwo „R o d z i n a". Lwow. Czersć obroncom braoi naszej ! Slowianszczyznie chvrala! Dr. Czolowski, J a w o r s k i, K o w a -1 i s z y n. Lwo\v. Za dzielne i godnošci pelne stanovvisko w obronie przvrod-zonychpraw ludzkich. przvslugujacvch rovvniez polskiemu narodowi i brunal-nie przez prusactwo podeptar ych, prze svlaja wyrazy glebokiego uznania i szczerej podzleki podpisani urzelnicv zakladu ubezpieczenia robotnikow od wypadko\v dla Galicvi i Buko\vu.y we Lwowie. Szczyrbula, P o gorski, Dunikowski,8osniak,Ehrlich, Kuncewioz, Gorski, C h o y n a c -ki, Kepinski, Assler, Janelli, Sikora, Zelechovvski, O k n i n -ski, Krzysztofowiecz, Bobek, Kirlingg, Szpineter, Drew-n i e w s k i, Pirozynski, Ballatz-ka, Pilarz, Samolewicz, Ja sinski, Jan Novvicki, Kozak, ¥yohera, Sobczynski, D y d v ski, Goedl. Ogrodzinski,Bie-gelsejsen, Erstein, K r a w c z y k, Stroner, Szpineter, Leonard Bieleoki, Lomnicki, Jožef Borzemski, Suski, H u o z k o w -ski, Kozubski, Trzcinski, Szu -bert. Simon Fulinski, Tyniec-k i, Honheiser, Festenburg, Inegermann, Altmann, Tarna wski, VVolski. Czekaj, Kal-kovvski, Sohnejder, Zglinicfca, Koozorowska, Czekaj owa, Ro-senbuschowa, N i z i e 1 s k a . Stro-nerowa, Witkowicka, Skal-kovvski, Krokowski, C z a j k o w-ski, Kaminski, Stejf, Blatkie-\v i c z , W ojcik, Strohschein, Hapka, V*r e z y c k i, Jasinski, Zipser, Hilki, Podlovvski, Jordan, Halkiewioz,Teuclimann, Mattauch, Szeremeta, Zabski, Humo\vicz, Wyszat y c ki, P o w-roznik, Lomnicki, Sinuszo-wicz, \Voronieoki, Zwarysie-wicz, Stro w ski, Koczorovvsii. —Klerikalci na delu. V sobotni številki smo pisali, kako so se klerikalci premišljeno lotili učitelj-s t v a , da bi ga ustrahovali in kako so posebej nad uči tel j a Ž i r o v n i k a v Št. Vidu pred leti preganjali dasi — brez uspeha. A prav v tisti uri, ko je naša sobotna številka izšla, je sklenil krajni šolski svet v Št. Vidu z večino glasov, da prepove g. Žiro v n i k u vsak izvenšolski j) o u k v šolskih prostorih, dokler ne predloži programa svojih predavanj in petju itd. in vsega tega krajni šolski svet ne odobri. Ta pred log je stavil znani politični petelin kaplan Z a b r e t in so zanj glasovali seveda župnik Malovrh, cerkveni strehar Belec in pa načelnik I. mizarske zadruge v St. Vidu, draveljski Bergant. — Da bodo Čast. čitatelji vedeli, kolikega pomena je ta sklep, če bi kdaj obveljal — naj povemo, da g. nadučitelj Žirovnik v Št. Vidu predava in poučuje že nad 10 let po dvakrat ali trikrat na teden in da je s tem tako preobrazil Št. Vid, da mora vsakega pametnega človeka le veseliti. In ravno v nedeljo, 24. novembra so otvorili v Št. Vidu nova predavanja za šoli odrasle mladeniče. Ta predavanja se bodo vršila vsako nedeljo popoldne po cerkvenem Opravilu. Oskrboval jih bo pa učiteljski zbor, kateremu se je radevolje pridružil tudi okrožni zdravnik g. dr. Lapa j -n <•. Zdaj se je pa vzdignil krajni šolski svet in vse prepovedal! — Ko do bimo več odrobnosti o tem, bomo lahko spisali basen o žabi in volu — v novi izdaji. — Kasino v Idriji bi imelo biti le zabavno društvo c. kr. uradnikov, a je vsled narodne mlačnosti slovenskih in čeških članov pravo nemško nacionalno društvo. Ker so Slovani v društvu v pretežni večini, bi morala biti gotovo slovenščina poslovni društveni jezik. Kaj še! Vse je v blaženi nemščini. Će je kaka veselica, napravijo samonemške napise, da se pač dovolj pokaže na zunaj nemški značaj društva. Na steni visi zahvalna spomenica nemškega »Turnverei-na«, a nihče izmed Slovencev nima toliko narodne zavednosti, da bi protestiral proti temu izzivanju Slovencev v uradniškem društvu v popolnoma slovenskem kraju. Temu se ni čuditi, če vemo, da klerikalec učitelj Šabec, ki se sicer rad ponaša s tem, koliko je pretrpel radi narodnega dela na Štajerskem, poje nemške pesmi, da učiteljice Slovenke sodelujejo pri nemških predstavah itd. Ali je res ni pri vseh teh iskrice narodnega ponosa in samozavesti? Kako bi sicer mogli tako nastopati! Pred kratkim so priglasili trije učitelji pristop, a odbor je enega odklonil. Učitelja Šabec in Pleskovič sta obljubila slovesno, da zahtevata pri odboru pojasnila. Nič nam ni znano, da bi se bilo kaj storilo. Pa kaj, saj je klečeplastvo predpostavljati kolegialnosti moštvu in značajnosti! In» Slovenci pričakujemo boljših časov! — C kr. ravnateljstvo v Idriji v službi pangermanizacije. Po Idriji ee govorj, da se hoče imenovati na c. kr. rudniško ljudsko Bolo kot provizorično učiteljico neko Avrelijo Schittnig, sedaj učiteljico šu'feraniske šole v Goričauah. Mesto se ni niti razpisalo, ampak se namerava kar pod roko pripraviti prostor na šoli za Nemko. Ker pohajajo c. kr rudniško šolo v Idriji zgolj slovenski otroci in je domačih učnih moči na razpo lago, je tako postopanje rudniškega ravnateljstva nezaslišano in protizakonito. Že danes odločno protestu jemo proti temu imenovanju iu če se to izvrši, napravimo nsdsvetniku Billeku tak odpor, da preide temu c. kr. predstojniku vsako veselje, skrbeti za okrepljenje nemškega živ ja v Idriji. Bo izprevidei, da zna biti tudi slovenske potrpežljivosti konec. Še to naj mirno gledamo, da se bode v slovenski Idriji za slovenske otroke nameščalo nemškutarske učiteljice. Naj se le prskusi! Končno pripominjamo, da bomo vse one Slovence in Slovenke, ki klečeplazijo pred Billekom, ne glede na desno ali levo, brezobzirno ožigosali v javnosti. Sramotnemu nemskutarjenju v Idriji mora biti konec ! — Iz štajerskega deželnega šo skega sveta. Naoučitelj v St Jungerti na Pohorju J.»s. Močnik je šel v stalni, učiteljica v Polzeli Franja Gon se pa je stopila v začasni pokoi. — Iz Justične Službe. Pravni praktikant K. K urni g v Celju in Ant. pl. 0 h m - J a n u s o h o \v s k v v Ljubljani sta postala avskult*ur,a Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da se je do sedaj prodalo računskih oziroma gostilni-čarskih listkov 35.000 komadov. Dohodkov od prodanih listkov je 700 K; po odbitku 10f/c = 70 K, ostane skupaj 630 K. Slovenci, zahtevajte pov-sod računske listke! Za družbo sv. Cirila in Metoda ▼ Ljubljani. Naročila za božične in no voletne razglednice sprejema družbi-na pisarna v Ljubljani. Roditeljski večer. Ičiteljski zbor I. mestne deške ljudske "šole v Ljubljani je priredil v soboto zvečer I. letošnji roditeljski večer, na kate rem je predaval g. dr. Demeter B 1 e i weis pl. Trsteniški o boju proti jetiki osobito i ozirom na našo mladino in na razmere na šolali. Preda vanje je bilo isto kot lani v «2en skem društvu« in je bilo vsestransko zanimivo in poučno za mnogobrojno občinstvo. Predavanja so se udeležili med drugimi gg. ravnatelj Črnivec, šolski svetnik prof. dr. Be z j a k , sodni tajnik Fr. M i 1 č i n s k i itd., Ravnatelj g. 1) i m n i k M je predavatelju zahvalil za krasno predavanje v imenu učiteijstva in staršev. Iz Šmartna pri Litiji. Pevsko društvo »Zvon« priredi dne 5. t. m. v gostilni g. Iv. Robavsa »Miklavžev večer.« Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za odrasle 20 vin. (Dalje v prilogi.) Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 280., dne 3. decembra 1907. Požar v Logatcu. Ni še dolgo te ga, kar je npepelil požar mogočni 8e izza »furmanskih« časov znani »Kramarjev« hlev in zopet nas je zadela enaka nesrern. V nedeljo popoldne ob 1. uri je naznani) plat zvona ogenj in kmalu je bilo opaziti mogočen oblak dima, dvigajoč se nad Gorenjo vasjo v občini Gorenji Logatec. Ljudje bo se ravno pripravljali k večernicam, ko je začelo goreti pod kozolcem posestniki! Esteniča. V hipu je bilo vse v plamenu. Dasi sta takoj prihiteli na liee mesto požarni hrambi i/ Gore njega in Dolenjega Logatca, vendar ni bilo mogoče ustaviti ognja, ki se je podneten po vetru, skoro bliskoma razširil na sosedna večinoma s slamo krita poslopja. Ljudje so jedva utegnili rešiti živino in nekaj pohištva. Vse drugo: jesenske pridelke, seno, stelja, drva itd., je uničil ogenj. Škoda se ceni. kolikor se je dalo dosedaj dognati na 60.000 K, a posestniki so zavarovani za jedva 6 7000 K. Ogen je npepelil 7 posestnikom hiše in razven tega uničil tudi bližnja gospodarska poslopja. Gleda|cn se je nudil žalosten prizor. Ljudje so jadr no nosili iz hiš, kar so še mogli, a za njimi se je že udiral strop. Vse je vpilo vprek. vse je bilo zbegano in prestrašeno. K sreči se ni pripetila nobena nezgoda. Poslopje za poslopjem so morali gasilci prepustiti uničujočemu ognju. Celo zagorišče je izza meglenih oblakov osvitljevalo kr-vavo-rdeče sobice, ki se je pa kmalu skrilo, kakor da bi tudi ono ne hotelo gledati* žalost i in nesreče. Sele, ko so prihiteli ognjegasci iz Hotederšice. Rovt, Planine. Vrhnike in Vrda, je bilo mogoče ogenj lokalizirati. Gorelo ji> pa še pozno v noč, tako da so imeli gasilci obilo dela, preden so ogenj popolnoma ndušili. Vrlim gasilcem gre za njihovo naporno delo gotovo vsa pohvala. Ako je resnica na govorici, da so pogoreli posestniki zopet žrtev otroške lahkomiselnosti, tedaj moramo kar najstrožje ožigosati neverjetno brc/skrbnost in brezbrižnost naših staršev. Kolikokrat sem videl paglavce od S —15 let. ko so jfod kozolci s cigaretami v ustih igrali za — denar. Starši za to menda ne vodo ali jih pa puste na miru. češ. naj delajo kar hočejo. Spričo tega se ni čuditi, da se dogajajo take stvari. Vsem posestnikom pa. ki imajo strehe še s slamo krite, v njihovem interesu nujno svetujemo, da jih pokrijejo z opeko. Požar v Gorenji vasi bi gotovo toliko ne uničil, ako bi iskre in ogorki ne našli ugodnih tal — v slami. Nesreča pa ne počiva nikdar! Andrejev sejem v Celju. Dne :;<>. novembra t. 1. je bil običajen sejem v Celju, ki se je. kakor se nam piše, ob najugodnejšem vremenu dobro obne-sel, ter bil posečen, kakor že dolgo v Celju nobeden sejem ne. —Ob tej priliki smo zopet opazili, kako dobro znajo »nemški« kramarji po slovensko našim kmetom in kmeticam izvabljati novcev i/, žepa. Sicer Slovenca klofutajo, a za denar se mu sladkajo . . . Tudi živine so precej prignali na sejmišče, a kupčija ni bila kaj. Tujih kupcev je bilo le malo, a domači mesarji so ponujali le neznatne ene. Takšni so ti naši4 nadiit i mesarji! Cene tnesu so pri nas v Celju še vedno tiste, dočim povsod drugod padajo. S«-v<- tn v »avtonomnem« nemškem Celju so mesarji veliki gospodi; ti mogočneži tu ne najdejo odpora. Magistrat si m- upa ni česa ukreniti; ergo dominiraj o oni ter ne odnehajo od svojih cen. Žalostmi, a resnično! Ženska obstrelila tatu. Nedavno smo poročali, da so našli na cesti med Celjem in Vojnikom v prsi ustreljenega Korena, imenovanega tudi Li-povšek. Nevarno ranjeni mož je pripovedoval, da se je prisede! ponoči k dvema neznancema na voz ter zaspal. Prebudil se je v cestnem jarku s ske lečo rano v prsih. Zagonetni dogodek se sedaj pojas nuje. Koren je usodnega večera popival v neki gostilni v Oobrju ter sumljivo poizvedoval o razmerah v hi.^i. Pozneje se je ustavil preo1 gostilno voz. na katerem so bili trije možje, ki SO zahtevali, naj jim gost ilničarka odpre, češ, da so si poškodovali voz. Gostilničarki se je zdel ponočni obisk sumljiv ter ni ln> tela odpreti. Kmalu pa je videla, kako je eden teh mož skočil preko plota nn dvorišče, da bi se splazil v hišo. Gostilničarka je ustrelila z revolver jem, in ta krogla je brezdvomno zadela Korena. Splošno se sodi. da pridejo s tem na sled nevarni tatinski družbi, ki je že dolg«) časa v/nemir jala Savinsko dolino. Slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi DO dne 4. t. m. s slavnostno se jo praznovalo petletnico svojega obstanka. Promet s tujci meseca novembra. Meseca novembra L907. je prišlo V Ljubljano 3744 tujcev, torej 606 manj kakor meseca oktobra in 34 manj kakor meseca novembra lanske ga leta. Od teh se je nastanilo v hote lu »riiiom <>o2; pri »Slonu« 730; pri »Maiieu« 320; pri »Llovdu« 325; v »Liriji 193; pri »Južnem kolodvoru« 180; pri »Avstrijskem cesarju« 210; pri GrnjžnrjiK 145; pri ►Stru kiju« 196; na»Bivarskem dvoru« 114, \ ostalih gostilnah in prenočiščih pa 599 tujcev. Mcteorologični mesečni pregled. Minoli mesec listopad je bil mil in stth. Opazovanja na toplomeru dado povprek v (Vlsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 2.2", oh dveh popoldni1 7.3°, ob devetih zvečer 4.6", tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 4.7", za 1.1" nad norina-lont; največ 15.0" dne 10., najmanj 1.5" dne 26 zjutraj. - Opazovanja na tlakomeru dado 738.9 mm kot sred nji zračni tlak tega meseca, za 2.9 mm mul normalom; najvišje 745.5 mm dne 7. zjutraj« najnižje 730.3 mm dne 13, opoldne. Mokrih dni je bilo 7; padavina, de/ in bet vica snega, znaša 45.2 mm, največ 24.2 mm dne 9 Nevihto smo imeli dne L'?, ob polnoči, meglo ob desetih dnevih. Med ve trovi se je severovzhodni najčešče oglašal. Dasi so bili tedaj mnogi dnevi megleni in je slana zjutraj več kral pobelila, vendar nam je neglede na majhno betvico prizanesel sneg. tako da smemo biti zadovoljni s tem mesecem, ki je drugače rad neprija /en. Tekočega meseca grudna pride luna dne 6. popoldne v Zemljino obližje. Iz gledališke pisarne. Nocoj se uprizori prvič najnovejša Parmo v& opereta „Nečaku. Glavne vloge so v rokah dam: Škrdli kove, Groszove in Borzewske ter gospodov Sulikovvskega, Va verke, K r a t o o h \v i 1 a, BukŠeka in P o v h e t a. Uprizoritvi prisostvuje ski a del j. Nevarno pretenje. Fantje Ivan in Franc Volčič ter Anton Za man so v petek zvečer ob 11. v pijanosti prišli v stanovanje svojega gospodarja Jakoba Travna na Glitjcah in zahtevali, da jih izplača Ker jim Traven ni hotel ustreči, za grozili so mu, da ga zabodejo. Izročili so jih sodišču. Velika nesreča. Na mostu čez Savo pri St. Jakobu sta zadela dva voza drug ob drugega tako nesrečno, da so štiri osebe padle čez mostno ograjo v vodo. Ker je pomoč prišla prepozno, so vsi štirje utonili Sprememba pri meščanski gardi v Novem mesto. Kakor poroča „Tagespost* namerava poveljnik meščanske garde Josip Koši ček odstopiti ter obenem tudi odložiti ravnateljstvo pri godbi. Iz Radomlfa. Ni še dolgo, ko je neki posestnik v listu „Kmetovalecu vprašal, kako naj se obč. odbor, oziroma župan prisili v to, da bode skrbel za dobra občinska pota, da se po potrebi popravljajo itd. Mislim, da se ne motim, da je bil odgovor sledeči: Občani imajo povsod ravno-takega župana in občinski odbor, kakor si ga sami zaslužijo. — Tudi pri nas v Radomlju imamo takega župana, kakor smo ga vredni. Tretje leto že teče, odkar nam županuje mnogo obetajoči a malo storeči župan Franc Skr anec. Leta in leta je zabavljal na svojega prednika, da ničesar ne stori v prid občine — toliko časa, da je dosegel sam župansko čast. V mislih so mi tu naša občinska pota, katera so v najslabšem stanju Res je, da občinski odbor sklepa, a župan ničesar ne ukrene, kar bi bilo v splošno korist. Njegovo posestvo, to je hiša in mlin stojita ob občinski poti Radomlje Vir in ker to pot on sam najbolj rabi, dal si jo je temeljito popraviti, a drugi dve poti, ki vodite iz Radomlja na Rova in Rudnik ste v takem stanju, da bi največjo Čast. delali Bošnjakom in Hercegovcem. Ker mu županska doba ze skoraj poteka, privezati hoče s tem svoje zanikrneže, ki so mnenja, da je največja težava popravljati občinska pota. Za danes toliko, drugič kaj več. 170.000 K podpore je izposlo- val dr. P loj svojim po toči prizadetim volilcem ptujsko-ormoškega okraja. Dr. Korošec in RoŠkar imata pa za svoje volilee le prazne besede. Znani Stnartschan, upravitelj deželne bolnišnice v Celin je proti razsodbi — bil je radi zakonolomstva obsojen na 10 dni zapora, odnosno na 100 K globe! — vložil rekurz — Seve Častna celjska „Deutsche Wachtu doslej še ni črhnila besede o vsi umazani te aferi. Cemu tudi? Saj je bil vrli Smartschan vedao njen „tiichtiger Gesinnungegenosse". Prosit! — Iz Brežic se poroča graškim listom, da se liberalni (?) slovenski veleposestniki pogajajo z Nemci za kompromis za predstoječe volitve v okrajni zastop. Rop, Pred mariborskimi porotniki je bil obsojen 25letni delavec Josip T a o a r, doma iz Drenskega Rebra pri|Pilštanju, ker je v Mariboru oropal gluhega hlapca Schoberja, s katerim je popival za 4 K. Taoar je presedel že mnogo let v ječi zaradi tatvin. Obsojen je bil v lOletno ječo. Nov premogovnik. porja pri Poljčanah je odkril vitez Jenstein z Dunaja mogočen premogovnik, ki baje mnogo obeta. Blizu La- Uboj brez povoda. Dne 10. septembra t. 1. je na glavni ulici v Mariboru 20letni zidar Josip Fro soher brez vsakega povoda zaklal koČijaža Andreja ArneČiča, ki ga do tedaj niti poznal ni. Frosoher se je izgovarjal na pijanost. Porotno sodišče ga je obsodilo v dietno ječo. Pogorela ata v nedeljo pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju dva posestnika v ŽupeČi vasi. Pogorela sta tudi lani. Najbrž je obojekrat za žgal hudobnež. Neareča na železnici. Blizu Ponikve je prijel stroj tovornega vlaka delavca DeČmana in ga težko ranil. Prepeljali so ga v cel j sko bolnišnico, čudno, da se tam okrog množe železniške nesreče. Umrl le je pri Vranskem v Grajski vasi vrl narodnjak veleposestnik in župan Mihael Rak, star 47 let. — V Celju je umrla gospa Altziblej eva, žena znanega pečarja. — V Brežicah je umrl vpok. župnik zlatomašnik Horvat. Sohriebl — obesil. V soboto dopoldne je v Mariboru nanagloma umrl Sohriebl, ki je bil zaradi goljufije v preiskovalnem zaporu. Reklo se je, da se je obesil v zaporu, vendar se zagotovo ne ve ničesar, ker pri sodišču strogo molče o vsej tej stvari. Pri tej priliki je omeniti, da agent Koren ni bil tudi v preiskovalnem zaporu, kakor se je svoj Čas poro čalo. 1000 K |e izginilo neki Furlanki v Gorici, ko je na glavni pošti me njavala 4 bankovoe po 1000 K. Vzel jih ji je baje neki postopač, ki je stal poleg nje, ko je spravljala denar. Dva konja sta utonila v Trstu Josipu Mahnetu, ki ima vsled tega 1600 K škode. Pri obračanju voza na pomolu je ta zdrknil v morje in potegnil konja za seboj. Junaki kamenja pred sodiščem. V nedeljo dopoldne se je izrekla v Trstu razsodba proti 13 obtožencem, ki so 13. septembra ob priliki shoda proti podraženju kruha metali kamenje v okna raznih biš in napravili objavljene škode 6100 K. Obsojeni so bili: Blasuttig na eno Uto ječe in izgon iz Avstrije po prestani kazni, Cijak na 6 mesecev, S vab na 8, Rudi ni z za na 14, Grme k na 14, Ganz na 8, Zorzat na 6, To si t ti na 8 in na izgon iz Avstrije, Furlani na 6, Pecchiar na 16, Viezzoli na 6, Vi eni pa 5 mesecev trde ječe, primerno poostrene s posti. Edini M i n o a je bil oproščen. Branitelji obtožencev so prijavili pritožbo ničnosti. Roparski napad. Lahkoživko Katarino Hubrist je v Trstu napadlo 6 lopovov, jo preteplo in ji vzelo ves denar. Vodjo njih nekega Pinto iz Italije so že prijeli. Samomor. Na Reki je skočil v morje 37letni Josip Breznik in utonil. Vzrok neozdravljiva bolezen. Moža (e dala ustreliti. V Novem mestu pri Sv. Ivanu Zelini na Hrvaškem je 651etna Terezija Zadra veo dala ustreliti svojega moža Antona, ker jo je pognal od hiše in si vzel priležnioo. Žena je prišla s hčerjo in njenim možem ter Poletnim Matom Heršakom in njegovim bratom Josipom v njegov mlin, ki ga je kupil z ženinim denarjem in ga hotel docela na sebe prepisati Heršaka sta zgrabila starca za roki, doČim sta ga hči in njen mož davila, žena ga je pa tolkla s kolom. Ker se jim je izmuznil, skočili so za njim v kuhinjo, kjer je Terezija Zadraveo ukazala Mata Her-šaku, naj ustreli njenega moža. Ta je to tudi storil. Te dni je stalo vseh 5 omenjenih oseb pred sodiščem in so bili obsojeni. Mato Herak je bil obsojen na 10 let, Terezija Zadraveo na 12 let, Katica in Luka Hršek vsak na 11 let, Hrček je bil oproščen obtožbe zavratnega umora, pač pa zaradi javnega nasilstva obsojen na 3 mesece ječe. XXXVIII. državna loterija. Edina v Avstriji dovoljena denarna loterija je državna dobrodelna loterija, katere prihodnj'a prireditev je namenjena za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Žrebalo se bo nepreklicno dne Pl. deo. t. 1. Med 18 389 dobitki v skupnem znesku 512 980 kron so glavni dobitki po 200 000, 40.000, 20 000. 10.000 kron in poleg tega še precejšnje število drugih dobitkov. Srečka stane 2 K. Dobivajo se srečke po loterijah, trafikah, menjalnicah, pri davkarijah, poštah itd. in pa pri ravnateljstvu loterijskih dohodkov (oddelek za državne loterije) na Dunaju III., Vor-dere Zollamtsstrasse 7. V panorami • kosmoraml na Dvorskom trgu pod „Narodno kavarno" vidimo ta teden Bero lin. Velikanske palače, sohe, skupine kipov, vodometi itd. so vredni vsega priporočila. Prihodnji teden Rumu-ni j a. V kinematografu Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" igra danes pri predstavah ljubljanski sekstet na lok. Zlato brožo so odvzeli v Trstu 171etni slaboglasni Ani Loviinovi iz Dolenje vasi pri Ribnici, za katero je rekla proti nekemu urarju, ko jo je dala ceniti, da jo je kupila za 4 K, a je najmanj vredna 50 K. LovŠinova je pri policiji to izjavo preklicala, in rekla, da je brožo dobila Še pred 4 meseci v Ljubljani v dar. Broža ima 3 briljante. Ker je ta izjava ne ver jetna, LovŠinova pa zelo slaboglasna, se sumi, da je prišla do navedene brože po nepošteni poti ia naj se prava lastnica prej ko mogoče zglasi pri policiji. Neprijetna kopel. Snoči si ga je bil v šentpetrski vojašnici nek re-krut nekoliko čez merco privoščil, nakar je začel po vojašnici razgrajati. Ko so hoteli temu napraviti konec, je stekel iz vojašnice naravnost v ne pretopio Ljubljanico, iz katere so ga kmalu izvlekli in zopet odvedli v vo jašnico k počitku. Krč le prijel danes na Dolenj ski cesti zidarja Kastelica, ter ga tako zavijal, da so ga morah dejati v policijsko stražnico in poklicati policijskega zdravnika g. dr. Illnerja, kateri je odredil, da so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Iskri konj. Ko je minoli teden peljal posestnik Fran Zaje iz Karolinške zemlje št 6 po Domobranski cesti gramoz mu nasproti prijaše domobranski bataljonski trobentač katerega konj je začel skakati in biti z nogami. Ker se Zaje ni mogel naglo umakniti, je trobentačev konj udaril s kopi toni Zajčevega v prednje pleče tako, da je začel krvaveti in ker je pozneje začel pešati, ga je moral oddati v živinozdravniŠnieo. Zajec ceni svojega konja 400 K. Izgubljene In najdene reci. Učenka Frida Spetzlerjeva je izgubila bankovec za 10 K. — Šivilja Ana Sek-šova je izgubila bankovec za 20 K. — Neka dama je izgubila srebrno uro s srebrno pozlačeno verižico. — V Cerkvenih ulicah je bila najdena črna, kovinasta palica, katero dobi lastnik pri magistratu. Ljublianski sekstet na lok igra danes zvečer v kavarni „Avstrija". Začetek ob 9. Vstop prost. „Društvena godba ljubljanska" priredi jutri v sredo v meščanskem hotelu „Lloydu, na Sv. Petra cesti, društveni koncert za Člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vinarjev. * Drobne novice. Odstopiva! b r a m b o v s k i minister L a t s c h e r je dobil dedno baronstvo. — Pokojnino deželnim odbornikom so predlagali kr-ščansko-socijalni poslanci mesta Dunaja v zadnji seji nižjeavstrijskega deželnega odbora. Predlog pa ni dobil večine. — Občinske volit v e v P u 1 j a se baje razveljavijo. — N ov o gledališče na D u n a j u. V petem okraju se ustanovi novo gledališče, ki bo melo ime Margarel hener Volkstheater«. — 4 0 delavcev je zasul o v rudniku Tavette pri Pittsburgu. Ne ve se Še, ako so med ponesrečen i in i tudi Slovenci. — Strašno m a s č c v a n j e b 1 a z n i k a. V Varosu pri Milanu je umobolni zidar (insparini iz zasede ustrelil okrajnega zdravnika Detechi-ja in njegovega voznika; orožnika, ki ga je hotel aretirati, je zabodel v prsi. — Vlom v d a v k n r i j o. V Borszown na gnliško-ruski meji so roparji vlomili v davčni urad ter odnesli 150.000 K. — K 1 o b ase i z ž e u e. Kmet Frattaminore blizu Rima je umoril svojo ženo, jo razsekal ter z nekim mesarjem napravil iz nje klobase, ki sta jih na trgu razprodala. * Žena, ljubimec in mož. 301etna kmetica Stoja Kostadinovič je zelo Lepfl ženska, zato so jo pa sosede in tudi sosedje pogosto vlačili po zobeh. Ker tudi Kostadinovič ni imela zavezanega jezika, je prišlo pogosto do prepira in krega, v katerem jo hibi Stoja navadno premagana, kajti kdo bi se mogel z uspehom odgovarjati roju jezičnih babnie. Zato se je sklenila maščevati. lOlotni Lazo Jovan ič je bil še fant in lepa Stoja ga je znala tako premotiti, da je kar brenčal za njo. Baš zaradi tega so imele grde sosede toliko govorjenja. Tudi Stoja je fanta zelo ljubila in mu to svojo ljubezen izkazovala dejanski, čemur se zaljubljenec ni prav nič upiral. In ko sta se že zadosti trdno rada imela, pregovorila je ženska Jovaniča, da je zažgal sosedne senike. Nihče ni vedel, kdo da je zažgal. Jovaniča je pa pekla vest tako, da je spraševal ljudi, če ne pridejo žandar j i. Vsled teh besedi so ti res prišli. Stoja je bila obsojena na eno leto ječe, Jovanič istotako, goljufani mož pa, ki je hotel ženo pri spriča-nju izrezati, je pa dobil zaradi krive prisege 4 mesece. * Poskusen umor in samoumor. Knneelist statističnega biro-a držav- ne železnice Karel Trnka v Sarajevu je hotel v umobolnem napadu ustreliti svojo ženo. Ko so sosedje poklicali policijo, se je Trnka hotel usmrtiti, a je samokres odpovedal. Nesrečnika so razorožili in ga oddali v bolnišnico. * Čeden kardinal. Kardinal Fi-seher, nadškof v Kol inu je za celo svojo škofijo prepovedal kopanje v samostanih in duhovnih semeniščih. Tu prepoved velja tudi za tiste usmiljene sestre, ki strežejo bolnikom. Kardinal je prepovedal kopalnice v župniščih in drugih duhovniških stanovanjih. V samostanih je prepovedal čitanje političnih in sploh vseh časopisov, ki niso strogo verski. V ženskih samostanih morajo biti med nunami in mašujočim duhovnikom pregraje ali tako gosta zagrinjala, da nune ne vidijo duhovnika, da se jim ne zbuja pohujšanje. Podobnih zelotskih in inkvizicijskih odredb je izdal še več. * Koliko je Židov na svetu. Glasom najnovejše statistike živi na celem svetu 11,081.000 Židov. Na Evropo jih pride 8,748.000, na Ameriko 1,556.000, na Afriko 354.000, na Azijo 342.000 in na Avstralijo 17.000. V Evropi se razdele Židje na posamne države sledeče: v Rusiji jih živi 5,100.000, v Avstro-Ogrski 2,100.000, v Nemčiji 600.000, na Balkanu 400.000, v Belgiji 105,000, v Franciji 80.000, v Italiji 40.000. Največ židovskega prebivalstva i mu Njujork, namreč 700.000. Takoj na drugem mestu je Dunaj s 130.000 Židi; na to sledi Berolin s 95.000, London z 80.000 in Jeruzalem s 30.000 Židi. (Kuj pa Budimpešta, ki je vendar prestolnica vseh evropskih Zidov T) * Vzroki preteči revoluciji na Portugalskem izvirajo iz velikanskih izdatkov za — ženske toalete na kraljevem dvoru. Stroški za drage ženske obleke v kraljevi rodbini so zadnja leta narasli tako, da ni več zadostovala civilna lista, temuč so na zahtevo kralja in kraljice morali stroške zaračunavati ministri v svojih proračunih. Lahko si mislimo, kako kuriozno je čitati v proračunu naučnega ministra postavka za žensko krilo ali modni klobuk iz Pariza. * Desinfekeija namiznega orodja. Z namiznim in kuhinjskim orodjem se najlaglje razširjajo nalezljive bolezni, kakor jetika i. dr. Nože, žlice, vilice, kozarce itd., ki so jih rabili bolniki z nalezljivimi boleznimi je treba temeljito razkužiti, a ne zadostuje navadno osnaženje in odr-gnenje. Dr. Huhs je odrgnil žlice in vilice, ki so jih rabili jetični ter vcepil nmazonast kuncem, ki so vsi zboleli za jetiko. Najboljša desinfekeija je vrela voda, ki mora biti tako orodje dobro minuto v njej. * Kitajski princi na znanstvenem potovanju. Med evropskimi in kitaj-ikimi princi je velika razlika. Ako potujejo evropski princi, zgodi se to z namenom, da se razvedre, zabavajo iti denar zapravljajo. Ravnokar je kitajska cesarica izbrala osem kitajskih prinčev in vojvod, med njimi sta pline Pu Ohuang in vojovda Psi Tao, da potujejo v Evropo ter si izpolnijo znanje. Vsak princ dobi v ta namen na leto 40.000 K, ostali pa v razmerju po dostojanstvu. 4*0 treh letih se morajo potem podvreči posebni skušnji o vsem, kar so se na potovanju naučili. Ako se pri tej priliki izkaže, da niso vsega časa dovolj vestno porabljali, bodo jih občutno kaznovali. * Plače opernih pevcev nekdaj in danes. Tenorist Slezak je ravnokar odklonil največjo gazo, ki se je dosedaj ponujala kakemu umetniku Evropi, namreč 70.000 K. Razen tega bi bil imel daljši dopust, ko bi si lahko zaslužil v Ameriki tudi lepe tisočaki1. Največjo plačo opernega pevca dobiva dosedaj komorni pevec E. Kraus v Berolinu, namreč 55.000 kron za sesl mesecev. Na dvorni operi je dobival dosedaj najvišjo plačo \Vinkelmann, namreč 5(5.000 K. Grengg in Reiehmaim sta bila zadovoljna z :?2.000 K. Veliki tenoristi pred 50 leti so se morali zadovoljiti z mnogo nuuijšimi plačami. Ander je dobival 16.000 gld., Beck 12.000 gld. Sloveča operna pevka Czilag je dobivala 12.000 gld., a ko je zahtevala 18.000 gld. so rajše pustili, da je odšla, kakor bi ji bili plačali toliko vsoto. Pevka Kurz je prišla pred desetimi leti na Dunaj ter dobila 12.000 kron plače. Danes dobiva že 44.000. Ravnatelj Oonried pa ji je obljubil za vsak nastop v Ameriki 6250 K, kar bi znašalo pri 80 nastopih 502.400 K na leto. Kaka razlika med danes in nekdaj. Sloveči pevec Meixner je dobival najvišjo letno plačo 5000 gld., prva moč dvornega gledališča La Roche je dobival po 30 letih le 6515 gold. Sloveča llaizinger je imela 5000 gld. letne plače, \Volter pa 11.500 gld. * Zakon proti alkoholu. Rniuun-ski minister Costenescu je izdelal zakonski načrt o monopolu pijač. O tem načrtu bo v najkrajšem času že razpravljala rumunska zbornica. 0lavna vsebina tega zakona je sledeča: Uvede se monopol na opojne pi- jače, ki jih bo država prodajala, zato morajo biti pijače dobro in čiste, tro stilne bođo smeli voditi le neomaae-ževmii ljudje kot občinski uradniki. Število prostilen se reducira. V vasi do 150 hiš Nine biti le ena gostilna. Kjer j«* manj rodbin, odpre se gostilna le tedaj, ako v blizini iS km 11 i Vasi b gostilno. Prepovedano je dajati pijačo na kredit ali za žito. (ioMilmčar ne sme izposojevati denarja ne aa ne brez obresti. Gostilne smejo biti v delavnikih odprte le do 8, zvečer, v nedeljah in praznikih morajo biti dopoldne zaprte. Pijač se ae sme dajati pijanim in osebam izpod U> let starim. Kdor se v pijanosti skrega, pretepa ali pade na ulici, kaznuje se prvič z 20 Iv globe, drugič z 48 ura mi zapora, tretjič pa s tremi dnevi zapora. Kdor prestane tretjo kazen, tega ime pride v imenik pijancev, ki se jim ne srn«' dajati pijače. * Smrt pijancev. Francoski zdravnik dr. Fernet je DO naročilu francoske akademije za medicino preiskava] dve leti o razširjenju pijan-čljivosti in o smrtnih slučajih, ki jih provzroea to zlo med človeštvom. Xa podlagi njegove statistike so spoznali zdravniki pri tretjini vseh smrtnih slučajev za vzrok pretirano umivanje alkohola. Izmed vseh smrtnih slučajev v Parizu jih deset odstotkov pro-vzroča naravnost alkohol. Med angleškimi gostilničarji jo našel, da jih umrje mnogo več odstotkov kakor v kateremkoli drugem obrtnem poklicu. * Molitev — kaj zavarovalnice za govejo živino! »Strassburger Bur-gerzeitung« piše v svoji številki 5. t. m., da je v Lauterntalu neki katoliški duhovnik govoril v pridigi o brezboz-nosti sedanjega časa, in navajal to kot vzrok velike izgube živine. »Zavarovalnice za živino ne pomagajo nič«, je rekel, »premije, katere se vplačujejo za tako neumnost, so strati vržen denar. Kmeti naj se raje z gorečimi molitvami obračajo do onega, ki je naravni branitelj živine, namreč do sv. Vendelina. ki gotovo pomaga«. Ako bi bilo to res. potem ne pomagajo nič tudi zdravniki, in sv. Blaž bi po prošnji izkuriral vsako bolezen v v rat ti. * Zrakoplov „Patrie" odnesel veter. Kakor se je že včeraj brzojavno sporočilo, iztrgal je v Verdunu veter %200 osebam iz rok prvi zrakoplov na krmilo rPatrie" ter ga odnesel neznano kara. Zrakoplov je bil last vojnega ministrstva ter je veljal nad milijonov frankov. Vojno ministrstvo je takoj odposlalo vojno ladjo, da išče zrakoplov po morju. Dosedaj še ni zanesljivih vesti o „PatrijiM, dasi so došla iz Anglije brzojavke, da so videli tak zrakoplov nad Cardif-fom, kako ga je gnal veter proti morju. Celo napis nPatrieu so baje Čitali s teleskopom na zrakoplovu. Človeka k sreči ni bilo v zrakoplovu nobenega. Književnost. Slovenski kmečki koledar za 1. 1908, ki ga je uredil Vekoslav Spindler, jeravnokar izšel v Celju. Poleg koledarske vsebine obsega mnogo poučnih in zabavnih spisov. 308 strani obsežna knjiga stane le 1 K, s pošto 20 v. več. flDer Ausgleich mit Ungarn" je naslov brošuri, ki jo je spisal grof Leopold Auersperg, do zadnjih dni poljedelski minister avstrijski. Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Nečloveška mati zastrupila lastnega otroka. Dogodek, ki se je obra v naval včeraj v prostorih tukajšnje porotne dvorane, kaže dovolj jasno, kako pomilovanja vredni da so ne/a konski otroci, bitja, ki jih navadno v napačni morali vzgojeni ljudje prezirajo. Zaradi zavratnega umora seje morala včeraj zagovarjati Marija R o / m a n , 39 let stara delavka v Slapn pri Tržiču in nezakonska mati Dietnega sinčka Franca. Porodila ga je dne 15. oktobra 1901 v Šiški, že četrti dan po rojstvu ga je pa oddala Ani Novak v Vižmarjih v rejo. Vsako leto ga je prišla večkrat obiskovat in tudi redno je plačevala za njega. A vendar ji je bil otrok na potu. Kakor priča Ana Novak izpove, jo je Rozman večkrat vprašala, če se v Vižmarjih nikdar ne pojavijo otroške bolezni, češ, da je za to v Tržiču bolje preskrbljeno. Obdolženka je imela ljubavno razmerje z nekim Jožefom S p r a j e e r j e m. Temu je bilo dobro znano o nezakonskem otroku svoje iZvoljenke, in ji ni nikdar zaradi tega, kaj očital, pač pa j«- baje nekdaj pripomnil, da jima lahko enkrat še otrok »prav pride«. Obdolženci «e od te strani ni bilo ničesar bati. Marija Rozman je pa znana kot zelo skopa ženska. Z delom svojih rok si je prihranila 2800 K, njena dota je pa znašala 1200 K, tako da poseduje v denarjih 4000 K. Morebiti jo je sko- post privedla do tega, da bi se s silo [znebila svojega otroka. Sama pravi, da si je za dalj časa želela, da bi bil otrok odstranjen, in sicer zaradi tega. ker ji je bil povsod na potu, vrhu tega še bolehcu in ua eno oko slep. Pravi, da so se ljudje zaradi bega iz nje nor čevali. Zato je dne 9. oktobra t. 1. definitivno v njej dozorela misel, da se znebi na vsak uaeiu otroka. Dne 9. t. m. je prišla Marija Rozman svojega otroka /.opet obiskat. Fantiček se je prihoda svoje matere vedno veselil. Ker ,io je zelo rad imel, prinesla mu sladkorčkov, takozvano »točko«. Priča Ana Novak pripoveduje, da je bila Rozman kake 1 .. nrc sama s sinčkom v sobi, in mu dajale slad-korčke. Okoli poldneva je rekla Rozman, da ima še v Ljubljani opravila. Fanta je za nekaj časa vzela seboj. Kakor je dečko domači deklici pravil, mu je mati dajala točko, potem mu pa sama v usta dajala neki rumen sladkor, ki je bil tako čuden, da ga je morai ven pljuvati. Tudi Ani Novak je otrok zadnjo noč ravno tako pravil s pristavkom, da je to rumeno štupo jemala iz lesene Škatljics ter mu jo sama \ usta devala. Fantič je še opoldne kosil, popoldne je še bil pri sosedu, tudi večerjal ji' se, a bil je že Otožen. Po noči se je prebudil in klical, da mu neka voda iz ost teče. Ana Novak je opazila, da je VSO večerjo izbruhal, potem je stokal do jutra, in tudi drugi dan tožil, da ga boli trebuh ter bruhal zeleno rumene sline. Poklicali so zdravnika drja. Lapa j ne-ta, proti večeru je postal deček bled in mrzel, okoli \ 81. po noči je pa nagloma umrl. Zdravnik je brzojavil, da se otrok raztelesi. Pri sodni komisiji sta zdravnika izjavila, da je otrok umrl na zastrupljenjn po fosforju. Pa tudi kemični preiskovalni zavod v Gradcu, kamor se je poslal strup in otrokova čreva, je dognal, da je bil otrok zastrupljen s fosforovo pašto, torej s strupom z veliko množita) fosforja. Marija Rozman je začetkom tajila, končno pa priznala SVOJ nečloveški Čin. Priznava, da je dala otroku strup, da bi umrl, opravičuje se pa s tem, da ni mislila, da bo strup tako brzo vplival, marveč da bo le polagoma uničeval fantovo slabotno zdravje. Helena Peterle je našla enak strup pod obdolžeukiiio posteljo, v njeni omarici so pa orožniki pri aretaciji našli tisto škatljico z rumeno štupo, iz katere je med potjo fantu v usta dajala. Marija Rozman pravi, da je ta strup kupila v tržiški lekarni, a ta lekarna pravi, da se tam v zadnjem Času ni nikdar kaj takega kupilo, torej je morala biti morilka že dalj časa v posesti tega strupa. ObtoŽenka je bila obsojena v s m r t n a v e šalih, kakor smo poročali že včeraj. Telefonsko m ravne »orocllOL Dunaj 2. decembra. Začetkoma današnje seje poslanske zbornice je ministrski predsednik baron Beok odgovoril na interpelacijo poslanca Breiterja glede protipoljskih zakonskih predlog v pruskem deželnem zboru. Baron Beck je dal splošen odgovor zgolj formalnega značaja ter končno izjavil, da se ne sme in ne more vtikati v notranje zadeve tuje države. Nemška levica je Becku, ko je končal svoja izvajanja, viharno ploskala. Zbornica je nato razpravljala o nujnem predlogu dr. Hajna o dogodkih v Nachodu. Nujnost tega predloga je bila odklonjena. Poslanec Silberer je umaknil svoj nujni predlog glede znižanja požtnib, brzojavnih in telefonskih pristojbin, a je preje vehementno napadel sekcijskega načelnika v trgovinskem ministrstvu. Zbornica je nato vzela v razpravo nujni predlog dr. A. Grossa glede pomnožitve plačilnih sredstev Prihodnja seja bo jutri. Dunaj B« decembra. Cesar je danes zaprisegel novega domobranskega ministra Georgija. Po zaprisegi so se ministru predstavili uradniki njegovega resorta. Minister se danes Še ni udeležil seje poslanske zbornice. Dunaj 3. decembra. Bivši nemški klerikalni poslanec Zalinger je umrl. Svoje dni je igral v nemški klerikalni stranki ob strani barona Dipaulija veliko vlogo. Dunaj 3. decembra. Med današnjo sejo poslanske zborn oe je poljski poslaneo Pastor omedlel. Dva zdravnika sta mu priskočila na pomoč in odredila, da so ga prenesli v v njegovo stanovanje. Dunaj, B. decembra. Ministrski predsednik baron Beck je včeraj sprejel petorico dalmatinskih poslancev ter jim obširno pojasnjeval program vlade napram Dalmaciji. Poslanci so izjavili, da jemljejo njegova pojasnila na znanje in da bodo 0 njih poročali svojemu klubu. „JllgO-slovanski klubu še dosedaj ni označil svojega stališča napram vladi in nagodbi. Dunaj, 3. decembra. Vest raznih listov, da je predsednik „Ziveze juž- nih Slovanov" dr. Ivčevič, iastopil iz kluba, je od kraja do konca izmišljena. Celje i 3. decembra. Narodnona-predni veleposestniki v brežiškem okraju so odklonili kompromis z brežiškimi Nemci, vsled katerega bi dobili Nemci večino v bre žiškem okrajnem zastopu. Belgrad 3. decembra. Kolikor je dosedaj znan izid občinskih volitev, sije>lad]na radikalna stranka pridobila 735 občin, opozicija pa 401. Izmed opozicionalnih strank so dobili samostalci 966 občin, nacionalisti 77, naprednjaki 53, kmetska stranka pa 4 občine; nevtralna je ena občina. Neznan rezultat je še iz 314 občin. A naj so v občinah izpadle volitve tako ali drugače, vladi je zagotovljena absolutna večina. V Belgradu samem je zmagala samostalna stranka, ki torej obdrži mestno upravo še nadalje v svojih rokah. f?—nt. Zagreb| 3. decembra. Današnje uradne „Narodne Novine" priobČujejo kraljevi reskript, s katerim se sklicuje hrvaški sabor na Četrtek dne 12. t. m. Belgrad, 3. decembra. V Skoplju je zgorela srbska gimnazija, velemo derno poslopje, kras mesta. Zažgali so skoraj gotove Bolgari, ki so že davno s tem grozili. Nad 200 dijakov se je komaj rešilo iz internata. Ker ni diuzega poslopja v mestu dobiti, preneha gimnazija. —ut. Paria 3. decembra. Bivši francoski poslanik v Petrogradu, grof Montebello, je umrl. Lizabona 3. decembra. Stranka monarhistov bo imela 8. t. m. shod, na katerem se ima skleniti, da stranka prekliče svojo prisego zvestobe kralju Karlosu in da priseže zvestobo in vdanost prestolonasledaiku. Gospodarstvo. — Ljubljanska kreditna banka. Meseca novembra t. 1. se je vložilo pri r Ljubljanski kreditni bankiu na vložne knjižice in na tekoči račun 1,749.106 K 44 v, vzdignilo pa 1,562.168 K 29 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem novembra t. 1. 8,081.873 K 35 v. — Splošno kreditno društvo V LJubljani* Denarni promet meseca novembra 1907: Sprejemki 131.644 K 55 v, izdatki 130.153 K 25 v, torej skupno 261.798 K 80 v. Skupni denarni promet od 1. jan. do 30. novembra 1907: 6,367 598 K 83 v. — Kmetska posojilnica ljubljanske Okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 30. novembra 1907. Aktiva: Gotovina 25.649 K 54 v, naložen denar 1,276.128 K 18 v, posojila 10,100 374 K 7!> v, vrednostne listine 414.100 K — v, zadružni dom 205 541 K 38 v, zadružni hiši 241.494 K 38 v, zadružno zemljišče 109 242 K 32 v, inventar 8391 K 78 v, prehodni zneski 7295 K 81 v, zaostale obresti 89 145 K 36 v. Pasiva: Deleži 26.182 K, hranilne vloge 11,910.810 K 58 v, rezervna zaklada 1£0.914 K 86 v, pokojninski zaklad 19.749 K 45 v, predplačane obresti 26.777 K 14 v. Upravne premoženje 12,477.362 K 54 v. Denarni promet 55,763.421 K 17 v. — Mestna hranilnica v Kamniku V mesecu novembru 1907 je 173 strank vložilo 54.468 K 81 v, 142 strank dvignilo 66.736 K 18 v, 4 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 4800 K, stanje hranilnih vlog 1,599.341 K 12 v, stanje hipotečnih posojil 1,263.794 K 53 v, denarni promet 217.783 K 58 v. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu novembru 1907 je 385 strank vložilo 111.110 K 20 v, 367 strank dvignilo 116.024 K 52 v, 3 strankam se je izplačalo posojil 5300 K, stanje hranilnih vlog 4,423.322 K 55 v, stanje posojil 2,634.523 K 43 v, denarni promet 314864 K 16 v. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu novembru 1907 je 191 strank vložilo 57.780 K 67 v, 196 strank vzdignilo 56 636 K 99 v, 22 strankam se je izplačalo posojil 21.600K — v, denarni promet271.863 K 4 v. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu novembru 1907 je 244 strank vložilo 104.721 K — v, 200 strank vzdignilo 60.733 K 19 v, torej več vložilo 43 987 K 81 v, 16 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 38 628 K — v, 324 menic se je eskomptovalo za 125.660 K, stanje vlog 3,094.748 K 7* v, denarni promet 555 039 K 35 v. Vseh strank je bilo 1210. — Mestna hranilnica v Idriji V mesecu novembru je 66 strank vložilo 12 725 K 34 v, 6 strank pa dvignilo 54J43 K, denarni promet v tem mesecu je znašal 20.969 K 4 v. j/l 't «r» tekoč* ,ttc*r< rafY-yi*su fazo belo in nežno. Slovenci ln Slovenke! Ne zđblte dražbe so. CMIa In Metoda! Zi srajci _ovratnlk8 in nanlatt Po mh kulturnih državah registrirana Na droboo m proda- fmwm M-Joss&Liiwenstein e. li kr. dvorna dobavftei|a isIiFiTOjI borzna poročita. ljubljanska l9tredltna banka v Ljubllanl" J radni kur si dua. bora« 3. decembra lw)7 ■MJajB , arabrna renta avatt kroniki . zlata m . •fraka kronika rent« . zlata . 1» »aaojilo aei. Kranjski »V/» M'Ofilo mtita Spljet m m Zada boa.-herc. lelasniskr posojilo 1902 . . gL laika ati banka k. • iVit. pisma "gil. del •ipotečne banke . . »tftt. kom k. a. i 10* «f..... ■i% aait puma Innorsi hranilnica . . . tait. piimi ogr m iti. hranilnica . . t*fe*rt a. p i* ogr. hip. »an obi. ogr. lokalni* ia teank d. dr. Ca/ya obi. ceikt in«, bank« *C prior. lok. soloi. Tnt Poro* ... Sprta, dolenjskih M. prior. ivi. iol. kup. «/,V, ivUr. po«, aa iol. p. • od i. , . od 1. 18*4 . . . tiaak«..... Ma. krad. 1. «**tst784 - 636-5D 637 50 747 - 748 - 239 — * 3 1 b) 730 - 736 684 50 £$S 50 2138 — /378 - 61775 51875 248-50 251 — 4b3 — 467.— *48 - 161 — il-37 11-41 19 19 19-21 ZS14. 23 60 24 08 24 14 117-75 11795 95 95 96 25 2 -. 113 b Žitne cene v BudimpeStl. Dne 3 decembra 1907. Termin* . za 50 kg K 13-20 . za 50 kg K 11-41 . za 60 kg K 12-48 . za 50 kg K 7*60 . za 50 kg K 8-68 Pšenica za april . , Pšenica za oktober , Rt za april . Koruza za maj 1908 Oves za april . I l UtU smerno. neteorolositno porotno. S*?b« Bftd morjMB »06. Srednji tnonl ttak TM-0 «« m w a « a v t3 Gas epazo-▼anja Btanje barometra ▼ mm jo o. » s s f+ S V stravi Nebo 2. 9. «*. 7S8 8 06 si. svzh. oblačno 3. T. aj. 734 5 10 si. j j vzhod oblačno • m poa. 7318 30 al. jvzhod oblačno Srednja vcerajSnja temperatura: 01° nar *aal 0 2 . — Psdavini w mm 2 6 Zahvala« 4047 Povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, gospoda Vladimirja Knoblocha brivskega mojstra izrekam za izkazano srčno sožalje kakor tudi za Častno spremstvo dragega pokojnika vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo. Osobito pa se presrčno zahvaljujem gg. brivskim mojstrom in pomočnikom ter vsem darovalcem prelepih vencev. Spodnja Šiška, 3. decembra 1907. Marica Knobloch. Zahvala« Za vse dokaze presrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti nepozabnega očeta, gospoda Josipa Mesner nadučitelja v Komendi izrekamo vsem sorodnikom in prijateljem, častitim tovarišem in to-varšicam ter faranom komendskim najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se veleč, gospodu duhovnemu svetniku M. Poču za obilo tolažbo in sočutje. Zahvaljujemo dragega prijatelja pokojnikovega blag gospoda nadučitelja P. Petrovca za krasni, v srce segajoči nagrobni govor. Zahvaljujemo gg. učitelje-pevce za ganljivo petje. Zahvaljujemo občinske odbore in župane komendske fare, gasilno društvo ter vse darovalce lepih vencev in sploh vse, ki so dragemu pokojniku izkazali zadnjo čast. Bog vsem povrni stotero! Žalujoči ostali. Dobro izurjene šluille se takoj sprejmejo. P<>i zve se v Škof ji h ulicah 116, pritličje. 404 j V II. Bistrici na Notranjskem se da dobro vpeljana * mesnica pod ugodnimi pogoji takoj v najem. PnjsRDila daje Marija Vrečar v Ilirski Bistrici. 3/73-3 Iznneoa postna in brzojavna manžpulantinja 4U1 Išče službe. Sprejme tndi brezplačno slu t bo, da ne pride iz vaje. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda." mešane ln ieleininske stroke, vešč nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, teli slutbe v LJubljani ali okolici, vstopi lahko tudi takoj. Ponudbe pod „trgovina st. 200" na uprav. »Slov Naroda". č993—3 Trgovina Že veS let obstoječa trgovina z mešanim blagom 4033—1 se da v najem. Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Gospodična, ki je naredila trgovski kurz, želi v Ljubljani ali kje na deželi 4J4G—1 službe v pisarni ali tudi kot blagajničarka. Naslov: „Deiela 18" poste reat. Ljubljana. Prodajalka slovenščine in nemSčiue zmožna, do 28 let stara, ki zna nalepi jati čevlje in stepati, se takoj Iftče v mestu na deželi. Kje, pove upravniitvo ^Slovenskega Naroda44. 4021—8 Išče se izprašan kurjač Prednost imajo ožeoieDi, kateri dobe prosto stanovanje in kurjavo. Kje, pove upravuiStvo nSlovenskega Naroda44. 4027 8 Sprejmem takoj . pomočnico kot voditeljico svole podružnice v Šmarjetl blizu B makih toplic. And. Elsbacherv Laškem trgu. £esene in železna sanke (Bedel) predaja. tvrćLlca J. Korenčan u Uuhllanf. 4044—» Podružnica u SpUeta. „Ljubljanska kreditno Iranka v Ljubljani" Podružnica o Celovcu- 12 - 139 Stvitavjeve ulice At. 2. priporoča Is žrebani^ «Msm«3 cft«^«*^um cele a K 20-pol vce a „ 11 - Obregtoje vloge na knjižico in na tekoči račun od doe vl.-ge do dne vzdiga po #1|a0|o? vlcee na "te?Is: &i lačnn preti trićLesetćLia.©*ro.i odpOTredi po &0|o< Promeae na državne srečke iz leta 1864 seoo. t*** <*• ei«wnl dobitek Samo 6 dni Havre-Nevv Yor Francoske prekomorske družbe. Edina najkraj&a črta čez gazel, pariz, JCavre v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine MtatiaO 4626 &l oblastveno potrjena potovalna pisarna £]ubt]ana Dunajska cesta 18 Cjnbijana v novi nisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „rigovcu" ! Na najvišji ukaz Njegovega c. kr. apost. Veličanstva XXXVIII. c. kr. državno loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija, 18.389 dobitkov v gotovini u skupnem znesku 512.980 K. edina v Avstriji zak. do c olj ena., obsega Glavni dobitek znafa ZOO.000 bron o gotovim. Srečkanje bo nepreklicno 19. decembra 1907. Sna srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III, Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih! v menjalnicah itd Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj- — Srečke se dostavljajo poštnine prosto. S7H—7 J C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. Oddelek za državne loterije. Speejme se vešč ielezninar in špecemt ob novem letu pri i vrvi iii Fran Picek, trgovina z mešanim blagom v Ribnici, Kranjsko. V Senožečah se takoj odda v najem epa kovačija z lepim stanovanjem v isti hiši; evtmualuo je tudi naprodaj. Hiša je ob glavai cesti Da jako primernem kraju, kjvača v Senožečah sedaj L i nobenega 1-984—a Pogoji se svoda pri vdovi Čehovin v Senožečah. - •• Dva sta mit? o o « o o 0 O « o o « o o PnikibffiiiK nanovo v obrat spravljenega premogovnika Šemnik pri Zagorju na Savi dostavlja zaloga premoga v Ljubljani, v Kolodvorskih ulicah štev. 35, vedno na dom. 0000 o o o o o Za naroČila na cele vagone se izvolite obračati na premogovniško vodstvo Medija-Izlake 39^4 2 O O o o « « « « O O o « Ces. kr. avstrijska državna železnico. Izvod iz voznega reda. enega za lino kočijsko delo in enega za vsakovrstne delo = sprejme takoj = ! tvornica za vozove 3986 3 ...jael Počivalnik, Pulj. Veljaven od dac I« Hdbod is Lfablfane faz. teL: r-O0 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice Trbii, Beljak, juž. žel., Gorica, d. 1, Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. f 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. »*O0 predpoldne. Osebni vlak v smeri Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. ii-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žel„ Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. -oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. I *e jopoidne Osebni vlak v smer: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. •".o zve6er Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo. Straža-Toplice, Kočevje. f 30 ivečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. •4.0 ponodi. Osebni vlak v smeri: Je senice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž žeL, Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod iz Ljubljane drl. ttplodvor: k 28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. »05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik HO zvečer. Osebni vlak v Kamnik O'OO ponoči Osebni vlak v Kamnik. (Sam ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta. Dohod v Liubllano (ni. teL: 5-OS zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jui, ŽeL, Trbiža, Jesenic, Gt rice, Trsta. 8-34 zjutraj Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Ridolfovega, Grosuplja. 11*10 predpoldne Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2*32 popoldne. Osebni vlak ta Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. * 36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsu drž. žel Jesenic. $-eo zvečer. Oseb. vlak iz Pragf, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8 ćveOer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Topiic. Rudolfovega, Grosuplja. 8-40 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žeL Jesenic. 150 ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trst*, drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod v LJubljano dri. kolodvor: 3-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. o-59 predpoldne Osebni vlak iz Kamnika. 3'1 zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. _6 ponodi. Osebni vlak iz Kamnika. Samp ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) Odhodi in dohodi so naznačeni v srednjt evropejskem času.) G. fer. ravaateljstvo slržasssh železnic v Trstu. Gostilna •pri Finfarju* u ŠkofJI Loki se da v naje V*a vr>TaSa» ja na naslov: Aote Šiaber v Škof ji Loki «143 i Trgovci skrajni čas je. da naročate za s . M klavža razne piškote m fino pecivo 70 po 2 vin. za 1 K, — 35 po 4 vin. za 1 K Blago je v kartonih lepo zloženo. Poštni 40 il H zavoj je 8 kartonov. Razpošilja E. BRANDT v Kranju. 3(dor kapi v Svicariji sanke ima vso zimo 1012 brezplačno garderobo. SUKNA 41 cene. In modno blajo za obleke priporoča firma Karel Kom tvornica za sukno v jtumpolcu na Četkam. i Vzorci franko. Varstvo odj emalcev avstrij skih pivovaren. Osrednja zveza društev avstrijskih pivovarnarjev je bila valed mnogih interpelacij, ki so bile povodom dogovora pivovarnarjev v sv,ho vastva svojih odjemalcev podane v državnem zboru in deželnem zboru, napotena po deputaciji pivovarnarjev vseh krouovin izročiti tozadevnemu ministrstvu spomenico. Ta spomenica obsega temeljito obrazložbo položaja pivovarniške industrije in tudi okoliščine, ki so dovedle do upeljave varstva njih odjemalcev. Spomenica omenja posebno to, da je pivo eno prvih pičlih predmetov, ki že celo življensko dobo v ceni ni poskočilo, marveč padlo, medtem ko so v tej dobi mezde in vse v pivovarniški industriji rabljene potrebščine posebno pa ječmen, premog, les, železo, steklenice, smole itd. v ceni poskočile, ter znaša ta povišek cen deloma 20, 30, da, celo 40°/0. Izvanredna ostrost naraslega konkurenčnega boja med pivovarnami pa ni dovedla samo do padca cene pivu v primeri obratnim stroškom, marveč je privedla tudi do poslabšanja prodajalnih pogojev oddanega piva pri Čemer je zavzelo nezaslišan obseg osobito dajanje posojil na gostilničarje. Spomeuica dokazuje na to, da pri tem pretiranem konkurenčnem boju nimajo koristi niti gostilničarji niti občinstvo. Olajšana dobitev posojila je dala povod pogubljivemu prekupovanju koncesij ter olajšala vsiljenje takih elementov v stan gostil uičarjev, ki so solidnim elementom tega stanu le v kvar; posledica temu je, da je dobro stališče gostilničarjev trpelo; tako ua primer pride na leto nič manj kot 17% dunajskih gostilniških koncesij v druge roke! Take razmere tudi občinstvu ne morejo koristiti, ker interesom občinstva bode le financijalno zmožen gostilničar mogel ustreči, kateri more svoje obrtne prostore svoj inventar in svoje zaloge v dobrem stanju vzdržati in hoče svojo obrt trajno izvrševati. Zato se pač ne da grajati, da so se pivovarne združile v to, da dosedaj vajeno medsebojno odjedanje naročnikov opuste, posebno ker s tem prostost gostilničarjev do proste izbire piva sama na sebi ni vtesnjeua. Občinstvu pa je le v korist, ako konkurenca, katera je bila prej izključno le prodajna konkurenca, osredotoči s v oje skromno delovanje na to, da le z izboljšanjem kakovosti pridobi svojemu izdelku večjo priljubljenost, in da bode tudi gostlničar težil za tem, da si z reelnim sredstvom solidne postrežbe pridobi svoje goste medtem ko je prejšnja konkurenčna praksa pivovaren tudi pri gostilničarjih lahko povzročala provladanje tekmovanja s »lepimi cenami. Spomenica dokazuje, da bi pivovarsko industrijo obstoj prejšnjih konkurenčnih razmer tiral v naravnost nevzdržne odnošaje in omenja, da bi edino izboljšanje konkurenčnih razmer bilo v stanu male in srednje pivovarne ščititi pred pogoltnenjem po največjih pivovarnah. — Socialni pomen tega dejstva osvetljuje to, da danes še igrajo v pivovarski industriji male in srednje pivovarne veliko vlogo, ker je izmed 1337 pivovaren le 46 velikih pivovaren, katere skupaj preživljajo 11000 obratuih moči, doČim pripada nič manj nego 1291 obrtov s 19000 obratnimi močmi manjšim in srednjim pivovarnam z manj kot 100 delavci. Spomenica zaključuje s pogledom na lokalni gospodarski pomen, katerega imajo tudi male in srednje pivovarne in na veliki pomen industrije za poljedelstvo, za katero trosijo pivovarne odjemalstvo pridelkov v vrednosti letnih nad 100 milijonov kron, končno g pogledom na veliko davčno silo pivovarske industrije, katera pri proizvodu v vrednosti okroglih 450 milijonov kron ne plačuje nič manj nego 157 milijonov kron na davkih. 4037 Spomenica se je izročila po deputaciji, v kateri so bili pivovarji vseh kronovin pod vodstvom zveznega predsednika gospoda J. Wunscha tozadevnemu ministru, kateri je izvolil spomenico sprejeti z zagotovilom, da bode objektivno presodil vse v njej obrazložene razmere. Trg. sotrudniK /m- ieo špecerijske in železninske stroke, *t*r 21 let, ieii spremeniti svojo slnibo s L marcem. Naslov v uprav. „Slov. Naroda.u Dobro vpeljana 402 >—2 prodajalna z delikatesami in mešanim blagom se takoj ah ta m^ec februar oid«. Naslov pove uprav. „Slov. Naroda*. t Augl. skladišča oblek LJubljana, Mestni trg 5, Ljubljana zaradi ogromno velike zaloge damske, moške, dekliške, deške konfekcije. Vsi predmeti se prodajo za vsako ceno. 3953 8 0. Bernntouić. Blasojne, proti požaru in vloma, „Foxa p i h al ni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo, Zagrabi Hica 22. 34114—26 ■ ■mm HL 15 C. In kr. dvorni zaloinik Papeisv dvorni mnr PICCDLI Dunajska cesta (lekarna pri angelu) opetovano odlikovan, priporoča nastopno preizkušene izdelke: Salmijakove pastile preizkušene -J£&£tL£; razkrajajo sliz. 1 škatljica stane 20 vin, U Škatljic 2 kroni. AntirrhAiimnn-' nafbollse, bolečino gaseče sredstvo proti trganju tiMnurrneumun m podoDn|ni revmatičnim bolečinam. Ena steklenica staue 1 krono Tinktur za želodec frjgj*™ tek vibnjaloče, prebavno, in odprtje telesa pospešujoče Sredstvo. I steklenica 2 vinarjev. naročila se točno izvrše proti pOVZetJn. i 6 Železnato vino vh> huie slabokrvne In nervozne osebe, bledo in slabotne Otroke labko prebavljiv inUnnit izdelek. Ena pollitrska Hteklei ica 2 kroni Postni zavoj s 3 bteklenieami K 6 60 trauko t .-»Dol in postn na. Slovenski decl lepo, nji primerno knjigo v roke I Ni je lepše in primernejše nego so palčki poljanci. Kako izborna knjiga za drobno deco je to, dokazuje najbolje okolnost, da so v kratkem času izšle poleg nemške še francoska, nizozemska in češka izdaja. Nemška kritika je to knjigo sprejela naravnost z entuzjazmom in nemška literatura ni ravno uboga na takih delih. Besedila in slike se čudovito ujemajo in spopolnjujejo, oboje je takorekoč vzeto naravnost iz naivne otroške fantazije. Da slovenski prevod ni izgubil ničesar od one čarobne moči, ki jo ima izvirnik, nam je najboljši porok ime prevajalca Otona Zupančiča, pesnika čudovitih mladinskih »Pisanic«. Slovenska izdaja je izšla v isti razkošni epremi kakor nemška in je tudi za isto ceno naprodaj 3 K 60 h i pošti 3 K 90 b, z rekomandacijo 4 K 15 h. najlepši dar za Miklavža in Božič! Kdor h )će uaoraviti *v«>jt omen. Juri Kobila .dr 4. Tih. tapee Grad Rojiuje. Kloptr^ki Žolnr. 5 Hd mestnega sodnika Nemški v»lpet. Sin knv%s^s> i J 1 I H. Klrchsteiser: Pod spo- i vednlm pečatom. Ta roman iz duno^skega življenja odkriva skrivnosti iz župnšč iti duhovsk« ga st^au sploh. Pisat-Ij je bil sam duhovnik. Dva zvezka. Broš. oba K 4 6!po pošti i v več KrS^r?;- ?^5r*Tf>^^ ?^>?^S^Ji ! Dr.Jos. Uofnlak: Zbrani dra-: matični in pripovedni spisi. i \ i i x i i u II Doktor Dragan, drama v petih dejanjih Bros. l K. po pošti 80 vin irč. III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih Broš. I K. po pošti 2i v vre Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen pr povedovalec, marveč, tndt eden najboljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Dokfsr Dragan in Lepa vidb s'a dosegli na odru naj. pse napefce. Ve« čisti dobiček je namenjen družb sv. Cirila tu Metoda. j Koledor družbe sv. Cirila in Metoda \ X za ! Broš. K _ uu oošti 2 . v vet \ \ \ l i za 1 1*18. Broš. K y pu pošti 2 • v več. Sokolski koledar za 1. 19J8. Vez. 1 K, po posti 20 v več. Dijaški almanah za 1 I90& Vezan 1 K, po po^t! 20 v več. Trgovski koledar za I. 19 8. Vezan , K, po pošti KO v več 3 Kfeft4$«4 r-?-*<5«^5^ m 1 nfef^l i \ Drasotln Jesenko - Doksoo:: Pesmi. V nailepši moSki dobi umrli Jesenko je bil vetenadarjen pesnik, a bil je pri tem h ■> ri < i človek, ki zas« ni delal reklame Njej;»v- pesmi, priobčene v raznih listih, \ so v7biij*le občno pozornost l'o njegovi smrti so b le izdane in je čisti dobiček DSaseiJen mnogoštevilni nepre^k-hijeni \ ro»i' i'ii. ki »o /apnsti Jesenko. Vez. Uvod veija H h>. I pofito iU v več. 1 I 1 Novi obrtni red. Slovenska izdaja 1 K, po pošti 10 v več. Kazenski lakoa. Vezan 6 K, po pošti Iti v več. Razenskoprnvdni red. Vezan K 5 6 , po pošti 20 v več. \ Dr. E. Volčič: Civllnooravdni red in sodni pravilaik. BroŠ. 7 K, ve« * K, po počti 4 v več> \ Dr. E Volčič: Odvetniška tarifa. Broš K l"tf , po pošti • v veo. X Svilnato blago, barioni. plist lu tenčlce. Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vlotki, svilnate vezenine. Jabots, Fichus, damski ovratniki in kravate. Svilnati ia baržunasti trakovi. Posamenterija, porte in vrvice, resice, krepince in vrvice za tapetnike. Krepi ln nori ia talOTanft. = Zlate in srebrne resice, Čipke in vrvice.— Šerpe Iz svile, 6ipk in volne. Nogavice za dame, dekleta 10 otroke. Jopico, hlaćko, otročjo perilo in odeje za vozičke. Oprava xa novorojenčke, posteljne podloge 3 lz kavčuka. ^ Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje Onmbi in rar lične igle. Različne podloge in potrebščine za krojače »n šivilje. Idrlfske čipke, vezene clpke ln vloikL PaJ6olanl za neveste, mirtovl venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. 261» 18 Modrci in potrebščine za modrce. Giace rokovloe In rokovloe za uniformlranoe, pletene, letne In zimske rokovloe. Eopaloo perilo, diSave, ruilo in nstna voda. —^— BHače ia oblino, gntvo nt neke. Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, nsprsniki in žepne rute Pravo Jflgrovo normalno perilo, srajce Trlcot, jopice in hlače. Mrežaste iu potae, jifpice, »raice, cepiče in pseovi 7.a sport. Nog-vice. naramnice, odeje in blazine n potovanje. Kravate, gumbi za manšete. Za lovce: telovniki, aogovtce, rokov i ce ln dokolenlee. Ogrevale! za kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci. Narodni trakovi in z*stave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki itd. itd. tU Gospodi Citate i nvosti, ker so za Vas vat ne in koristne. Razpo ilj m po po&tnem povzetju za K 12 50 krasno dobro in moderno opravo, obstoječo iz sledečih »tvari: lina bela ali barvasta srajca poljubne številke, dobro spodnje hlače, lopo spalno srajco, ovratnik po želji, krasno kravato, par trpe inih nogavic, močno bris* 1* o, izvrstne naramnice, 3 dobre iepne robce, vse v eni škatlji lepo aranžirano. Pošiljam z obratno posto Za nengajajoče povrnem denar. ladtjatslj in *4fovorai nrerinik Kasto Pastoslempek Lssuuus uu tisa vKarodoe llskatne .