Leto XXI«, št. 168
Ljubljana, nedelja 21. julija 1940
Cena 2 Din
Upravmdtvu. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon fttev. 3122, 3128, 3124, 3125. 3126. Inaeratni oddelek: LJubljana. Selen-Durgova uL — Tel 3492 In 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg
tt I. — Telefon 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2.
Teleton 4t 190. RaCum pri poŠt ček zavodih: Ljub* liana St 17 749
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znata mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. L telefon Stev. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Mišljenje
naše omladine
Opetovano smo že razpravljali o problemu gospodarskih, socialnih in političnih reform, katerih nujnost se postavlja tudi naši državi. Z vodilnih mest so bile take reforme napovedane, toda njih značaj, obseg in oblika so neznane in napovedim še niso sledila nobena dejanja. Diskusija, ki se je o reformah razvila, je pokazala velike razlike v pogledih, ali je nedvomno dokazala tudi to, da najširše narodne vrste globoko občutijo njih potrebo, še več, da pričakujejo in zahtevajo veliko reformatorsko delo.
Gre za bodočnost naroda in države. Zato je prav, da se čuje v razpravi predvsem tudi glas mladega rodu, ki je poklican, da nosi glavno breme dela :n odgovornosti za razvoj in napredek domovine Naj sledi nekaj misli iz vrst mlade generacije, ki predstavljajo mišljenje mnogih naših mladih ljudi in že zato zaslužijo pozornost široke javnosti.
Tako-le nam piše mladi človek:
Dve desetletji Jugoslavije, ki nam je po tolikem trpljenju naših prednikov uresničila dragoceno dobrino svobodnega življenja, sta živi priči, da v primeri z drugimi državami nismo našli doslej življenjske koncepcije, ki bi vse naše življenje zajela in ga gnala neglede na tradicionalne oblike in pota k stvarnemu in moralnemu napredku. Po sijajnem podvigu izpolnitve naših nacionalnih smotrov smo kmalu pozabljali, da je življenje večen tok, ki ne pozna počitka, ki terja od vsakogar, kjerkoli se izživlja, stalnih naporov in dela. Živeli smo na račun moralnega in materialnega kapitala, ki so ga ustvarili nadčloveški napori tvorcev Jugoslavije, a v tem so se že okoli nas kupičile nove, mlade probojne sile, katerih sprostitev doživljamo danes na tako presenetljiv način. Te sile pretijo po ne-utajl jivem prirodnem zakonu, da mladost zmaguje nad starostjo, da si podredijo vse. kar životari in se ne more izviti iz zastarelih pogledov na svet in življenje. Nevarnosti. ki nam iz tega prete, so v današnjem mednarodnem položaju in ob stagnaciji življenja našega nacionalnega kolektiva ter ob zmaterializiranih pogledih, ki obvladujejo našega malega in velikega človeka, tako očite, da jih ne more zgrešiti nihče.
Zato se nam imperativno postavlja dolžnost, da krenemo na nova pota, da v večni orjaški borbi za prevlado in blagostanje držimo korak z novimi silami, kajti le tako nam bo zagotovljen poseg v tok zgodovinskih dogodkov. Le tako nam bo mogoče, da bomo samostojni nosilci novih idej, ne pa zgolj predmet usode, ki nam jo bodo krojili drugi.
Zgodovinska in življenjska nujnost reform je torej utemeljena. Gre le za njih smoter in nosilce.
Ob odmiranju starega miselnega sveta sta se uveljavili v današnji Rusiji in Nemčiji dve novi in navidezno različni koncepciji sveta, dolžnosti družbe in vloge po-edinca v njej. Medtem ko je prva doslej uveljavljala svoje mlade sile predvsem na znotraj zaradi naravnost poraznega stanja gospodarstva v primeri z drugimi državno-gospodarskimi organizmi, je druga, ki je v tem pogledu dosegla ob današnjem stanju tehnike skoro največ, kar je bilo mosoče, zbirala svoie sile za udarec navzven. Tem bistvenim razlikam v časovnem smotru odgovarjajo tudi razlike v družbenih reformah. Kako bo končno izenačenje izvršeno, ali z nadvlado enega nad drugim, ali pa s koordinacijo obeh. je uganka bodočnosti. Verjetni odgovor nam nakazuje zgodovina, ki v vsem svojem toku dokazuje, da razvoj družbe ne stremi samo h kopičenju kap;tala temveč teži tudi k spajanju vedno večjih rasno sorodnih in življenjsko dinamičnih skupin v celote, povezane s kulturnimi in civilizacijskimi dobrinami. Od skupnosti najbližjih krvno sorodstvenih vezi se preko skupnosti rodu plemena, naroda gibljemo k tvorbi rasne skupnosti.
Iz gornjega izhaja, da nove ureditve, kakor so prišle do izraza v posameznih avtoritarnih državah, niso bistvo napredka, pač pa le svojstvena oblika njegovega izživljanja, oblika, ki najbolj odgovarja značaju naroda in njegovim trenutnim smotrom. Nova miselnost je predvsem ustvarila novega človeka ki <je v zagonu svojih mladih sil v službi skupnosti zapostavil samega sebe, se v predani veri v svoje ideje podredil tako daleč, da je za zmago teh idej pripravljen vedno in povsod žrtvovati vse svoje udobnosti, če je treba tudi svoje življenje. Tako voditelj kakor navaden član gibanja sta neločljivo povezana s skupnimi smotri in skupno usodo: ali zmagata ali propadeta oba. Tu ne gre več za interese posameznika, poedinega stanu, kapitala, tu so se vsi podredili blaginji celote. Proglašeno je načelo, da delu. ki ga je kdo dolžan opraviti, ni več merilo mezda, temveč njegove sposobnosti v službi skupnosti, ki se bori za njegovo čim ugodnejšo eksistenco. Vsak je po svojih sposobnostih gospodar in delavec obenem in s svojim delom ne dela za koristi tretje osebe, temveč za koristi skupnosti in s tem samega sebe. Prirodni in zaradi tega zdravi človeški egoizem, je dobil svoj ventil v borbi za interese skupnosti.
Iz tega nujno sledi, da je vsako dekre-tirano uvajanje m kopiranje oziroma pre-
Ues svet je prisluhnil Hitler u
Petkov govor vodje nemškega naroda je izzval v vsem svetovnem tisku izredno pozornost — Vsi priznavajo njegovo važnost, prevladuje pa mišljenje, da je treba računati
z nadaljevanjem vojne
Ves svet je prisluhnil včerajšnjemu Hitlerjevemu govoru. Bilanca mogočnih naporov in zmag nemških vojsk, ki jo je podal voditelj nemškega rajha, je odjeknila širom sveta, glavna pozornost pa je bila seveda osredotočena na politični del Hitlerjevih izvajanj.
Nemški vodja vesti o mirovnih poskusih ni niti potrdil, niti zanikal, toda s svojim apelom na človeški razum angleškega naroda je naznačil, da je kompromis še v zadnjem trenutku pred odločilnim spopadom mogoč. Prisotnost italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana je še posebej podčrtala, da sta Nemčija in Italija tudi v tem popolnoma složni. Hitler je naznačil tudi glavno osnovo takega kompromisa: očuvanje angleškega inperija Pri tem se ve, da smatra Nemčija za neobhoden pogoj umik angleške politike z evropskega kontinenta in sporazumno ureditev novega gospodarskega stanja. Ve se tudi. da ima Italija glede Sredozemlja svoje nepopustljive zahteve. Apel na angleški narod, združen z ostro polemiko proti Winstonu Churchillu, pa znači tudi, da Nemčija in Ttaliia od današnjega angleškega režima ne pričakujeta nobene popustljivosti in zato računata z neobhod-nostjo končnega spopada z Anglijo.
Največjega pomena so tudi Hitlerjeve besede o Rusiji Nemški voditelj je jasno in odločno poudaril, da
sta Rusija in Nemčija složni v oceni svojih medsebojnih interesov, da so ti interesi končnoveljavno med obema velesilama razmejeni in da so vse na-de, da bi moglo priti do spora med obema državama, otroške S posebno odločnostjo je Hitler zavrnil govorice, da bo Nemčija nazadnje udarila na Ukrajino in jasno je obeležil Finsko, Rumunijo, Turčijo kot dežele, ki ležijo v ruskem življenjskem prostoru.
Hitlerjeve izjave o popolni solidarnosti Nemčije in Italije so bile še posebno slovesno podčrtane s prisotnostjo Mussolinijevega zastopnika.
Voditelj Nemčije se tokrat ni dotaknil problemov, ki so v zvezi z ureditvijo Evrope po vojni. Vsi pogledi nemškega naroda naj bodo še uprti v neposredni cilj, z zmagovito končanje same vojne. Še bodo krvavi dogodki prinašali svetu nove strahote Hitler dela za nje odgovorne angleške politike in z njimi vse one, ki še nočejo uvideti, da sta Nemčija in Italija že sigurni svoje zmage. Samozavest, ki preveva Hitlerjeve besede, je izzvala globok vtis tudi v onih deželah, ki Hitlerjevega govora niso sprejele ugodno. Anglija trdovratno ponavlja svojo besedo: »borili se bomo do konca« in vse kaže, da bomo prihodnje tedne doživeli dogodke, odločilne za bodočo usodo ne samo Evrope, temveč celega sveta
Hitler hoče še počakati
na reakcijo angleškega javnega mnenja na njegov govor, jsfedei! bo izdal ukaz za napad na Anglijo, kar pa je samo še vprašanje nekaj dni
Berlin, 20. jul. s. (Columbia B. C.) V dobro obveščenih tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih pravijo, da bo kancelar Hitler po svojem včerajšnjem govoru sedaj najprej počakal, da vidi reakcijo angleškega javnega mnenja na govor, preden se odloči za morebitni odločilni ukaz za začetek napada na Anglijo. Dobro poučeni krogi obenem tudi naglašajo, da rok za tak ukaz ne bo trajal mesece ali tedne, temveč da je samo še vprašanje dni, da stopi vojna v zadnjo in odločilno fazo .Kancelar Hitler bo na podlagi dobljenih informacij končno sam odločil, ali je reakcija na njegov govor v Angliji taka, da je potrebno izdati ukaz za napad na Anglijo. Mislijo, da bo Hitlerjeva odločitev glede tega dokončno padla že prihodnji teden. Medtem pa bo nemška propaganda skušala doseči, da bo vsak Anglež informiran o vsebini Hitlerjevega včerajšnjega govora. V to svrho ga bodo pcinovno oddajale prihodnje dni nemške radijske postaje v angleškem prevodu.
Ciano pri Hitlerju
Berlin, 20. julija. AA. (DNB). Uradno poročajo, da je voditelj rajha sprejel danes opoldne italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Pri sprejemu so bili navzočni tudi nemški zunanji minister v. Ribben-trop, italijanski veleposlanik v Berlinu Al-fieri, minister Meissner in nemški veleposlanik v Rimu v Mackensen Razgovor voditelja rajha z grofom Cianom je trajal do 1.15 popoldne. Pred tem razgovorom je grof Ciano obiskal namestnika voditelja nemškega rajha ministra Hessa v prostorih uprave narodno socialistične stranke.
Snoči je priredil zunanji minister v. Rib-bentrop na čast italijanskemu gostu sprejem, ki so se ga udeležile številne ugledne osebnosti.
Odmev Hitlerjevega govora v Nemčiji
Berlin, 20. julija AA. (DNB). Včerajšnji veliki govor vodje Nemčije zavzema najvažnejše mesto v današnjih listih, ki objavljajo govor pod velikimi naslovi in soglasno naglašajo njegov zgodovinski pomen. Govor vodje Nemčije je veličastven pregled vojnih operacij m najsijajnejše poročilo o nemških zmagah.
»Beriiner Borsen Zeitung« naglasa prijateljske besede vodje Nemčije na naslov zavezniške in bratske Italije ter pravi, da je Nemčija sedaj, ko je končala vse pohode v Evropi zmagoslavno, pripravljena za nov pohod in zadnji obračun z Anglijo Vodja Nemčije je podal v svojem govoru popoln pregled stanja Nemčije njene moči in njene organizacije ter je istočasno naslovil še zadnji apeli na razum Velike Britanije. Vodja Nemčije je govoril, zavedajoč se moči nemške države, toda navzlic temu je napravil še zadnji poizkus Dai je Veliki Britaniji zadnjo priliko Še enkrat je bila spregovorjena politična beseda, če pa apel vodje Nemčije ne bo uslišan, bo ponovno spregovorilo orožje
»Deutsche Allgemeine Zeitung« naglasa samo oni del govora, v katerem je vodja Nemčije govoril o diplomatičnem delovanju v. Ribbentropa ter oni del. v katerem je naglasil popoln sporazum, k-i obstoja med
našanje sistemov, v katerih se uveljavlja novo življenje pa naj bo z leve ali desne, nemogoče. Ako naj nove ustanove v resnici dosežejo svoj namen, morajo biti plod organske povezanosti z življenjem, z nazori in smotri novega človeka. Le človek nove miselnosti lahko ustvarja nove ustanove, nikakor pa ne morejo nove ustanove ustvariti novega človeka z vsemi onimi kvalitetami, ki smo jih navedi' zgoraj. Enostaven prenos novih form bi bilo nasilstvo tujega duha nad novim okoljem, ki ne more roditi tega, kar se želi. Preteklo desetletje je dalo nekaj prav poučnih primerov takih zgrešenih reformnih poskusov. Najzgovornejši med njimi je pokojna Avstrija, ki je ves korporativizem ni mogel rešiti pred živo silo miselnosti, ki je avstrijskemu ljudstvu konec koncev vendar bila bližja, sprejemljivejša in za sprostitev njegovih ustvarjalnih sil privlačnejša. Korporativizem v Avstriji je bil zgolj plašč, s katerim so se skušali pokriti interesi cerkveno konservativnih krogov Človek pod tem plaščem je ostal isti, vodstvo koruptno in brez pravega smisla za zgodovinsko konstruktivne tokove. Enako velja za Francijo, kjer so pomembne socialne reforme na starih osnovih Francijo prej upropasčale kakor koristile njenemu stvarnemu napredku.
Če se torej danes spet hočejo izvajati reforme od zgoraj navzdol in bi se po vzoru drugih skušalo presajati v naše življenje
ustanove, ki ne bi bi'e piod naše lastne življenjske dinamike, bi z njimi ne dosegli ničesar, temveč bi v današnjih laznerah spravili v največjo nevarnost še one vrednote, ki so zahtevale že toliko žrtev jugosloven-skih generacij v borbah stoletij. Ker pa ta problem ni samo problem časa ampak tudi naše narodne usode, je naša odgovornost napram mrtvim, živečim in bodočim generacijam toliko večja.
Prepričan sem. da se z neogibno življenjsko nujnostjo bližamo »reformam«. Toda njih nosilec bo mlada generacija, ki ne bo več vezana na interese posameznikov, strank, razredov temveč bo sledila nezmotljivemu instinktu naši narodni duši ima-nentnih teženj, ki jih niso mogla uničiti še tako težka stoletja. Le ta pokret nam bo mogel v današnjih dinamično zburkanih časih ohraniti to, kar imamo, obenem pa nas povesti varno do resničnega gospodarskega, socialnega in nacionalnega napredka. Naloga je zaradi našega eksponiranega položaja izredno težavna; zmogel jo bo le mlad človek, prepojen z novo miselnostjo, oborožen z odločno voljo, globokim spoznavanjem duhovne in materialne strukture našega naroda in njegove miselnosti ter prepojen požrtvovalne ljubezni do Jugoslavije, te edine domovine celokupnega našega naroda. Mladina si iz dna svoje duše želi, da bi že nastopila velika doba naše narodne obnove v duhu.
Nemčijo in sovjetsko Rusijo Kar se tiče Anglije, pravi list, jo čaka seda: odločilna ura in se bo sedaj videlo ali bo zmagal razum.
»Hamburger Fremdenblatt« pravi, da je vodja Nemčije navzl c vsemu ^ar se je dogodilo in navzlic temu, da so bili odbiti njegovi prejšnji predlogi, ponovno ponudil
roko sprave in naslovil zadnji poziv na razum. Od Velike Britanije odvisi, ali bo ostala še naprej pod oblastjo Winstona Churchilla, ki vodi svoj narod z zavezanimi očmi v propad, ki bo nazadnje Ie spoznal važnost sedanjega trenutka, Anglija stoji pred najvažnejšo odločitvijo: Ali, ali!
Angleži m nadaljevanje vojne do končne zmage
Londonski tisk naglasa, da se Hitlerju ne bo posrečilo zasejati razdor med angleški narod m njegovo vlado in da je edini izhod — borba do kraja
London, 20. jul. s. (Columbia B. C.) Po informacijah iz dobro obveščenih krogov angleška vlada sedaj natančno proučuje besedilo včerajšnjega govora kancelarja Hitlerja, da ugotovi, ali je potreben idgo-vor na njegova izvajanja v parlamentu. Za primer, da bi se izkazal odgovor kot primeren, ga bo podal najbrž prihodnji torek ministrski predsednik Churchill. Nikjer pa prav nič ne dvomijo, da bo odgovor angleške vlade na mirovno ponudbo kancelarja Hitlerja v vsakem primeru odklonilen.
London. 20. julija, j. (Reuter). Temeljna zahteva, ki io kot reakcijo na včerajšnji Hitlerjev govor skoraj soglasno ponavlja vse današnje angleško časopisje, je. da se mora vojna nadaljevati. Anglija na blede nemške obljube ne bo zapustila prepričanja, zaradi katerega je segla po orožju —
da more namreč edinole zmaga zaveznikov zagotoviti Evropi mir, pravico in svobodo.
»Times« opozarja na oni nepričakovani del iz Hitlerjevega govora, kjer je bila omenjena možnost, da se bo sedanja vojna morda zelo zavlekla. V tej zvezi jc vodja rajha omenil sicer one proizvode in surovine, ki jih ima Nemčija dovolj na zalogi, toda omenil pri tem ni niti petroleja, niti življenjskih potrebščin »Times« doslovno pravi: »Angleški voditelji in angleški narod ljubijo mir tako odkritosrčno, kakor ga morda ne ljubi noben drug narod na svetu. Dobro se zavedajo neizmernega trpljenja, ki ga mora prinest nadaljevanje vojne, in na jasnem so si o veliki odgovornosti, ki jo prevzamejo, ko izjavljajo, da se vojna mora nadaljevati dc kraja. Popolnoma se zavedajo položaja in njihova vest je čista.«
9f
Govor Elo&oke humanosti"
V Rimu poudarjajo, da je Hitler vedno pokazal dobro voljo, da se sporazume z Anglijo, a je vedno zadel na
gluha ušesa
Rim, 20. jul. AA. Diplomatski urednik agencije Steiani piše, da je bil Hitlerj-v govor, ki mu je prisostvoval na Hitlerjevo povabilo osebno tudi grof Ciano, govor zmage in to velike in zaslužene zmage, istočasno pa govor globoke humanosti. Hitler je točno naglasil, da je v začetku svojega političnega poslanstva želel sporazum z Italijo in sporazum z Anglijo. Omogočeno mu je bilo edino uresničiti sporazum z Italijo, ki je po Versaillesu zavzela napram Nemčiji vedno stališče razumevanja, humanosti in pravice. Hitlerjeva volja skleniti sporazum z Anglijo je bila iskrena in nihče ne more o tem dvomiti. Najboljši dokaz Hitlerjeve dobre volje je pomorska konvencija, na osnovi katere je pristal, da bi bilo razmerje nemških pomorskih sil napram angleškim 1:3. To konvencijo, ki je zagotavljala Angliji absolutno varnost je Nemčija vedno spoštovala. Kakor je v angleškem parlamentu dejal že Lloyd George, pada odgovornost za to vojno popolnoma na Anglijo. Odločujoči razred v Angliji je vsilil vojno Poljski in nato Franciji. Usoda je hotela, da Hitlerjevih besed v odločilnih trenutkih nikoli niso upoštevali in ti usodni trenutki so nastali po septembru fatalnega leta 1939. Na naslov Mussolinija in Italije je Hitler izrekel besede, ki so globoko ganile dušo Italijanov. Hitler je priznal, da je Italija prevzela obveznosti proti pomembnim francoskim in
angleškim vojnim silam, ter je na ta način onemogočila Angliji in Franciji strategične pokrete. Vstop Italije v vojno je prepričal Francijo, da vojne ni mogoče nadaljevati. , Hitler je istotako naglasil, da je sklep Ita-i lije stopiti v vojno bil sprejet v popolni i svobodi in da je Sredozemsko morje življenjski prostor Italije. Sodelovanje sil osi j na političnem in vojaškem polju, je popolno. Odgovorne osebnosti v Angliji naj to vpoštevajo. Nemčija ima dovolj surovin in živeža, da lahko vodi dolgo vojno. Diplomatski urednik agencije Štefani pravi dalje, da se Hitlerjeve izjave o rusko-nem-ških odnošajih, ki slone na konsolidiranih in definitivno določenih osnovah, lahko smatrajo za izjemno važne. Angleški upi, da bodo nastale nove krize v Evropi so prazne iluzije. Kakšen bo namen angleških odgovornih osebnosti po tem zelo humanem govoru velikega in zmagoslavnega vodje? Churchil bo odšel v Kanado, toda uničenje angleškega imperija bo neizbežna posledica nadaljevanja vojne. Odgovornost za to bo padla na tega nevarnega in gluhega moža. Kakor se zdi so oni, ki upravljajo Anglijo, javno dokazali, da sebe preveč podcenjujejo, ko so ga dolgo tako daleč držali izven vlade. Angleži so prinesli neizmerno nesrečo Franciji, danes pa prinašajo neizmerno nesrečo svoji lastni državi.
V Ameriki so prepričani
da je po Hitlerjevem petkovem govoru vsak sporazum nemogoč in spopad neizogiben
VVashington, 20. jul. p. Associated Press poroča, da smatrajo ameriški vladni krogi po včerajšnjem Hitlerjevem govoru vsak sporazum med Nemčijo in Anglijo za docela nemogoč. V ameriških vojaških krogih so prepričani, da Nemčija ne bo poskusila napasti Anglije na kopnem, marveč se bo omejila na splošen letalski napad, pri katerem bo sodelovalo najmanj 3.000 letal. Nemški vremenoslovci so baje že ugotovili 14dnevno dobo lepega vremena, ki je najbolj primerno za tak letalski podvig. V ameriških političnih krogih so prav tako prepričani, da je sedaj spopad med Anglijo in Nemčijo neizogiben. Priprave Nemčije so ogromne, a tudi Anglija se je na ta napad že vse zadnje mesece in tedne pripravljala in bo baje pričela izvajati novo strategijo in novo taktiko. Vsekakor je pričakovati najbolj gigantsko borbo, kar jih pozna zgodovina.
New York, 20. julija. AA. (DNB.) Današnji jutranji ameriški časopisi komentirajo včerajšnji Hitlerjev govor kot veliko senzacijo. Posebno poudarjajo, da je prišel čas odločitve, ki se je pričakoval že. od začetka mesca. Voditelj rajha je postavil Veliko Britanijo pred izbiro, da popusti ali pa propade.
»Newyork Times« pravi razen drugega: Voditelj rajha je dokazal, da lahko premaga ne samo male države, pač pa tudi velesilo, kakršna je Francija v enem mescu. Z ozirom na to je treba priznati, da
je njegov včerajšnji opomin »strahovita stvarnost«.
»Newyork Herald Tribune« poudarja stališče angleškega javnega mnenja, da je treba zavrniti mirovno ponudbo, ki jo Je včeraj poslal Veliki Britaniji voditelj rajha. List pričakuje, da Anglija nastavljene vabe ne bo pogoltnila prej, preden ne bi bila premagana.
Poslanik Bullitt prispel v Amerike
Washington, 20. julija, s. (Ass. Press). Ameriški veleposlanik pri francoski vladi Bullitt, ki je bil zaradi defekta na preko-oceanskem letalu na poletu iz Lizbone ▼ New York nekaj dni zadržan na Azorih, je danes dospel v Washington. Bullitt se bo v najkrajšem času sestali s predsednikom Rooseveltom in pozneje tudi z zunanjim ministrom Hullom, da konferira z njima o položaju v Evropi. Novinarjem je izjavil, da misli, da se bo najbrže še vrnil na svoje mesto v Evropo.
Z istim letalom kakor Bullitt sta dopo-tovali v Ameriko tudi bivša avstrijska cesarica Žita in njena hčerka Elizabeta.
Postani in ostani član Vodnikove družbe1
Odmev drugod po Evropi
Bera, 20. julija, j. (DNB) Vsebino da-dašnjih švicarskih listov v veliki meri izpolnjujejo razen izvlečkov iz včerajšnjega govora vodje rajha tudi komentarji o dalekosežnosti Hitlerjevih besed za nadaljnjo usodo Evrope. Tako na primer piše »Neue Zilrcher Zeitung«:
»V svojem apelu na razum, kakor je Hitler sam imenoval svojo ponudbo za spravo z Anglijo, leži težišče političnega pomena njegovega govora v rajhstagu. Njegovo naznačenje, da še obstoja možnost za sporazum, se prav za prav ne more naravnost označiti z izrazom mirovna ponudba. Nemški kancelar v svojem govoru ni dal niti predlogov, niti ni stavil kakšnih pogojev, pod katerimi bi bila Nemčija pripravljena skleniti mir z Veliko Britanijo.
Njegov apel je bil, bolje rečeno, svarilo angleški vladi pred odločilnim vojaškim obračunom med Nemčijo in Anglijo. Njegov namen je bil, opozoriti na to, da stoji na kocki nadaljnji obstoj britanskega imperija. Odgovornim osebnostim Velike Britanije je prepuščeno, da store korake, s katerimi bi bilo mogoče vojaško razračuna-vanje preprečiti in najti pot ao sporazuma. Nemški kancelar je v ugodnem, na vsak način prednostnem položaju, da lahko pokaže pripravljenost za sporazum, ne da bi se mu bilo bati najmanjše izgube na prestižu. Nasprotno se lahko njegov ugled glede na to, da se je skliceval na svoj čut odgovornosti napram Evropi, samo poveča v očeh narodov našega kontinenta, ki so potrebni miru.
Nihče ne bi mogel Hitlerju očitati slabosti glede na velikanske vojaške uspehe, ki so jih dosegle nemške armade po 10. maju v zapauni Evropi, ako se zdaj pred pričetkom ofenzive proti Angliji še enkrat zavzema za mcžnost mirne rešitve spora, v očigled velikih žrtev in trpljenja, ki bi jih ta ofenziva prinesla Angliji prav tako kakor nemškemu narodu. Moč Hitlerjeve pozicije temelji danes v prvi vrsti na tem, da so se njegove dosedanje vojaške napo-
vedi, tako v vojni proti Poljski kakor v pohodu na Francijo, vse uresničile. Ni dvoma, da bo našel Hitlerjev apel, ki ga je iznesel v rajhstagu, tudi v Angliji močan odmev, posebno še glede na razmerje vojaških sil obeh taborov ter tudi po zaslugi izredno spretno zasnovane polemike, ki se je je vodja rajha v sorazmerno zmernem tonu poslužil napram britanskim državnikom.«
Budimpešta, 20. jul. j. (DNB) Naslovi
kakor »Poslednji apel na razum«, »Mora-lični ultimatum Angliji« in slično dajejo uvod današnjim komentarjem madžarskih jutrnjih dnevnikov, ki ne skrivajo, da so kancelarjeve besede v rajhstagu napravile izredno globok vtis v vsej madžarski javnosti.
»Pester Lloyd« pravi med drugim: »Ves kulturni svet bi moral izraziti zahvalo državniku Hitlerju, da je navzlic premoči svojega orožja in svoje oblasti pripravljen ponuditi angleškemu narodu roko v spravo. Madžarska želi iz vsega srca nemškemu orožju popolno zmago. Vsak Madžar ve, da bo mir. ki ga bosta prinesli Nemčija in Italija Evropi, pomenil mir modrosti, pravičnosti in poštenja. »Po mnenju glasila desničarskih radikalov »Ma-gyarsaga« bo pomenil angleški odgovor, pa naj bo kakršnekoli narave, obratišče v evropski zgodovini. Ako so vsi odgovorni krmarji zgodovine Velike Britanije ohranili le še iskro treznosti in razsodnosti, potem morajo izprevideti, da Hitler, ki se je zmerom skliceval samo na dejstva, zdaj, ko ima nesporno v rokah končno zmago, res nima potrebe zatekati se k pretiravanju.«
Stockholm, 20. jul. j. (DNB) Kakor javlja dopisnik švedskega lista »Dagens Ny-heter« svojemu listu iz Berlina, zatrjujejo v poučenih berlinskih krosih, da računajo tamkaj z maksimalnim rokom dveh dni, ko mora priti do dokonče odločitve, ali se bo spor med Anglijo in Nemčijo rešil na miren način, ali pa z orožjem.
Allan Brook — novi
leski generalisim
Važne iipremembe v vrhovnih poveljstvih angleške vojske — Sir Ironside je postal maršal
Ll©yd George nadzira obrambna dela v Walesu
London, 20. jul. s. (Reuter). Sinoči so J bila objavljena važna imenovanja v poveljstvu angleške vojske. Dosedanji poveljnik domače vojske, sir Edmund Ironside. ie imenovan za maršala, obenem na je razrešen svojega dosedanjega mesta. Bivši poveljnik angleške ekspedicijske vojske v Franciji, lord Gort, ie imenovan za generalnega inšpektoria angleške vojske z nalogo, da nadzoruje vežbanje voiske.
Za novega vrhovnega poveljnika domače vojake v Angliji je imenovan general sir Allan Brook, dosedanii poveljnik iuž-noangleške armade. Za poveljnika južne armade je imenovan general Aflake.
Sir Edmund Ironside. ki je star sedaj 60 let ni bil preveden v pokoj, temveč ostane na razpolago aktivni službi in sicer bodisi za posvetovalne ali poveljniške naloge. Novi vrhovni poveljnik domače vojske sir Allan Brook je poveljeval v Franciji drugemu zboru angleške ekspedi-cijske vojske. Za uspešno vodstvo umika izpred Dunkerquea je bil povišan v plemiški stan. General Aflake je poveljeval angleški vojski pri Narviku.
London, 20. jul. s. (Reuter). Po pojasnilu z merodajnih mest je bdi imenovan za vrhovnega poveljnika kopne vojske v Angliji general sir Allan Brook zato. da pride na mesto poveljnika oseba, ki razpolaga z vsemi izkušnjami zadnjih boiev v Franciji in Belgiji. General Brook ie osebno uspešno vodil evakuacijo iz Dunker-quea ter osebno nadzoroval evakuacij ske operacije. General Brcok ie tudi znan kot strokovnjak za vprašanja premikalne vojne. Svoj čas ie bil poveljnik protiletalske obrambe v Angliji.
Kralj Jurij med letalci
London, 20. jul. s. (Reuter). Krali Jurij VI. je včeraj posetil oddelek za vežbanie angleških letalcev. Kralj je osebno odlikoval več letalcev.
V Angliji registrirani
že 4 milijoni vojakov
London, 20. jul. s. (Reuter). Danes so bili v Angliji registrirani za vojaško službo rezervisti letnikov 1907. Prihodnio soboto bo registriran še letnik 1906. s čimer se bo število registriranih vojakov v Angliji povišalo na 4 milijone.
London, 20. jul. s. (Reuter). Bivši ministrski predsednik Lloyd George se i e na podlagi razgovora z vojnim ministr> m Edenom odločil, da bo osebno nadziral naprave za obrambo Walesa. Lloyd George je sam waleški rojak. Niegov tajnik je izjavil novinarjem, da Lloyda Georgea zelo zanima obramba Walesa ter se je glede te zadeve že večkrat pcsvetoval z nekaterimi člani vlade.
Vojna produkcija v Angliji
London, 20. jul. s. (Reuter). Sinoči ie govoril po radiu član vojnega kabmeta Greemvood. Napovedal ie. da bodo mornariško. letalsko in oboroževalno ministrstvo v kratkem pozvala vseh 9000 angleških tvornic. ki delaio za armado, da naj kar najboli pospešijo svoio produkcijo. Vojna produkcija v Angliii se ie v zadnjih 10 tednih zelo povečala in ie bilo delo v vseh tovarnah pospešeno. Aneliia se na ta način izpreminia v vojno taborišče in v veliko orožarno. Vse tovarne orožia in municiie delajo po 24 ur na dan in po 7 dni na teden brez prestanka. De1 a ie na razpolago več neso de1 a v rev in zlasti že primanjkuje izvežbanih de'avcev.
Evakuacija otrok
\ v Zedinjene države
London, 20. jul. s. (Reuter) Predsednik ameriškega pomožnega odbora v Londonu ie izjavil danss. da upa. da bo mogoče le še izvesti načrt za evaku.aciio angleških otrok v Zedinjene države. Verjetno bo prav kmalu mogoče v to svrho preskrbeti potrebne ladie. Predsednik ie dali° sporočil. da so doslei samo ameriški državljani v Anglii darovali za anglešk' Rdeči križ že 100.000 funtov, s čimer ie b^lo kupljenih 200 ambulančnih voz za pomo? civilnemu prebivalstvu.
Francoske vojne ladje
v angleški službi
roča angleški radio, so angleška pomorska oblastva odredila, da se vse francoske vojne ladje, ki so kjerkoli v pristaniščih Anglije in škotske, uvrste v službo angl ške mornarice.
Poostrena borba na morju In w
Nemški tedenski pregled vojnih operacij proti Angliji
Berlin, 20. jul. AA. (DNB). Vojaški so-trudnik nemškega poročevalskega urada, general Gleise-Harstenau. pravi v tedenskem vojnem pregledu med drugim naslednje:
Pretekli teden se je vojna odigravala v morju in v zraku kakor tudi prej po končani vojni v Franciji. Toda ta teden je bil boj na morju in v zraku ostrejši in se je odigral na večjem prostoru. Britanski letalski minister Sinclair je v nekem govoru obžaloval, da je Nemčija po številu letal v premoči, kar za Anglijo pomeni resno nevarnost. Nemška vojna poročila potrjujejo to mnenje ne samo glede števila pač pa tudi glede kakovosti letal.
Nemško letalstvo je opravilo pretekli teden svojo dvojno nalogo: uničevalo je angleško letalsko silo in poostrovalo blokado. Nemški letalci so izvajali drzne polete po dnevi in ponoči, če le ni bilo slabo vreme. Nemške bombe so padale na sovražne utrdbe, taborišča, letališča in pristanišča kakor n. pr. v Plymouthu. Ports-mouthu ia Portlandu. Tudi nad Škotsko je letel črnobeli križ nemških letal. Povsod so letalski napada zapustili velike sledove na britanskih tleh. V bojih z britanskimi ladjami ie bilo nemško letalstvo v premoči. Nemški letalci so napadli zadnje dni
nekaj britanskih ladij, ki so prevažale nafto. Od srede decembra so nemški bombniki uničili približno milijon ton britanskih ladij. Premoč letal in posadk na njih se je pokazala posebno v onih bojih, pri katerih sa kakor 13. t m. nemška letala z uspehom napadla večje število sovražnih letal.
Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva od 12. julija, pravi, da ie od začetka vojne nemško vojno brodovie oškodovalo britansko mornarico za nad tri miliione ton ladij. Skupno z milijonom ton. ki jih je letalstvo uničilo znašajo celotne izgube britanske mornarice nad 4 miliione ton. Kakšno škodo povzroča naše brodovje britanskim konvojem, dokazuje izjava majorja Attleeja. da se bo preseljevanje otrok v Ameriko ustavilo, ker konvojem preti velika nevarnost od strani nemških letal. Posebno je treba omeniti, da na odprtem morju vodijo Nemci čedalie večil boj proti trgovskim ladiam. Nemška oporišča na zapadu se razprostirajo zdai od Narvika pa vse do Biskajskega zaliva. V tem oziru je pomembna zasedba otoka Quessanta od strani nemških čet.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 20. jul. AA. (DNB). Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Neka nemška podmornica sporoča, da
je potopila za 24.470 ton sovražnih ladij. Nadaljuje se uspešna akcija nemških letal nad južno Anglijo in Skotstoo. Vrženih je bilo več bomb na skladišča, vojaške naprave, pristanišča in letališča. Vsi napadi so bili uspešni, kakor so bili usnešni tudi napadi na vojne in trgovske ladie ob južni angleški obali. Potopljena ie bila ena 5.000 tonska trgovska ladja, poškodovani pa sta ena trgovska ladia in en rušilec. Nad Kanalom ie prišlo do spopadov med nemškimi in angleškimi letali in ie bilo pri tej priliki sestreljenih 15 britanskih aparatov. Niti eno nemško letalo ni bilo poškodovano.
Sovražna letala so metala v noči od 19. na 20. julij bembe v severni in severoTa-padni Nemčiji. Ubitih ie bilo nekaj civilistov. sestreljenih pa pet britanskih letal. Vsega skupaj je bilo včerai zbitih na tla 27 britanskih ietal.
150 letal v boju
Berlin, ?0. julija, s. (Columbia B C) Po uradnih nemških podatkih ie bilo v letalskih bitkah nad Kanalom včerai sestreljenih 15 angleških letal. Nemci pa so izgubili dve letali.
London. 20. jul. s. (Reuter). Kakor javlja letalsko ministrstvo, ie bilo nad Anglijo včeraj sestreljenih 11 nemških letal, in sicer 4 bombniki in 7 lovskih letal 9 izmed teh letal ie bilo sestreljenih v letalskih bitkah nad južnovzhodno obalo. 8 izmed teh letal so sestrelila angleška lovska letala. 1 pa protiletalski topovi. Letalsko ministrstvo javlia dalie. da pogrešalo z včerajšnjih letalskih bitk nad Angliio 5 angleških lovsih letal.
Nemški napadi na Angliio so včerai veljali večinoma ladjam v Kanalu. Napadeni so bili konvoji, pa tudi nekatera pristanišča. V dveh velikih letalskih bitkah se je spoprijelo skupno 150 nemških bombnikov in lovcev na eni strani ter angleških lovcev na drugi strani. Ob iužno-vzhodni obali so vrgla nemška letala večie število bomb. Angleška lovska letala so se zapletla z njimi v borbo, nato pa je sledila še bitka z nemškimi lovskimi letali, potem ko so se nemški bombniki umaknili. Popoldne so nemški bombniki napadli neko luko ob južnoangleški obali.
Izmed posameznih spopadov ie posebno omeniti, da ie neko angleško lovsko letalo zašlo med 10 nemških bombnikov strmo-glavcev. ter ie enega izmed niih sestrelilo Skupina treh Spitfireov pa ie v b->rbi z dvema Messerschmittoma oba sestrelila.
Napadi na nemške tovarne
London, 20. julija, s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlia. da so v noči od četrtka na petek izvedli angleški bombniki med drugim uspešen napad na Kruppove tvor-nice v Essenu. Več visoko eksplozivnih bomb ie padlo direktno na tvornicr> in povzročenih ie bilo več eksplozij Nad^jnji napadi so veliali neki letalski tovarni pri Bremenu, letališču pri Muhlhausenu ter nekemu drmgemu letališču Povsod so bili povzročeni veliki požari. Pri Zotta1.: sta bila bombardirana dva tovorna vlaka. Bombe so ponovno zadele cili ter povzročile vrsto požarov. V Emd°nu so b'la bombardirana bencinska skladišča v Bremenu in Hamburgu Da petrolejske rafinerije. Napadena se bila tudi . holandska pristanišča H?rlingen in Willemsoord Z vseh teh poletov se ni vrnilo eno letalo Podnevi so angleški bombniki v četrtek bombardirali tovorn^ čolne na Maasu in Wa-alu na Nizozemskem, pristanišči T-p Havre in Boulogne ter letališče v St Omeru. S teh poletov pogrešajo tri angleška leta'a
Vseamerlška konferenca v Havani
Havana, 20. jul. s. (Reuter.) Ameriški zunanji minister Cordell Hull je danes zjutraj dospel v Havano. Kubansko prebivalstvo mu je priredilo velik sprejem.
Washlngton, 20. jul. s. (Ass. Press.) Predsednik Roosevelt bo prebil poletje deloma v Wrshingtonu. deloma pa v svoji letni rezidenci Hvdeparku. Kakor je Roosevelt napovedal v svojem včerajšnjem govoru, se ne bo udeleževal običajne volilne kampanje s potovanji preko Amerike. Domnevajo, da bo samo tu in tam imel govore po radiu. Njegov protikandidat Willkie pa bo pričel najbrže že v kratkem s propagandnimi potovanji v Zedinjenih državah.
i
v z&scdmi Poljski
Berlin, 20. julija. AA. (DNB.) »Euro-paisehe Revue« objavlja v zadnji številki članek ministra in generalnega guvernerja Franka o delu nemške uprave v zasedenih poljskih krajih. V članku pravi generalni guverner, da se naloge nemške uprave gibajo v dveh glavnih smereh. Na eni strani je treba zavarovati sosedne nemške vzhodne kraje, na drupi strani pa je treba urediti upravo, ki odgovarja interesom Nemčije in Interesom nemškega življa. Delovanje uprave je znatno otežko-čeno zaradi opustošenja, ki ga je zapustila vojna. Potreben je bil največji napor, da bi se z načrtnim delom in dobro organizncijo zagotovila predvsem prehrana prebivalstva, uredili valutni odnošaji in uredila javna varnost. Temu delovanju se ie treba v prvi vrsti zahvaliti, da so se začele celiti rane. ki jih je voina prizadela poljskemu narodu. Zdaj dobi lahko kruh že vsak Poljak, ki hoče delati. Za poljsko prebivalstvo obstoja še naprej poljsko sodstvo, v kolikor ne določajo posebni predpisi nemških sodišč. Ukrepi za gospodarsko povzdigo gubernije se nanašajo predvsem na pospeševanje proizvodnje in stabilizacijo cen. Za Zide je uvedeno obvezno delo. židovskim kralevnim skupinam pa je dana gotova avtonomija.
L-
Imenovanje, komisarjev pri nizozemskih strankah
Berlin, 20. julija b. (Štefani) Generalni komisar za Nizozemsko dr. Seyss-Inquart je imenoval komisarje v vodstvu vseh levičarskih strank na Nizozemskem, tako v socialno demokratski ln komunistični stran ki, in sicer z utemeljitvijo, da niso vodstva teh strank kazala nobene volje po sodelovanju z okupacijsko oblastjo. Generalni komisar je obenem napovedal, da bo v kratkem razširjen na Nizozemsko nemški kazenski zakonik, r
Vojna v Sredozemlju
Itanjansko poročilo o pomorski bitki pri Kreti
Nekje v Italiji, 20. julija AA. (Štefani) Uradno poročilo «t. 41 štaba italijanske oborožene sile pravi:
V bližini otoka Krete je prišlo včeraj zjutraj ob sedmih do boja med našima lahkima križarkama »Giovanni Bande« in »Bartolomeo Colleoni« na eni in britanskimi ladjami na drugi strani. Med britanskimi ladjami sta bili tudi dve 7000-tonski križarki tipa »Sydney« in štiri kontrator-pedovke. Naši lahki križarki, ki sta imeli po 5000 ton, sta Sli v boj kljub sovražnikovi premoči ter pri tem spopadu prizadejali težke izgube sovražniku. Križarka »Bar-tolomeo Colleoni« je bila zadeta na občutljivi točki in se je med tem, ko se je hrabro borila dalje, potopila. Prevladuje mnenje, da je del posadke rešen. Naši bombniki so izvedli uspešno bombardiranje sovražnih bojnih ladij v tej borbi. Ena ladja je bila zadeta in se je potopila. Vsa naša letala so se vrnila.
Kairo, 20. jul. s. (Reuter). Povelistvo angleške mornarice v Sredozemlju ie izdalo o včerajšnji pomorski bitki nov komunike. ki pravi:
Na patrolni vožnji je ena naših patrol. sestoj eča iz križarke »Sydney« in neka i ru-šilcev prišla včerai v stik z dvema italijanskima križarkama tipa »Colleoni«. in sicer severozapadno od Krete, okoli 7.30 zjutraj dne 19. julija. Italijanski križarki sta bili naiprei opaženi od rušilcev. ki jim je prišla uro pozneje križarka »Syd-ney« v pomoč. Sovražni vojni ladii sta se skušali umakniti proti jugozapadu. vendar so angleške edinice prešle takoi v napad. Ena izmed križark »Colleoni«. ie bila očividno zadeta in težie poškodovana. Zmanjšala ie svojo hitrost, nakar so angleški rušilci dokončali na niei uničevalno delo. Tudi druga italijanska križarka je bila težje zadeta, vendar ji ie z večio
hitrostjo uspelo umakniti se zasledovanju. Angleške vojne ladje so rešile s potopljene italijanske križarke nič mani nego 545 mož posadke, med njimi tudi kapitana. Med reševaniem so angleške voine ladje ponovno napadla z bombami italijanska letala, nadalnii napadi pa so sledili ko se je angleško vojno brodovje vračalo v luko.
Pri povratku v Aleksandrijo ie bil prirejen angleškim voinim ladjam velik sprejem. tudi s strani drugih ladij v luki. Na angleških vojnih ladjah v pomorski bitki ni bilo nobenih žrtev.
Velika utrje valna dela v Gibraltarju
Madrid, 20. julija j. (Štefani) Zadnje bombardiranje Gibraltarja po italijanskih letalih je povzročilo med tamkajšnjim prebivalstvom silovito paniko. Italijanski bombni napad je povzročil tem večjo zmedo, ker se trenutno nahajajo v Gibraltarju ' velike množice beguncev, ki so prišle tjakaj iz Maroka, ter so se uprle odločitvi angleških oblastev, da bi se izselile v angleške kolonije. Bombni napad pa je mahoma zlomil odpor beguncev, ki so zdaj izrazili željo, da naj jih čim prej odpremijo iz Gibraltarja.
Utrjevanje Gibraltarja se še zmerom v velikem stilu nadaljuje.. Angleži so spravili na pečine nad Gibraltarjem velikansko število topov. Razen ojačenja artilerije je mogoče opazovati na gibraitarskih pečinah tudi gigantska utrjevalna dela, ki se izvršujejo v pospešenem tempu. Po nekih vesteh" je bil zgrajen krog in krog gibraltar-skega teritorija širok jarek, ki dopušča po potrebi lzpremembo Gibraltarja v samostojen otok.
Vseamerlška konferenca
Nova vseameriška konferenca v Havani na Kubi bo razpravljala o zelo važnih in perečih vprašanjih ameriškega kontinenta v zvezi z evropsko vojno
Danes se sestane jo v Havani na Kubi zastopniki vseh ameriških republik na novo panamerifko konferenco Kako veliko važnost posvečajo tej konfereci v Zedinjenih državah Severne Amerike, se vidi že po dejstvu, da se je udeleži sam zunanji minister Cordell Hull
Panameriške konference niso redne prireditve, marveč se sestanejo po potrebi, kadar se za to doseže soglasje držav obeh ameriških kontinentov V toku letošnjega leta je takih potreb več ko dovolj. Zato ni bilo težko doseči pristanek vseh 21 ameriških republik za skupno posvetovanje.
Kako vse drugačna situacija je bula o priliki zadnje panameriške konference! Takrat se je še vršila podmorniška vojna.kot sredstvo zoper blokado. Kopne fronte so mirovale in večina sveta z zavezniki na čelu. je pričakovala, da se bodo z gospodarske vojno dosegle vojne odločitve. Kdor obvladuje svetovna moria s svojo vojno in pomorsko mornaricc. kdor razpolaga z neizčrpnimi rezervami vsakovrstnih surovin in živil in kdor končno premore prav tako neizčrpna finančna sredstva, temu je, tako se je pričakovalo, usoda že v naprej odločila venec zmage.
Takemu pojmovanju primerne so bile brige ameriških republik v prvem delu sedanje vojne. Brez pretiravanja se more reči. da so bile simpatije ameriškega javnega mnenja in tudi uradne politike ameriških držav po veliki večini na strani zaveznikov. Toda v vojno se nikakor niso hoteli zaplesti. Zato se je politična briga ameriških Zedinjenih držav koncentrirala na reformo nevtralnostnega zakona ki je dovolil po znamenitem geslu »Cash and carry« — plačaj in odpel j' — oskrbovanje zaveznikov z vojnim materialom Polrika vseh 21 ameriških republik pa st je povzpela najviše z odločitvijo do 300 mrj širokega varnostnega pasu na oceanih okrog ameriške obale, ki se vanj re bi smele podati bojne sile bojuj jčih se strank. Kar je bilo poznejših sklepov s^ se domala nanašali na dopolnitev obeh teh dveh osnovnih ukrepov Amerike glede evropske vojne.
Nova panameriška konferenca stoji pred bistveno drugačno situacijo, ki ji nalaga povsem nove mnogo težje naloge Pomorska borba, ki bi vojne ladje dovajala v bližino ameriške coline. je stopila popolnoma v ozadje in danes niti ni važno, kako so posamezne države na ameriška načela reagirale, niti kako se je od ameriške strani skuJal vamfstni zakon izpopolniti ter modificirati. Za'aganje bojujočih se strank z orožjem je stopilo v mnogo akutnejši stadij saj gre za tedne in dneve v nujnosti zalaganja Angležev, ki so od zaveznikov domala edini ostali dejansko v borbi.
Hkrati so se pojavili nevi, do sedaj neznani problemi, brez primere bolj komplicirani. Panamerrka konferenca bo morala poglavitni del svojega zasedanja porabiti za njihovo načelno in praktično ureditev. Tu je načelo o uvel javi jenju Monroeve doktrine v modernem smislu Vprašanje onih kolonij, ki so še estale na ameriški celini v evropskih rokah Ker Kanada kot britanski dominion ne šteje, preostanejo nizozemske. francoske in danske dežele, ki so že sedaj v kočljivem stanju, odkar so se matične države zrušile pod težo nemške invazije. Njihovo ozemlje bi se moglo kar na lepem pojaviti kot vzrok nesporazumov med Evropo in Ameriko. Namreč v primeru da bi katera od zmagovitih evropskih sil zahtevala odstop ene ali druge od kolonij, ležečih na ameriški celini. Nedvomno bodo na novi panameriški konferenci storili važne načelne zaključke glede te možnosti. V Ameriki vlada splošen strah, da bi mogle naznačene kolonije služiti zmagovitim totalitarnim ali z njimi zvezanim državam kot izhodišče za nadaljnjo akcijo v območju Amerike.
Aktualna problematika se ne ustavlja ob tem. Po6ebno važne posesti ima na ameriški celini, kakor tudi na prometno in strateško silno važnih otokih ob njej, Velika Britanija. Ta se nahaja prav sedaj pred ognjem najhujše preizku&ije. Niso bfli redki glasovi, ki so že do sedaj postavili v Ameriki vprašanje, kaj bo v primeru, da
bi Anglija zares ne mogla odoleti silnemu nemškemu naskoku. Tudi panameriška konferenca ne bo mogla mimo te možnosti, tako trdijo poročila z onstran oceana.
Toda odgovor na,ta in podobna vprašanja bo morala panameriška konferenca iskati v mnogo bolj učinkoviti obliki. Nudi se z železno doslednostjo sama od sebe, vsa ameriška glasila so polna razpravljanja o njej. Daje ga preprosta beseda, enostavno geslo: oborožitev. Oborožitev, to je danes najučinkovitejše geslo v Ameriki, oborožitev za vsako ceno in z vsemi sredstvi. Vsa RooseveHova politika je obsežena v njem Zakaj po izkušnjah v Evropi smatrajo prebivalci ameriških republik za ediuo sigurno sredstvo, da se uveljavijo ameriška načela bodisi o Monroevi doktrini aH o nevtralnosti ali o varnostni coni. pogoj, da razpolaga Amerika s tolikimi bojnimi silami, da s temi silami zavarujejo neodvisnost svoje edine. Pri tem so se okoristili s trpkimi izkušnjami glede francoske mornarice, ki so dale prav najbolj črnogledim napovedovalcem. Ne more se prikriti, da jemljejo v Ameriki v poštev možnost, da bi se mogla nesreča zgoditi tudi z britansko mornarico, pa zato postavljajo program absolutno največje mornarice na svetu.
Panameriška konferenca se bo nedvomno bavila tudi z načeHnim premotrivanjem dogodkov v Evropi. Saj so se ta čas, odkar so se delegati 21 republik zbrali k zadnjemu zasedanju, zgodile nove perturbacije v Evropi, vojni dogodki, ki so jim brez lastne krivde zapadle načelno in dejansko nevtralne majhne države. Po dosedanjih poročilih je nastopila Nemčija <= posebnimi svarili na naslov nekaterih majhnih ameriških republik, v katerih jih skuša odvrniti od vsake akcije, naperjene zoper tretji rajh. V Ameriki tudi niso pre2rii s poudarkom postavljenega gesla, da bo zmagovita Evropa v toliko in dotlej spoštovala Monroeovo doktrino glede Amerike, v kolikor in dokler se bodo ameriške sile vzdržavale vmešavanja v evropske zadeve. Nemško tolmačenje Monroeove doktrine porabljajo nasprotniki Rooseveltove politike v kritje svojega izolaciomzma, a drugi ga navajajo kot svarilo, kot znamenje bodočega evropskega izzivanja na račun Ame-• rike. kot ogražanje ameriške neodvisnosti.
Čakajo pa še mnogi drugi problemi. Amerika nikakor ni enotna. Ni še dodgo, ko je vladalo največje nezaupanje v latinskih republikah napram Zedinjenim državam, ki so same uveljavljale reka imperialistična stremljenja. Res da je to že davra preteklost, ki se zdi. da je bila pokopana že pred svetovno vojno, toda ni še pozabljena. Mogla bi se zlasti obnoviti v sedanji veliki oboroževalni akciji. V ameriških republikah ne vlada soglasno pojmovanje evropske borbe in sedanjih političnih stremljenj v evropskih državah. Se več, ne more se popolnoma zavračati možnost, da bi se skušale posamezne latinske ameriške republike postaviti na stran zmagovitih evropskih sil. Ponovno se je že izrekla taka bojazen v Ameriki in navajale so se po imenu nekatere države, ki se ni popolnoma zanašati nanje. Njih simpatije, še bolj seveda njih teritorije bi mogel izkoristiti sovražnik, da se utrdi na kosu ameriške celine, odkoder bi mogdl sčasoma nadaljevati svoje osvojalne pohode. Tem bolj, ko ležijo gospodarsko najbolj dragoceni teritoriji v najmanj oboroženi, v vsakem pogledu najmanj odporni Južni Ameriki.
V takih perspektivah se sestaja panameriška konferenca in svet bo zelo pozorno spremljal njena razpravljanja a še bolj pozorno čakal njenih zaključkov.
Upokojitve
Beograd, 20. julija, p. Upokojeni so pri železniški direkciji v Ljubljani pisarniška uradnica Julka Jang vlakovodja Alojzij Božič in prometnik Rudolf RobiČ.
Vremenska napoved
Zemnnska: Po večini jasno ln lepo vreme. Toplina se bo ie dvignila.
Iščimo svoja, boljša
in srečnejša pota
Glavni pogoj je popolna podreditev poedinca višjim narodnim in državnim interesom
Na uvodnem mestu smo prošlo nedeljo skušali izvajati nekaj stvarnih zaključkov glede na spremenjeni položaj na evropskem kontinentu, v kolikor je z njim prizadet tudi naš položaj. Odkrito in brez olepševanj smo pri tem opozorili na nekatera dejstva, mimo katerih niti naša niti katerakoli druga država v Evropi ne more, ako hoče varovati svoje življenjske interese. S citati iz nemških in italijanskih listov pa smo obenem opozorili na neres-no."t raznih prenagljenih in paničnih poskusov »preusmerjanj« in »prilagojevanj« novim razmeram, ker so takšni poskusi — brez povezanosti s samoniklim življenjem vsakega naroda posebej — že v naprej obsojeni na smrt. Trajne morejo biti samo prilagoditve, »ki izhajajo iz sil vsake pcedine države«, kakor je pravilno zapisal ugleden nemški list. Po zgledih od drugod smo nato zaključili, da se v pri-lagoditv' novim razmeram, pa naj bodo kakršnekoli, nikdar ne smemo oddaljiti od svojega narodnega bistva, ako hočemo, da nas bo inozemstvo spoštovalo, kajti prilagoditev novim razmeram je le posoda, v katero mora sleherni narod sam položiti svojo vsebino. Ne glede na izid sedanje velike borbe na prelomu med dvema dobama se moramo torej pravočasno pobrigati, da si poiščemo svoja, samo svoja pota.
To naziranje se polagoma uveljavlja v vsej naši javnosti. Vsi si moramo biti edini, da bi bilo opičje posnemanje kakršnihkoli novih ureditev nevarno. Rešitev problemov, ki jih tudi za nas postavlja nova doba, moramo najti v sebi, kakor to najbolj odgovarja našim dejanskim potrebam, našemu značaju in interesom naše državne skupnosti. Gotovo je, da bomo morali tudi mi na nova pota, toda ta si moramo sami poiskati, in to z naporom vseh svodih energij, z ustvarjajočo dejavnostjo, ki se izogiblje besed, ter z žrtvovanjem vseh svojih sil eni sami misli: skupni blaginji naroda in države, ki nam mora biti v času, ko veljajo samo še vsestransko zedinjene in organizirane narodne skupnosti, nad vsemi drugimi skrbmi. Tako postavljeno vprašanje pa je tudi za nas predvsem vprašanje naše miselnosti in našega duha. Enostavno posnemanje tujih vzorov je gotovo lažje od sistematične in počasne graditve lastne stavbe, toda le s samostojno ustvarjajočo silo lahko doKa-žemo svetu svojo življenjsko sposobnost, lu nam edina more prinesti spoštovanje drugih in s tem lastno rešitev.
V tej zvezi se nam seveda takoj vsiljuje nadaljnji zaključek, da namreč ne smemo nobenega svojega novega sistema, ako naj bo zares trajen in za narod koristen, graditi od zgoraj. Oblast prihaja sicer od zgoraj, toda zaupanje, ki je temelj vsakega dobrega sistema, vedno samo od spodaj. Značilen je danes primer Francije. Maršal Petain je reformiral tretjo francosko republiko od zgoraj, ni je pa še od spodaj. Zato Nemci in Italijani ne gle-lajo nanjo z zaupanjem. Zelo značilno je na to okolnost opozoril glavni fašistični organ »11 Popolo d'Italia«, ki je 17. t. m. nekoliko ironično zapisal: »Mussolini in Hitler sta dobila oblast v roke z revolucijo, Petain pa svojo diktaturo kakor nekakšno državno pokojnino.« Jedro očitka je v tem, da je mogoče izvesti daljnosež-
I ne reforme le po dolgi in trdi borbi, na-' slonjeni na čim širši pokret. Prav to pa nas obenem opozarja na nujnost tesne povezanosti vsakega reformnega dela z razpoloženjem in hotenjem naroda.
Zato mislimo, da bi bila strašna zabloda, ako bi slepo posnemali kogarkoli samo zato, ker bi bilo to najudobnejše in bi nujnost reform lahko celo izkoristili v sebične politične namene. Z mnogimi drugimi italijanskimi in nemškimi listi je tudi že navedeni fašistični organ zapisal na naslov takšnih posnemalcev utemeljeno svarilo: »Povsod v Evropi se čez noč pojavljajo korporacijska stremljenja. Te nove življenjske oblike bodo ponekod celo prezgodaj zagledale luč sveta. Os Rim—Berlin pa nikakor ne želi biti nekakšna »totalitarna babica« Evrope, temveč prepušča vsakemu poedinemu narodu zase, da svoje »novo« sam vzgoji.«
Za ljudi, ki v slepem posnemanju tujih vzorov, katerih bistvo niti ne poznajo, neprestano blebečejo: »Tako bi moralo biti tudi pri nas.« je takšna kritika več ko na mestu. Iz nje bi morali izvajati nauk, da se brez truda, največjih naporov in dela ne dajo izvesti nobene resno zamišljene reforme, zlasti ne takšne, ki zahtevajo kot svoj glavni pogoj popolno podreditev poedinca višjim narodnim in državnim interesom. Koliko ljudi je na primer med nami. ki vedno samo hvalijo tuje zglede, pa jih vprašajte, koliko so oni sami pripravljeni žrtvovati, da bi bilo tudi pri nas boljše! ... Zato ponavljamo: velike reforme zahtevajo predvsem reformo miselnosti in/duha.
Do takšnih zaključkov prihajajo danes vsi zreli evropski narodi, ki računajo z novimi razmerami. V tem pa je po našem mnenju tudi edina rešitev za vse srednje velike in male narode, ki jim je po mnenju nekaterih odrejena le še ta naloga, da se slepo pokore volji močnih narodov. Naj bo končna ureditev Evrope in sveta kakršnakoli, naj na zunaj male države izgube svojo samostojnost ali ne, mimo njih in mimo človeka kot takega ne bo mogla iti nobena ureditev. Kdorkoli naj jutri vodi Evropo, dobro jo bo vodil le, ako ne bo zavrgel iskrenega sodelovanja z malimi državami in V> tudi njim odredil dostojno nalogo v novi skupnosti. Zato ne delimo pesimizma onih, ki mislijo, da mali narodi sploh ne bodo mogli doprinesti svojega deleža k novi ureditvi Evrope. Mislimo pa, da bo samo od njih odvisno, v kolikšni meri se bo to lahko zgodilo. Ako bodo v iskanju novih potov, kakor jim jih bo narekovala evropska stvarnost, pa naj bo ta kakršnakoli, našli svoja pota, bodo kot zdravi in življenja sposobni organizmi uvrščeni v ostali sistem na kontinentu. V vsakem drugem primeru pa si bodo sami pisali svojo dosmrtno obsodbo in iim seveda nihče ne bo mogel pomagati k njihovemu zopetnemu vstajenju.
V teh težkih dneh, ki jih preživlja Evropa na prelomu med dvema dobama, mora odločati le ljubezen do naroda in domovine, naše nacionalne države. Tudi za nas je že dozorel čas, ko se morajo vse notranje razprtije umakniti nred nujnostjo iskanja novih, naših, boljših ln srečnejših poti v bodočnost.
ELE2KE
Proslava dr. Mačkovega rojstnega dne
Včeraj so se pričele po vsej banovini Hrvatski proslave dr. Mačkovega rojstnega dne, ki trajajo dva dni. Listi objavljajo članke, v katerih veličajo zasluge dr. Mačka kot narodnega voditelja in poudarjajo njegov pomen za narodno bodočnost. V Zagreb so prispeli iz Beograda vsi ministri, ki pripadajo Kmetsko-demokratski koaliciji, da izrečejo dr. Mačku svoje osebne čestitke.
Dopoldne ob 10. je bila v cerkvi sv. Marka svečana maša zahvalnica s Te Deumom, ki so ji prisostvovali predstavniki oblasti in velika množica naroda. TeKom dopoldneva so se vrstile pri dr. Mačku deputacije, ki so mu izrekle čestitke. Zvečer je bila svečana povorka z godbami, baklami in lampioni, ki se je pomikala po glavnih zagrebških ulicah mimo stanovanja dr. Mačka, ki so mu množice prirejale velike ova-cije. Zagreb je v zastavah.
Danes zjutraj bodo po vseh krajih budni-ce, čez dan pa razne kulturne ln druge prireditve.
Kz dr. Mačkovih izrekov
Hrvatski listi objavljajo ob priliki proslave dr. Mačka izbor nekaterih njegovih misli, ki jih je izrekel v svojih govorih, ali napisal ob raznih prilikah. Tako je med drugim dejal: »Vsaka ideja se mora preizkusiti šele v boju. Tako tudi misel sporazuma. Ne more biti sporov med hrvatskim in srbskim seljakom. Prepričan sem, da se skrivajo pravi sovražniki kmetske-ga ljudstva pod plaščem velikih nacionalnih in verskih gesel. rTi "-*"•» v * 1 ' » ^ ' - '	, j . . _
i t .. J
f ■
/ ' V ,
\
' 9 '
- '__-t *
v ^
N 1 k S«
.1 i
.-■> , 1 -f v * *- -r
t v-

f
> r
>. ■> A * -
Enakopravnost v dolžnostih
Beograjska »Politika« razpravlja o potrebi enakopravnosti v izvrševanju obvez in ukrepov, ki jih nalagajo danes državljanom izredne razmere. List ugotavlja, da je temelj moralne sile naroda in discipline njegovo zadovoljstvo z obstoječim stanjem. Država poskuša z raznimi odredbami okrepiti in vzdržati to zadovoljstvo. V tern pogledu je bilo že mnogo storjenega. »Vendar pa še vedno ne dovolj, življenje se je silno podražilo. Deloma opravičeno, deloma pa tudi ne. Špekulacija cvete kot že dolgo ni! Pri tem je najtežje, da je ljudstvo prepričano o neopravičenosti povišanja cen za celo vrsto življenjskih po-
trebščin. Prav tako je prepričano, da se v teh časih gotovi sloji prekomerno bogate na škodo drugih. Poleg tega se dogajajo po naših mestih in naseljih stvari, ki so v primeri z velikimi dogodki okoli nas malenkostne, a kljub temu vplivajo naravnost katastrofalno na mišljenje naših ljudi.
Dočim se največji del našega naroda odziva vsem pozivom vojnih oblasti na vojne vežbe, četudi so ti pozivi za gotove rodove orožij celo ponovni, pa se poslužuje cela kategorija naših sodržavljanov nedovoljenih sredstev in korakov za osvoboditev od vojaške dolžnosti. Na tisoče in tisoče naših državljanov je zaposlenih pri utrjevanju naših mej. Med njimi so ljudje, ki so morali preko noči zapustiti svoje vsakdanje opravilo na polju in v delavnicah Na tisoče ljudi pa sedi tudi po javnih lokalih in nočnih zabaviščih, kjer se prijetno zabavajo iz dneva v dan, iz noči v noč. Izgleda, kakor da imajo med nami gotovi sloji prebivalstva samo dolžnosti, drugi pa zopet same privilegije. Vse to naši ljudje vidijo in o tem razmišljajo. Posledica je slabljenje zavesti edinstva in patriotizmi ki ju bolj potrebujemo, kakor kdaj doslej.«
Milijoni za zagrebško univerzo
V četrtek se je vršila seja senata zagrebške univerze, na kateri se je razpravljalo o razdelitvi državnih kreditov za izpopolnitev hrvatskega vseučilišča Svoj čas je zagrebška univerza izdelala poseben investicijski program za vse svoje fakultete v iznosu 42 milijonov din. Ta program je bili ; od vlade odobren in sedaj je minister financ odredil izplačilo prve polovice tega kredita, to je 21 milijonov din. Iz te velike vsote bo univerza zidala letos posebno poslopje za svojo pravno fakulteto, novo nevrološko-psihiatrično kliniko in botanični zavod.
Iskreno privoščimo zagrebški univerzi odobrene kredite, s katerimi bodo po iz- j javah njenih merodajnih zastopnikov pokrite vse potrebe zagrebškega vseučilišča. V Ljubljani smo s finančnim zakonom za leto 1939-40 dobili popolno medicinsko fakulteto in je z izvršno uredbo ministrstva prosvete sedaj tudi predpisana njena formalna organizacija. Na žalost so to v glavnem le paragrafi, in razen treh novih profesorjev medicinska fakulteta nima za svoj nadaljnji razvoj še nobene stvarne podlage. Želeti bi bilo, da se v doglednem času tudi glede kreditov nekaj doseže, in da vsaj skromen del tega, kar je bilo odobreno Zagrebu, kane tudi na Ljubljano, ker bo sicer medicinska fakulteta "le še pomnožila splošno mizerijo, v kateri se zlasti glede institutov še nahaja naše vseučilišče. Če
rečemo skromen del tega, kar je bilo odobreno Zagrebu, seveda ne mislimo, da bi se zagrebški univerzi kaj odvzelo, temveč menimo, da se mora Ljubljani tudi nekaj dati, ker univerze in fakultete se na papirju graditi ne dajo.
Zagonetne napovedi
»Slovenski jug«, organ omladine organizirane v Jugoslovenski radikalni zajednici, objavlja članek, v katerem pravi: »V najkrajšem času bomo postavljeni pred odločitev, da s krepkim udarcem našega nacionalnega duha in naših mišic razženemo notranje sovražnike, da bomo lahko mirni in močni pričakovali zunanjega. Ako tega ne bomo storili, potem smo že sedaj obsojeni na pogin. Treba je pomesti s trgovskimi politiki in komolčarji, ki so zasedli vsa mesta in dobili vse mogoče legitimacije. Med nami zija 20-letna luknja, ki jo bo težko zamašiti. Jugoslovenski nacionalni revolucionarji, ki so pravočasno opozarjali narod na prepad, pred katerim se nahaja, so bili zato predmet zasmehovanja. Proglašeni so bili za odpadnike in provokaterje ter potisnjeni v zadnje vrste, če ne kar sploh onemogočeni.
Mi žigosani nacionalisti hočemo rešiti v zadnjem trenutku naš narod. Zato zahtevamo zlepa aH zgrda socialnost oblast, odgovornost in kazen za vse, ki se ne znajdejo v novem času Vlada je napovedala velike reforme, ki so že na poti revolucionarnosti. Mi smo molčali in postavljamo sedaj vprašanje, kdaj se bodo pričele te reforme in kako dalekosežne bodo; komu bodo koristile in kdo bo izvaja! in na kak način. Mi imamo vso pravico do teh vprašanj. ker so naši albumi polni lepih obljub. Pa tudi zato, ker vemo, da so lahko nosilci nove dobe samo novi ljudje, ki so pripravljeni uspeti, ali poginiti Kdo pa je med nami, ki bi bil pripravljen v primeru neuspeha poginiti? Mascni in komunisti se vse bolj zbirajo na odgovornih položajih, kjer bodo podprli jugoslovenskega Keren-skega. Njim so odprta na stežai vsa vrata — naj bodo potem v donosnih podjetjih, elitnih državnih uradih ali pa na vseučili-ških stolicah, za nas pa so odprta samo vrata na cesto. Mi pojdemo na ulico, kjer bomo tudi morda končali Tc pa nam je pri-lično vseeno, saj so nas žc itak davno ob-jokale lačne matere in neporočene sestre...«
Nov organizatorni •
pravilnik ptt.
Minister za pošte je izdal na podlagi uredbe o ureditvi ministrstva za pošte, telegraf in telefon pravilnik o poslovanju in delokrogu oddelkov in odsekov ministrstva ter podrejenih poštnih direkcij. Pravilnik je bil objavljen v »Službenih novinah« in stopa takoj v veljavo.
Se ena fakulteta
Minister prosvete dr. Korošec je podpisal uredbe z zakonsko močjo o osnovanju poljedelsko-šumarske fakultete v Sarajevu. Nova fakulteta v Sarajevu bo organizirana kot posebna fakulteta beograjske univerze. Predavanja se bodo pričela z zimskim semestrom tekočega leta. Otvor-jen bo samo prvi semester ter se bo potem pouk nadaljeval postopoma. Prvi trije profesorji nove fakultete v Sarajevu bodo postavljeni na predlog fakultetskega sveta poljedelsko-šumarske fakultete v Beogradu.
Ravno te dni se je glavno glasilo JRZ ostro razpisalo proti hipertrofiji v našem visokem šolstvu. Z novo fakulteto je naraslo število naših poljedelsko-šumarskih visokih šol na 3!
Finančna kriza
v Dubrovniku
V Dubrovniku je bila v četrtek seja občinskega sveta. Razpravljali so o težkem položaju občinskih financ. Občina bi morala 1. julija plačati anuiteto na račun 30 milijonskega posojila, ki ga je najela pred leti pri Prvi hrvatski štedlonlci. Te obveznosti pa pri najboljši volji ne more izpolniti, ker so občinski dohodki strašno padli. Dočim je dubrovniška občinska blagajna prejela lansko leto v prvih 9 mescih samo na občinskih taksah na prenočnino tujcev 1.400.000 din, je letos prejela na ta račun v 9 mescih vsega skupaj okoli 30.000 din. Sporedno s tem pa so padli tudi drugi dohodki, ker občani, ki so živeli v ogromni večini od tujskega prometa, ne morejo v redu plačevati občinskih davkov.
Bolgarski upi
glede Dobrudže
švicarski list »Neue Ziircher Zeitung« doznava lz Sofije nasledne informacije o bolgarskem stališču glede Dobrudže:
četudi so bila po monakovskih razgovorih vsa revizionistična vprašanja v jugovzhodni Evropi odložena, so v Bolgariji mnenja, da ni mirni rešitvi vprašanja Dobrudže nobene ovire napoti. Ako bi imela Rumunija rešiti samo to vprašanje, bi bilo seveda že davno rešeno, saj gre v primeri z Veliko Rumunijo zares le za malo ozemlje, ki ga je Bolgarija izgubila leta 1913 in ki je po narodnostni sestavi v resnici bolgarsko. Tega namreč tudi Rumuni ne osporavajo. Po zanesljivih informacijah so se v zadnjem času vse rumunske čete umaknile iz Dobrudže, a tudi rumunskega uradništva ni več tam. Carinsko nadzorstvo je že zelo olajšano, potni listi pa so v obmejnem prometu tudi že odpravljeni. V zvezi z vprašanjem južne Dobrudže je zbudilo pozornost potovanje ministrskega predsednika Filova v šumen, ki je upravno središče Dobrudži sosednega bolgarskega ozemlja. Verjetno je bil njegov obisk v tem mestu v zvezi s pripravami za vrnitev južne Dobrudže Bolgariji. V Sofiji nihče ne dvomi, da bo to vprašanje rešeno v prijateljskem duhu In da zaradi tega ne bodo nastopili nikaki mednarodni za-pletljaii, saj gre za povsem balkanski problem, ki velesil in njihovih interesnih sfer ne prizadeva.
Južna Amerika
In evropska vojna
»Neue Leipziger Zeitung« objavlja dopis svojega poročevalca iz Buenos Airesa, ki opisuje vtis nemških zmag na zapadnem bojišču v državah Južne Amerike. Poročevalec zaključuje svoj dopis takole:
»Kaj bo sedaj? Tako se sprašujejo v Južni Ameriki, četudi ne more nihče dati na to vprašanje konkretnega odgovora, so vendar vsi trdno prepričani, da o končni zmagi Nemčije in Italije ni več mogoče dvomiti in da bo iz t& vojne Izšel nov političen, gospodarski in socialni red v Ev-
ropi, torej v »osrčju sveta«, tako da se bo- f do posledice teh sprememb čutile tudi na drugih kontinentih, zlasti v pogledu njihovih gospodarskih odnošajev z Evropo, j
Obenem pa so si na jasnem, da bo treba v bližnji bodočnosti računati s podvojenimi prizadevanji Zedinjenih držav Severne Amerike za razširjenje in utrditev njihovega političnega in gospodarskega vpliva v Južni Ameriki, kakor to v ostalem že zdaj napovedujejo glasovi iz Washingtona o že poprej obravnavanem načrtu nadzorstva in monopoliziranja vse ameriške zunanje trgovine po Zedinjenih državah. Računati je torej treba s poskusom Severne Amerike, da bi veliki gospodarski rezervoar sil izkoristila za svoje namene.«
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
SO
SI LAHKO BREZ08VEZN0 OGLEDATE PRI
IGN.VOK
L J U B L JANA, TAVČARJEVA 7
Vzroki poraza in zloma francoske vojske
Nekaj podatkov in ocen iz strokovniaških krogov
o katastrofi Francife
Vzroki poraza in zloma francoske vojske bodo predmet še mnogih razprav vojaških strokovnjakov in zgodovinarjev. Mi smo še vse preveč sredi dogodkov, da bi lahko izrekali o tem kake dokončne sodbe, in smo navezani bolj na zbiranje posameznih dejstev, kakor pa na izvajanje zaključkov.
Vojaške katastrofe in zlomi so vedno posledice storjenih političnih in strategič-nih napak, ki jih zna nasprotnik pravočasno in v čim večji meri izrabiti. Francija je vstopila v sedanjo vojno duševno in materialno nepripravljena. Duševno je bila razbita in brez prave volje vojskovati se za ceno najtežjih žrtev do zmage. Vladajoči krogi so se sicer zadnja leta pripravljali na vojno, vendar pa kažejo razna znamenja, da ne na tako vojno, v kakršni se je znašla Francija septembra lanskega leta. Do izbruha vojne so bili vladajoči krogi v Parizu prepričani, da je vsak sporazum med Rusijo in Nemčijo nemogoč in da pojde Moskva z zavezniki v vsakem primeru. S sovjetsko-nemškim sporazumom je bila preko noči likvidirana osnova zavezniškega vojnega načrta proti Nemčiji, ki je slonela na pričakovani dvo-frontni vojni in integralni gospodarski blokadi. Zavezniki so še imeli čas, da popravijo to nesrečo v 18 dneh cbupne borbe poljske vojske proti zmagovito napredujočim nemškim armadam. Ves svet je takrat pričakoval, da se bodo vrgli z vsemi razpoložljivimi silami na nemško zapadn* fronto, kjer so bile nameščene v Sieg-friedovi črti predvsem drugorazredne nemške čete. Francozi pa so se zadovoljili samo s prividnimi demonstracijskimi operacijami v predpolju nemških utrjenih črt, ki so ga zapustili, čim je sledil po poljskem zlomu prvi večji nemški ofenzivni sunek.
Napačni računi zaveznikov
Zavezniško vrhovno vodstvo je postopalo že od početka izbruha sovražnosti pri vseh svojih operacijah v polnem protislovju z zastavljenimi cilji. Postavljalo je v sporazumu s svojimi vladami ofenzivne vojne cilje in se zadovoljevalo z defenzivno vojno taktiko. Utvarjalo si je, da bo nastopil trenutek za ofenzivno akcijo šele takrat, ko bo sovražnik iztrošil svoje sile s frontalnimi napadi na Maginotovo linijo in pa v borbah z raznimi pomožnimi armadami, ki naj bi jih pridobila diplomacija zapadnih velesil za vojaško sodelovanje. čim bolj uporno je vztrajalo zavezniško vrhovno vojno vodstvo pri načelu defenzivne vojne, tem bolj ofenzivni pa so bili najbolj značilni: obnova Poljske in če-zavezniška propaganda. Med temi cilji so bih najbolj značilni: onbova Poljske in češkoslovaške, Avstrije, likvidacija nacional-socialističnega režima in celo razdelitev Nemčije.
V času mesecev čakanja s puško ob nogi na zapadnem bojišču smo imeli priliko čuti in čitati vse mogoče statistike o vojnem potencialu obeh vojskujočih se taborov. Večina teh statistik je opozarjala na gospodarsko in množinsko premoč zapadnih velesil nad Nemčijo, čitali smo vse mogoče številke, ki pa niso povedale, da je treba na vojaškem polju uporabljati pri številkah posebno matematiko. Dve armadi po milijon mož z različno oborožitvijo in različnim duševnim razpoloženjem predstavljata vsaka zase posebno vrednost. Posebno velja to za slučaj koalicijskih vojn. Kljub vsem zagotovilom zavezniške propagande ni bilo mogoče vrhovnemu vojnemu vodstvu odstraniti in premostiti jezikovnih, taktičnih in mentalnih razlik med angleško in francosko vojsko, ki so bile nemajhen vzrok neuspehu v Flandriji in poznejšemu popolnemu zlomu. Genera-lisima Weygand in Gamelin pač nista bila Joffre in Foch, pa tudi Gort ne Haigh ali Kitchener, kakor ni bil kralj Leopold kralj Albert I. ali pa Reynaud tiger Clemen-ceau.
Enotnost nemške vojske
Na drugi strani pa je stala po poljski zmagi prekaljena nemška vojska povezana od prve ure v eno samo nezlomljivo enoto, kakor jeklen blok pod enotnim vojnim, političnim in diplomatskim vodstvom. Ta nemška vojska je bila že novembra meseca lanskega leta številčno enako močna kakor združeni francoska in angleška onkraj Maginotove črte. štela je najmanj 160 divizij in morda že tudi okoli 200, s katerimi je pričela svoj zmagoviti pohod 10. maja. Morda so bile novembra lanskega leta rezervne nemške divizije vojaško še manj pripravljene in izvežbane kakor zavezniške. Izrabile pa so odmor preko zime za najbolj intenzivno vežbanje v novi revolucionarni taktiki, ki jo je nemško vojno vodstvo prvič preizkusilo na poljskem bojišču.
Pogreške francoskega
generalnega štaba
Kaj so počele zavezniške vojske 7 mesecev ždenja za Maginotovo linijo, bomo zvedeli šele po vojni. Sigurno pa je, da se niso pripravljale na podlagah izkušenj poljske vojske za učinkovito akcijo proti novi nemški revolucionarni strategiji bliskovitih operacij z najtesnejšim sodelova-
njem med zračno letalsko vojsko, ©klopnimi divizijami in motorizirano pehoto ter starimi pehotnimi divizijami in korpusi. Mnogo je naravnost nerazumljivih stvari v postopanju vrhovnega zavezniškega vojnega vodstva. Med vsemi temi pa je sigurno najbolj nerazumljiva fatalna apatičnost do vseh izkušenj iz poljske vojske. Kakor da je zavezniško vrhovno vojno vodstvo prespalo ves potek edinstvenih operacij nemških oklopnih divizij in nemškega vojnega letalstva, ki so zlomile nadčloveško junaški odpor poljske vojske, katere odporna sila in moralna veličina prihaja šele sedaj do ocene.
Angleži si niso nikoli domišljali, da so strokovnjaki za suhozemske operacije. Njihov vojaški duh se je izživljal skozi stoletja v operacijah vojne mornarice. Zato je za njih nekako opravičljivo, da niso izvajali konsekvenc iz nemških operacij na poljskem bojišču. Nobenega opravičila pa ni za francosko vojno vodstvo, ki je moralo spoznati, da je bila v septembrskih dneh lanskega leta vržena preko krova vsa njegova skolastična vojna doktrina o »defenzivni vojni do izčrpanja sovražnikovih ofenzivnih sil«. Na Maginotovo črto se je lahko zanašal povprečni francoski vojak, politik in državljan, ni pa se smel francoski generalni štab, ki je bil dobro poučen o pravem stanju nemške vojske in njenem gigantskem ofenzivnem potencialu. Francoski generalni štab je menda res predstavljal zbor »veteranov«, kakor duhovito pravi sedaj za Lydel Haithom tudi nemški general von Mertsch. Držal se je izkušenj svetovne vojne in ostal v svojih operacijskih idejah prav tako zastarel, kakor je bila zastarela oborožitev francoske vojske ob izbruhu vojne leta 1939.
V	francoski vojni doktrini sta zadržala tank in letalo še vedno isto vlogo leta 1940 kakor sta jo imela leta 1918. Smatrana sta bila samo kot pomožno in podporno sredstvo za operacije pehote in artilerije. Francosko vrhovno vojno vodstvo se ni moglo sprijazniti z idejo samostojnih operacijskih eainic, sestavljenih iz oklopnih divizij in letalskih eskadril. Ob izbruhu vojne je imela Francija vsega skupaj dve motorizirani diviziji, Nemčija pa,8. Francija je imela po svetovni vojni najboljše in najmočnejše letalstvo na svetu. Ob izbruhu sedanje vojne je bilo francosko vojno letalstvo vse prej kakor na zavidanja vredni višini. Vse vrste letal, tako lovska, kakor izvidniška in bombarderska so bila zastarela. Primanjkovalo je pilotov, opazovalcev, strelcev za strojnice, metalcev bomb, lovcev. Francoske letalske tovarne niso mogle preiti v produkcijski tempo, ki bi odgovarjal potrebam vojne in so izdelovale pred zlomom jedva eno petino mesečno v Nemčiji izdelanih letal.
Francoski vojak
v sedanji vojni
V	opravičilo francoskega vojnega vodstva pa je treba navesti tudi nekaj dejstev, ki ga razbremenjujejo v absolutni odgovornosti za poraz in zlom podrejenih mu armad. Francoska vojska iz leta 1939-40 ni bila niti zdaleka po svoji morali enaka vojski iz let 1914-18. Francoski vojak tokrat ni opravičil svoje reputacije, ki jo je užival doslej v svetu. Tekom usodnih operacij od 10. maja do zloma ni pokazal niti tehničnega znanja, niti odločnosti, niti hrabrosti ,niti srčnosti in vzdržljivosti. Bil je pravi antipod francoskega vojaka izza časa svetovne vojne. Po sodbi vseh nevtralnih opazovalcev je izgledala francoska vo;ska tokrat preje žalostno kakor pa bodro in je bila skoraj že v naprej obsojena na neuspeh.
Posamezni odredi francoske vojske so se na posameznih odsekih hrabro borili. Tvegali pa so navadno pri tem, da so se znašli sredi borbe brez zveze z odredi na levem in desnem krilu, ki so se včasih umaknili brez vsake potrebe že po prvih nemških strelih ali par letalskih bombah.
Begunski veletek
Strategično umikanje francoske vojske je bilo poglavje zase. Bili so celi polki vojakov, ki so pometali orožje in čakali v jarkih in gozdovih Nemce, da se jim predajo v vojno ujetništvo. Tako je razumljivo, da so trije, štirje Nemci lahko ujeli na stotine Francozov in jih razorožili.
Posebno temno poglavje predstavlja francoska municija. Bilo je nešteto slučajev, ko je protitankovska municija odrekla v najbolj kritičnih trenutkih koncentričnih napadov nemških oklopnih edinic. Slaba municija za topove, za protitankovska orožja, metalce min in strojnice je v mnogočem pripomogla k zlomu morale francoskega vojaka. Desničarski krogi pripisujejo slabo kakovost francoske muni-cije sabotaži delavstva v municijskih tovarnah. Pri tem opozarjajo, da je bilo v francoskih tovarnah okoli 30.000 komunističnih celic, ki so z vsemi silami sabotirale vojno produkcijo na vseh poljih. Levičarji pa zopet dolže desničarske lastnike industrijskih tovarn, da so uporabljali za Izdelovanje municije in \eaega vojnega materiala manjvredne ali ceio ničvredne surovine.	D. V.
Gospodarstvo
Bodočnost našega bolniškega zavarovanja
Slovensko bolniško zavarovanje v okviru OUZD je lani izkazalo 54.8 milijona din dohodkov; od tega je bilo za dajatve in podpore zavarovancem izplačano 83.19% ali 45.6 milijona din namesto največ 70%. Upravni stroški so znašali samo 12.73»/o. Od 547.79 din dohodkov na člana in leto je bilo za osebne in materialne upravne stroške porabljeno 69.76 din, kar pomeni, da je bila na tej točki izdatkov dosežena skrajna štednja. Pri teh 547.79 din dohodkov na člana in leto pa so skupni izdatki znašali 561.09 din na člana in leto, in znaša torej poslovni primanjkljaj 13.30 din na člana in leto. Največjo postavko tvori hra-narina s 16.57 milijona din ali celih 30.25% nasproti 25% v državnem povprečju; za njo pridejo izdatki za zdravila s 5.87 milijona din ali 10.71% in oni za bolnice s 6.72 milijona din ali 12.28% in za zdravnike s 6.66 milijona din ali 11.06o/0. Te številke povedo, da je izboljšanje gospodarskega stanja slovenskega bolniškega zavarovanja možno samo z redukcijo zavarovalnih dajatev ali z zvišanjem premije. Režija ne more več navzdol, ker je nedvomno dosegla maksimum štednje. S frazo o »morali in poštenosti v upravi« ne bi smel nihče več operirati, ker so drugi elementi v zavarovanju močnejši.
V centralni rezervni fond za odpis neizterljivih prispevkov plačuje slovensko bolniško zavarovanje 2.5"/0 predpisa, kar je zneslo lani 1,332.072 din. Dotacije v ostale fonde Suzorja se krijejo samo s 50% iz čistega dobička, kar pa v primeru pasivnega poslovanja odpade.
Okrožni urad v Ljubljani Ima po stanju 31. decembra 1939 naslednje rezervne sklade: 1) sklad za kritje izrednih izdatkov (primanjkljaji) 1.825.410 din, 2) sklad za dajanje večjih podpor 2,714.785 din. 3) sklad za odpis neizterljivih prispevkov 4.S54.020 din, skupaj 9.394.215 din, od-štcvši primanjklaji iz 1. 1939 v znesku 1,330.000 din, tako da ostane 8,094.215 din. Ti skladi niso v gotovini na razpolago, temveč so naloženi v zaostanku neplačanih prispevkov, torej so ta sredstva stalno zamrznjena in za gospodarstvo brez praktične vrednosti.
Pri Suzorju se vodijo naslednji rezervni skladi: a) za bolniško zavarovanje (za kritje primanjkljajev) 16,653.782 din, b) za cdnis neizterljivih prispevkov v nezgodnem zavarovanju 1,229.320 din, c) za odpis neizterljivih prispevkov v Invalidskem zavarovanju 3.086.520 din in nekaj manjših skladov, skupaj 20.969.622 din, od česar bi v primeru likvidacije Suzorja odpadlo na ljubljanski urad 5,882.000 din. Na ta način bi skupni glavni rezervni skladi pri ljubljanskem uradu znašali 13,976.215 din ali za potrebe bolniškega zavarovanja 12,257.660 din.
Letna uporaba rez. skladov pa je približno naslednja: 1) za večje dajatve 1.200.000 din, 2) za odpis neizterljivih bol-niško-zavarovalnih prispevkov najmanj 300.000 din (pri 54.776.000 din letnega predpisa), tako da znaša skupaj letna tekoča potreba 1,500.000 din. Pri tem računu predpostavljamo, da bi bilo tekoče poslovanj« zaradi izpadka dotacij (2.5%) v centralni res. fond za bolniško zavarovanje vedno aktivno odnosno izravnano. Dotacija bolniško-zavarovalnih res. skladov lz tekočih dohodkov bi mogla znašati naj-
več 2.5% (večji odstotek bi pomenil večje izdatke v tekočem poslovanju) od predpisa ali 1,332.672 din. To pomeni, da bi znašal 6talni letni nepokriti aeficit 200.000 din. Ta deficit bi bilo kriti iz sredstev rez. sklada ob likvidaciji Suzorja t. j. iz zne ska 12,257.660 din kar pomeni, da bi bila tudi ta reserva s časom popolnoma izčrpana. Od tega ča-sa bi moraio zavarovanje poslovati s stalnim deficitom, kar je gospodarsko seveda nevzdržno. Iz tega sledi, da je sanacija bolniškega zavarovanja nuj no potrebna bodisi z zvišanjem premije, ki znaša danes že 7% ali z rerormo zakona, ki naj ekonomlzira in zmanjša podpore in dajatve. Pri kaki ostrejši gospodarski krizi, bi bila slika še neugodnejša.
Ta dejstva je treba poznati, kadar razpravljamo o reformi delavskega zavarovanja v stremljenju, da dosežemo popolno stvarno in teritorialno samostojnost brez Izenačenja rizika na širši vsedržavni osnovi. Bolniško zavarovanje s postavko 83% za dajatve in podpore zavarovancem in svojcem je vzdržljivo samo m izključno na najširši rlzični vzajemnosti, skrčenje te ploskve mora nujno imeti za posledico zvišanje premij ali znižanje dajatev. Eno gre na račun delodajalcev, drugo na škodo zavarovancev, oboje pa na šKodo splošnih narodnih socialnih in gospodarskih koristi. Popolna avtonomija bolniškega zava-rovanja je potrebna in tudi finančno možna, seveda pri primerni novelizaclji meritornih določb zakona, Id naj ustvari zdravo štednjo dajatev in podpor, toda samo pod pogo.^m, da je tako zavarovanje za-čiteno s skupnim pozavarovanjem in enotno zakonodajo ter z dosledno Izvedenim načelom samouprave. —h—•
Sklepi konference d reorganizaciji delavskega zavarovanja
Na pobudo Delavske zbornice v Ljubljani je bila 20. t. m. skupna konferenca predstavnikov Zbornice za TOI, Delavske zbornice in Kmetijske zbornice, ki je razpravljala o vprašanju delitve Suzorja in ki je sprejela soglasno nastopne zaključke:
1.	Z uredbo kr. vlade naj se takoj ukine Suzor kot nosilec delavskega zavarovanja, nja.
2.	Z isto uredbo naj se vsi posli delavskega zavarovanja prenesejo na samostojne nosilce delavskega zavarovanja, ki naj se ustanove v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu za območje Slovenije, Hrvatske, odnosno ostalega dela države.
3.	Ker je bilo pri samoupravni ureditvi države splošno priznano načelo, naj ostane gospodarstvo edinstveno za vso državo in ker je delavsko zavarovanje v tesni zvezi z gospodarstvom, mora ostati tudi zakonodaja delavskega zavarovanja enotna za vso državo.
4.	Uredba o delitvi Suzorja in ustanovitvi samostojnih nosilcev delavskega zavarovanja naj se izda v najkrajšem času, a najkasneje do 31. julija 1. 1940.
Konferenca je sklenila tč zaključkff gle-de na današnje stanje v socialnem zavarovanju in v izvajanju sklepov, ki so bili glede vprašanja reorganizacije delavskega zavarovanja sprejeti na skupščinah, odnosno plenumih Zbornice za TOI in Delavske zbornice v Ljubljani.
Indeks cen se je v juniju ponovno dvignil
Po znatnem dvigu v marcu in aprilu se je naš indeks cen v trgovini na debelo v maju dvignil le še za 0.3%. Naglo naraščanje cen pšenici in koruzi (ki je imelo za posledico prisilno znižanje cen in maksimiranje) pa je v juniju izzvalo nadaljnje naraščanje indeksa, kajti maksimiranje cen je prišlo šele ob koncu meseca ln ni moglo več vplivati na indeks. Tako se je splošni indeks cen v trgovini na debelo dvignil od 102.8 točke (1926 = 100) v maju na 105.8 točke v juniju. Povečanje indeksa znaša torej v juniju 2.9%.
Zaradi naraslih cen pšenici in koruzi se je v juniju dvignil predvsem indeks cen rastlinskih proizvodov, in sicer od 107.7 na 118.3, torej kar za 9.8%. Glede na maksimiranje cene je seveda pričakovati, da bo ta indeks za julij pokazal zopet nazadovanje, kar ne bo ostalo brez vpliva tudi na splošni indeks.
Značilno je, da je v juniju indeks cen živine in živinskih proizvodov celo nazadoval, in sicer od 89.7 na 85.8, torej za 4.4%. V ostalem se je indeks cen industrijskih proizvodov (v zvezi s podražitvijo moke) dvignil od 103.8 na 106.4 (za 2.5%), indeks cen mineralnih proizvodov pa od 117 na 118 (za 0.8%).
V primeri z lanskim junijem kažejo posamezni indeksi naslednje spremembe:
indeks cen v trgovini na debelo:
junij rasti. živ. miner. ind. splošni
1939	81.2 68.1 93.7 77.2 77.7
1940	118.3 85.8 118.0 106.4 105,8
poveč.
v % +45.7 +26.0 +25.9 +37.8 +36.1
Od posameznih delnih indeksov cen se je v teku zadnjega leta najbolj dvignil indeks cen rastlinskih proizvodov, namreč za 45.7%, medtem ko se je indeks cen Živine in živinskih proizvodov povečal le za 26%.
Indeks cen na drobno je za 24.3% večji nego lani Indeks cen na drobno za 10 glavnih mest Jugoslavije, ki se je v maju povečal za 2.0%, kaže v juniju nadaljnji dvig za 1.6%, in sicer od 113.1 v maju na 115.0 v juniju (1930 — 100).
Lani je znašal v juniju ta indeks cen 92.50. V teku enega leta se je torej indeks cen v trgovini na drobno dvignil za 24.8% (celotna podražitev življenjskih stroškov najbrž nI tako znatna, ker tu se doslej ni so dvignile stanovanjske najemnine, ki v tem Indeksu niso upoštevane).
Od posameznih mest zaznamujejo v primeri z lanskim junijem največji dvig indeksa v Cetinju (poveč. za 28.2"%), v Zagrebu (za 27.6%) in Ljubljani (za 27.2%), najmanj pa se je dvignil indeks v Beogradu (za 21.4%) in v Novem Sadu (za 21.0%).
Pred povišanjem odkupne cene za pšenico
Za novo pšenico naj bi se odkupna
že včeraj smo kratko poročali o anketi v kmetijskem ministrstvu, ki je imela nalogo, da ugotovi proizvajalne stroške za pšenico. Med drugim smo prinesli informacijo da bo odkupna cena za novo pšenico določena v višini 230 do 250 din. I s vest se sedaj potrjuje in vse kaže, da bo odkupna cena določena v višini 250 din za uit trski stot najboljše kakovosti (sedaj znaša maksimalna cena 230 din) za slabSa ka-ko-o3t: pa bo cena za 10 do 15 din nižja. Gornja cena je mišljena kot neto cena, ki jo dobi proizvajalec. Na to ceno se pribije rnaiža trgovca, ki znaša 12 di.i odnosno 15 din, poleg stroškov za prevoz v deficit-ne kraje, kjer cena ne bo mnogo izpod 3 is) oln. Vrhu tega zatrjujejo v poučenih krogih, da so predvidene tudi premije pri poznejšem odkupu, tako da bo spomladi odkupna cena morda še za 20 din višja.
Določitev odkupne cene na tej višini so predlagali predstavniki zainteresiranih ministrstev, Češ da predstavlja »pravično ceno« odnosno nekako sredo med zahtevami proizvajalcev in zahtevami potrošnikov. Proizvajalci so. kakor znano, zahtevali, da odkupna cena ne sme biti nižja nego &00 din, predlagali pa so kot pravično ono ceno ki ustreza proizvajalnim stroškom, kar naj bi bilo 350 in celo 380 din.
Borba, ki se je v zadnjih tednih razvila za ceno novi pšenici, je pokazala, ria ho-
cena povišala od 230 na 250 din
Čejo predstavniki žitorodnih pokrajin izkoristiti sedanjo situacijo na škodo potrošnikov, čeprav bi se morali zavedati da živimo v težavnih časih, ki zahtevajo cd vsakega žrtve. Vojvodinski proizvajalci, med katerimi so predvsem veleposestniki in veliki kmetje, pa se hočejo v današnjih časih okoristiti ravno na račun malega in siromašnega kmeta v pasivnih krajih, ki mora žito kupovati, na škodo delavca in državnega uslužbenca, ki mnogo težje do-prinašata žrtve za splošnost.
Kako neupravičene so zahteve vojvodinskih proizvajalcev,, nam kažejo tudi najnovejše številke o gibanju indeksa cen, ki nam povedo, da se je od lanskega Veta sorazmerno najbolj dvignil indeks cen rastlinskih proizvodov (predvsem žita), namreč za skoro 46e/», medtem ko se je indeks cen živine in živinskih proizvodov povečal le za 26'/». 2e dosedanji razvoj cen je šel predvsem v korist žitorodnih pokrajin in na škodo v žitu pasivnih pokrajin, kjer je bolj razvita živinoreja. Prekomerni dvig žitnih cen je še poostril težavno situacijo naše živinoreje. Ce se dvigne cena pšenici, avtomatično narasejo cene ostalemu, zlasti krmilnemu žitu. Zaradi podražitve koruze se je pri nas dvignila ponudba mesnih svinj in je cena precej popustila. Z drago koruzo pa ni mogoče pitati svinj,
I ker pri sedanjih izvoznih cenah kmetje ne • pridejo na svoj račun.
Na tem mestu smo že ponovno nastopili proti dviganju žitnih cen predvsem s stališča interesov Slovenije; Pa tudi interesi ostalih pokrajin in širokih slojev potrošnikov v vsej državi gredo v isti smeri. V tem pogleduje značilno stališče, ki ga zavzema beograjska »Politika«, ki pravi med drugim naslednje:
Od visoke cene M imeli koristi le veliki posestniki V žitorodnih pokrajinah
Ce se uresniči napoved, da bo odkupna cena določena na 250 din, potem to ne pomeni, da je s tako zvano zlato sredino dosežena najsrečnejša rešitev. V interesu narodnega gospodarstva in socialnega reda v naši državi bi bilo želeti, da se odkupna cena ne določi tako visoko, kajti cena 250 din je previsoka, četudi ;e daleč od tega, kar smatrajo proizvajalci kot »pravično ceno«. V deficitnih krajih bo znašala cena pšenici okrog 300 din. S tako visoko ceno pšenici se ruši ravnotežje v naših socialno ekonomskih razmerah, široki sloji potrošnikov v naši državi se bore z draginjo in pogosto se moramo čuditi, kako s svojimi dohodki izhajajo.
Vlada je ob koncu junija maksimirala odkupno ceno za pšenico na 230 din. Ce sedaj zviša to odkupno ceno, bi to pomenilo, da priznava neupravičenost svoje prejšnje odločitve, ali pa da je pristala na nadaljnjo podražitev življenjskih stroškov. Logično bi bilo, da se cena novi pšenici določi niže, kakor je cena start pšenici. Tako je vedno bilo.
Merodajni činitelji pa so se očitno vdali zahtevam velikih posestnikov in špekulantov, ki niso bili zadovoljni z maksimiranjem cene in je niso hoteli prodati in prijaviti niti tedaj, ko so bili predpisi poostreni in je bila uvedena obvezna prodaja. Popuščanje nasproti tem velikim posestnikom in špekulantom bo gotovo povzročilo, da bodo prišli še z novimi zahtevami. S stališča širokih slojev potrošnikov, ki jih je treba v vsakem primeru upoštevati, je cena 250 din neupravičena, že sedaj se je moralo prebivalstvo v deficitnih pokrajinah odrekati pšeničnemu kruhu, ker je predrag. Sedaj se ustvarja za pšenico prohibitivna cena, vsaj za prebivalstvo v žitno pasivnih krajih, ki predstavlja tri četrtine vsega prebivalstva naše države.
Od visoke cene pšenici bodo imeli koristi le veliki proizvajalci, otežkočena pa bo situacija za 10 milijonov prebivalcev naše države, ki morajo kupovati kruh ali krušno žito. Končno pa tudi proizvajalec ne bo imel mnogo koristi, ker bo podražitev Žita imela za posledico nadaljnjo draginjo in bo tudi proizvajalec moral dražje plačevati proizvode, ki jih kupuje.
Gospodarske vesti
= Kontingenti v trgovinskem sporazumu z Grčijo. V novem trgovinskem sporazumu z Grčijo so določeni kontingenti za 6 mescev, to je do konca letošnjega leta Za naš izvoz so določeni naslednji kontingenti: drobnica 200.000 glav. mesne svinje 1000 glav. maslo 100 ton. kavstična soda 25 ton. natrijev karbonat 1000 ton. natrijev bikarbonat 200 ton. kalciiev karbonat 200 ton. metilni alkohol 100 ton cigaretni papir 100 ton. emajiirana posoda 5 ton in leseni klinci 15 ton^ Za naš uvoz iz Grčije pa so dolečeni naslednii kontingenti: olivno olje 150 tcn. terpentinovo olie 300 ton. kolofoniia 1000 ton mastiks 5 ton.
ekstrakti za strojenje 50 ton. bombažna preja 675 ton, kozja dlaka 300 ton. surove kože od drobnice 50 ton. morska sol 20.000 ton. suho grozdje 2000 ton. olive 300 ton. smokve 3000 ton in Južno sadje 500 ton.
— Trgovinska pogajanja s Turčijo in Slovaško. s Turčijo bi se morala že 15.
t. m. pričeti trgovinska pogajanja, pa so bila zaradi tehničnih ovir odložena. Na predlog Turčije se bodo pogajanja pričela prihodnji teden v Ankari. Naša delegacija se bo predvsem pogajala za dobavo turškega bombaža in je verjetno, da nam bo Turčija na kompenzacijski osnovi odstopila večje količine bombaža. Dne 25. t. m. pa se bodo v Beogradu pričela trgovinska pogajanja s Slovaško.
= Dodelitev bencinske mešanice kot pomožno sredstvo v Industriji in obrtt. Finančni minister je predpisal spremembe in dopolnitve naredbe štev. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva. Po novih predpisih bo Uprava državnih monopolov dodelila industrijskim odnosno obrtnim zbornicam količine za nakup bencinske mešanice za potrebe industrijskih ln obrtnih podjetij, ki trošijo bencin kot pomožno sredstvo in ne za pogon. Zbornicam bodo dodeljene količine mesečno, same pa bodo morale skrbeti, da se dodeljene količine pravično razdelijo na posamezna podjetja. Zbornice bodo smele izdajati podjetjem dovoljenja za nakup bencinske mešanice le v okviru dodeljene količine. Industrijske zbornice izdajajo dovoljenja za nakup največ 250 kg bencinske mešanice na mesec, za ona industrijska podjetja, ki trošijo preko 250 kg mesečno, pa morajo dovoljenja za nakup zaradi odobrenja poslati upravi monopolov. Podjetjem sezonskega značaja se lahko v sezoni odobrijo večje količine. O izdanih dovoljenjih za nakup bodo zbornice predlagale ob koncu vsakega meseca podrobne sezname upravi monopolov.
=S Dražba Ta-Ta v Beogradu izkazuje v bilanci za 1. 1939 pri glavnici 6 milijonov din povečanje čistega dobička na 1 87 milijona din (prejšnji dve leti 1.47 odnosno 0.10) čeprav so se družbine davčne in druge javne dajatve povečale na 3.21 milijona din (prejšnji dve leti 2.72 odnosno 2.66).
= Naši turisti, Id potujejo v Italijo, lahko kupijo v smislu najnovejše okrožnice Narodne banke 5000 lir v kreditnem pismu (doslej 3000).
— Provizijo v klirinških In deviznih poslih je Narodna banka znižala od dosedanjih 2.5 na 2 promila.
Zdravilno delovanj«
PRI KATARJU ŽELODCA IN CREV-se najuspešnejše v prvi vrsti uporablja izvir Styria. Ta voda omehčava slua in pospešuje delovanje želodca ln črev. Za zdravljenje je treba tri do štirikrat na dan popiti v večkratnih požirkih približno 100 g zgrete vode Styria.
Borze
Pretekli teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 10.45 milijona din. Na efektnem tržišču je bila tendenca nadalje čvrsta.
DEVIZE
Curih Beograd 10 Pariz — (bankovci 5.20), London 16.7S (ba.ikovci 12.75) New York 440.25 (bankovci 450) Mtian 22.30, Madrid 40, Berim 176 (registermarke 53), Stockholm 104.90, Budimpešta 5.50, Atene 3.00, Carigrad 3.50. Bukarešta 2 <0.
Ljubljanski trg ,
Cene zelenjavi in sočivju se spričo množine blaga, ki se sedaj nudi na trgu, od dne do dne znižujejo. Konkurmca je najboljši
regulator cen, zato se cene na trgu vsak
dan sproti določajo primer, ponudbi in povpraševanju. V Ljubljani imamo sicer Se dv« trga. enega pri sv. Jakobu m drugega v Šiški, toda gospodinje obiščejo raje Vodnikov trg, ker je mnogo več izbere in so tudi cene nižje. Navadno začne ob tem času dotok solate na trg pojemati in tudi glede izbere postajamo vedno bolj skromni. Trg nam nudi sicer dovolj nadomestila, toda solata je pač najpriljubnejša jad za mlado in staro v vročih dneh.
Najrazličnejše so cene stročjerou fižolu, ki ga je vedno več. Prodajajo ga od 2JO do 7 din kg. Grah je po 2.50 do 3-50 din kg in ga je še vedno dovolj. Tudi dovolj krompirja nam nudi trg po 1 25 din kg. Mnogo je že domačih kumar, pese in tudi prve buče so že na prodaj Domačih paradižnikov še ni, uvoženi pa so po 7 do 8 din kg. Vedno več je tudi paprike po 50 par do 1 din komad.
Pogled na razne vrste sadja je vedno bolj pester. Uvožene marelice so po 10 do 16 din kg. brpskve po 20 din. medtem ko se domače breskve že dobe po 8 do 12 din kg. Prodajajo že prva jabolka in hruške po 5 do 12 din kg. Domače sadje letos še ne ustreza našemu okusu, vzrok pa je mrzlo in deževno vreme. Tudi iagod je letos malo, seveda so tudi predrage V soboto so jih prodajali po 10 do 12 din liter. Le borovnice so lepe in sladke po 2.50 din liter. Neobičajno dobro Seto je bilo do sedaj za gobe in lisičke. Cene so še iste kakor prejšnji teden.
Izredno slab je letos lov na morske ribe. Navadno konsum rib poleti pade na minimum, letošnje leto pa je izjema tudi v tem oziru in je do sedaj povpraševanje po ribah večje kakor ponudba.
Z veseljem smo vzeM na znanje da se bo cena drv maksimirala. Morda bo ta odredba ugodno vplivala na dotok drv v mesto. Medtem, ko so prejšnja leta v tem letnem času neprestano vozili težko naložene vozove z drvmi v mesto, se jih letos sploh ne vidi. Zato tudi cena neprestano narašča. Sedaj je dosegla že za cela polena 150 din in za žagana pa 16J; din za meter.
Novi šef Španskega
generalnega štaba
španski ministrski svet, ki se je sestal v noči od sobote na nedeljo, je določil za novega šefa španskega generalnega štaba generala Martina Morena. Istočasno je bil imenovan general Manoz Grande za vojaškega guvernerja ozemlja, ki meji na gibraltarsko področje.
Besarabija in Dobrudža
Besarabija	j
Z odstopom Besarabije, nadalje treh okrajev Bukovine (črnovice, Storožinec, Radovec) in okraja Dorohojn v Moldaviji, ki jih je Rumunija prepustila Sovjetski Rusiji, se je gospodarska struktura Ru-munije precej spremenila. Rumunija Je z odstopom gornjih pokrajin Rusiji izgubila 187« celotne prejšnje površine (53.750 km-) in okrog 20% prejšnjega števila prebivalcev. Po zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo 29. XII. 1930, je Rumunija štela 18.05 miiijona prebivalcev. Glede na letni prirastek je računati, da je imela Rumunija ob koncu lanskega leta že 20 milijonov prebivalcev in da odpade od tega približno 4 milijone prebivalcev na področje, ki ga je odstopila Rusiji. Tako ima sedaj Rumunija v novih mejah 247.500 km2 ln okrog 16 milijonov prebivalcev.
Z Besarabijo je Rumunija izgubila svojo najbolj žitorodno pokrajino, saj odpade
v Besarabiji 70% celotne površine na orno zemljo (v ostali Rumuniji samo 45%). Besarabija je leta 1937 dala 7.6 milijona metrskih stotov pšenice (20%), 7.4 milijona metrskih stotov koruze (16%) ln 3.1 milijona metrskih stotov ječmena (30 %). Rumunija je doslej izvažala predvsem be-sarabsko žito. Od celotnega dosedanjega rumunskega izvoza pšenice in ječmena je
odpadlo 50% na Besarabijo, od celotnega rumunskega Izvoza koruze pa 25%. Na Besarabijo je vrhu tega odpadlo po štetju iz leta 1935 25% vseh konj v Rumuniji, 14% goveje živine, 19% ovac in 18% svinj. Končno je omeniti, da je Rumunija z Besarabijo izgubila dve tretjini svoje produkcije sončničnega semena, tri četrtine produkcije soje.
V	industrijskem pogledu je Besarabija malo razvita. Od skupnega v Industriji investiranega kapitala je odpadlo na Besarabijo le 2%, od vsega števila Industrijskega delavstva pa le 1.5%. V pogledu Industrije je mnogo bolj razvita Bukovina, medtem ko Je v Besarabiji le okrog 3500 industrUskih delavcev, Jih je v Bukovini okrog 16.500, predvsem v lesni ln tekstilni industriji. Koliko od tega odpade na severni del Bukovine, ki se priključi Rusiji, pa zaenkrat še ni znano.
Dobrudža
V	zvezi z vestmi, da je bolgarska vlada izročila rumunski vladi noto glede vprašanja Južne Dobrudže s predlogom za mirno ureditev tega vprašanja, so zanimivi podatki o gospodarskem pomenu Južne Dobrudže, ki jih Je pred kratkim objavit bolgarski list »Blgarsko stopanstvo«.
Pod Južno Dobrudžo je razumeti oni del
Dobrudže, ki ga je morala Bolgarija po balkanski vojni 1913 odnosno po svetovni vojni odstopiti Rumuniji. Južna Dobrudža obsega 5 prejšnjih bolgarskih okrajev Do-brič, Balčik, Kurtbunar, Tutrakan in Sili-strijo. Od Južne Dobrudže je Bolgariji ostalo samo 10 občin. Ostali del Južne Dobrudže, ki obsega 7726 km2 s 378.000 prebivalci (leta 1930), pa je morala Bolgarija odstopiti Rumuniji. Južna Dobrudža predstavlja približno eno tretjino celotne površine Dobrudže, ki sega do Izvila Du-nava. Po rumunakem ljudskem štetju je imela 1. 1937 celotna Dobrudža 22.6% bolgarskega prebivalstva, ki odpade predvsem na Južno Dobrudžo.
Južna Dobrudža ima predvsem agrarni značaj. Ker je pokrajina zelo rodovitna, odpade na neproduktivno .površino le okrog 7%. Po statistiki lz leta 1937 je znašal v Južni Dobrudži pridelek pšenice 1.6 milijona metrskih stotov, pridelek koruze 1.0 milijona metrskih stotov, pridelek rži 1.1 milijona metrskih stotov in pridelek Ječmena 0.6 milijona metrskih stotov. Znatna je v Južni Dobrudži tudi produkcija oljnatih rastlin, ki obsega 37.000 ha, vinogradi pa obsegajo 9.000 ha. Prebivalstvo se bavi tudi s proizvodnjo tobaka ln bombaža, vendar zavzema žito 82% celotne kulturne površine. Močno je razvita tudi živinoreja. V industrijski ln obrtni produkciji ter v trgovini pa je zaposlenih okrog 11.000 delavcev in nameščencev.
° Monkac
Lebreon "jii> o ' r


,, v« i
( o v J T j d i n
o
Bnlrila
Gji/la-V

Arjd
"s i
Sejati
oT^^eiva..
V«! i	;
l


rAtbaJvlii &
3a$i„
v
J Roman
t \ S Bar Ud o

Vriac ^ančevo
® . Rešita
,«. •	D raSOv	.	i
ii»
* •
Tulc«a
[Sulina
*
lTUf n 5everin
O
P; lest.
BepgrasL >K
požart«acN
I
^	N«gotmo\	OCrato*e	~	/ i}
c © ŠT 1/Frkitr ^Hli®?1C
Pirot	q \t rr /p U,	^TjtSMiTk
CaribSjd^ Vratca £ T^0vaf" | J

li»
o Uw

Na pričujočem zemljevidu je črtano označeno ozemlje, ki ga je
morala Rumunija odstopiti Rusiji, in ozemlje južne Do« brudže, ki ga zahteva Bolgarija — S tanko prekinjeno črto je označena meja Bukovine, stara meja med Madžarsko in Romunijo in stara meja južne Dobrudže
Takrat, ko so Rusimarširali skozi Ptuj...
desettisoče. Forteju je odneslo ogromne
množine lesa, štiri vozove, uničilo vinsko klet in težko poškodovalo novi hlev, ki se bo zdaj zdaj porušil. Cesta v Globošaku je dobesedno zadelana s tri metre visoko grmado kamenja, hlodov, izruvanega drevja in blata, v katerem ljudje iščejo ostanke izgubljene lastnine. Forteju je mnogo hlodov odnesel hudournik po dolini in so se tam pomešali z rudniškim lesom.
Ljudje se z velikim nezadovoljstvom izražajo o popolnoma pogrešeni izvedbi regulacije potoka v Globošaku, ki je stala mnogo denarja, a ob nalivih še povečuje poplave. Tudi se sprašujejo, kdaj se bodo pristojni činitelji pozanimali za ogromno škodo in kakšen ogled je vršila predvčerajšnja komisija iz Laškega, ki si Globo-šaka ni ogledala. Prepotrebno je, da se takoj izvrši temeljitejši komisijski ogled vse škode s podrobnim pregledom od kraja do kraja. Pritožbe glede komisijskega dela se čujejo z več strani ter se tu in tam izraža zahteva po ocenitvi posamezne škode. Glavna cesta je gotovo hudo poškodovana, a nič manj skoro vse javne prometne naprave, vendar je bilo pustcšenje po privatnih imetjih tako hudo, da bi bil moral biti ogled vse natančnejši.
Naliv je seveda naplavil vsepovsod mnogo vsakovrstnega lesa. Pri dragem gorivu je vsa bližnja okolica potoka oživela s starimi in mladimi pobiralci lesa ter se je s tem lesom ponekod razvila že trgovina.
Mnogi, ki jim je voda odnesla a težavo nabavljeno gorivo za zimo, se pritožujejo, da občina dovoljuje tako bratsko delitev tuje lastnine, ki bi jo pravi lastniki morda le spoznali in rešili za sebe. Seveda je občini zelo težavno s primernimi ukrepi ugoditi takim željam. Ribolov je zaradi povodnji utrpel tudi veliko škodo, saj je skoro vse postrvi hudournik r a znesel po bližnjem polju, kjer so ali poginile ali pa so jih po-lovili otroci, že takoj po nevihti so jih ljudje nosili domov kar v vrčih.
Pomoč v sili se pri nas ni posebno Izkazala. Gasilska organizacija je odpovedala v marsičesa. Zlasti prebivalci na Vodah trdijo, da so zastonj klicali rudniške gasilce, ki jih ni bilo od nikoder na spregled. Sirena, ki bi morala naznaniti alarm, je odpovedala baje zaradi prekinitve električnega toka. Prevladuje vtis, da gasilstvo nima dovolj priprav za take izredne primere in menda ne dovolj izurjenih ljudi. črpalka je delovala na Vodah le pri eni hiši. Rudniška uprava istotako ni nudila prebivalstvu prav nobene pomoči, čeprav bi se bilo to pri nezgodi tako ogromnega obsega lahko pričakovalo, še danes imajo mnoge hiše v kleteh visoko vode, pa se nihče za to ne zmeni. Vsekakor bo treba naše gasilce opremiti s tehničnimi pripomočki tudi za take primere ter mnogo bolje organizirati varnostno in reševalno službo v primeru poplav.
Deli velikega spomenika so že v Ljubljani
Ljubljana, 20. julija Poslednje dni so prispeli v Ljubljano bronasti deli za spomenik kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki ga bodo odkrili najbrž prvo nedeljo v avgustu. Kakor znano je spomenik izvršil naš rojak kipar Lojze DOlinar v Beogradu in je bil spomenik vtlit v bron v beograjski livarni. Prav tako so tudi granitne plošče za oblogo podstavka pripeljali po železnici iz Srbije. V nekaj dneh bodo kamnoseki opravili svoj posel, nato pa bo-
do posamezne kose bronastega spomenika in obstranskih reliefov dvignili s škripci in jih na podstavku sestavili skupaj in zvarili.
Kako velik bo spomenik, kaže naša sflika. Ze sama glava konja je tako ve&ika in težka, da jo en sam mož le s težavo premakne, kopito pa je takšno, da more služiti človeku za udoben sedež, kar vse naša slika nazorno izpričuje.
Težnje našega učiteljstva
V dravski banovini je organiziranih nad 3100 učnih
moči
Ljubljana. juliia
Jugoslovensko učiteljsko udruženje. sekcija za dravsko banovino, je ena najmočnejših stanovskih in hkratu prosvetnih organizacij. Saj ima svojo okrajno edinico prav v vsakem šolskem srezu in šteie slovensko JUU nad 3000 članov in čalnic. Za sredo julija je bila določena redna letna banovinska skupščina, glede na nastale prilike pa se ne bo vršila in je odložena na poznejši čas. Druge banovinske sekcije so sicer medtem že zborovale in položile pred zastopniki članstva obračune dela. Za sredo prihodnjega meseca ie bila tudi že določena glavna skupščina JUU. kjer bi sodelovale vse banovinske organizacije. Vendar je nastalo komplicirano vprašanje, kako se naj vrši glavna državna skupščina, če ni zborovala ena izmed nižjih edi-nic, to je dravska banovinska sekcija JUU.
Učiteljska organizacija ie doživela od lanske skupščine v Ljubljani nekai važnih dogodkov. V Zagrebu je bila likvidacijska skupščina JUU in ustanovitev Zveze hrvatskih učiteljskih društev. JUU je zdaj okrnjena, deluje pa se na to. da se ustanovi skupna zveza vseh učiteljskih organizacij v naši državi.
Ob koncu šolskega leta ie izšla uredba o prepovedi zborovani in shodov. Zaradi tega so odpadla tudi vsa junijska zborovanja sreskih društev, kjer bi društva volila delegate in obravnavala račun in proračun za leto 1940/41. Ljubljanska sekcija JUU je vršila v preteklem letu svoie posle v zadovoljstvo vsega članstva. Odposlala ie 1900 dopisov in 54 okrožnic. Občevanje med sekcijo in člani se vrši le preko sreskih učiteljskih društev. V preteklem letu je imela sekcija 34 okrajnih učiteljskih društev. Med najmočnejša spada društvo za mesto Ljubliano s 231 člani. Tudi Celje šteje lepo število članov, namreč 200. Najmanjša edinica pa ie v Žužemberku, kjer ie le 33 članov. Vsega članstva ie bilo ob lccncu leta 3108 (za 123 mani kakor lani).
V vsei na!i banovini je 4332 učnih moči, in sicer 1509 učiteljev in 2823 učiteljic. V tem številu so všteti tudi učitelji kontrak-tualci in učitelii dnevničarii. ki iih je 33 Ce odštejemo veroučitelje. opazimo, da je v dravski banovini 988 učnih moči. ki niso organizirane v stanovski organizaciji.
Učiteljska organizacija ie pripravila vrsto predioiov za finančni zakon. Ker ni zasedala narodna skupščina tudi niso bili upoštevani pred"ogi učiteljske organizacije Dostavljeni pa so odločujočim čini-teljem.
Osnovna zahteva vsega učiteljstva ie klic po stalnosti na službenem mestu. Naraščajoča draginja kliče po spremembi uredbe o draginjskih dokladah. Vsem državnim uslužbencem in upokojencem se nai zvišaio prejemki na eksistenčni minimum. Povišajo se nai rodbinske doklade za otroke in prizna doklada za žena Poročenim državnim uradnicam se nai priznajo iste doklade kakor neporočenim po geslu: Za enako delo enako pda&Uo. Ukine
se naj tretji draginj ski razred. Za napredovanje v V. skupino se nai ukinejo vsi dosedanji pogoji in se naj napreduje avtomatično. Pripravniki pa se naj avtomatično prevedejo v uradniško skupino, ko izpolnijo zakonite pogoje. V vrsti drugih zahtev je važen tudi predlog učiteljske organizacije JUU, naj se sproti razpisujejo prav vsa prosta službena mesta Premestitve pa se nai izvrše v interesu urejanja službe šele v glavnih počitnicah. Novi disciplinski postopek za učiteljstvo narodnih šol ne ustreza in naj se uveljavi za uči-teljstvo docela drug disciplinski postopek po določbah uradniškega zakona, ki bo ustrezal organizaciji prosvetne stroke in bo prilagojen razmeram, v katerih učitelj-stvo živi in dela.
Tako kakor učiteljstvo. gleda s skrbjo na svoje gmotne zadeve tudi vse ostalo državno uradništvo. Prejemki so ostali isti. čeprav je draginja poskočila za 49%, kakor navajajo celo uradne statistike. Danes ne zadostuje več samo zvišanje plač. potrebno bi bilo, da se z brezobrestnimi posojili nudi možnost odplačevanja starih dolgov.
Slovenski šoli primanjkuje primernih učnih sob. mestoma tudi šolskih poslopij. Občutno pa že primanjkuje tudi učiteljstva. Iz poročila, ki ga je podal prosvetni načelnik v banskem svetu, primanjkuje v naši banovini že 220 učnih moči. t\»n»ni-kanje pa bo še naraščalo. Zato je učiteljska organizacija stavila predlog, kako M se dalo tej zadregi odpomoči. Vrne se naj v našo banovino 20 učiteljskih abiturien-tov, ki so bili postavljeni za učitelje v vardarski banovini. Vrne se naj na ljudske šole tudi 88 ljudskošolskih učiteljev in učiteljic, ki so dodeljeni na meščanske šole.
Učiteljska organizacija je posredovala pri banski upravi, naj se uredi vprašanie šolskih upraviteljev na nekaterih šolah. Nenormalno je stanje, če so na šolah za upravitelje učitelji-pripravniki tam. kjer službujejo starejše učne moči.
Učni načrti so krmilo, ki vodijo smotrni pouk. Člani JUU razpravljajo o sedanjih nezadovoljivih učnih načrtih domala na vseh sreskih zborih in kažejo na napake veljavnega učnega načrta ter stavljajo pedagoške predloge za njegovo spremembo. Stanje učnih načrtov pa se ni spremenilo, ker se na odločujočih mestih še vedno preučujejo. Učiteljska tiskarna skrbi s pomočjo posebnega uredniškega odbora pedagoških strokovnjakov s terena za moderne učne knjige. Pravkar je končal uredniški odbor gradivo za četrto čtanko. Zdaj bodo začeli pripravljati čitanke za višje ljudske šole.
Ob koncu šolskega leta je izdala bansfca uprava odlok, da bo podpirala izredno nadarjene ubožne učence ljudskih šol. Predstavniki učiteljske organizacije so pozdravili imenovani korak, izrekli pa so želio. da se prepusti končna ocena o inteligenčni in moralni sposobnosti učencev, ki bi prišli v poštev za podporo, učiteljskim zbo-noen na posameznih
Po Povodnovi kroniki in drugih zapiskih — nekaj zanimivih spominov na Napoleonove dni
\
skih čet skozi Ptuj in okolico ter nadaljuje:
»Medtem ko so si Dunajčani napasli svojo radovednost na svečanostih, katere so leta 1810, povsod prirejali v čast poroke cesarske hčerke Marije Lujze z Napoleonom. ie Ptuj videl prvič ruske mornarje, ki so bili pomešani z liniiskimi četami. Bilo jih ie približno 5000. Izkrcali so se deloma v Benetkah. d£toma v Trstu, prodali tam svoje brodove Francozom in potem korakali pod poveljstvom kentra-admirala v osmih oddelkih od 6. do 29. aprila 1810 tu skozi in se vrnili skozi Budimpešto. Košice in Brody v svoio domovino. Ravno tako mifno so potovali tudi že čete generala Nazinova od 8. do 20. marca, 10.945 mož z 42 topovi. Nazinovi pešci so bili prei kot posadka na Jonskih otokih na Grškem, so se tudi izkrcali v Benetkah, počivali v bližini Padove. se dvignili in potovali skozi Kranjsko. Spodnjo Štajersko. Ogrsko in Galicijo, da bi se združili s svojimi vojnimi tovariši v Mol-daviji.«
Ruska velika noč na Hajdini
Sele v začetku XIX. stoletja, v dobi Napoleonovih vojn, je pri Slovencih zraslo zanimanje za Ruse in njih poznejše zmagoslavje leta 1812. je navdušilo mnogo naših pisateljev in narodnih buditeliev.
Pred njimi strah, za njimi spoštovanje
Leta 1799. so se zvezale proti Napoleonu Anglija, Avstrija in Rusija ter začele skupno drugo koalicijsko vojno proti. Franciji Po medsebojni zavezniški pogodbi je hitek. velika ruska vojska Avstrijcem, katerim se je godilo v Italiji precej slabo, na pomoč. Korakala je v dveh velikih oddelkih skozi Štajersko, prvi po dolini reke Muriee čez Leoben in Judenburg, drugi pa skozi Spodnjo Štajersko. Vodil jih je sam slavni ruski general Suvorov. edini vojskovodja, ki nikoli ni izgubil nobene bitke. V severnih krajih so se Rusov, čeprav so bili njihovi zavezniki, strašansko bali. kajti raznesla se ie med ljudstvom govodica. češ, da ruski vojaki žro celo mlado deco, a kmalu so se prepričali, da je bil njihov strah prazen. Povsod so jim nudili dob no preskrbo in zato se ie tudi tam vršil prehod čet brez večjih težav.
Štirje oddelki skozi Središče
Nas pa zanima bolj južni del ruske vojske. ki je prišel iz Rusije čez Madžarsko na Spodnje Štajersko. Stdrie manjši oddelki so šli tudi skozi Središče Teden dni je bilo tam vse polno ruskih vojakov. Dne 1. junija 1799 je pod vodstvom generalma-jorja Kašina prišlo v Središče 2241 mož. za njim 2. junija pod generalmaioriem knezom Volkonskim 2196 mož, 3. junija pod generalmajorjern Mavorovom 4030 mož in končno 4. junija pod generalmaioriem Rechbinderjem 2554. Meseca juliia je za njimi pripeljal major Stachelberg še 205 mož. ki so bili bolni aH so med potjo -»pešali.
Velezaslužni ptujslfci zgodovinar Simon Povoden, ki je na lastne oči videl in doživel prehode ruskih čet skozi Ptuj, poroča v svoji kroniki mesta Ptuja (»Biirger-Iich<is Lesebuch) v I. delu iz leta 1821 naslednje:
»Leta 1799. nas je iznenadil prihod 14000 ruskih kozakov. ki so pojoči hiteli s svojim topništvom, municijsfcimi in bolniškimi vozovi skoči naš Ptuj ter si postavili na Hajdini svoje voine šatore. Prav za prav je videl Ptuj v enajstih letih trikrat ruske narode, morda jih je tudi že prej žejo redko aM sploh ne. Najraie so jih sprejeti baš v letu 1799.. ker so hiteli kot pomožne čete v Italijo Avstrijcem na pomoč. Ptujčani so bali zelo prijetno presenečeni, feo so Ruš dne 5. junija praznovali svoje pravoslavne binkošti s svečanim bogoslužjem pri Sv. Martinu na Hajdini. Se boii so se začudili, ko so dobrosrčno pomirjali vsem prisotnim male blagoslovljene kruhe za majhen dar. Najboli smo občudovali mnogo ceremonij, ki jih prej msmo nikoli videli. Mnogo svetih podob v težkih srebrnih okvirjih ie bilo postavlienih in so prav lepo krasile stene poljske kapele. Po tridnevnem počitku so veselo nadaljevali svoio pot k cesarski armadi v Kalijo.«
OmenčI b! tu majhen, 47 milimetrov dolg bronast križec, ki ga je lani našel neki učenec na Hajdini in ea oddal ptuiskemu muzeju. Križec ie vsevprek okrašen z ruskimi pismenkami, z nekim blagoslovom. Po lepotnem okusu in načinu izdelave spada v tedanjo dobo. Verjetno ie. da ga je takrat izgubil ruski vojak. Morda bi nam ta in druee naidbe mogle označiti krai ruskega taborišča.
nZ Moško v i ti smo lehko govorili"
Tudi v naslednjih letih srečujemo večkrat v naši okolici ruske čete. Neki zapisnik v središkem arhivu nam pravi, da so se leta 1808. mudili ruski vojaki v Središču. O tem je bil sestavlien 8. marca natančen zapisnik, iz katerega izvemo, da so bili tam vojaki iz polkov Kosolovski. Do-brovski. Korinski. Videbski in Kalavanski. Mcrda so to bili še ostanki iz leta 1805. in 1806. Zapisnik nam tudi pove. pri kom in v katerih hišah so bivali oficirji in moštvo in koliko so potrošili za meso in kurivo. Vsesa skupai je bilo v Središču in okolici nastanjenih 64 častnikov in 1887 mož. Le 14 hiš ie bilo prostih voiakov in častnikov, ker so bile pretesne ali revne. (Fr. Kovačič. Trg Središče, str. 344-45). O teh vojaških nastanitvah piše tudi dr. Jos. Muršec (roi. 1807 v Bišu v Slovenskih goricah) v svoii rokopisni avtebiografiu:
»Pet let stareea so me mati ooslali k županu, očetu Simerlu. po voiake. katere bi imeli prenočiti, da bi iih domov nrivedel. Oča pa so morali z vozom oo voiaško spravo. Smehljaje in muzaie stooa 12 ruskih vojakov za men^j — svoum velikanskim vodjom Prišedši ž njimi k nlUvemu potokecu ga bos nrebredem. voiaki oa so prek in še noter skakali in se radostno smejali.. . 7.e dijak, sem onih dvanajstero Rusov nekikrat omenil; oča so pristajat »Z Maskviti smo lahko govorili«
položil Kalin med večmesečnim delom v študij tega konja, na katerem bo jahal raš nepozabni kralj.
Pri pogledu na to ponosno žival, ki ma-jestetično stopa, dvigajoč sprednjo desno nogo, in nosi svojo plemenito glavo na visoko vzravnanem vratu, sem dobil vtis, kakor da se žival dobro zaveda, da ji bo nositi vladarja, šele ko sem si konja ogledal od vseh strani, sem spoznal, da ta. prvi vtis ni slučajen, ampak je posledica dobro premišljenega umetnikovega dela. Popolnost tega dela je pač sinteza raznih komponent, kakor so: preračunane proporcije, anatomska pravilnost vseh vidnih zunanjosti, študij rase, dognano podajanje značilnih kretenj ter naposled kiparsko-teh-nična popolnost izvršitve v idealno občutenem realističnem slogu brez čisto dekorativnih primesi. Toda to naštevanje bi bilo nepopolno, če bi napravljalo vtis, da je taka umetniška ustvaritev zgolj miselno in konstruktivno delo, kajti eno je v vsaki poedinosti podrejeno umetniški, t. j. čisto čustveni intuiciji, ki je pač prirojena talentu Kalinovega kova.
Ko sem mojstru izrekel svoje priznanje in mu čestital, se mi je na svoj skromni način prijazno nasmehnil, a zdelo se mi je, da sam uživa, ko gleda uspeh svojega dosedanjega dela.
Osnutek konja s kraljevskim jahalcem v tretjini spomeniške velikosti stoji v kotu delavnice. Tam vidimo na konju kralja v generalski uniformi s plaščem. Z levico drži napete uzde, a z bodrilno kretnjo desnice izraža svoj opomin jugoslovenskemu narodu. bivajočemu na skrajnem severu: Združeni ste sedaj z vsemi Jugosloveni v eni
prijel za to delo z vso preudarnostjo ter sem se predvsem posvetil temeljitemu opazovanju menjavanja zunanjih oblik pri različnih gibih te lepe živali.
Odkar sem spomladi od agilnega odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. v Mariboru po posredovanju predsednika dr. Lipolda prejel definitivno naročilo za izdelavo kraljevega spomenika v Mariboru, sem se odrekel vsakemu drugemu delu in izdelujem tako rekoč v eni sapi edinole tegale konja.
štiri žive konje sem že imel — mojster se obrača s pogledom proti travniku pred ateljejem — tule ter sem skušal dojeti vsako važno podrobnost njihovih teles. Upam, da se uspeh tega študija vidi na izvršenem modelu.
Moje pritrjevanje pač ni bilo samo izraz vljudnosti...
Zanimal sem se za nadaljnji potek dela ter sem izvedel, da bo umetnik sedaj izdelal tudi kraljevo podobo v prirodni velikosti. Nato pride šele na vrsto izdelava celotnega kipa v projektirani nadnaravni velikosti, kakor bu služil za odlivanje v •bronco.
Konkurenčni načrt, ki je bil svoječasno nagrajen s prvo nagrado in ki predstavlja z regulacijo Trga Svobode vred skupno delo arhitekta Jaroslava Cernigoja in kiparja Borisa Kalina, ostane v glavni zamisli neizpremen^en.
Spomenik bo stal na tem trgu t°.kn, da se bo najbolj videl v profilu z nebom v ozadju, ker je seveda za njega učinkovitost najugodnejše. Maribor !">o z n;im dobil svoj najlepši in najpomembnejši okras. —1.
še o strašnem razdejanja v TrfesvIf&St
Na vseh koncih in krajih čistko — Tarž imetze v?s»ska grmada naplavine na eesti v GEskEŠrfes — Gasilsi so premalo pripravljeni za poplavne resreče
Trbovlje. 20. iulija V Trbovljah te dni vse govori o strašni povodnji in njenem razdejanju. Vse ceste, zlasti pa glavna prometna žila, so živahne, vse ogleduje opustošenje. Občinski in cestni delavci hitijo s čiščenjem cest in kanalov od nanešene nesnage, kamenja in peska, ki so jo ponekod nagrmadili prav visoko. Rudnik vlači neštete hlode iz struge in zbir?. material, ki mu ga je odnesla voda. Pred obcestnimi hišami se nudi še posebno pestra slika, k: je obenem žalosten dokaz velike Škode, katero sta voda in pol
metra visoko blato prizadejala na pohištvu. obleki i.i vsaj stanovanjski opravi. Od postaje do Gaberskega vidiš -;-?te prizore, kako kidajo blato in tvo'io z lopatami in vedri iz stanovanj ter kar ob vodnjakih čistijo posteljnino, perilo in obleko, vse mastno in onesnaženo od vodn°ga Mata. Zlasti so trpeli stroji lažnih obrtnikov. Blago krojačev in šiv Hi j je delno čisto uničeno.
Najhujše razdejanje je utrpel vsekakor Clobošak, kjer so posestnik Forte in drugi tamošnji stanovalci oškodovani aa mnoge
Nadalje nam pripoveduie Radoslav Razlag o Kolomanu Kvasu (roj. 1790): »Prvo ; ga probudi slučaj, da se godine 1807 sa- ' stane s ruskimi Stajersku prolazečimi vo>-jaci, s kojimi se podobro sporazumi naš ; narod.«
Celo ruske mornarje je videl Ptuj
Končno nam omenja Simon Povoden v isti kroniki še nekaj drugih prehodov ru- !
česar kronist ni mogel zapisati o nobeni vojski. • r
Cesar vestni kronist ni mogel zapisati niti o svojih rojakih, niti o katerikoli drugi vojski, ki je korakala skozi Ptuj. ie zapisal ob koncu svoiega poročila o Rusih: »Vse moštvo ie bilo oblečeno po evropsko, ie bilo vedrega lica. je plačalo vse na roko. bili so mirni v svojih bivališčih in ni napravilo ničesar, kar bi iih bilo osramotilo.«
A. S.
Medtem ko Ljubljana z napetostjo pričakuje, kdaj se bo pojavil sredi Zvezde na že vidnem podstavku lik kralja Zedinitelja, me je gnala radovednost v zatišje kiparske delavnice Borisa Kalina. Slišal sem namreč, da se v tej delavnici poraja k življenju drugi veliki dokument naše zvestobe do poosebljenega simbola jugoslovenskega edinstva: spomenik kralja Aleksandra I-za mesto Maribor.
V proviaorni baraki, ki jo je postavil agilni kamnoseški podjetnik Fran jo Ku-novar poleg svoje cvetoče delavnice, sem našel nikdar mirujočega umetnika, ko je pri ilovnatem modelu konja izvrševal zadnja popravila. Ta konjski lik me je v trenutku čisto prevzel, tako da nisem mogel odmakniti pogleda od njega in sem skoraj pozabil seči mojstru v roko. Vse svoje znanje, vse svoje umetniško čustvovanje je
veliki državi — skupna je naša pot v bodočnost! Z izdelavo kraljevskega lika se začenja drugo veliko poglavje Kalinovega dela. Doslej je bilo vse njegovo prizadevanje osredotočeno na študij konja.
Odkar sem bil po konkurenčnih razpisih postavljen pred problem modeliranja konja — tako mi pripoveduje umetnik — opazujem konje, kjer koli jih srečavam. Najbolj me zanimajo funkcije njihovega gibanja. Ogledujem si težke konje pri delu, še rajši pa vitkejše jahalne konje. Vsak dan se ustavljam ob vojaškem vežbališču v Linhartovi ulici, si ogledujem iskre vojaške konje ter si skušam v spominu ohraniti njih silhuete ter značilne linije in gibe. Za kiparja je pač oblikovanje konja ena najlepših nalog in tudi mene je navdušil že samo sklep, da se bom lotil take naloge. Smela stvar ni enostavna in sem zato po-
Danes vsi v Polje
k telovadnemu nastopu ob IS« uri
Zveze ugodne 2	Zveze ugodne!
Domače vesti
i Ivane, mu je dejai če nocoj ostaneš živ, te bom hranil s samim medom ln sladkorjem, dokler boš živel... Po teh besedah je planil nanj ln mu zadejal z nožem tri velike rane, lz katerih je v curkih lila kri. Ko je Britvar obležal v nezavesti, je Jožo pokleknil k njemu, ga poljubil in dejal: »Odsedel te bom. Ti pa mi oprosti to svojo kri... Potem je šel in še sam javil žan-darjem.
* La3tnlk elegantne krojačn>ce — vlomilec v grobnice. Včeraj smo poročali, da je zagrebška policija izsledila tolpo tatov, in vlomilcev, ki so se specializirali na pleni-tev po grobovih bogatih zagrebških meščanov na Mirogoju. Veliko senzacijo je zbudila vest, da je med aretiranimi tudi ugledni krojaški mojster Gjuro Vidušek, lastnik elitne tvrdke Renessance v Radišini ulici.
*	Teslov institut v Beogradu dobi svojo palačo. Leta 1936 se je v počastitev velikega rojaka Nikole Tesle v Beogradu ustanovilo društvo z nalogo, da se \ naši prestolnici zgradi Teslov institut, ki naj bi bil zbirališče učenjakov vseh tehničnih znanosti. Država je za gradnjo instituta dala 10 milijonov, iz inozemstva pa je društvo prejelo raznih dragocenih instrumentov v vrednosti 2 milijonov din. Ta znesek zadošča, da se bo v kratkem času pričela gradnja poslopja, ki naj bi bilo v teku leta izročeno svojemu namenu.
*	Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 58. številki z dne 20. julija uredbo o organizaciji higienske službe, navodilo za izvrševanje uredbe o varčevanju z živili, spremembe v staležu banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine in razne objave iz »Službenih novin«.
*	Kres celjskih Ciril-Metodovih podružnic v počaščenje slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda privabi vsako leto vse zavedne Celjane, kjer se ob petju in vzpodbudnih govorih navdušujejo za nadaljnje narodno delo. Ker se je letos zažgal le kres, so rodoljubne odborniee ženske CM podružnice priredile kresno zbirko, kjer so od hiše do hiše zbirale prispevke. Da njih trud ni bil zaman, dokazuje lep uspeh, ker je Družba sv. Cirila in Metoda prejela din 2800. Iskrena hvala požrtvovalnim nabiralkam, iskrena hvala pa tudi vsem onim, ki so prispevali k tej zbirki.
*	Sprejem gojencev v l^novinSko pod-kovsko šolo v Ljubljani. Banovinska pod-kovska šola v Ljubljani sporoča, da se začne šestmesečni tečaj 1. avgusta. V tečaj se sprejemajo učenci z najmanj dvema letoma pomočniške dobe. Prošnje z banovln-skim kolkom za 10 din je poslati na naslov: Banovinska podkovska šola, Ljubljana, Poljanska cesta 59. Gojenci bodo imeli v šoli brezplačno stanovanje, za prehrano pa bodo dobivali mesečno podporo.
{ * Izšla je nova številka ilustriranega
družinskega lista »žike« z naslednjo vsebino: 1. Leopold Stanek: Znamenje raka. 2. Rudolf Kresal: Slovenski Vidov dan v Westfaliji. 3. France Novšak: Diplomato-va britev. 4. Simčič Zorko: Zgodba o uri. 5. Martin Benčina: Nekaj besed o likovni umetnosti. 6. Anton Ingolič: Sirote. 7. Maurice Montegut: Judova zaobljuba. 8. Arnošt Adamič: Primer profesorja Jusufa. 9. Božena: Matura. 10. Vinko Gaberski: Oslovska kariera. Literarnemu delu revije sledijo praktične rubrike za naše gospodinje in matere, in sicer: »Kako si sami naredimo usnjene rokavice«; prlmarij dr. Dragaš: »Prehrana otrok s pšeničnim zdrobom in ovsenimi kosmiči« in »Gospodinjski kotiček«. List je okrašen z lepimi slikami kakor tudi s številnimi sličicami malih prijateljev ržene kave žike, žikinega otroškega zdroba in žikinih ovsenih kos-mičev. Prav posebno pa bo zanimal ljubitelje dobre kave članek o »Žikini mešanici«, novem proizvodu, ki je pravkar prišel v promet in ki prinaša olajšanje vsem, ki so navajeni na pravo kavo, pa jim je po- I
AN
REMA
LJUBLJANA mariBOR
Vidušek je znan mojster v svoji stroki, saj je svoj čas kot pomočnik zaslužil po 3500 din na mesec, kar je tudi za zagrebške razmere precej visoka plača, nedavno pa se je osamosvojil. Med tatove in vlomilce ga je očitno zavedel bolesten pohlep po zlatu in denarju. Vidušek je pač primer zločinca. kakršen je v Evropi najbrž precej redek: čez dan je uglednim zagrebškim damam šival najelegantnejše obleke, ponoči


HITRO, CISTO/ POCENI V DROGERIJI::
fcMr^MA IV'KANC	LJUBLJANA
ISJ^I-V^ llAA ZALOGA FOTOMANUFAKTURE	NEBOTIČNIK
po gredah. Občinstvo prosimo, naj samo pazi na nove trate, da bodo čim najbolj krasile okolico spomenika kralju Aleksandru I.	_
Prt slabem teku, zaprtju črevesja — poživi ena čaša naravne Franz-Josefove
grenčice pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal._Reg. S. br. 15485/35
u— Uprava policije v Ljubljani razpisuje javno ustmeno licitacijo dne 25. julija ob 16. za prodajo 3 jahalnih konj. Licitacija bo pred hlevi policijske konjenice, Cesta v Mestni log št. 15.
N E BOTIC N 1 K
stala predraga, če se za družinski list »2iko« zanimate, pošljite svoj naslov Pra-žarni žikl, Ljubljana—Vič; dobivali ga boste brezplačno. (—)
• Letošnji jesenski Lipsld velesejem bo od 25. do 29. avgusta ter obeta izreden odziv zlasti inozemskih kupcev, kajti bolj kakor kdajkoli obstoji v današnjih razmerah nujnost, da inozemski kupec osebno
pa je opravljal ne le posel vlomlca, temveč še skrunitelja grobov. Slišal je govorico, da je v neki grobnici na Mirogoju skritega dva kilograma zlata, pa je organiziral majhno tolpo, ki je šla poizkušat srečo. Njegova najožja sodelavca sta bila neki Jožo Perič in Adam Radešič. Ker niso točno vedeli, v kateri grobnici je skrit zaklad — domnevali so, da v grobnici Pa-
Zoper trdo stolico, zlato žilo in črevesne katarje je naravna Franz-Josefova grenčica, večkrat na dan užita, dobro Iredstvo._Reg. S. br. 15485/35
u— Ga jeva ulica bo od ponedeljka 22.
julija dalje deloma ali vsa zaprta za vozni promet zaradi utrjevanja vozišča z valjanim asfaltom. Delo bo trajalo kakih 10
dni.
Predno odidete na Vaš letni oddih, izlet ali gorsko turo
se oglasite pri
Foto Touristu Lojze Samca
Aleksandrova cesta 8 — Ljubljana — kjer
dobite podrobna navodila, kateri filmi so najboljši, da prinesete res ostre čiste slike domov. Konkurenčno ceno imamo zložljivemu Balda Foto aparatu z optiko 1.6.3 z lepo usnjeno torbico in 2 filma za Din 350. Naše fotoamaterske Izdelave, posebno pa povečane slike so poznane ne samo v Sloveniji, temveč ceh Jugoslaviji po prvovrstni
in hitri postrežbi. Na posebno željo že v treh urah razvijemo film in napravimo slike. Fotoamaterjem
izven Ljubljane pa poštnoobratno. Se najvljudneje priporoča:
Foto Tourist — Lojze Smuč
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta št. 8.
u— Dr. A. F. Ferenčak, zdravnik za kozmetiko, razširjene vene in hemoroide, Gajeva ulica 3, se je vrnil in spet redno ordinira. (—)
u— Popoldanska dostava pisemskih pošiljk začasno ukinjeni. Z odobrenjem ministrstva pošte bomo v ponedeljek 22. t. m. ukinili popoldansko dostavo vseh pisemskih pošiljk. Ta omejitev velja za vse dni v tednu razen sobote, ko se bo pošta dostavljala tudi popoldne, in bo trajala do preklica, ko bo prenehala vročina. Časopise, ki jih drugače dostavljači dostavlja-
Mali gosti v hiši!
Naši otroci se vedno vesele obiska malih gostov. Toda ta mala vesela družba ne bo nikdar sedela mirno za mizo. Zato se večkrat zgodi, da se kava polije po oblekel, predpasniku ali po namiznem prtu. Toda to ni nobena nesreča, če je mamica poskrbela, da so oblekce, predpasniki in prti barvani z Indanthren-barvamL V prihodnjem pranju bo vse to izgi-ailo. Z Indanthren-barvaml pobarvane tkanine so pravi blagor zaradi svoje stalnosti
Iz Maribora
a— USpela tujskoprometua propaganda.
O priliki oficielne otvoritve nove ceste na Pohorju opozarjamo ljubitelje našega lepega zelenega Pohorja na prekrasne povečave posnetkov nove ceste, ki so razstavljene v veliki izložbi »Putnika«.
a— živahna gradbena sezona se opaža letos v Mariboru. Večje število stanovanjskih hiš gradijo letos na bivšem Rosen-bergovem posestvu v magdalenskem predmestju in bo letos v tem mestnem deiu dozidanih nad 25 novih hiš. Sedaj so dobili gradbeno dovoljenje železniški uradnik Mirko šibenik za gradnjo enonadstrop-ne stanovanjske hiše v Ljubljanski ulici 16 (gradbeni stroški 250.000 din), zasebna uradnica Nada Caš za gradnjo enonad-stropne stanovanjske hiše v Poštelski ulici 8 (gradbeni stroški 220.000 din), avto-prevoznik Albert Hergold za gradnjo enonadstropne stanovanjske hiše v Poštelski ulici 12" (gradbeni stroški 200.000 din), Roza šander za gradnjo vlsokopritlične stanovanjske hiše v Ljubljanski ulici 44 (gradbeni stroški 155.000 din), soproga
LJUBLJANI
BO OP 31. AVGUSTA PO 9. SEPTEMBRA
RAZSTAVLJALO I NAJ SE NUJNO PRIJAVIJO
* Vrtnarsko predavanje v Begunjah pri
Cc-rknici. Danes po večernici priredi Vrtnar ski odsek SVD Ljubljana pri Vrtnarskem odseku v Begunjah poučno predavanje o pravilni negi cvetic in povrtnine. S predavanjem, ki ga bo imel g. Jože Kregar, bomo skušali še bolj poživiti dan danes tako potrebno skrb za koristen in lep vrt. Vstop je prost članom in nečlanom.
Grofice in spomenike
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje
Franjo Kunovar
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — TeL 40-09.
*	Banjaluškj pravosiavci brez pokopališča. Pravoslavna cerkvena občina v Banii Luki je pred leti kupila večje zemljišče na Petričevcu, najlepši periferiji mesta, da si uredi novo pokopališče, ker ie staro prenatrpano. Okoličani pa so se tel nameri postavili po robu in njihovi pritožbi se je pridružila tudi policijska oblast, češ da svet zaradi talne vode ni pripraven za po-kopavanie mrličev. Zadeva že tri leta roma od instance do instance, medtem pa pravoslavni Banjalučani nimajo kam po-konavati svoie ranike.
Po kopeli je uporaba Gregoričevega »Bo rosa na« poseben užitek. — Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova.
*	Podpornemu skladu na zavodu za slepo deco v Kočevju je daroval g. Kordiš Anton iz Ribnice 100 din. Najlepša hvala! Podporni sklad na zavodu za slepo deco v Kočevju je namenjen predvsem podpori slepih gojencev ob odpustu iz zavoda, da jim pomaga pri ustvaritvi lastne eksistence. Ob tej priliki so slepi gojenci nujno potrebni tudi javne pomoči, številka ček. računa 10.190.
razpravlja s tvorničarjem, pri katerem naroča svoje blago, za kar nudi lipski velesejem redko in dragoceno priliko, ker je sicer pribava vizuma za Nemčijo zvezana z velikimi težavami. V tej zvezi opozarjamo interesente, da je treba vložiti prošnjo za podelitev vizuma, ki je za potovanje na lipski velesejem brezplačen, pri pristojnem častnem zastopniku najkasneje do 8. avgusta. Dalje so za letošnji Jesenski lipski velesejem inozemskim obiskovalcem na razpolago tudi hotelske sobe v Leipzigu, ki pa jih je treba rezervirati pri častnem zastopniku najkasneje do 29. t. m. (—)
*	Dom na Polževem vabi izletnike, av-tomobiliste in motociklistične izletnike in letoviščarje. Dnevna oskrba je 50 din. Telefon: Višnja gora 1. (—)
♦	Dražba hiše. Dne 27. t. m. ob 11. bo v sobi 26. okrajnega sodišča v Radovljici dražba hiše z mehanično delavnico g. žva-ba Matevža, Lesce 17. Pogoje izveste pri okrajnem sodišču v Radovljici. (—)
Ing. PREZLJEV
* •imumm
Fotoamater ji!
Za lepe posnetke — naši filmi ln naša kvalitetna Izdelava! — Jamči vam in se priporoča specialna fototrgovina
JANKO POGAČNIK
LJUBLJANA	TVRŠEVA C. 20
• Novi grobovi. V celjski bolnišnici je po kratki in mučni bolezni preminila v cvetu svoje mladosti, stara komaj 21 let gdč. Tea čaterjeva, hčerka veleindustrijca g. Iva čaterja. Priljubljeno pokojnico bomo spremljali na zadnji poti v ponedeljek. Pogreb bo iz doma žalosti v Bežigradu ob pol 17. na mestno pokopališče. — V Ljubljani je umrla ga. Angela Merslaviče-va, rojena Dolenčeva, soproga dr. Ivana Merslaviča. Pogreb rajnke bo v ponedeljek ob pol 18. iz Žal (kapelica sv. Nikolaja). — V Ljubljani je preminila ga. Frančiška Januš-Bendova. Pogreb bo danes ob 17. iz hiše žalosti, švabičeva 15. — V Zagrebu je umrl g. Josip Bantan, uradnik SUZOR, star šele 46 let. Pokopali so ga včeraj v Zagrebu. — V Ljubljani je preminil magistratni pisarniški ravnatelj v p. g. Albert S e ž u n v visoki starosti 84 let. Pogreb bo danes ob 3/4 na 16. iz žal. — Nenadno je preminila v Ljubljani ga. Neven-ka Steindlova. Pogreb je bil včeraj na pokopališče k Sv. Križu. — Rajnkim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
OBISKOVALCI »ŽAL« ! ~ Sv. Križ, poleg žal — tel. 49-59. Vence, šopke itd., vedno sveže Cvetličarna Šimenc Pavel, nagi.
prašek ln tekočina zanesljivo pokončuje molje v vseh razvojnih oblikah. Zahtevajte ga v drogerijah in specerijah. Navodila ln pojasnila daje fitopatolog poobl. agronom inž. Prezelj, VVolfova 3. tel. 34-73, Ljubljana
* Bivši direktor gimnazije obtožen, da je poneveril 200 000 din. Okrožno sodišče v Petrinji že nekaj mesecev vodi preiskavo proti Josipu Korlaetu, bivšemu direktorju realne gimnazije v Sisku, ki je bil po disciplinski preiskavi banske oblasti obtožen poneverbe 200.000 din. Direktor Korlaet je 5 let sistematično poneverial denar na ta način,, da je od dijakov sprejemal razne takse, a jih ni Izročal višjim instancam.
N&MdncL s^ožlca
uplivana ves organizem. Dobro sredstvo za o dva-jafi, Id zanesljivo deluje in ima prijeten okus, ja
tM-oilk. VHtff*

* Šestnajstletni fant — 130 kg težak. V Jarmini pri Vinkovcih živi kmečki fant, ki je komaj 16 let star, pa je 180 cm visok in 130 kg težak. Je to Adam šefer, ki so mu nedavno starši pomrli, in ker nima nikogar, da bi mu vodil gospodinjstvo, se je sklenil poročiti z 181etno sovaščanko Terezijo Buriševo. Te dni je Adam obiskal škofa dr. Akšamoviča v Djakovcu in ga poprosil, naj mu dovoli srtopiti v zakon pred polnoletnostjo.
»Ubil je človeka za prazen nič. Pred dnevi se je v gostilni na Kiseljaku pri Bistrici v Bosni pripetila žaloigra, ki je tako značilna za vročo kri naših južnjakov. Kmet Ivan Britvar je na povratku s sejma stopil v krčmo, kjer je njegov sosed Joso ši-rič pravkar z golim nožem podil po sobi 15 letnega Nedeljka Veselinoviča. Britvar je planil na širiča in ga razorožil, nato pa je v družbi posedel pri šilcu žganja in po-kramljal o dogodku. Iznenada se vrata odpro in Sirič, ki se je bil prej umaknil, je stopil na prag z vprašanjem: — Kje je moja ruta, v kateri sem imel zavezanih 15 din? — Nismo je videli, so odgovorili kmetje, a širič je obdolžil Britvarja, da mu jo je vzel. — Plačal mi jo boš! je zagrozil in izginil. Ko se je Britvar pozneje vračal s sosedi proti domu, ga je ob poti pričakal Sirič s svojim sinom. — Ravno tebe iščem,
leševe rodbine — so vlomili nekajkrat zapored, a ker niso našli zlata, so se zadovoljili s skromnejšim plenom, ki jim je prišel pod roko. Policija nadaljuje preiskavo.
* Flanelaste rjuhe po prenizki oeni. Pred dnevi je neznan storilec vlomil v skladišče tovarne »Koton« v Domžalah, ki je last Marjana Severja iz Ljubljane, in odnesel večjo količino flanelastih rjuh in odej. Orožniki so vlomilca hitro izsledili — dejanje je zagrešil 551etni delavec France Z., ki je po rodu iz Zagorja in je bil svoj čas v železniški službi, do nedavno pa je bil sluga pri tovarnarju Karlu Pollacku. Mož je zabredel v žalostne mreže. Ko mu je umrla žena. je pri svojih sivih letih vzel k sebi neko 15 ln pol leta staro Marijo, ob kateri se mu je vnela tolikšna ljubezen, da je začel v stiski zanjo krasti. Zadnje čase je sicer Imel delo v neki tovarni, a zaslužek je bil očitno premajhen, da bi mogel tešiti vse Marijine potrebe. Ko so orožniki napravili pri njen preiskavo, so našli 20 rjuh, obenem pa je izpovedal, da jih je 20 prodai neki trgovki, ki je bila očitno vesela ugodne kupčije. V tovarni je namreč plačevala komad po 44 din, on pa jih ji je ponudil po 20 din. Moža so orožniki aretirali
Prt zaprtja ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
Iz Ljubljane
u— Pred mogočnim poslopjem vseučill-ške knjižnice v Vegovi ulici so že lani
zgradili z nizkimi izklesanimi kvadri prostor, na katerem štrli v zrak precejšnje zidovje, močno kazeče in zastirajoče celotni razgled na to ulico. Ker je tod zamišljen enak park. kakršnega vidimo onstran ulice za Novinarskim domom in Glasbeno matico, je treba ta svet primerno splanirati in podreti to masivno zidovje, ki izvira še od nekdanjega Knežjega dvorca, kjer stoji zdaj impozantna palača vseučlliške knjižnice. Pred potresom leta 1895 je tamkaj na kraju, kjer stoji spomenik goriškega slavčka Simona Gregorčiča, ki bo zdaj imel lo dostojno ozadje, bila znamenita gostilna pri »šikcu«, shajališče notranjskih furmanov. Poleg nje pa so prodajale brhke Vipavke debele češnje hrustavke, še dalje* pa so se razprostirali obširni hlevi. Okrog dvajset delavcev je zdaj začelo kopati in odvažati z velikim tovornim avtomobilom različen material v Curkovo jamo pri Sv. Križu. Črno zemljo pa bodo porabili isto-tam pri parku, kasneje pa pri betonskih tleh na dvorišču zgradbe. Ta teden so tudi postavili ob velikih oknih tega poslopja okusno balustrado z okroglimi kamnitimi stebriči. V zgradbi sami opravljajo delavci še vedno razna notranja dela. Pred kratkim je prevzela pečarska dela tvrdka A. Kovačič z Viča.
u— Mestni trošarinski urad v I. nadstropju kresije v Lingarjevi ul. št. 1 v ponedeljek in torek zaradi snaženja prostorov za stranke ne bo posloval.
u— Zaradi šele posejanih in ozelenelih trat v Zvezdi je treba pse po Zvezdi voditi na vrvici ali verižici, da ne bi delali škode
jo popoldne, stranke lahko dvigajo na glavni pošti pri okencu na vratih pismono-škega oddelka od 15. do 18. Dostava ostalih vrst poštnih pošiljk ostane kot doslej. — Upravnik pošte Ljubljana 1.
ZOBOZDRAVNIK
DR. J02E RANT
ne ordinira 10. avgusta
Nebotičnik
Telefon 33-93
ZOBOZDRAVNIK
DR. JOS. TAVČAR
ne ordinira do 10. avgusta
Nebotičnik	Telefon 33-93
ZOBOZDRAVNIK-ŠPECIJALIST
dr. IVAN OBLAK
NE ORDINIRA DO 20. AVGUSTA DOCENT
Dr. IVAN PINTAR
DO 5. AVG. NE ORDINIRA
PRIMARIJ
dr. Stanko Žvokelj
do I. avgusta ne ordinira
u— Proslava zaščitnika avtomofoilistov Sv. Krištofa v Planini pri Rakeku. Kakor vsako leto, priredi tudi letos ljubljansKa sekcija Slovenskega avtomobilskega kluba slovesno proslavo zaščitnika avtomobili-stov in motociklistov, sv. Krištofa. Ta proslava je letos tem bolj pomembna, ker se vrši že desetič in je razen tega združena z otvoritvijo nove obmejne carinske zgrad-
»VERA«
modni atelje
ne dela do 1. IX. 1940
NEBOTIČNIK VL
be v Planini pri Rakeku. Proslava bo v nedeljo dne 28. t. m. ob 10.30 v Planini pred novo carinsko zgradbo. Po izvršenem cerkvenem opravilu ter svečani otvoritvi zgradbe bo popoldne izlet v Novo vas, kjer bodo pod okriljem Aerokluba poleti jadralnih letal na Blokah. Prireditev se zaključi s skupno večerjo v Novi vasi Vsi člani, avtomobilisti in motoristi, se naprošajo, da najkasneje do četrtka, 25. julija t. L opoldne javijo tajništvu ljubljanske sekcije (telefon 41-93) število vozil ln oseb, ki se bodo udeležile proslave.
TOMBOLA
Sokolskega društva Št. Vid
preložena na poznejši čas, ki bo objavljen.
Kdo bi se usmilil
in založil 18 članski družini, ki ji grozi čez 14 dni sodna dražba rodne strehe in zemlje v Posavju, dolg 35.000.— din (vrednost 70.000.— din). Nujne cenjene ponudbe se prosi na oglasni odd. Jutra pod šifro »Usmiljenje do otrok ln matere«.
davčnega uradnika Terezija Obersnujeva za gradnjo enonadstropne stanovanjske hiše v Medvedovi ulici 13 (gradbeni stroški 490.000 din) ter zdravnik dr. Ramšak za gradnjo enonadstropne stanovanjske hiše v Medvedovi ulici 6 (gradbeni stroški 642.000 din).
a— Zadnja pot Viktorja Pertota. Včeraj
popoldne so se zbrali sorodniki prijatelji in znanci blagopoko i nega Viktorja Pertota na pob reškem pokopališču, da ea pospremijo na njegovi zadnji poti. Udeležba pogrebcev ie pokazala, kako priliublien ie bil pokojnik. Zlasti v velikem številu so sa spremljali pokojnikovi stanovski tovariši, saj je bil pokojni odličen strokovnjak v svoji stroki. Bil je pred vojno ori Ziv-nostenski banki v Trstu in ie po prevratu prišel v Maribor, kier ie neumorno sodeloval pri mariborski podružnici Ljubljanske kreditne banke. Pevci so ob odprtem grobu peli žalostinko svojemu tovarišu, ki je bil odličen tenor in ie sodeloval pri raznih pevskih društvih. Vsi, ki so blagopoko j nega Viktoria Pertota poznali, ea bodo ohranili v trajnem spominu. Žalujočim svojcem naše iskreno sožalie!
MOŠKO PERILO PO MERI — izdeluje
ceneno in hitro IVAN BABIC. Maribor, Gosposka uL 24
a— Radijsko relejno oddajno postajo na
Teznem začnejo graditi prihodnji teden. Ljubljanska stavbna tvrdka Gabrijelčič bo zgradila strojniške in pisarniške prostore in študij, a dela za gradnjo oddajnega stolpa Prosvetna zveza v Ljubljani še ni oddala.
a— Strogi pasji zapor je odredilo mestno poglavarstvo v Mariboru. Dne 18. 1 m. se je namreč priklatil v mesto majhen pes in ugriznil več oseb. Ugotovili so, da je pes stekei Vsakdo, ki ie bil od tega psa ugriznjen. naj se takoj javi mestnemu poglavarstvu. Prav tako ie prijaviti ali ie ta pes ugriznil kake živali. V smislu stro-geea pasiega zapora morajo biti vsi psi zavarovani. Na cesti se morajo psi voditi na vrvici in imeti morajo tudi varne nagobčnike. Za časa strogega pasjega zapora morajo biti vse mačke varno zaprte. Konjač bo polovil vse mačke in pse. ki se bodo potepale. Nadalje ie prepovedano iemati pse v gostilne, kavarne in druge javne lokale (trgovine, tržišča, mesnice itd.).
a— Dr. Marink4, Koroščeva 26, spet redno ordinira. (—)
a— Naplavijeno truplo. Mura je v bližini tvornice lepenke v Ceršaku pri št. Hju naplavila žensko truplo, ki je zda,1 v mrtvašnici na pokopališču v št. Ilju. Ugotovilo se je, da je utopljenka Josipina Ho-hengasser iz Gradca, ki se je z nekim svojim sorodnikom peljala s čolnom iz Gradca. Čoln pa se je v Muri prevrnil in je pri tem Hohengasserjeva utonila. Njeno truplo bodo prepeljali v Gradec.
a— Racija. Mariborska mestna policija je izvršila v mestu in na periferiji obširno racijo ter polovila večjo število posto-pačev, delomrznežev in vlačug. Nekaj aretiranih oseb so oddali sodišču, druge na so odpravili v dom ovne občine.
Iz Kranja
r— Prostovoljna gasilska četa v Stranišču pri Kranju priredi danes 21. t. m. (če bo ta dan slabo vreme, pa 28. t. m.) ob 15. url veliko javno tombolo ln veselico. Tablice za tombolo se prodajajo po tri dinarje. Glavni dobitki so: kompletna spalna oprava, štiri moška kolesa, dve ženski kolesi, zaboj sladkorja, vreča moke, porcelanast pribor za juho ln 300 drugih lepih dobitkov. (—)
/
Slavni pevec UNO ROSSI v razkošnem filmu o zamotani ljubezni
Pesem Pariza
V ostalih glavnih vlogah: Michele Alfa, Raymond Cordy, Conchita Montenegro
Predstave ob 17., 19. in 21. uri!
Kino Union, tel. 22-21
Film njujorških gangsterjev, ki se poslužujejo malih otrok za vabo pri svojih
zločinskih nakanah in podvigih. Bruce Cabot, Bever!y Koberts Predstave ob 15., 17., 19. in 21. Kot dopolnilo zanimiv kulturen in zabaven dodatek. HHBBBKn KINO SLOGA,' tel. 27-30 MllTiilili[B'Ti ' " 1
OTROCI DESETE ULICE

ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79
Film nesmrtne ljubezni in nesebičnega prijateljstva
Trije vojni tovariši
V gl. vlogah: Margaret Sullavan, Robert Taylor, Franchot Tone, Robert Young
Predstave: danes ob 5., 7. in 9. uri, jutri ob pol 9. uri
Prihodnji spored v torek 23. t. m.:
Zdravnik iz strasti
Iz Celja
e— Polkovnik g. Defar odhaja. Pred kratkim smo poročali o premestitvi poveljnika 39. p. p. polkovnika g. Liberata Defarja iz Celja v Kariovac. G. polkovnik bo zapustil v torek Celje, da nastopi svoje novo službeno mesto. Polkovnik g Defar se je rodil v Tinjanu v Istri. Po prevratu je prišel kot poročnik v celjski polk in se je udeležil bojev na Koroškem. Po treh letih službovanja je bil premeščen v Sarajevo, potem pa je služboval v Prizrenu in Banji Luki. V decembru il. 1937 je bil premeščen v Celje in je postal namestnik poveljnika 39. p. p., po odhodu generalštabnega polkovnika g. Mihajloviča pa je bil imenovan za polkovnika 39. p. p. in krajevnega poveljnika. Polkovnik g. Defar si je kot odličen oficir tei kot značajen in blag mož pridobil iskrene simpatije med prebivalstvom, visoko ga pa cenijo tudi vsi podrejeni oficirji, podoficirji in vojaki. Velike zasluge si je pridobil z ustanovitvijo vojaške godbe v Celju in s svojim sodelovanjem pri strelski družini Splošno spoštovanemu in priljubljenemu g. polkovniku želimo mnogo uspehov in zadovoljstva na novem službenem mestu!
r>
s f ■?

h Prekitiarfa
pm— Ustanovitev pododbora Združenja rezervnih oficirjev v Murski Soboti, v nedeljo 14. t. m. je bil ustanovni občni zbor organizacije rezervnih oficirjev v Prek-murju, ki so ga sklicali državni tožilec dr. Albin Juhart, notar Ponebšek in šef katastrske uprave Karel Kavšek. Poslana je bila vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravne brzojavke pa ministru za vojsko in osrednji upravi Združenja rezervnih oficirjev. O velikem pomenu nove organizacije sta govorila gg. Kavšek in dr. Juhart. Izvoljen je bil soglasno tale odbor: dr. Juhart, predsednik; inž. Zobec, podpredsednik; sodnik Piškur in arh. Novak, tajnika; Hirschl, blagajnik; odborniki: dr. Pečan, Barbarič, Bračko, Fralim, Močan in Pajtler. Nadzorni odbor sestavljajo: Kavšek, predsednik; Potokar, tajnik; člani: inž. Petkovšek, dr. Kovačic, Bajlec in Urek. Razsodišče: dr. CešareK in Nemec. Odprto je še vprašanje, ali se bodo v Lendavi organizirali rezervni oficirji v samostojni organizaciji ali pa poa okriljem so-boške.
pm— Izredni občni zbor Kluba prekmurskih akademikov. Kakor je »Jutro« poročalo, se je pred dnevi vršil občni zbor Kluba prekmurskih akademikov m je bil izvoljen nov odbor pod predsedstvom filozofa Franca šebjaniča. Nov odbor je iz formalnih razlogov sklical izredni otiCni zbor, kjer je prišlo do vložitve kompromisne liste. Izvoljen ie bil tale odbor: Ivan Šiftar, ju-rist in urednik »Mladega Prekmurca«, predsednik; šebjanič Franc, književnik in filozof, podpredsednik; Sidika Pčirš, abitu-rientka, in Mesarič Štefan, gradbenik, tajnika. Blagajnik je tehnik Jože šerbec. Ostale funkcije zavzemajo člani, ki prav tako pripadajo različnim svetovnonazorskim smerem.
pm_ Nesreča zaradi nepravilne vožnje.
V nedeljo 14. t. m. je prišlo blizu Beltincev do hude prometne nesreče, ki jo je zakrivila doslej neznana kolesarka. V času namreč, ko bi se že skoro srečala z nasproti drvečim motornim kolesom, na ka-
ZREBANJE loterije Legije koroških borcev kraj. org. v Celju
ter se bo vršilo nepreklicno dne 8. septembra 1940.
e— »Slovenski delavec« in bivši Westno-vi delavci Kakor znano je bila tožba bivših Westnovih delavcev proti tvrdki We-sten za odškodnino zaključena s poravnavo, na podlagi katere je preje' vsak delavec 5.000 din odpravnine. Po mnenju vseh celjskih odvetnikov je bila ta poravnava najboljši izhod za delavstvo, ker ni bilo upanja, da bi bilo delavstvo s svojimi zahtevki uspelo. Zadeva je bila s tem pravno zaključena. Zdaj pa se je pojavil nov zaščitnik bivših Westnovih delavcev, ki je poslal v imenu nekaterih delavcev vloge na razna mesta, v katerih napadajo delavci svoje pravne zastopnike in jih žalijo z očitkom korupcije in prosijo za ponovno postopanje proti tvrdki Westen češ da so delavci pristali na poravnavo zgolj iz socialne -potrebe in zaradi pritiska z grožnjami. O tem se je zdaj razpisal tudi »Slovenski •delavec«. Ta list najprej brez potrebe polemizira s celjsko »Novo dobo*, v kateri je izšla neka kritika na naslov vodje ekspoziture Delavske zbornice v Celju Josipa Arnška, ki jo je objavilo Splošno združenje obrtnikov v Celiu. Na*o pa si je list vzel za tarčo bivšega dopisnika Delavske zbornice g. Jakoba Vodcpivca k' ga v zvezi s poravnavo bivših \Vestnovih delavcev demagoško napada. Vse to beležimo kot opazovalci in pripominjamo, da se bodo morali nekateri delavci in njihovi najnovejši zaščitniki zaradi obrekovanja zagovarjati pred sodiščem.
Primarij dr. RAIŠP
od ponedeljka dalje ZOPET ORDINIRA
e— Vprašanje nove iustične palače in športnega prostora v Celju Pred dnevi je bil na celjski Glaziji komisijski ogled prostora, na katerem nameravajo graditi ju-stično palačo. H komis;jskemu ogledu so bili povabljeni zastopn.ki banske uprave, državnega justičnega zaklada, meste občine, vojaške oblasti, prizadeti mejaši ter pogodbena zakupnika Giazije, Soko'sko društvo Celje-matica in SK Celje. Po ogledu prostora in odobrenih načrtov je bil sestavljen zapisnik, na čigar podlagi bo mestna občina izdala dovoljenje za gradnjo justič-ne palače na Glaziji. Sokol Celje matica in SK Celje, ki imata Glazijo v zakupu za dobo 50 let, sta zahtevala, da se vnese v zapisnik ugovor, da vztrajata na pravicah, ki jih imata po zakupni pogodbi z mestno občino. Tako utegne priti mestna občina v neprijeten položaj zaradi motenja posesti in kršitve pogodbe, ker kljub obljubam ni preskrbela zakupnikoma Giazije novega športnega prostora. Č-: bo prišlo, kakor izgleda, v kratkem dc gradnje justične palače na GIazij; ir če se mestna občina ne bo pobrigala za ureditev novega športnega prostora pri Sp. Larovžu, kjer je teren že določen, bo ostalo mesto Celje nekaj časa brez športnega prostora, kar bi bik brez dvoma velika škoda za naš šport. Kakor pozdravljamo skorajšnji pričetek gradnje justične palače v Celju, tako tudi želimo mirno, hitro in vsestransko zadovoljivo ureditev vprašanja novega športnega prostora.
e— Javna mesta knjižnica bo od torka 23. t. m. dalje spet redno poslovala.
e— S kropom se je polil v ponedeljek dveletni dninarjev sinček Rafko Skrabl v Rogatcu ter se hudo poparil po obrazu in vsem telesu. Otroka so prepeljali v celjsko bolnišnico.
terem so sedeli Štefan in Viljem županek z lOletnim fantom iz šalovcev, je ■ pred avtomobilom Vilagoša iz Murske Sobote, ki je hotel motociklista prehiteti, zavila na levo stran ceste. Nesreča je bila neogibna. Motociklist je zavozil v kolesarko, izgubil oblast nad vozilom in treščil na ostro, z gramozom nasuto cesto. Vsi štirje so dobili znatne poškodbe. Hudo je bil zlasti poškodovan otrok. Neznana kolesarka se je takoj zavedla svojega dejanja in preden bi jo mogli legitimirati, odbrzela v smeri proti Odrancem. Kako prav bi bilo, če bi si ljudje vzeli k srcu navodila, ki jih je pred nedavnim objavilo »Jutro« glede pravilne vožnje.
pm— Gasilske vaje se bližajo k<»ncu.
Letos smo imeli na področju murskosobo-ške- gasilske župe skoraj vse zadnje nedelje lepo organizirane okrožne gasilske vaje. Med prebivalstvom je budilo zanimanje zlasti poučevanje v pasivni zaščiti pred zračnimi napadi. V Markišavcih in Krogu pa smo imeli priložnost videti tudi strumne nastope prvih prekmurskih gasilk. Pokazalo se je, da so naše žene in mladenke sposobne prav tako ravnati z gasilskim orodjem kakor fantje in možje. Zahvala za toliko izurjenost gre v veliki meri župnemu starešini g. Jožefu Benku. ki ni zamudil nobene nedelje, da ne bi bil pohitel med svoje požrtvovalne prekmurske gasilce in jim dajal potrebna navodila, ki jih zahteva današnji čas.
pm— Mlačev se je z&čeia. V okolici Murske Sobote se že čujejo mlatilnice. Mlačev se je začela. Toda kmetje so hudo razočarani. Letošnje vreme Je bilo za žito neugodno, zato daje križ rži (22 snopov) le 15 do 20 kg. Druga leta Je rž dajala nad 35 kg. če upoštevamo, da so ostali letos sezonski delavci po večini doma, je toliko kakor gotovo, da bo Prekmurje trpelo letos pomanjkanje.
Iz Ptuja
j— Občinske zadeve v Pruju. Te dni je
bila občinska seja, kateri je predsedoval podpredsednik g. Cvikl Ivan, ker je naše mesto še vedno brez župana. Seji je prisostvoval tudi sreski načelnik g. dr. Farč-nik. Mestni svetnik g. dr. Komljanec je iz zdravstvenih razlogov odložil mesto člana mestnega sveta in mu je podpredsednik izrekel zahvalo. Mestni lov je bil 14. junija oddan najvišjemu ponudniku g. dr. Šalamunu za 3240 din. Preti tej dodelitvi se je pritožil mestni svetnik g. Primic Albert, češ da se pri dražbi ni pravilno postopalo. O pritožbi bo odločevala banska uprava. Brez debate je bil sprejet pravilnik o ustanovitvi, uporabljanju in upravljanju sklada za obrambo pred letalskimi napadi, ki se glasi: »Za kritje izdatkov za obrambo pred letalskimi napadi se ustanovi poseben sklad, o katerem se vodi poseben blagajniški dnevnik. Dohodki sklada so prispevki mestne občine, banovine i:i države, dalje prostovoljni prispevki, darila in drugi dohodki, ki se določijo v ta namen. Sklad upravlja občinska uprava, ako pa bi se ukinil, pripada imovina mestni občini.« Protituberkulozna liga je zaprosila, <?a ji mestna občina odstopi prostor za stavbi-šče in vrt na Adalsbergerjevem porestvu v velikosti 2500 m2, kjer bi si postavila Š2 letos lasten protituberkulozni dispanzer. Glede na izredne humanitarne naloge, ki jih protituberkulozna liga vrši, se je soglasno sklenilo, da mestna občini naprošeno stav-bišče odda brezplačno. Ugodilo se je tu "i prošnji Združenja prevozniških obrti v Mariboru za zvišanje tarife avtomobilski m izvoščkom v Ptuju. Tarifa bo tale; osnovna taksa 10 din, kilometrina v Ptuju 10 din, izven mesta pa 6.5 din, za vožnjo več kakor štirih oseb se sme računati največ
9 din na km, za prazno povratno vožnjo pa 4.5 din od km. Podaljšal se je rok za gradnjo odvodnega kanala g. Francu Cučku, Zrinjsko-Frankopanska 10. Sklenjeno je bilo, da se odobri g. Ferdu Strossu zamenjava zemljišča na Sp. Bregu v izmeri 4833 m2 za zemljišče mestne občine poleg sejmišča s površino 2500 m« pod pogojem, da imenovani v roku enega leta postavi tam barvarno, ki jo namerava zgraditi. V domovinsko zvezo se takse prosto sprejmejo Elfrida, Hermina ln Ema Gla-ser, hčerke podpreglednika finančne kontrole g. Jakoba Glaserja v Ptuju. G. Belič je opozoril na potrebo otvoritve poštne avtobusne proge Ptuj — Podlehnik, g. dr. Visenjak pa je priporočal uvedbo avtobusnega prometa na progi Ptuj — Polen-šak — Sv. Tomaž. Sledila je precej živahna tajna seja, na kateri se Je razpravljalo o mestnih uslužbencih.
j— Sprejemni izpiti na gimnaziji v Ptuju. Opozarjamo starše da lahko delajo v času 24. do 31. avgusta še enkrat sprejemni izpit za 1. razred tist' učenci (nke), ki v junijskem roku niso uspešno napravili izpita. Prav tako bodo lahko delali v omenjenem roku sprejemni izpit tisti učenci ljudskih šol," ki niso mogli priti k izpitu v juniju zaradi bolezni
j— Cesto bodo preutedili pri Majšper-ku v dolžini 350 m. Na tej banov;nski cesti bo obnovljena tudi kanalizacija Delo je prevzela tvrdka Dcng iz Ptuja za vsoto 67.000 din.
j— Divjaštvo. 34-letno viničarko Lojziko Kumlarjevo pri Sv. Tomažu pri Ormožu je napadel neki pijani možak z nožem in jo večkrat ranil Prepeljali so jo v bolnišnico.
Iz Hrastnika
h— 70Ietn>co je slavil včeraj steklar g. Venčeslav Bauer v Hrastniku. Rodil se je v Zagorju kot sin tamošnjega steklarja. Oče mu je zgodaj umrl in Venčeslav je moral kot lOleten deček stopiti v službo v zagorski steklarni. Tako obhaja g. Bauer letos še drugi jubilej, to je 601etnico dela kot aktiven steklar. 58 let je živel v Zagorju. Ko so ustavili obrat v zagorski steklarni, se je preselil s svojimi otroki 1. 1928. v Hrastnik, kjer je dobil zaposlitev v hrastniški steklarni. Poročen je bil s Pavlo, rojeno Jugovarjevo, ki mu je umrla leta 1924. v Zagorju. V srečnem zakonu se mu je rodilo šest otrok, ki so vsi dobro preskrbljeni. Omenimo samo g. Franca iz Rogaške Slatine, ki je nastopil pri zadnji pevski tekmi v ljubijanski operi kot odličen tenorist. G. Bauerju želimo ob dvojnem jubileju še mnogo srečnih in zadovoljnih let!
h— Sokolska tombola bo danes popoldne pri Rošu. Za tri dinarje lahko dobite tri tisočake. Dobitkov je zelo mnogo, tako da bo vsakdo lahko kaj zadel. Popoldne vsi na tombolo k Rošu!
Iz Zagorja
z— Po vremenski Katastrofl. šele zdaj je ugotovljeno, da je škoda po neurju še enkrat tako velika, kako so jo prvotno cenili. Nekateri kmečki posestniki so izgubili prav vse poljske pridelke. Prav veliko škodo sta utrpela posestnik Gregi na Selih in tovarnar Mirko Weinberger kateremu je hudournik odnesel več vagonov apna, premogovnega zgroba in šamote. Kako silovito je hudournik drl, nam najbolj nazorno kaže dejstvo, da se je vodovje s tolikšno silo izlivalo v Savo, da je potok napravil prerez čez strugo prav do nasprotnega brega. Enak prerez — nekakšen živ jez kalne vode in naplavljenega tramovja — so opazovali tudi pri izlivu Trboveljšči-ce v Savo. Mnogo škode so utrpeli tudi kmečki posestniki zato, ker je voda pokvarila vse mline v okolišu, nekatere pa celo podrla, tako da nimajo kje mleti svojega žita.
' Z Jesenic
s— Občina Jesenice obvešča vse prebivalstvo, da se bo zaradi pomanjkanja vode občinski vodovod od ponedeljka 22. t. m. dalje zapiral vsak dan ponoči od 23. do 5. ure. V primeru potrebe pa tudi popoldne od 15. do 17. ure. Prebivalstvo se vabi, da z vodo štedi.
s— Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob pol 9. uri velefilm »Afera Nataše Roginove«, ob 3. pa ob slabem vremenu velefilm »Sestra Marija« (Njegov model). Med dodatki zvočni tednik ln domači kulturni film. Sledi velefilm »Osvojevalci vse-mirja«. (—)
Iz škofje Loke
Š1— Tri tisočake so mu odnesli. Peter-nelj Jože, posestnik iz Javorij, je bil v hiši posestnice Terezije Gantarjeve skupaj z dvema moškima. Trojica se je zadržala v hišo preko polnoči, potem pa Je Peternelj kar v hiši na stolu zaspal. Zjutraj je našel svojo listnico pod drugim stolom in mož ni vedel, kako je prišla tjakaj. Silno pa se je prestrašil, ko je spoznal bridko resnico, da mu je moral eden izmed obeh moških, ki sta bila prejšnji večer z njim, odnesti tri tisočake. V listnici je imel 4900, naslednjega dne pa le še 1900 din. Zagonetno tatvino denarja so vzeli v roke orežniki, ki bodo skušali pojasniti vse podrobnosti. Moška, ki sta pila skupaj s Petemeljem. o kaki izvršeni tatvini nočeta ničesar slišati.
Iz T*'!>cve1j
t— Lep dokaz stanovske solidarnosti in
hitre pomoii v sili so ob priliki zadnje velike poplave pokazali trboveljski mesarju Nekemu njihovemu drugu Je deroča voda. ki je poplavila klavnico, ocnesla voziček z vsem naloženim mesom in večjo količino slanine. Nati mesarji so takoj uvedli podporno akcijo ter zbrali med seboj večji denarni znesek, ki so ga oškodovanemu tovarišu izročili za kritje nepričakovane izgube. Naj bi to služilo za vzgled tudi drugim obrtnim organizacijam pri nas. čijih člani so oškodovani s poplavo ter so nekrteri, zlasti čevljar ji in krojači, težko prizrdeti. Posnemajte radoSarnost mesarjev ter por.agajte kolikor mogoče tovarišem v sili!
Iz Litije
i— slab zaslužek se pozna tudi v društvenem življenju. Naša predilnica je omejila obratovanje. Doslej so delali pre-dilni"arii s^.Ino po 8 ur dnevno in so navadno oprc.vHi na teden po 6 delovnih dni. Zdaj, ko pa je pomanjkanje bombaža občutno Imajo predilničarji manj zaslužka. Posrmezne skupine so zaposlene le po tri te/ne, estali pa ta čas počivajo. Zastoj v pred.lnici se pozna pri nas močno, ker je padla kupna moč našega delavca. Lepi načrti malih skavtov so tudi padli v vodo. Steg kralja Matjaža, kjer Ima naša mladina tudi lastno hranilnico, je namerjal prirediti letos samostojen tabor. Zdaj pa

ULTRA
izključuje sončne opekline!
Sonce lahko uživate, dokler se Vam ljubi. Zakaj ULTRA OLJE-NIVEA vsrkava opekline povzročujoče sončne žarke in propušča le tiste, ki povzročajo porjavitev. Razen tega porjavite hitro in lepo enakomerno.
Ultra-olje-Nivea deluje tako
kratko va ovne v opekline povzročujoče) senčne žarke zadržuje dolgova'ovne (porjavitev povzročujoče) sončne žarke pa propušča.
mladina in starši ne zmorejo za stroške. Le mala skupina litijskih skavtinj se je pridružila večjemu taboru v šeščah v Savinjski dolini. Ob zadnjem neurju so tudi naše tabornice prestale dovolj nevšečnosti in so morala dekleta celo jarice kopati, da so rešile svoje šotore pred naraščajočo vodo.
i— Cene kostanjevemu lesa se dvigajo.
Zasavje je znano, da ima mnogo kostanjevega lesa. Jeseni, ko dozori Kostanj, imajo naši gozdovi vedno dovolj obiskovalcev. Kmetje, ki imajo v svojih gozdovih kosta-njevino, imajo vedno dovolj kupčije. Do nedavnega je bil kostanjev les precej ce-
nen. Svoje čase je moral kmet prodati kostanjev les celo po 10 par za kilogram. Da. cena je padla včasih celo nižje, na 8 par za kilogram. Izredno lep. bei olupljen les pa prodajajo celo po 22 par. Kmet ima z dostavo kostanjevine na litijsko postajo precej truda, ker mora izvoziti les iz oddaljenih host in po slabih gozdnih poteh. Zdaj, ko je cena višja, kmetu prodaja že nekaj zaleže, še nedavno pa so tarnali kmetje, da so morali po dve stvari opraviti zastonj. Za les in podiranje niso dobili skoraj nič, cb nizki ceni jim je bila plačana le vožnja iz gozda na postajo.
Strahoten orkan je pustošil jto Vojvodini
Riival ln iemi! je debelo drevje ter odnašal strehe
Apatin. 20. julija.
Usodni torek na katerega so bile po vsej državi hude ure. je bil dopoldne zelo lep in prijeten V popoldanskih urah je pa nastala prava tropska vročina, ki je še naraščala. Pisec teh vrst je šel k Donavi, da bi se malo ohladil v donavskih valovih
Solnce ie tako pripekalo, da je večina delavcev, zaposlenih na Donavi Dri gradnji in popravilu vlačilcev delala samo v spodnjih hlačah. Bilo je jasno, a okroa 18. ure so se pojavile nad Baranjo čedalje boli bližaioče se tanke meglene plastL ki so bolj in bolj žarele. Menil sem. da se bliža nevihta. Zato sem z ostalimi kopalci zapustil Donavo in krenil proti domu. Po večerji sva se z ženo pridružila hišnemu gospodarju in gospodinji ter prisedla _k mizi na dvorišču, katero ščiti pred 9olnč-no pripeko mlada košata češnja.
Pogovarjali smo ničesar hudesa sluteči Bližala se je že 19 ura. Tako smo bili zatopljeni v pogovor, da nismo onazili ničesar. Sele čez čas nas ie gospodinia opozorila na bližaiočo se nevihto. Popadli smo vsak svoj stol in jih postavili v bližno vežo. kakor sem postavil tudi mizo.
Trenutek nato se je zazibala in večkrat skoro do tal pripognila mlada košata češnja. In že ie zagrmelo. Vsulo se ie s strašnim truščem čez strašno žlebovie kakih dvesto kilogramov slrešne opeke prav na tisti prostor, kjer smo malo prej sedeli okoli mize. Nedvomno smo samo po naključju ušli hudim poškodbam, če ne smrti. Zadivjal ie bil strahoten vihar brez kapljice dežja. Šele po nepopisnem razdejanju se je vlila silna ploha med bliskanjem in grmenjem.
Prvi trenutek nismo vedeli, kaj nai storimo. Zene so čisto zmedene vpile in hitele zapirat vrata in okna. ki so še ostala cela. Prekinjen ie bil tudi električni tole. zakaj divji orkan je izruval velikanska drevesa s koreninami vred in iih vrgel čez cesto v žice, da so se pretrgale. Vse neurje ni trajalo dolgo časa. vendar je povzročilo strašno razdejanje.
Že po 21. uri so bile ulice polne ljudi, ki so pregledovali silno škodo, katero so napravile razdivjane elementarne sile. Le redke hiše so ostala nepoškodovane. Po hudi uri je bila noč skoro čisto mirna. Le od daleč se je še sliša'o bobnenje.
Prava slika cpustošen;a se je nudila šele naslednji dan. Med ljudmi ?o se širPe skoro '»verjetne govcrice o strašni sili orkana. Šel sem p6p:ldne na obrežje Dona-
ve. Velika množica ie stala tam in gledala delavce pri popravljanju velikega nemškega vlačilca, ki služi za nakladanje predelane konoplje. Tu sem res imel priložnost prepričati se. da govorice niso pretirane. Silni vihar ie dobesedno dvignil streho z 25 do 20 metrov dolgega, vlačilca in jo kakih 60 korakov proč ob velikem drevesu zdrobil na koščke.
Ogledal sem si tudi ulice v Apatinu. Na samem je stala dvonadstropna stavba, dograjena v sirovem stanju in pokrita s ter-nitnimi ploščami. Zgradba je bila namenjena za paromlin. Toda orkan ji ie odnesel tretjino strehe z lesenim ogrodjem vred ter zdrobil na kose. S seboj je T>a potegnil še zidovi e in celo žele?.obetonske nosilce. Škoda znaša v tem edinem primeru mnoge tisoče.
Takega razdejanja v teh krajih že dolgo ni bilo. Le zelo stari ljudje se spominjajo. da je kraje tod okoli zadelo nekoč podobno opustošenje.
P. F.
SOKOL
Sokol Celje-matica se ie udeležilo žuo-nih splošnih tekem za članice in naraščaj-niče v Celju 30. junija. Naše sestre so se za tekmo pridno pripraviiale. Borba, za prva mesta ie bila zlasti med članicami huda. Vrsta naših članic je dosegla z 297 izmed 370 dosegljivih točk II. mesto. Kot posameznice so za drugimi sicer zaostajale. vendar je dosegla s. Valda Inkretova s 61.2 točkami 4. mesto. 12. Gretica Hrast-nikova. 13. Anica Kristanškova. 15. Lidija Blaznikova. 16. Cveta Medvedova. 22. Anica Pfefferjeva. V srednjem oddelku sta tekmovali le dve članici, obe iz Celja-matice. S. Miljeva Delakordova ie dosegla 58 točk, s. Lea Modičeva pa 46.1 točke. Odlično so se postavile naše narsščajnice. k so si s svojo vrsto priborile v višjem oddelku s 319.5 točke I. mesto. Kot posameznice so se uvrstile na I. mesto Mija Mravljakova. na 2. Gabrijela Stanovško-va. 3. Rija Jagrova. 4. Majda Matjaževa. 5. Štefka Kcdelova. 6. Silva Lednikova. vse iz Celja-matice. Na teh tekmah so si jaridcbile naše setre novih izkušenj, nadaljevale bodo delo na vseh področjih telesne vzgoje, vsaka setra v stremljenju, da bo dc^egia na priho*,*v"'h tekmah naiboli-šo oceno.
Igralci na oddihu
Ljubljana, 20. jul na Vrata obeh ljubljanskih Talijinih hramov so že nekaj tednov zaprta in so se akterji burk in tragedij razpršili po letoviščih. Nekateri pa še vedno žive v Ljubljani, srečamo jih po kavarnah, v parkih, na promenadi. Tem je zadosten oddih, da jim te ni treba po opravkih na deske, koder so preko leta pustili vse svoje uspehe in neuspehe ob marsikateri potni sragi.
H koncu sezone bi moral nastopiti v »Revizorju« pri vseh posetnikih gledališča pri-ljubljendi igralec Daneš, pa ga je bolezen ■ za dalje časa priklenila na posteljo, tako
t da ni mogel nastopiti niti na slavnostni predstavi za svoj umetniški jubilej. Zdaj pa se jc že toliko popravil, da je za silo na nogah in že redno zahaja vsako dopoldne posedat v hlad kostanjeve sence na vrt kavarne -»Zvezde«. Včasih mu dela druščino operni pevec Zupan in ga obvešča o vsem, kar se je dogodilo v gledališču za časa Danešove odsotnosti. Ta čas je Daneš že »na čistem«, in sicer tako temeljito, da bo že koj v začetku nove sezone nastopil v »Revizorju«. Tedaj pa, kakor je prepričan, prav zares ki brez zaprek.
| Daneš—Gradiš (na desni*) z opernim pevcem Zupanom v	zabavnem pogovora.
O prvem plavalnem nastopu ljubljanske Ilirije, ki ga je imela minuli četrtek zvečer proti Viktoriji na Sušaku, nam je dal vodja potovanja g. Boris KogovSek še naslednje podatke:
Ekipa je na Sušak potovala s posebnim avtobusom in med tekmovalci je ves čas vožnje vladalo veselo razpoloženje najbolj zaradi zavesti, da so se za tekmo temeljito pripravili in se za majhno ceno ne bodo podali nikomur. S trenerjem Kostnerjem sva svoje varovance na Sušak pripeljala brez nezgod in jih tam tudi udobno nastanila.
V	sredo je bilo vreme dobro, morje pa precej valovito, toda kljub temu smo v redu trenirali. Po tem treningu so bile izvršene v moštvu še nekatere spremembe, in sicer Pestevšek ni plaval 400 m, temveč 100 m hrbtno, Wernerjeva pa, ki še ni popolnoma okrevala, pa je namesto Fin-čeve I., ki se je morala štediti za štafeto, plavala 200 m prsno. Tekma je pokazala, da so bile te spremembe zelo posrečene.
Na dan tekme zjutraj je lilo kakor iz škafa in mislili smo že, da bo treba tekmo preložiti. Tcda popoldne se je nebo odprlo in večer je bil krasen, morje pa čisto mimo. Mestno kopališče, kjer so letos prvič takšne tekme, se je začelo polniti že mnogo pred 21. uro. Funkcionarji Viktorije si niso zaman belili glav, kako naj porazdpUio množice radovednežev, da bi res vsi dobro videli. Viktorija namreč še nima urejenega svojega plavališča in krajevni faktorji so dozdai glede tega vprašanja precej apatični. Kljub temu ie Viktorija problem publike to pot rešila dobro in tudi sama organizacija ni bila slaba.
Podrobno o t?o«aatiezmh tolkah
2e prva točka 400 m prosto gospodje
je prinesla prva presenečenja, kajti naš plavalni šport je dobil novega srednjepro-gaša, mi Slovenci pa z zadovoljstvom gledamo odlični Mihalekov čas 5:16.2, ki je necficielni slovenski rekord.
Pri 100 m za dame prosto se je takoj po startu videlo, da sta obe Ilirijanki boljši od domačih; po 50 m je že vodila Fin-čeva s 3 m naskoka pred Keržanovo in do cilja se ta vrstni red ni več spremenil. Obe Ilirijanki sta z lahkoto zasedli prvi dve mesti.
Pri 200 m prsno za gospode Cerer, ki letos od februarja ni skoraj nič treniral, ni niti najmanj podcenjeval svojega nasprotnika Grkiniča, o katerem se je vedelo, da je v dobrem treningu. DrugI Vik-torijaš Kohn ni imei težkega posla z mladim Herzogom, ki je prvič plaval v konkurenci, pa vendar dosegel zase odličen čas. Cerer je potegnil takoj od starta in dosegel na 100 m 1:15,3, precej pred Gr-kiničem. V drugi polovici proge se je Gr-kinič nekoliko približal Cererju, toda na cilju je bil spet Cerer precej pred njim s presenetljivo dobrim časom 2:50.6.
Na 100 m hrbtno pri damah je morala Finčeva II. drugič na start proti spočiti VVimmerjevi, ki je veljala za favoritinjo. V izredno napeti borbi plavata Wimmer-jeva ln Finčeva do 50 m, tako da je prva za 2 m pred drugo, potem pa se začne Finčeva sunkoma bližati nasprotnici in prispe na cilj s tako majhno razliko pred domačinko, da se med občinstvom dvigne vihar ogorčenja, zaradi katerega skoraj 5 minut ni bilo mogoče nadaljevati tekmovanja. Tudi sodniški zbor se je šele po predsednikovem posredovanju sporazumel in priznal Finčevi prvo, mesto.
Na 100 m hrbtno pri gospodih se je takoj od starta videla absolutna premoč Pel-hana, ki je zdaj gotovo najbolj hrbtni plavalec v državi in vreden naslednik dr. Wil-hana, ki je gotovo najboljši hrbtni pla-Pestevška, ki ima komaj teden dni treninga za seboj, pa je vendarle prišel na cilj precej pred drugim Viktorijašem.
Pri točki 200 m prsno dame se je razvila krasna borba med Boršičevo ln Martinovo, ki jo je slednja — saj je vso progo vodila — izgubila samo zaradi napake, da ni zadnjega zamaha storila hitreje. Videlo se je, da je bila boljša ln je res škoda, da ji ni uspel še zadnji udarec. Tudi Werner-jeva se je zelo potrudila, vendar pa Se nI prav v treningu, in kljub vsemu sigurno zasedla tretje mesto.
Na 100 m prosto pri gospodih se je Iliriji poznalo, da zdaj nima izrazitega sprin-terja. Pelhan in Scarpa nista bila kos odličnima domačinoma, čeprav sta na polovico proge prispela kot prva, potem pa so jima pošle sile.
V	damski štafeti je Ilirija plavala z obema Finčevima ter Keržanovo in Martinovo. To je bila najlepša borba večera. Ili-
rijanke so od prve do zadnje dale iz sebe vse in tako slavile zmago nad štafeto, ki je bila do včeraj nepremagljiva.
Tudi v moški štafeti so Ilirijani ugodno presenetili. Mihalek in štrucelj, ki sta kot prva plavala, sta imela čase 2:26.8 in 2:26. V drugi predaji Scarpa in Grkinič 2:27.2 in 2:25. Tretji par Pelhan in Defi-lipis 2:23.6 in 2:24.2. Pelhan je ujel Defi-lipisa in prišel z njim istočasno na cilj. Na zadnjo progo sta šla Cerer in Curtini. Cerer plava prvih 100 m 1:05, potem pa se mu vidi, da nima treninga ter mu Curtini uide in prinese zmago Viktoriji. Cerer je plaval 2:29.8, Curtini 2:20. Obe štafeti sta imeli odlična časa. s katerima bi se lahko ponašal tudi marsikateri klub izven naše države.
V	waterpoIu je Ilirija izgubila z 0:10. Ilirijansko moštvo je nastopilo v postavi Linhart. Jože. Loeser, Scarpa, Skapin, Frič, žiža. Ta tekma je spet pokazala, da Slovenci nismo in nismo za skupne igre. Ilirijani so se borili, kolikor so mogli in znali, toda proti mojstrom kakor sta n. pr. Grkinič in Polič II., niso mogli uspeti. Ce bi bilo moštvo bolj visrrano, bi bil poraz morda le nekoliko nižji. Gole sta dala Polič n. 9 in Grkinič 1.
Publike je bilo okoli 2.000. ki ie bila s sporedom zelo zadovoljna. Hiriiani so v prvi letošnji lisraški tekmi pokazali, da so od lani pridno delali in bodo Se Imeli besedo v našem plavalnem športu.
Zagr@kčki pliv&čki
khifa
nastopi v Ljubljani v sredo zvečer
ZPK — predstavnik metropole banovine Hrvatske v plavalni ligi — je naslednik pokojne plavalne sekcije znane zagrebške HŠK Concordije. ZPK je ves, koliKor ga je in kolikor ga je bilo, dete bivšega reprezentativnega Concordijinega nogometaša, danes podpredsednika vrhovne plavalne zveze in predsednika ZPK, mr. Borisa Praunspergerja.
ZPK ima za seboj pestro plavalno življenje: vrsto bojev v prvenstvenih tekmovanjih zagrebškega podsaveza, zlasti obupne borbe s karlovačkim KSU, nekaj uspelih nastopov v — zlasti junicrskem — državnem prvenstvu, turnirje z ljubljanskim in beograjskim podsavezom kot reprezentanca Zagreba, pa še niz medklubskih dvobojev s sebi enakimi. Pa je vse to bilo ambiciji »ZPK-ašev« premalo: nekoliko s svojimi športnimi uspehi, še bolj pa z diplomacijo svojih predstavnikov so lani uspeli, da so bili uvrščeni v družbo najboljših v državi, v petorico ligaških klubov, ki tekmujejo za naslov klubskega prvaka Jugoslavije. Kot tako novopečenega ligaša bomo ZPK videli v sredo 24. t. m. v Ljubljani v tekmi z našim slovenskim predstavnikom, Ilirijo.
V	svojih dveh prvih ligaških tekmah v Dubrovniku ln Splitu je ZPK kaj bistroumno in pametno ravnal: v prvi tekmi proti Jugu v Dubrovniku je še enkrat preizkusil svoje moči, brez kakšnih posebnih aspiracij na rezultat. V Splitu pa je šel z vso voljo in ambicijo v na papirju izgubljeno odločilno borbo z Jadranom in na splošno presenečenje sigurno zmagal! S to zmago se je ZPK močno uveljavil v elitni družbi plavalnih ligašev.
Sedanji ZPK nima razrednih plavalcev z vrhunskimi rezultati — ima pa presenetljivo dobro povprečje. Vidovič in Bergler med sprinterji, mlajši Strmac ln Drobnič na hrbtu, Dragičeva in Brkičeva v erawlu, pa poleg njih Dvoržak in Fischerjeva v prsnem plavanju so solidni tekmovalci, s katerimi je treba vedno resno računati.
Posebno dober vtis pa napravlja po svojih prvih nastopih ZPK-ovo water-polo moštvo. Res je bilo dvakrat poraženo, toda rezultat 0:5 proti Jugu v Dubrovniku in 0:4 proti državnemu prvaku Jadranu v Splitu je laskava ocena, ki je zgovornej-ša kakor vsaka še tako obširna kritika.
To je v nekaj potezah naš prvi letošnji ligaški gost — ZPK. Obenem z njim pa se bo • predstavil v sredo 24. t. m. športni Ljubljani še en »plavalni novinec«, Mariborski plavalni klub, v dvoboju z drugo garnituro našega ligaša. O Mariborčanih malo vemo, saj so Se nova tvorba v na-Sem plavalnem življu. Le toliko je znano, da so v delu ln organizaciji pridni in marljivi, po njihovem nastopu v Ljubljani pa jih bomo že tudi mogli oceniti po njih — uspehih.
Iz trboveljskega nogometnega življenja. SK Amater je bil preteklo nedeljo v go-steh v Hrastniku, kjer je odigral prijateljsko tekmo s SK Hrastnikom. Igra je , bila živahna in dosti dobro obiskana. Trbo- |
veljčani so pokazali v sploflnem tehnično premoč, čeprav^ so si prvem polčasu osi-gurali edini gol-dom&činl. V drugem polčasu pa je bila žoga ves čas na polju Hrastničanov in' pred njihovim golom ter je SK Amater zabil nasprotniku tri gole. Rezultat je bil torej t:l. Nedavna poplava je prizadejala tudi na nogometnem igrišču precej škode, nanesla na spodnji del polno peska, kamenja in blata ter razrušila del ograje. Upamo, da bo igrišče do prihodnje-tekme za silo zopet popravljeno. Kar se tiče ograje, bi bilo pa sploh misliti na do-stojnejšo ogradltev, saj, kakor je sedaj ta prostor blizu kraljevega spomenika in bolnice grdo zaplankan z deskami, ni igrišče v tej urejeni okolici res noben okras za Trbovlje.
Razpis
D. medklubske gorske hitrostne dirke na Gorjance na dan 15. avgusta
Motoklub Ilirija v Ljubljani in njegova sekcija v Novem mestu razpisujeta H. medklubske gorske hitrostne dirke na Gorjance za dan 15. avgusta t. 1. Proga meri 12.700 m. Start bo v Gotni vasi pri Novem mestu, cilj pa na sedlu na Gorjancih. Za vsa vozila bo start stoječ, in sicer za kategorijo do 125 ccm v skupinah treh tekmovalcev, za ostale pa v presledkih po 2 minuti. Začetek tekmovanja ob 14. Pravico starta imajo vsi člani klubov, verificiranih v SMKJ. Tekmuje se po mednarodnem športnem pravilniku in nacionalnem pravilniku SMKJ. Motorna vozila morajo ustrezati mednarodnim predpisom in morajo biti opremljena z dvema zavorama.
Tekmovalci bodo razdeljeni v naslednje kategorije:
Železniki, 20. julija
Hude ure tudi selški dolini ne prizanašajo. Poleg vsakodnevnega dežja, ki dela kmetom mnogo neprijetnosti pri spravljanju sena, se je v torek 16. t. m. priroda tudi nad našo dolino razbesnela do viška.
Okoli 16. ure omenjenega dne so se pri-podili od južno-zahodne strani črni oblaki. ki niso obetali ničesar dobrega. Nenadno je pridivjal vihar kakršnega niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Cestni prah je vzdigovalo visoko pod nebo, kjer se je mešal z oblaki. Orkan je lomil drevje kakor igrače in na skladiščih zložene deske je premetaval, kakor bi bil Imel opravka s papirjem. Vzdignil je cele plasti desk, jih obrnil in treščil daleč od njihovega mesta. Vmes pa je bilo kakor iz škafa. Vsi požiralniki cestne kanalizacije so bili na mah zamašeni, da je voda drla po cesti kakor v potoku.
Menda se je orkan najbolj razdivjal v
Domžale, 20. jul-ja Danes opoldne se je sredi trga pripetila tragična nesreča ki . je zahtevala živlienie 55-letnega Jožeta pašperina, kleparskega mojstra iz Domžal.
G. Gašperin, ki kot vzoren obrtnik, skrben družinski oče in zaveden naprednjak uživa spoštovanje vsega okraja, je nedavno prevzeli dela za nekatera popravka na strehi Sokolskega doma. Dopoldne je b;l na poslu njegov vajencc, okrog poldneva pa je prišel mojster, da pogleda, kako delo napreduje. Vzpel se je v stolp Sokolskega doma, splezal skozi linico na lestev, ki je držala do strehe, a komaj je po nji streho dosegel, je iznenada izgubil ravnovesje in
Domžale, 26. jul'ja Pfiržalskim orožnikom s komandirjem, narednikom Skokom, na čelu se e te dni posrečMo razkrinkati nevarnega klativiteza in vlomilca ki je že dolgo vzbujal z vlomi in z drugimi podvig; skrh in nemir po vsem ; okraju. Priidli sr znanega potepuha Avgu- j sta Ručmana, po domače Pintarjevega, ki ! se je nedavno vrnil od vojakov, od koder i so ga odpusti!., ker zarad; prejšnjih svojih i zločinov ne uživa častnih državljanskih pravic, pa se je potepe! v gozdove in živel razbojn:rko življenje, kakršno poznamo skorajda samo 'z kriminalnih romanov.
Domža!sk; orožniki so mu bil' že do'go na sledu. Pred kak;iim mescem je bilo vlomljeno v stanovanje Eme Skuljeve. uradnice Zornove tovarne usnjenih izdelkov, in zasebnice Dore Cedilnikove v Kamniku in tat je odnesel celo z^iogo obleke, perila, servisov, zlatnine ir sre^rnir.c — med drugim več ur, prstanov zapestnic in verižic — v skupni vrednt s»- okrog 10.000 dm Zadnje dni junija je bilo vlomljeno v delavnico Domin:ka Cerarja v Domžalah, kjer j je tat ukrade! ob!eko ;n suknjo, oboje vre- j dno blizu 2000 din. nato pa št pri S'avku j Pauerju. ki je bil pravkar na orožnih vajah. pa pri mesarju Janu Chalupniku. Pauerju je vlomilec odnesel nove v ;zno plahto. Chalupniku pa dobršno zalogo masti, suhe slanine in salam
Še prej — dne 25. maja pa je isti nepridiprav zagrešil še hujši zioč n. ko je sku-
V zadnjem času se čedalje pogosteje pojavljajo pritožbe v zvezi z motornim prometom Na eni strani se postavljajo trditve, da povzroča motom promet nevarnost za ostale rabnike cest. na drugi stkani se pa pritožujejo avtomobilisti in motociklisti zaradi prometne nediscipliniranosti nevoza-čev motornih vpzil. in navajajo poslednje kot provzročitelje nezgod in nesreč Ljubljanska sekcija Slovenskega avtomobilskega kluba se je ponovno bavila s tem vprašanjem. ker želi dati svoj prispevek k iz-bolj*anju promejne varnosti. Dasi je že po svojih statutih poklicana braniti interese avtomobilizma i^, mo^orizma sploh je v stremljenju po čim objektivnejšem pogledu na zadevo z' vso vestnostjo preiskala
turni motorji do 125 ccm, do 250 ccm, do 350 ccm in nad 350 Ccm;
športni motorji do 250 ccm, do 350 ccm, nad 350 ccm ln
motorji s prikolicami. Za prikolice morata vozač in sovozač povprečno tehtati 60 kg, v nasprotnem primeru se mora teža izpopolniti z balastom. Start Šibkejših strojev v naslednji višji kategoriji bo dovoljen samo enkrat.
Prijave, ki jih je treba poalatt bodisi MK Iliriji v Ljubljano, Miklošičeva 15 (tel. 20-66), bodisi motosekciji Ilirije v Novo mesto, se sprejemajo do 1. avgusta t. L Prijavnina za vsako vozilo znaša 10 dio.
Darila. Za prvega v vsaki kategoriji je določena častna nagrada, za drugega in tretjega pa plakete. Posebno častno nagrado bo prejel vozač z najboljšim časom dneva, posebej pa Se oni iz novomeške sekcije in še oni iz kluba.
Pregled motornih vozil bo na dan dirke med 8. in 9. uro na vrtu restavracije Win-diseher v Kandiji. Vozila, ki jih ne bo pregledala komisija, ali ne bodo ustrezala predpisom, ne bodo smela starta ti. čas treninga bo pravočasno objavljen, na dan dirke pa bo trening strogo prepovedan. Tekmovalci morajo za trening ln dirko izvršiti primerno nezgodno in jamstveno zavarovanje. Dirka bo ob vsakem vremenu.
Prireditelj odklanja vsako odgovornost za poškodbo oseb ali imetja med dirko ln je vsak tekmovalec, ki vozi na svojo odgovornost, tudi osebno odgovoren za vsako škodo. Vodstvo dirke si pridržuje pravico ta razpis spremeniti ali pa dirko preložiti.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel ban dravske banovine dr. Marko Natlačen.
dolini od Selc proti Lajšam ln Jamniku. Ruval in premetaval je smreke in stare hraste vse vprek, kakor bi se bil nekdo igral z vžigalicami. Podiralo se je sadno drevje in prevračali so se kozolci, da je bil za človeka, ki je to gledal, strahoten prizor. Turščico je kar položilo po zemlji. Orkan, kakršnega pri nas nihče ne pomni, je trajal le dobre pol ure. nato pa je bilo spet vse mirno. Naslednjega dne, to je 17. t. m. smo imeli lep dan, kakršnega letos še ni bilo. Mislili smo, da se bo vendar vreme ustalilo za dalje časa in da bodo kmetje lahko spravili seno v lepem, toda varali smo se. 2e drugo jutro, to je 18. t. m. v zgodnjih jutrnjih urah nas je spet prebudilo močno grmenje z nalivom. Deževalo je vse do opoldanskih ur. Ta neprestani dež je razhladil ozračje tako, da zvečer ne moreš na cesto brez toplega površnika. K sreči poljski pridelki razen turščice zaradi omenjenega orkana niso trpeli.
omahnil v globočino. Padel je kakšnih 20 m globoko in na kamenitem stopnišču pred vhodom v dom obležal z razbito glavo. Vsaka pomoč je bila zaman — Jože Gašp©-rin je izkrvavel.
Vest o žalostni smrti spoštovanega tnoSa. ki je tal žrtev svojega poklica ».er zapušča žen . in 4 otroke, se je v kratkem času raznesla po vsem trgu in po okolici in je povsrd napravila najgloblji vtis. Pokojnikova soproga je dala truplo preoV.jati ra do n odkoder ca bodo ponesli na župno pokopališče. Jožetu Gašperinu ohranimo svete spomin, hudo prizadeti rodbini pa na-ie iskreno sožalje.
šal posiliti in oropati delavko Marijo Ocvir-kevo iz Zaboršta. Ocvirkova se je takrat ob 22. vračala iz tovarne v Jaršah, pri bistriškem mostu pa jo je pričakal razbojnik in zahteval denar. Bila je sobota in Ocvirkova je imela mezdo vsega tedna s seboj, kar je moral napadalec dobro vedeti. Pobil jo je na tla in io vso preiskal, a Ocvirkova je o pravem času spustila svoj skromni zaslužek v dežnik in tolovaju na srečo ni prišlo na misel, da bi pogledal še vanj. Ko je videl, da je ta trud zaman ji je v navalu besa hotel storiti silo, a dekle se mu je o pravem času izvilo in ušlo. Ko je razbojnika opisala orožnikom, so takoj za-sumili, da gre zn Ručmaua Zdaj >o ga po dolgem iskanju prijeli.
Ručman je kakor ropar velikega sti!a živel v znanem gozdu Sumberku, kjer si je v skalah uredil skrivališče in kainor je za prvo silo spravljal svoj plen V daljnjih Ravnnh pri Blokah in v Žigmaricah pri So-dražici pa je ime! dva zvesta sodelavca, re-šetarico Marijj Pirčevo in rešetarja Debe-ljaka, ki jima je iz svojega skrivališča odnašal nakradene stvari, da sta jih potem spravljala v denar Pri Pirčevi so našli celo zalogo obleke in perila, pri Debeljaku pa kup zlatnine in ur. Ručman je orožnikom vse zločine, ki smo jih našteli, pa še vrsto manjših vlomov priznal. Njega, Pirčevo in Debeljaka so izročili v sodne zapore v Kamniku.
vzroke pogosto se pojavljajočih prometnih nesreč. Ker se v zadnjem času v javnosti mnogo obravnava vprašanje prometne varnosti, bo le koristno če je javnost poučena tudi o mišljenju Slovenskega avtomobilskega kluba v zadevi varnosti prometa na naših cestah
V zadnjih letih se je zelo povečalo število motornih vozil in s tem v zvezi so se v enakem razmerju povečale možnosti prometnih nezgod. Ob pravilnem spoznanju tega dejstva bi se morali hkratu povečati tudi skrb in pažnja za večjo prometijo disciplino in pazljivost ne samo vozačev motornih vozil, temveč vseh rabnikov javnih cest. Obžalovati je, da temu ni tako. Medtem ko se na eni strani zahteva od avto-
mobiHistov in motociklistov najstrožje Izvajanje cestnih policijskih predp.sov, se nt drugi strani še zmerem z neobrazložljivo toleranco postopa, kadar gre za druge rabnike cest Ne upošteva se načelo enakih pravic in enakih dolžnosti. Vsakemu rab-niku ceste je že jk> predpisih določen način kretanja na njih. Kako se pa ti predpisi izvajajo, je vsakomur že znano. Vozač po naših cestah bo vsak trenutek srečal vprež-no vozilo na napačni sirarn cesre, naletel bo na napačno izogibanje in bo ponoči le redkokdaj srečal vprežno vozilo s predpisano lučjo. Prav zadnje je bilo pred nekaj dnevi vzrok smrtni nesreči kolesarja, ki je zadel v ojnice nerazsvetljenega vprežnega vozila in si pri tem raztrgal vse drobovje. Če bi imelo to vprežno vozilo predpisano luč in če bi bili vozili vsako po svoji strani ceste, kakor predpisuje uredba o prometu in varnosti na javnih cestah, ne bi bilo prišlo do usodnega karambok" ki je terjal mlado žrtev Ob neprimerno manjšem, nasproti današnjemu skoraj minimalnemu avtomobilskem prometu pred vo'no ni bilo na javni cesti vozila brez luči in se je tudi z vso potrebno strogostjo pazilo, da se je potrebni predpis izvajal. Na dlani je, da bi se moral danes ta predpis še strože izvajati
Mnogo nevarnosti povzroča tud^ gonitev živine v večj'ih ali manjših čredah brez zadostnega ali dovolj pazljivega nadzorstva. Dalje nepravilno k vozu ali vpregi privezana nevprežena žival, ž'vina. ki se pase ob cesti brez nadzorstva itd. Bilo bi preobširno, če bi navajali vse nedostatke v zvezi z vprežnim prometom, ki se zdijo mnogokrat malenkostni, ki pa v svoji skupnosti najneugodneje vplivajo na varnost prometa.
Poglavje zase so kolesarji ki so z redkimi izjemami najmanj disciplinirani med vsemi ostalimi rabniki ceste. Na žalost moramo to trditi zlasti za kraje in ceste na deželi, kjer se cestni predpisi niti najmanj ne upoštevajo in izvajajo. Vožnja po več kolesarjev vštric, vožnja več oseb na enem kolesu, vožnja po levi strani, napačno izogibanje in umikanje, križanje ceste tik pred avtomobilom, vožnja poedincev in celih skupin brez luči, prehitra vožnja navzdol po strminah rezanje nepreglednih ovinkov, kar je vse po predpisih zabranjeno, so vzrok številnih nesreč in nezgod, o katerih poroča dnevno časopisje. Koliko primerov pa je še, ki ostanejo na srečo brez hujših posledic in zanje javnost ne izve. Prav te dni je povozil avtomobilist kolesarja, ki je imel na kolesu svojega otroka in je le srečnemu naključju pripisati, da ni bila posledica karambola še hujša in da je pri tem ostal otrok le malo poškodovan. Če ne bi bil kolesar imcil na kolesu otroka, bi lahko mnogo laže vodil kolo in bi se bil izognil karambolu.
Ne more se reči, da bi bil promet pešcev boljši. Po predpisih pešci ne smejo hoditi po vozišču, kjer so hodniki ali pešpoti, kjer teh ni. merajo hoditi ob robu ceste. Le v primeru, kadar gredo na drugo stran, smejo cesto prekoračiti s potrebno previdnostjo. Teh predpisov zlasti v Ljubljani nihče ne upošteva, niti nihče s potrebno odločnostjo ne skrbi za njih izvajanje, čeprav so ti predpisi za mesta še poostreni. Namesto da bi se pešec izogibal vozilom, je prav nasprotno, in je pri tem opaziti prav pogostokrat trmasto nagajivost. češ: Izogni se ti! Če pa pride do ne«reče, je vsega kriv avtomobilist. Premalo pažnje se posveča tudi nedoraslim otrokom, ki bi že po predpisih ne smeli na cesto brez nadzorstva. V zvezi s tem moramo opozoriti, da se še vedno dogaja jc primeri, da mečejo otroci kamenje na mimo vozeče avtomobile, kar je že samo na sebi obsojanja vredno ne glede na dejstvo, da pri tem trpi ugled naše države in našega naroda posebno v krajih, kjer si želimo tuiskega prometa. Tu bi zlasti šola s primernim poukom lahko najkoristneje vplivala na našo mladino.
Navedli smo v kratkih obrisih glavne pomanjkljivosti prometne discipline na naših cestah. Z obžalovanjem ugotavljamo, da se doslej za izboljšanje varnosti prometa ni nič ukrenilo. Nujno je potrebno, da se obstoječi predpisi tudi res izvajajo in ne-dostatki odpravijo. Prometre grešnike naj bi policija zapirala in jih, kadar se jih nabere večje število, pozvala skupno na primeren prostor in jin poučila o cestnih policijskih predpisih. kskoT je to že davno uvedeno v drugih naprednih državah. Sele po ponovnem prestopku naj bi jih kaznovala po zakonu.
Motorni promet se čedalje botj razvija in če se ne bo pravočasno poskrbelo za izboljšanje prometne discipline bomo prišli v najkrajšem času do popolne prometne anarhije. Avtomobilski klub nikakor ne za-nikuje dejstva, da so z avtomobilskim prometom zvezane razre neprilike za ostalo rabnike cest. Je tudi med vozači motornih vozil precej takih, ki ne poznajo vedno obzirnosti nasproti ostalim rabnikom ceste, z zadoščenjem pa ugotavljamo da se velika večina avtomobilistov zaveda zadevnih dolžnosti in jih tudi izpolnjuje Pričakujemo, da se bodo tudi ostali rabniki cest prilagodili cestnim policijskim predpisom in s tem pripomogli k izboljšanju naše cestne discipline.
J. B.
V rovu ga je ubilo
Zagorje, 20. julija Po veliki vremenski katastrofi, ki je razburila vso dolino, se je v četrtek pripetila v kisovškem obratu huda nesreča, ki je zahtevala življenje 28-letnega rudarja Ferdinanda Ocepka iz čolnišč Zjutraj je šel vesel in zdrav v službo, popoldne pa so mrtvega prinesli domov.
Ocepek je bil zaposlen v rovu, pa je nesrečno naključje, ki bi se bilo lahko primerilo tudi pri delu na prostem, hotelo, da mu je padel na glavo kos lesa in mu prebil lobanjo. Njegova tovariša sta mu takoj priskočila na pomoč, a ko sta opazila, da je poškodba nevarna, sta ga naložila na hunt in ga odpeljala iz rcva; da ga čimprej spravita k zdravniku. Med prevozom iz rova pa je Ocepek izdihnil. Mrtvega sta prenesla v rudniško kopalnico, kjer sta ga umi-la, potem pa so ga odnesli na dom njegovih staršev v čolnišče.
Pokojni Ferdinand je bil sin rudarskega upokojenca, in je bil na glasu kot priden, pošten in varčen fant. Njegovega pogreba na pokopališče v Št. Lambertu se je udeležila množica rudarjev iz doline in okoličanov.
ŠPORT
Nedelja za vse
Nogomet • • •
DVE POKALNI TEKMI PRI SNZ, in sicer V KRANJU med Kranjem in Ljubljano s pričetkom ob 17. in v MURSKI SOBOTI med ISSK Mariborom in Muro s pričetkom ob 16.
KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA VSTOP
V	LIGE: pri Hrvatih V POŽEGI med Gra-djansklm in železničarjem iz Zagreba ter
V	ŠIBENIKU (revanžna) med Gradjan-skim in Orijentom s Sušaka, pri Srbih pa revanžna V P AN ČE VIT med sarajevskim Hajdukom in Jugoslavijo iz Jabuke.
Tenis. • •
Drugi dan velikega teniškega turnirja
V	PLANICI z vsemi finali ob sodelovanju najboljših srbskih in slovenskih teniških igralcev.
Zaključek teniškega dvoboja med Madžarsko in Hrvatsko z zadnjima singloma
V	ZAGREBU.
Motociklizem. • •
Ob 10. start za GORSKO DIRKO NA JEZERSKI VRH v izvedbi I. Gor. moto-kluba iz Kranja z udeležbo vseh znanih vozačev iz Slovenije. V odmora MED-KLUBSKA GORSKA KOLESARSKA
DIRKA na Isti progi od štulerja do Jezerskega vrha.
Ženska atletika • • •
ženski atletski miting na igrišču železničarja V MARIBORU za prvenstvo zagrebške podzveze z udeležbo atletinj iz Maribora in Ljubljane, pa tudi iz Zagreba.
Plavanje • • •
Izbirni klubski miting Mariborskega plavalnega kluba na Mariborskem otoku za sestavo moštva, ki bo v sredo 24. t. m. nastopilo v dvoboju z drugo garnituro ljubljanske Ilirije.
Športni dan na Jesenicah
Drugi dan velikih športnih prireditev v okviru športnega dneva SK Bratstva. Dopoldne ATLETSKI MITING z udeležbo skoraj vseh znanih slovenskih atletov, popoldne pa bogat NOGOMETNI SPORED z glavno atrakcijo, nastopom močne garniture novega državnega prvaka zagrebškega Gradjanskega proti domačemu Bratstvu. Vse prireditve bodo na igrišču Bratstva.
*
Spored v območju banovine Hrvatske je posebno v vseh večjih mestih zaradi proslav rojstnega dneva predsednika HSS dr. Vladimira Mačka zelo omejen.
Kako je bil® na Sušaku?
(Nekaj beležk našega sotrudnika ob prvem nastopu ilirijanskih plavalcev)
Vihar je divjal tudi v Selški dolini
Lomil Je drevje in premetaval kozolce — Hkratu je silen naliv spremenil cesto v potok
Tragična smrt mojstra Gašperina
Padel je s strehe Sokolskega doma in obležal mrtev
Nevaren r^par in vlomilec prijet
Domžalski orežniki so aretirali Avgusta Rjčmena, ki je živel v šumberku kakor razbejniki njega dni
Ha naših cestah je mnogo premalo prometne discipline
Med vsemi rabniki cest so najmanj disciplinirani
kolesarji
Laš in mesnica v vzgoji
Starši mnogokrat tožijo, da so otroci lažnivi. Vprašujejo, odkod se ie njihova laž vzela in kako bi otroke odvadil; laganja. Ce bi malo premislili in malo bolie opazovali, bi hitro našli odgovor na obe vprašanji.
Pedagogi vedno op zariajo na preprosto dejstvo, da ne poznajo odraslega či rveka ki bi nikoli ne lagal. Kako bi nai laž ne zapredla tudi cirok. če ves odrasli svet laže? Odrasli celo delijo laži v najrazličnejše vrste, v dovoljene in nedovoliene. majhne in velike, socialne in nesocialne. nedolžna in zlobne, priložnostne in konven-ciona.ne. Otrok ima prav tenak in natančen sluh in laž hitro opazi Ne ve pa za razne stopnje in različne laži Enkrat, dvakrat previdno poskusi uporabljati laž kot izgovor in ker mu uspe. postane laž priljubljeno sredstvo ne le za izgovore, ampak tudi za dosezanie vseh mogočih želja. Ce starši torei vprašujejo, odkod se ie laž vzela, ie odgovor kai preprost: od njih! Od vse odrasle okolice! Ko se oče zlaže materi, mati očetu, služkinja obema sta-reiš: brat ali sestra, vse te morda »majhne..- in »nedolžne« laži ne ostanejo otroku prikrite. Ali če se starši pogovarjajo o znancih, jih obirajo do kosti in izjavljajo, da iih ne marajo, ootem se pa t>ri srečanju kar cedijo od priliznjene prijaznosti, to otroku kajpak ne ostane prikrito. Le tega ne ve. da taki laži pravimo »konvencional-na« in da tako laže ve' civilizirani svet.
Mnogokrat pa ni le tako. da otrok sliši lagati odrasle in starejše otr.~k". amoak sa tudi neposredno vzgajajo k laž'. »Ne sme? 'mami povedati!« je tako neposredno navodilo k laži. Prav tako neposredno navodilo k laži je. če petletnemu fantičku naročajo, naj sprevodniku pove, da še ni štiri leta star Ko sprevodnik pride, se otrok seveda zlaže. Zlaže se pa z odporom, ne morda zaradi tega. ker je to »laž« (sai moralno vrednotiti še ne zna) ampak zaradi tega. ker ie taka laž. zanj žaljiva, sai ima vendar že pet let in ie ponosen na to. da bo drugo leto šel v šo'0. Ko se na fant drugi dan zlaže v svojo korist, mu ra premeriio h: r če in ea poglašaio za »lažnivega« otroka.
Vzgoja sama ie vso prepredena s pajče-vino starodavnih laži. Mama je »kupila« bra' ca ali pa ea je prinesla štorklja. Darila prinaša Miklavž ali Božiček in parkeli to vzel poredne otroke. so le kardi-nalne laži naše vzgoje malih laži na kar m.....oli. Vse te laži otrok Drsi ali slei spregleda. S kakšno pravico potem zahtevamo od otroka, da bi vedno govoril resnico, ko sm- vendar sami že patentirani lažnjivci. ki se svojih laži sploh ne zavedamo več?
Kdor torei noče. da bi otroci lagali, naj jih obvaruje laži. Naj jim vedno in dosledno odrrvaria na vsa vprašanja le z resnico tudi tedaj, če bi otrok morda od-
govora ne razumel (sicer sa bo laž plašila še v spominu). Kdor noqp. da bi otroci lagali, naj tudi sam vsaj pred njimi ne laže. Ker bo kljub temu poln vsai konvencic-nalnih in socialnih laži (če na primer umirajočemu sorodniku pove. da bo še ozdravel). nai vsai pazi. da 1ih ne izreče pred otrokom. Obiranje svojih bližnjih pred otrokom ie tudi vsaj — nespodobno in nikakor ne more vzgojno učinkovati.
Ze prei smo rekli, da otrok ne razlikuje raznih stopeni in vrst laži. Premlad in prenerazvit je še. da bi mogel moralno vrednotiti. Lagal bo le tedai. če mu bo laž kakorkoli koristna. Laž torei moremo preprečiti tudi tako. da jo napravimo reko-ristno. potem izsubi svoi smisel in m ra sama zamreti. To velja pos, bno tudi za tiste otroke, ki so »lažnivi« — čeprav njihova lažnivost, ker ie pač otroška, ni v ničemer zlobna, torei tudi ne nemoraln \ Nekoristno pa laž ne napravimo s tem da otroka za vsako njegovo laž pretepamo in ga zmerjamo z znano krilatico »kdcr laže. ta krade«, ki niti ne drži temveč daje otroku le novo vpodbudo. do bi mosel prav za prav tudi krasti Ce se proti otroški laži borimo le s tem. da laž samo preganjamo, ne bomo nikoli uspeli. Ce bomo otroku danes zaradi laži premerit hlače. se bo jutri zlagal zopet, le boli ore-kanjeno. boli previdno in svetoblinsko.
Proti laži se bo najbolj boril tisti, ki bo resnici dal pravo veljavo Ne le. da bo resnico govoril in resnico branil. amrry tudi otrokovo resnico bo spoštovat Ce pride otrok na primer blaten donrrv. sa bodo seve vprašali, kai ie počet Ce bo tedaj tepen. ker ie prostodušno priznat da se je pretepal s sošolci, si bo po sili staršev drugič izrnslit da se mu i" spodrsnilo Ko bo tedai kaznovan zaradi blatnosti in zaradi laži. se bo naučil verodostojno lagati. Kdor hoče. da otrok g">vor reTi.im ga ne srne nikoli kaznovati če pove resnico. (Otrok ie bil dovoli kaznovan ž- s tem, da ie moral ves blaten nrehoditi dobršen kos poti. Ce bo mora1 ofeko še sam snažiti, sa bo tudi to naučilo, da mora boli paziti na obleko).
Ker ie vzgoja v mnogočem zlasana. i^ otrcik lažniv. Kjer odrasli lažejo, laže tudi otrok. Kier je otrok kaznovan, če pove resnico. bo rajši lagal ker je vsai majhna verjetnost, da bodo starši verjeli n:esovi laži — ali se vsai delali, kakor do verjamejo. To so osnovne resnice okoli laži v vzgoji. Obratna je pesem ckoli resnice. Kjer resnico govore, tudi otroku ni treba laži. Kjer se vzgoja v vsem drži resnice, bo tudi otrok resnicoljuben. Lagal Pa nikoli ne bo. če sa ne bomo preganjali, kadar prostodušno prizna svoie poreinosti. Otrok, ki mu laž ni potrebna kot nekokšno obrambno sredstvo, ne laže!
štMieset let Bolgarske ženske zveze
Sofija, julija
Bolgarska ženska zveza bo kmalu imela za sabo 40 let ploaonosnega dela. To delo je bilo predvsem v borbi za ženske pravice, kjer je moralo društvo preorati trdo ledino predsodkov, ki so ženi odrekali pravico sodelovanja v političnem dogajanju in na mnogih drugih področjih. Po posredovanju Zveze je bolgarska žena dobila politične pravice, predvsem aktivno volilno pravico.
Toda Zveza ni vodila samo idejne borbe za ženske pravice. Prav tako važno je njeno prosvetno delo, ki ga vrši vseh 135 v Zvezi včlanjenih ženskih društev. Vsa ta društva prirejajo materinske, gospodinjske in prosvetne tečaje, vzdržujejo sirotišča, zavetišča za stare in onemogle, ljudske in šotke kuhinje, dnevne dečje domove, zdrav stvene posvetovalnice, dečje jasli, odseke za pomoč revnim materam porodnicam, po-letna i' rii a itd. ženska društva vzdržujejo tudi 40 dekliških šol, z letnim budže-tc preko 10 milijonov levov.
Zveza sama vzdržuje v svojem domu v Sofiji: hotel, v katerem daje letno po 250—300 brezplačnih nočnin ženam in dekletom, ki se nahajajo na potovanju; višjo socialno šolo, edino te vrste, v kateri se dekleta, ki so končala gimnazijo, pripravljajo za socialne delavke; Odsek za pomoč revnim materam porodnicam in njihovim novorojenčkom, ki vsako leto nudi pomoč do 300 najbednejšim porodnicam.
S pomočjo mestnih ženskih društev in Društva za narodno zdravje prireja Zveza v sofijskih predmestjih dvomesečne tečaje
za gospodinjsko, materinsko in zdravstveno prosveto s teoretskim in praktičnim podukom. Ti tečaji so deležni posebno živega zanimanja.
Kot posebno nalogo si je Zveza zastavila narodno vzgojo žene, da jo tako pripravi za pravilno izvrševanje poverjenih ji nalog. S to vzgojo skuša vzbuditi v ženi zavest, da mora sodelovati v političnem življenju, v katerem mora igrati isto vlogo kakor mati v družini — združevati in pomirjevati. V današnjih Izjemnih časih pa se mora predvsem zavedati svoje najvišje dolžnosti, dolžnosti do naroda in domovine.
Nezakonska ©trasi
V »Politiki« (14. julija 1940) je dr. A. Kostič objavil zanimiv članek pod naslovom: »Velika skrb: otroci ljubezni«. V uvodu o zvezah iz katerih se rode izven zakonski otroci in ki so po svoji etični vrednosti zelo različne.
Od izven zakonskih otrok država ne more pričakovati bcgve kakšnih koristi, ker so ti otroci običajno nižje kvalitativne vrednosti zaradi slabih podedovanih lastnosti, zaradi slabše prehrane in vzgoje, pa tudi zaradi smrtnosti, ki je med njimi mnogo večja kakor pa pri zakonskih otrocih.
Naša država je med onimi, ki imajo nižji odstotek izven zakonskih otrok. Dočim pride na sto živorojenih otrok v Nemčiji 10% izven zakonskih, v Avstriji 20%, v Cileju 33%, na Meklenburškem 19%, jih pride v Jugoslaviji, po zadnjem štetju iz leta 1939, le 5%. Odstotek izven zakonskih otrok pa ni po vseh banovinah enak. Največji je v
Stf€Sff
dravski banovini, kjer je znašal 1933 leta 11,2, leta 1937 12,06, 1938 pa 11,31. Naj-I manjši je odstotek izven zakonskih otrok v vardarski banovini, kjer je skoraj desetkrat manjši kakor v dravski.
Vprašanje izven zakonskih otrok je tem važnejše, ker se njihovo število pri nas iz leta v leto veča. Leta 1937 je doseglo G.3% vseh živorojenih otrok. Edina banovina, v kateri se je ta procent znižal je zetska. Pa tudi v Beogradu se je odstotek izven zakonskih otrok občutno zmanjšal.
Zanimivo je, da je število izven zakonskih otrok v bolj civiliziranih državah več-| je, kakor v onih, kjer civilizacija še ni tako zelo zajela vseh njenih slojev.
NASVETI
JViadt-že surovega sadja spraviš u peiila z razredčenim salmijakovim cvetom. Pomoči madežaste dele v to tekočino, pusti jih par hipov v nji, potem izplakni perilo ; v gorki vodi. Ako madeži ne izginejo, postopanje ponovi. Tudi kislo mleko je dobro ! sredstvo proti madežem od sadja in vina, ako niso že zastareli in perilo med tem še ni bilo oprano .Torej še preden pereš ma-, dežasto perilo, namakaj madeže v kislem mleku, potem, peri perilo kakor navadno.
Sukno očistimo madežev, ako ga opere-mo v sledeči vodi: v 25 1 vode prekuhamo 250 g panamskega lesa, v prirejeno pre-vreiico kanemo kakih 20 g salmijaka. j Plavilo je strupeno. Ako pride v kri, se 1 zastrupi, zato je treba paziti in ne plaviti, kadar imamo rano na prstu. Zdaj pa poglejmo močno poplavkano perilo: na njem ležimo, vanj se oblačimo. Koža se poti koža ima razpoke, pa leze vanjo strupe-nina. Perilo, ki ni prano doma, navadno ni čisto oprano, ampak dobro plavkano, ker zakriva plavilo sivkasto barvo. Cisto perilo pa je lepo belo in vsakokrat ne potrebuje plavkanja. Kolikokrat imamo ranjen nos ali utsnico in se brišemo s takim poplavkanim robcem, nos pa se nam noče zaceliti, a se ne zavedamo, zakaj ne. i Plesen odpravite iz perila: Ce niso ples-! nivi madeži že prejedli tkanine, jih odpra-vite, če operete dotično tkanino v lugu, ki i mu pridenete še nekoliko pepelike. Izplak-' nite perilo in ga belite še nekaj časa na zraku in soncu. — Ali namakajte plesnivo perilo nekaj ur v sirotki, potem pa ga na navedeni način operite. Sveže madeže lah-! ko odstranite tudi s tem, da namakate pe-| rilo v kisu ali pa v raztopini 20 g limo-j nove kisline, pomešane v enem litru vode. j Nato perilo izperite, požehtajte ter zopet izperite. Ako treba, ga belite še na soncu.
Noge vas pečejo? Vlijte v manjši umivalnik približno 2 1 hladne vode, ki ji primešajte % 1 vinskega kisa. V tej tekočini kopljite noge izmenoma tako, da držite vsako nogo po dve minuti v vodi. Tako delajte četrt do pol ure. Potem obrišite, naterite noge z mandljevim oljem in jih masirajte pričenši pri prstih navzdol proti peti. Končno oblecite ohlapne kratke nogavice, da ne pomastite posteljnega perila in ležite. Najlažje napravite to vsak večer. Tako postopanje vam v nekaj tednih prežene bolečine, seveda če noge niso prehla-jene.
škrobljeno perilo se ne prijema likalnika, če raztopiš med pripravljeni škrob nekoliko soli.
čiščenje pribora si izdatno olajšaš s tem, da držiš pribor preden ga začneš čistiti, nekaj časa nad vodno paro.
Proti potenju rok. Zmešaj 75 gramov boraksa, prav toliko salicilove kisline, 2 grama borove kisline, 50 gramov glicerina in 50 gramov finega špirita. S to zmesjo si nadrgni trikrat na dan roke. Tudi otira-nje s formalinovim špiritom čestokrat koristi.
Barvaste
na poletnih oblekah
Kriva sodba zavoljo 25 krivih prič
Na Bolgarskem so odkrili senzacionalno justično zmoto. Pred tremi leti so našli nekega Jostova v Novoselcih umorjenega in sodniki so bili prepričani, da sta umor izvršila dva njegova prijatelja Stojlov in | Stojčev. Pri razpravi je 25 prič govorilo zoper njiju razen neke ženske, ki je pričala drugače in so jo potem zavoiljo krive prisege vtaknili za pet let v ječo. Oba domnevna morilca sta dobila po 15 let ječe. Ko so vsi trije obsojenci odsedeli že dve leti, so razpravo sedaj obnovili, in izkazalo se je, da je umor izvršil neki bratranec Jo-, stova, ki je bil nanj ljubosumen, ker je Jo-i stov imel razmerje z njegovo ženo.
Tu kajpada ne gre za fine čipke iz kakšnega posebnega barva stgea sukanca — nikar ne mislite tega! To modno novost« poznate že zdavnaj s kmečkih oblek in sicer pod običajnim imenom »krepinci«. So to neke vrste zobčasti na šivi, ki jih dobite sedaj že v vseh barvah in sicer iz pralnega sukanca, tako da jih brez skrbi lahko pri-šijete na pralno obleko. To je zelo ceneno okrasje, kljub svoji skromnosti pa dovolj učinkovito, da okusno polepša tudi najbolj enostavno obleko.
Z barvastimi in belimi krepinci okrasimo ponavadi enobarvne platnene obleke, lahko pa jih prišijemo tudi na obleke iz lahkega volnenega blaga. Moda kombinira tudi po več barv skupaj, n. pr. belo, modro in rdečo ali zeleno in rdečo ali rumeno in rjavo itd. Ovratnik, žepe, rokave, život obleke in pas — vse to lahko po svojem okusu okrasimo s tem novim okrasjem, v progah, okroglih ornamentih ali poševnih črtah. Tudi staro obleko lahko povsem prenovimo z nekaj vrstami takšnih našivov.
Obleko iz belega pralnega tvoriva okrasimo z našivi iz treh barv, ki jih združimo v dva prsta široke proge. S takšnimi progami potem obšijemo rokave in sprednji del života. Obleka ima razmeroma široko krilo in majhen ovratnik (1. skica).
Naslednjo obleko si zamišljamo iz tem-nomodrega platna. Ovratnik in manšete ji obrobimo z rdečimi in belimi našivi. Tudi život prepreženo spredaj in zadaj s poševnimi progami lz našivov v teh dveh barvah. Obleko zapnemo z gumbi iz platna in jo prepašemo s postrani zavezanim platnenim pasom (2. skica).
Obleko iz svetlega pralnega blaga okrasimo na životu in na krilu s podolgovatimi polumesecl iz barvastih krepincev. Oba po-lumeseca na krilu obrobljata podolgovato vrezane žepe. Pod okroglim ovratnikom zapnemo izrez s tremi barvastimi gumbi (3. skica).
BELEŽKE
Stopetdes-et preizkušenih receptov je izdal v posebni brošuri Deziderij Mizerit (Ljubljana, Dvorakova 8). Knjižico je spisala znana poklicna kuharica M. Ulčar, ki je bila več let kuharica tudi v »Daj-Damu« in ki je kot kuharica prebrodila že pol sveta, kakor sama v uvodu pravi. Zato niso ti recepti enostavno skupaj zbrani iz raznih knjig in časopisov, temveč so vsi brez izjeme vzeti iz prake m neštetokrat praktično preizkušeni. Knjižica se dobi pri založniku za ceno 10 din.
Predavatelji zvezdniki, NajDoljše plačani so na svetu predavatelji, seveCa oni s slav-i nimi imeni kakor so Tomas Mann, H. G. . Wels in novinar Knickerbocker. Med pre-■ davateljske zvezdnike prištevalo tudi ženo i predsednika USA go. Rooseveltovo in j hčerko znane najditeljice radija Marije Curie-Sklodowske, go. Eve Curie, katere j življenjepis sveje matere je tudi nam do-j bro znan.
Kadar uporabimo samo bele našive, jih prišijemo na obleko v posameznih podol-gastih vrstah, da z njimi poudarimo nekatere šive ali vdelane gube. Tako je okrašena dvodelna obleka iz svetlozelenega platna, ki ima udobno široko krilo s postrani vstavljenimi gubami (4. skica).
Tudi na temnomodro ali na črno obleko se lepo podajo samo beli našivi. Na naši skici vidite takšno obleko, ki ima s snežno-belimi našivi preprežene okrogle žepe na krilu, mali prsni žepek in okrogli dečji ovratnik (zadnja skica).
ŠBilSitif. S Si^'J	
^f »."V K UJijjftiF/tV	
Za pridne
materine roke
Mali dekliški predpasniki učinkujejo vse bolj ljubko, če jih opremimo z ličnim barvastim vezenjem. S takšnim vezenjem obšijemo rob predpasnika, ki ga ukrojimo dovolj dolgega, da zakrijemo z njim otroško oblekeo. Nad barvasto vezeno črto uvezemo v svetlo tvorivo predpasnika lične male motive, ki predstavljajo žlvalice ali kmečke figurice.
rt
•cova:
Z juga je priganjal veter v dolino motno-sive, eunjaste oblake, ki so s svojimi raz-drapanimi, tenčično prozornimi robovi mež;uli visoko poletno nebo.
»Nemara bo še deževalo!« so ugibeli ljudje, toda kljub nevihti, ki se je zbirala nad njimi, je razigranost na tej veselici pod milim nebom neugnano kipela še naprej. Biio je, kakor da se življenje zopet enkrat ne sprašuje, kaj neki bo čez trenutek ali čez dva — kakor da gre tu pač le še za cisto kratko sedanjost, ki jo radostno in pijano zajameš vase med dvema dihoma, vse dokler igra ta godba in se deske na plesišču tresejo pod topotanjem mladih in starih nog: mstadra ... mstadra...
Oddaljeno bobnenje groma je skoro neopazno zamrlo med piskanjem klarineta, grulenjem basa, vriskom gosli in hrešče-čim zabijanjem harmonike. Trakovi iz višnjevega, rdečega in rožnatega papirja so veselo vihrali nad razgretimi glavami plesalcev, težki venci iz svežega smrečja so se pozibavali med lesenim stebričjem, široka krila ženskih oblek so v hitrem valčku plapolala kakor zastave.
Natakarice so se s težko obloženimi pladnji zaletavale v ciganko, ki se je bila naslonila ob široko odprta vrata gostilne. »Umakni se, nesnaga ciganska.«
Toda ni je bilo moči pregnati.
V naročju je pestovala kitaro, že vso rjavo od starosti in od neštetih generacij umazanih, dolgih, božajočih prstov — od prav takšnih prstov kakor jih je imela tudi ona sama, - tolikanj previdnih in urnih. da jim nisi čutil dotika, če se ti niso sami hoteli izdati. Dvignila je obraz. Njen smehljaj je bil plah in drzen hkratu. Psov-
ke in dobre besede, žalost in sreča — vse je šlo mimo tega smehljaja, ne da bi se kakorkoli poglobil ali izgubil vsaj nekaj tiste svoje divje sladkosti, ki je neizpre-menljivo trepetala v rahlo upognjenih kotih bledorožnatih ustnic. Na svoj posebni, neoprani, otožni in nemirni način je bila lepa, ko je stala tam pri vratih in so jI izpod pisane, malomarno zavezane rute motni črni lasje padali na rožasto, široko izrezano bluzo iz cenenega katuna.
Čakala je, da potihne godba. Potem je iznenada bila tu, prav sredi gneče, še preden so ljudje opazili, kdaj je stopila mednje. Smehljala se je, ozki, rjavi in umazani prsti so ji begali med strunami. Zapela
ie: ...
»Jorgovane, moje rosno cvjece,
nema djeve, koja tebe ne-eče ...«
Njen glas, teman in sladak kakor staro vino, je mehko zaplaval nad mizami. V višinah se je rahlo krhal, kakor če udari kozarec ob kozarec, božajoče se je zopet nižal, jokal je in klicat Ljudje so utihnili Neka neznana, čudna presunljiva otož-nost je bila v tem petju, neko tuje kopr-nenje, ki se je neubranljivo polaščalo poslušalcev ...
Končala je z akordom na kitari. Vse je oživelo. Smeh in vrišč sta zopet bušknila iz ljudi. »Vražja ciganka!« Veselje je drvelo naprej.
Nastavila je roko. Med opazkami ji ie v dlan od vsepovsodi priletelo tudi nekaj rumenih dinarjev.
»Nekam slabo izgledaš danes, ciganka!«
»Kaj si mar rodila dvoičke'« Mlad moški se je krohotal svojemu dovtipu.
Zamahnila je z roko. Pod polno zgornjo
ustnico so se ji zabliskali živalsko beli zobje. »Bolna sem bila,« je prostodušno priznala.
»Hoho! Bolna! Na čem pa?« so se smejali.
»Na pljučih,« je povedala — in nemudoma se je krog teh zdravih, od pijače, plesa in jedi zariplih ljudi za korak, dva odmaknil cd nje vstran. Jetična... Ni se prenehala smehljati.
»Hej, Esmeralda 1 Hej, Esmeralda — pridi biiže.«
Sedel je sam pri mizi; gosposko oblečen, starejši gospod, ki jo je kiicai na vse grlo. Obesila je kitaro čez rame. Cez hip mu je že staia cb strani, tako samoumevno, kakor da so ji prav od vsega začetka ondukaj bili namenili mesto.
»Prok.eto si še mlada!« ji je rekel. Bil je vinjen — ravno dovolj, da je lahko puščal v nemar tisto vnanjo uglajenost, ki si jo pridobiš po desetletjih mestnega življenja, in ki jo potem ob takšnih prilikah siečeš kakor tujo kožo. Nekaj kakor ob-j tožba je izzvenevalo iz naglasa, ki ga je bil | vtisnil svojim besedam, obtožba proti vsej i tej mladosti, ki je razposajeno in sebično vživaia svoj dan. Njega samega je mladost že zapuščala. Na sencih so mu lasje že si-veli, nič ni pomagalo, da si jib je dajal kar moči kratko striči — bil je siv, nepreklicno siv...
»Hočeš cigareto, ciganka Marija?« jo je hripavo vprašal.
»Ciganka Rozika,« ga je popravila. Spretno je vjela cigareto. Plamenček vžigalice se je s pomarančasto rdečim odsevom odbil od zglajene ploskve njegove zlate cigaretne doze, ko ji je ponudil ognja. V očeh se ji je zabliskalo. Kajpa, pohlep po zlatu ji je hkratu s koprnenjem po daljavi kakor tisočletna ciganska dediščina drgetal v nemimi krvi.
Potegnila je vase dim, dva Zakašljala je Ni bilo prav, da je kadila. Njena pljuča...
Opazoval jo je postrani »Zapoj, Esmeralda,« ji je potem ukazal in malomarno pogreznil dozo v vnanji žep jopiča. »Pravo cigansko pesem mi zapoj : — ali slišiš?«
»Godba igra,« ga je zavrnila. In res — j že zopet je trušč s plesišča razigrano stresal ozračje
»Kaj tebi mar godba! Jaz te bom slišal... In pravo cigansko pesem hočem, si razumela? Ce bom zadovoljen, ti z vinom i prilepim bankovec na umazano cigansko čelo. Nu, zapoj že!«
Odvrgla je nedokajeno cigareto. Njen glas se je otožno pomešal z valovanjem godbe, s krohotom pijancev, z vriskajočim smehom deklet, z žvenketom kozarcev in s šumenjem vetra, ki je česdalje bolj silno pritiskal v dolino.
»Zvezde sveteeejo, cigana budeeejo...« Vzdrhiela je: nekdo drugI je pel v njenem glasu. Kakor čudežno, nepričakovano in sladko razodetje jo je vso prevzela utvara, da ga sliši, kako potihoma s svojo pesmijo spremlja njene besede. Zatisnila je trepalnice. Čutila je, kako ji prihaja vedno bliže — že se je z roko dotikal njene roke. Nista bila več tukaj... Sedela sta na starem, ropotajočem ciganskem vozu, ki se je na razmajanih kolesih pomikal v višnjev, z zvezdami posut večer. Visoki topoli, ki so poredkoma obrobljali neskončno, v dalji se Izgubljajočo cesto, so rahlo šelesteli v vetru. Zvezde,.. zvezde.., cesta... Marko. Kopmenje ji je hotelo zadrgniti gr-: lo Ta starš ciganska pesem: i »Cigan naj booode sam. I nikjer nimaaa ivoj stan...«
Utihnila je, z začudenim izrazom človeka, ki se je nenadoma bil prebudil iz sna.
»Moj bankovec, gospod,« je rekla, ko je bila hip nato že zopet našla svoj predrzj&i in plahi smehljaj. »Obljubili ste mi bankovec ...«
Toda muhava želja, ki se mu je bila porodila iz vinjene otožnosti in ki jo je bil voljan z vsako ceno plačati, ga je prešla, še preden se je dobro zavedel, da se mu je izpolnila. Ni več poslušal ciganke. Z očmi je lovil brhka kmečka dekleta, ki bo se v svojih prazničnih rumenih, zelenih in višnjevih oblekah razposajeno vrtela na plesišču. Vzdihnil je. Mladost! Mladost! Ko bi le človek imel dovolj denarja, da bi te kupil in te priklical nazaj...
»Gospod, gospod. Obljubili ste mi...«
»Pojdi se solit!« je zakričal nad ciganko in zvrnil kozarec vina vase.
Tiho je odšla. V globokem notranjem žepu njenega nabranega, s cvetličnim vzorcem posejanega krila je varno počivala njegova zlata cigaretna doza. Čutila je njeno dragoceno težo, kako se ji pri vsakem koraku obetajoče zaletava ob golo stegno.
2e je pustila veselični prostor za sabo. Stala je na cesti, ki se je bela in široka vila po dolini nizdol. Mudilo se ji jt: ne bilo bi prav. če bi jo našli orožniki s tisto zlato dozo v žepu. Toda vedela je za cvetoč bezgov grm ob robu tihe gozdne jase... in že se Je videla, kako s svojimi dolgimi,-spretnimi prsti, ki se že sedaj rde vsi rjavi od zemlje, bitro in neslišno koplje pod tem grmom.
Obšlo jo je radostno zmagoslavje, P"* šila je korake. Skozi raztrgani oodnlat levega čevlja jo j« ostri gramoz ceste zba-dal v nogo. Na hrbtu se ji ie pn^ibaval® kitar« kakor zaspan ciganski otrok,..
Sončne kopeli poleti
Zagorela ali bela koža — to je zdaj vprašanje — Biološki činitelji zagorevanja — škodljive posledice obsevanja — Nevarnost sončnih
opeklin
Ko se temperatura v senci dokončno dvigne na 25 stopinj, opazi tudi mestni človek, ki tiči dan za dnevom v kakšni pisarni ali delavnici, da je prišlo poletje. Tedaj si priskrbi tudi sam včasih kakšno prosto uro, da se ohladi v kakšnem kopališču ali pa se izpostavi soncu, da bi mu »pobarvalo« kožo. Kajti
imeti zagorelo kožo,
je danes skoraj že modno vprašanje. Vsakdo je ponosen na to, če se more pokazati čim prej in čim temeljiteje v tej barvi. Naj si bo ta glad po soncu še tako hvale vreden in zdrav, vendar moramo paziti na to, da ne pretiravamo, kajti škoda utegne tedaj postati večja kakor korist. Prav o sončnih kopelih velja stari rek, po katerem je treba nehati prav tedaj,
ko je užitek največji.
škode se lahko izognemo, treba nam je premisliti le to, da je zagorela koža odvisna od dveh vrst činiteljev: prvič od me-dicinsko-bioloških in drugič od vremenskih vplivov. Biološki činitelji so večinoma čisto osebnega značaja in temeljijo v konstitu-ciji vsakega človeka, v sestavi njegove krvi, stanja kože itd. Vsi ti činitelji so pa le malo spremenljivi in se
težko prilago de va j o
spremenljivim potrebam vsakega dne. Druga skupina vplivov nam dovoljuje večje uve-ljavljenje naših osebnih želj, kajti vreme in njegove učinke si lahko odmerimo s
tem, da se jim izpostavimo pač za toliko | prah. čim manj je zrak čist, tem slabotna ca IrnliVnr 00 -nam tHi nAtrAhnn	T1MŠP i P SATl^nn ibronio ^pnrflV SOTIPf TV>-
časa, kolikor se nam zdi potrebno.
Zagorelost kože je predvsem posledica sončnega žarenja in predstavlja nekakšen
zaščitni ukrep kože
zoper prehudo in prenenadno obsevanje s sončnimi žarki. Sončni žarki v svoji celoti niso enakovrstni in enakovredni. Razlikujemo dolgovalovne in kratkovalovne žarke. Med zadnje spadajo tudi u' a vijoličasti žarki. Ti so tisti, ki imajo velik bio'ofivi učinek ter povzročajo v naši koži reakcijo, ki se očituje z rjavo barvo, če je teh žarkov v določenih vremenskih razmerah preveč, tedaj je tudi
njih učinek premočan,
namesto počasnega, zdravega zagorevanja se zgodi pravo sežiganje vrhnjih plasti kože, ki utegne imeti pod nekimi pogoji prav hude in trajne učinke na ves organizem.
Sončni sij in sončno žarenje sta dve stvari, ki ju je dobro razlikovati, če se hočemo izogniti
škodljivim posledicam obsevanja
s sončnimi žarki, moramo upoštevati predvsem trenutne vremenske razmere. Močno ogreta zračna masa vsebuje lahko mnogo vodne pare. Vodna para požira kratkovalovne žarke, ki so najučinkovitejši. Z drugimi besedami, vlaga v zraku je naravna zaščitnica proti sončnim opeklinam. Na isti način kakor vodna para vpliva tudi
nejše je sončno žarenje, čeprav sonce pošteno sije.
Od same vročine
ne postanemo zagoreli,
to je drugi temeljni stavek, ki ga pozna vsak smučar iz prakse, če prodre po kakšni nevihti hladnejši zrak do nas, tedn-pa drugače. Ta zrak je čistejši, vlage ima manj in zato propušča kratkovalovne ul-travijoličaste žarke dosti bolje. Zato v soncu v takšnih prilikah tudi hitreje porjavi-mo. Razliko spoznamo najbolje po nebesni barvi. V vročini je ta barva večinoma ble-domodra ali sivomodra, v hladnejšem vremenu je pa
čista in temnomodra.
Temu se priključuje običajno še to, da je v hladnejši zračni masi tudi veter živahnejši. Ta veter nam v zvezi z manjšo količino vlage v zraku suši kožo in povečuje tako nevarnost sončnih opeklin, še posebno nevarno je to, da človek v takšnem vremenu misli, da sonce lahko bolje prenese in se mu zato tudi bolj izpostavlja. Torej prav tedaj, ko je
nevarnost sončnih opeklin največja,
se ji tudi najbolj predajamo, medtem ko iščemo v vročem in soparnem vremenu bolj senco, tedaj prav takrat, ko bi moglo sonce naši koži razmeroma malo škodovati.
se motit! pri jedi!
Telsfoa slabo vpliva na prebavni mehanizem — Le pametno življenje ohrani delovtic sposobnost
Vedno znova se dogaja, da se mo^je, ki so mnogo let vzdržali naporno duševno delo, ne da bi kdaj oboleli, nenadno ne čutijo več sposobne, da bi delali kakor običajno. Hitro se utrudijo ln ker jim je takšna slabost neobičajna, Jo poskušajo odpraviti z energijo. Včasih se utrujenost stopnjuje do topega glavobola, ki mu ni najti pravega mesta bolečine. Najslabša pa je nočna nespečnost, čeprav je človek truden. Spanje je nemirno, vedno znova se prekine, potem se pojavijo še srčne težave. Sprva pacient srce samo »čuti«, potem dobi močnejši utrip in pogostoma občutek pritiska in tesnosti. Končno, ko ga napadejo močni srčni utripi, misli, da je na srcu hudo bolan. A vse to je le posledica preobilnega dela. Najprvo se javi večinoma želodec, ki je posebno občutljiv organ.
»Gospod doktor, telefon kliče!« S tiho kletvico odložiš žlico. »Baš sedaj me morajo motiti!« Potem skočiš k aparatu, četrt ure pozneje ni samo juha hladna, temveč tudi tek je proč. Pečenka, ki si se je veselil, ti ne diši več. Kateremu zdravniku, odvetniku, vodilnemu uradniku, itd. se to že ni zgodilo? Takšnih motenj pri jedi ne smatrajo za nedolžne, ker ne prekinjajo samo obeda, temveč spravljajo tudi prebavni mehanizem v nered. Telefon, ki se oglaša ob nepravem Času, je lahko temelj poznejše hude želodčne motnje.
Znameniti ruski fiziolog prof. Pavlov je napravil nekoč zanimiv poskus s psom, da bi pojasnil zvezo med tekom in nastajanjem želodčnega soka. Pri tem je opazoval, da so se začele živali sline cediti že ob pogledu na jed, želodčni sok pa se je pričel izločevati šele po petih minutah, če je psu odnesel jed, se je izločevanje želodčnega soka skoraj v trenutku končalo. Podobne eksperimente so pozneje drugi raziskovalci delali tudi s človekom in so ugotovili iste pojave.
če te kdo pri jedi moti, ti ustavlja torej želodčni sok in želodec pozneje svojega dela ne prične na potrebni način. Posledica je, da si gu napolniš, ne da bi se mogla zadostna količina želodčne kisline lotiti prebavnega opravila. Ne smemo se potem čuditi, če se nekaj Časa po jedi pojavi zgaga, ki jo povzroča prav tako nedostajanje, kakor previšek želodčne kisline. če vzameš potem natrona, da pa-raliziraš kislino, ki je sploh nI, se ne smeš čuditi, da ti želodec nekega dne odpove.
Tako nastajajo iz nerednosti med obedi, iz naglice pri jedi in številnih prekinitev
ZA VROČE POLETJE
nabavite lahka volnena blaga: »fresco«, »tropical«, kamgarn itd. pri tvrdki
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7.
V zalogi vsakovrstna oblačila za šport, turistiko, letovanje itd. — Precizni kroji.
Solidna domača izdelava.
te življenjsko potrebne telesne funkcije sčasoma težka obolenja, življenje proti naravi se maščuje končno na vsem organizmu. želodec, srce, možgani, živci, vsi ti organi niso mogli živeti in delovati naravno, dokler niso nekega dne izčrpani odpovedali.
Kaj naj storimo proti temu T Kdor opravlja naporno duševno delo, mora skrbeti za razvedrilo in počitek prav tako kakor vozač ali strojevodja. Pri tem Je pred vsem važno, da so odmori v resnici namenjeni počivanju duha. Ni nesmiselno, če vzame n. pr. kakšen znanstvenik v nedeljo lopato v roke. Popolnoma drugačna zaposlitev živčevja v zvezi z lahkim telesnim delom je najboljši zaščitni ukrep proti preobremenjenosti duha. Če se v sedanjih prilikah morajo omejevati dopusti, bi bilo treba vsaj konec tedna dobro izkoristiti. Nekaj pa je za duševnega delavca še posebno važno: redni in zadostni premor za obede. Nič ne oslabi organizma tako hitro kakor to, če odpove prebavni sistem. Telo je gotovo najpotrpežljivejši služaDMk duha, a ni podrejeno samo volji, temveč tudi nepremakljivim naravnim zakonom, ki jih za trajno ni mogoče brez kazni prezirati.
Zmedeni rešitelj
Eden imed sto tisoč kopalcev, ki so se kopali te dni na obali Oeresunda pri Ko-danju, je opazili, da opozarja reševalna straža s svojega visokega stolpa na malega plavača, ki je bil po vsej priliki zašel v globoko vodo in se je potapljal.
Mož se ni dolgo pomišljal. Hitro je odplavali do tistega mesta in je že popolnoma izčrpanega dečka potegnil iz vode, ga dal na rame ter ga odnesel k reševalni straži, ki je poskrbela za dečkov prevoz v bolnišnico. Rešitelj je potem začel iskati svojega sina, ki ga pa nikakor ni mogel najti. Šele ko je našel kup zapuščene obleke, se mu je nekaj posvetilo. Oblekel se je, stekefl v bolnišnico in se prepričal, da je bil deček, ki ga je bil rešil, res njegov sin...
Konec starih utrdb okrog Anverse
Iz Anverse poročajo, da tam podiranje starega utrdbenega pasu okrog mesta hitro napreduje Mesto bo na ta način pridobilo za 180 ha novega prostora. Ns mc<;tu starih utrdb bo tekla okrog mesta moderna, široka cesta. Stroške so preračunali na 150 milijonov belgijskih frankov Pri gradnji ceste bo tri leta zapos'enih 6000 delavcev.
ravniki v starem
Grška kirurgija — PreShoifisse metode ,>okikih
blagajn"
V	Pompejih so izkopali »kirurgovo hišo«, ki nam daje vpogled v delovanje starih zdravnikov. Ti zdravniki so bili večinoma Grki, zato je ta hiša v svojem načrtu ustrezala v Grčiji običajnemu »jatrejonu«. Zunaj je bil ob vhodu izdolben velik rožič, ki je veljal za znamenje zdravniškega ceha. Poleg glavnih vrat in vhodnega prostora je bila sprejemnica, v kateri so poleg zdravnika delali tudi njegovi učenci. Iz sprejemnice so vodila vrata v velik dvoriščni prostor, okrog katerega je bila vrsta bolniških sob, večji operacijski prostor, prostori za masažo i. t. d.
Bolnike so razen v sprejemnici obravnavali tudi doma in zdravniki so imeli za ta namen poseben prenosljiv instrumenta-rij. Zdravnika so spremljali na teh pWv~h učenci, ki so ostajali v resnih primerih tudi v bolnikovem stanovanju, da so skrbeli zanj in pazili na izvajanje zdravnikovih odredb. Znaten del dnevnega dela, ki so ga opravljali učenci pod mojstrovim vodstvom, je bil namenjen pripravljanju zdravil iz rastlin in sadežev.
V	zdravnikovi hiši je moralo biti zelo živahno, kajti razen bolnikov so prihajali vanjo tudi ljudje na razgovore in na pro-
dajanje zijal. Zdravnik je moral računati s temi radovedneži. Znano je, da govori že Hipokrat o tem, da je nedostojno gledati operacije in da daje navodila, kako naj se zdravniki v takšnih primerih zadrže. V zdravniškem obratu je vladala v ostalem popolna snaga, instrumente so učenci po rabi oprali in jih polagali v določene skrinjice. Stroške za vzdrževanje zdravniške hiše je nosil zdravnik sam, toda država in občina sta ga za njegovo delo plačevali. Za ta namen sta pobirali posebne dajatve in je stvar bila torej precej podobna kakšni moderni bolniški blagajni.
Trojanska vojna
za Sredozemlje
Lepa Helena je bila samo pretveza • • •
Grški general Dusmanis je v svojih raziskavah, ki jih je objavil pod naslovom »Trojanska vojna«, prišel do zaključka, da v vojni med Grško in maloazijskim ljudstvom Trojancev nikakor ni šlo za kakšno žensko, temveč za stvar, ki je danes spet tako aktualna: za gospostvo nad vzhodnim Sredozemljem
Dolgo časa so smatrali trojansko vojno za golo bajko, dokler ni Schliemann proti koncu prejšnjega stoletja s svojimi izkopavanji dokazal da je Troja v resnici obstojala. Ker je edino poročno o trojanski vojni, »Iliado«. sestavil pesnik, ne pa zgodovinar, je umevno, da je odel vojno pesnitev v romantičen plašč Homerju politika kot vzrok vojne ni ugajala in t*ko je iz vsega napravil prepir za lepo ženo. Bržkone bi vsak veliki pesnik tako napravil, toda generalšitabni častnik glede na taksne stvari pa z drugačnimi očmi. Tako je general Dusmanis po podrobnem proučevanju »Iliade« priše' do prepričan ja da so Grki hoteli Trojancem iztrgati pač nadvlado nad vzhodnim Sredozemljeir in da je lepa Helena imela pri tem zelo podrejeno vlogo.
Trojanci so si z osvojitvijo lakonskih obal in otokov Egejskega moria sagetovili prvo vlogo v Sredozemskem monu Pariš, pravi dalje Dusmanis. je bi! admiral malo-
azijskega brodovja, ki si je na neki svoji odpravi mimogrede ugrabil lepo Heleno kot vojni plen Agamemnon vrhovni poveljnik Grkov, je nato pripravil pohod proti Trojancem in pri tem mu ri šlo toliko za Heleno. kolikor za to, da zioim trojansko vlado nad vzhodnim Sredozemskim morjem. Če bi vse skupaj ne bilo starovešk-' boj največjega sloga za moč bi se Grk1' ne pripravljali celih deset let na vojno, preden so udarili. Šele tedaj ko so se čutili glede vojaške moč- nasprotn-ku enak'vredni, so odjadrali.
Lepa Helena je v tem času postala že davno stara matrona. k: b- menda ne bila vredna tako silovitih vojnih dogodkov, če niti ne upoštevamo razkriti i drugih raziskovalcev. ki so ugotovil* na pod'agi raznovrstnih podatkov, da ie morala b-ti Helena 50 ali celo 601etna starka že tedaj, ko jo je Pariš ugrabil.
Tudi raznim drugim stvarem, ki jih je Homer gledal s pesniškimi očmi, daje drški častnik drugačno lice Zakaj je Ahil v prvih časih opazoval napore svojih grških rojakov in boje le od daleč? Ni bil zagrenjen zavoljo lepe sužnje, ki mu je Agamemnon ni hotel dati, temveč med njegovim in Agamemnonovim naziranjem o vojaški taktiki, ki naj bi jo uporabili, je bil prepad, ki se je šele pozneje izravnal.
Smola zasleduje z
Usoda sama jim cesto nastavi past
Usoda nastavlja zločincem pogostoma sama pasti, ki se vanje ujamejo.
Pred nedavnim je neki žepar nekomu ukradel listnico in se je hotel skriti v množico. Med ljudmi pa je bil nekdo, ki je mislil, da je v žeparju — o katerem ni vedel, da je žepar — spoznal starega šolskega tovariša. Stopil je torej za njim, da bi se ž njim pogovoril. Zločinec je mislil, da je mož, ki mu sledi, kakšen kriminalist, spustil se je v beg in listnico ,je odvrgel. Mož, ki ga je hotel samo pozdraviti, je listnico pobral. Zelo se je vsej stvari čudil, končno je listnico odnesel na policijo. Tam
se je bil pravi lastnik listnice med tem že oglasil, šele tu je mož, ki je listnico prinesel. spoznal, da se je zmotil. Po njegovem opisu pa so mogli zlikovca prijeti.
V Zedinjenih državah se je težek zločinec, ki je bežal z avtomobilom, izdal na ta način, da je dvignil roke, ko je njegov avto ustavil neki policist in stopil bližje. Policist je hotel možu povedati prav za prav samo to, da je ena izmed svetilk na avtomobilu razbita. Ko je pa zagledal dvignjene roke, je zaslutil, da je napravil dober lov. Možak je moral z njim na policijo in tam je vse prišlo na dan.
Zagletljaji z znamenito sliko
Kaj je original in kaj posnetek, tega nihče ne ve .. •
Nekega dne je prišla neka španska princesa z mnogimi dobrimi priporočili k ravnatelju državnega muzeja v nekem južnoameriškem velemestu, ki ga ne imenujejo, da bi si smela izdelati kopijo znamenite slike »Koncerta«, ki jo je napravil baje italijanski mojster Giorgione, a jo nekateri pripisujejo tudi Tizianu.
Španka je bila poleg priporočil še mična in mlada, tako jo je gospod ravnatelj spremil osebno v glavno dvorano, kjer je visela dragocena Giorgionova ali Tiziano-va slika na častnem mestu. Vse osebje je dobilo navodilo, naj odlični dami v vsakem oziru ustreže, pred vsem pa naj drži
Smrt z zasilno ogrevalno steklenico
V	Berlinu so neko bolniško strežnico obsodili zaradi umora iz nemarnosti na štiri mesce ječe. Strežnica bi morala položiti nekemu dojenčku ogrevalno steklenico v zibelko. Vzela je steklenico iz lončevine. jo napolnila z vrelo vodo in potisnila vanjo zamašek. o katerem je menila, da bo trdno držal. Toda zasilna ogrevalna steklenica še ni bila dolgo v zibelki, ko je stisnjeni zrak iz nje potisnil, zamašek, da se je vrela voda razlila po dojenčku, ki ga je opekla tako, da je umrl.
Slovaški list v nemščini
V	Bratislavi je začel izhajati list »Slo-wakische Rundschau«, ki ima namen informirati nemške bravce o Slovaški. Revijo urejuje Voiteh Bača. Vsebina prve številke je posvečena politiki, kulturi in gospodarstvu.
druge obiskovalce stran, med tem ko bo delala.
Princesa je svoje delo hitro in dobro opravila, kakor se je izkazalo. Obiskala je ravnatelja, se mu zahvalila in odpotovala. Nekoliko dni pozneje so odkrili nekaj strašnega: spretna ženska je bila svojo kopijo obesila na zid, izvirnik pa je vzela s seboj . ..
Alarmirali so vso ameriško policijo, a šele čez nekoliko tednov so odkrili neko sled, ki je vodila v Florenco. Tedaj so odkrili nekaj drugega, še strašnejšega: Tu v Florenci imajo v palači Pitti izvirnik, nedvomen izvirnik, a ta visi tam že od nekdaj in se ni nikoli premaknil s svojega mesta. Južnoameriški »Koncert« je bil samo kopija...
riviacstfi mumij
Recepti za ohranitev človeškega telesa po smrti
Pred nekaj časa so iz Male Azije prinesli v Filadelfijo ce!o vrsto popisanih zvitkov, ki jih sedaj v tamkajšnjem posebnem zavodu skrbno proučujejo. Kakor so ugotovili doslej, gre za zapiske v staroegiptskem
Oporišče Gibraltar
»Pepe, če srečno priletiš do kleti, prine- . si mi iz nje malo premoga*«
.tfe&rcbe) i
Pogled na gibraltarsko pristanišče z utrjenim pasom
I jeziku in sicer za recepte, kako se pripravljajo mumije.
Egipčani so bili pravi mojstri v prepa-riranju trupel, da so se potem ohranila skozi dolga tisočletja. Podrobnosti o pre-paracijskih postopkih pa so egiptski duhovni skrbno čuvali kot poklicno skrivnost. Egiptologi so mogli dognati le to, da so stari Egipčani trupla, potem ko so jim odstranili drobovje in možgane, polagali za osemdeset dni v natronov lug.
Dupline trupla so potem napolnili z ostrimi začimbami in kemikalijami, kožo pa so obravnavali s strojilnimi snovmi. Baš te strojilne snovi so bile doslej neznane. Pa-niri, ki jih proučujejo v Filadelfiji, navajajo rec?pte tudi zanje, tako da se je na zadnje rešila tudi ta skrivnost.
Usoda Gibraltarja
Italijanski vojaški strokovnjak general Cabriati pravi, da bosta Italija in Nemčija z vso silo napadli Gibraltar, katerega bosta vrnili Španiji, čeprav v razvalinah. V tistem trenutku se bo gibraltarska ožina spremenila v prosto pot za vse narode-Kakšno moč predstavlja danes Gibraltar, pravi general, ni mogoče povedati, vendar je upravičena domneva, da so topovi v Gibrallarju starejšega tipa. Gibraltar je vedno veljal za pomorsko oporišče. Njegova posadka verjetno ni večja kakor 5000 mož in jo zaradi omejenega prostora ni mogoče ojačiti. Toda v sedanjem času je Gibraltar izpostavljen napadom iz zraka, in to je tisto, kar bo odločilo njegovo usodo.
IKSERIRAJTE V „JUTRU"!
ANEKDOTE
Ruski grof Raknovski. ki pa je carica Elizabeta povzdignila z maloruskega pastirčka v veledostojanstvenika. je imel v svoji delovni sobi posebno omaro, kjer je bila spravljena njegova pastirska obleka, piščalka in opank* iz lipovega 'ičja. Kadar so se njegovi otroci posebno oholo vedli in trkali na svoje grofovstvo ali pa se ošabno vedli nasproti nižjim, je ukazal svojemu slugi:
»Ivan, odpri no omaro in daj sem ono kmečko obleko. Pri pogledu na te moje ve-leodlične in visokorodne sinove se prav rad spomnim kako sem v njihovih letih
poganjal vole in kričal: hej! ais!« ★
Pri velikem skladatelju Havdnu se je oglasil bogat dunajski mesar in ga prosil, da bi zložil kakšno sladbo za poroko njegove hčere. Haydn je bil vedno ustrežljiv in je kmalu napisal menuet, ki ga je poslal naročniku. Nekoliko dni pozneje je Haydn navsezgodaj zaslišal glasbo na cesti pred svojo hišo. Igrali so njegov menuet. Stopil je k oknu in zagledal za kapelo cefl mesarski ceh, ki je vodil okrašenega vola s pozlačenimi rogovi. Pred okno je stopil iz množice itiesar, ki je bil naročil skladbo, priklonil se je in dejal: »Kot mesar in klavec mislim, da vam svoje hvaležnosti ne morem bolje izkazati, nego da vam poklonim svojega najlepšega vola!«
VSAK DAN ENA

»Jaz gledam vedno samo v bodočnost »Nič čudnega — ob tvoji preteklosti.
(»Sondagmase filifin<j
»JUTRO VA« POSVETOVALNICA
Davčna
F. K. — D. — Od svojega posestva ste več njiv že pred dvajsetimi leti preuredili v travnike, tako da so Vam od vsega posestva ostale samo še tri parcele orne zemlje. Ali je za travnike predpisan nižji zemljiški davek kakor za njive? Ali je razlika davka med orno zemljo in travniki precejšnja? — Ker ne poznamo kakovosti Vaše orne zemlje (njiv) ln travnikov, Vam na stavljeno vprašanje žal ne moremo točno odgovoriti. Po čl. 18. zak. o neposr. davkih se dele vsa zemljišča, ki se kmetijski uko-riščajo, torej tudi njive in travniki, po vrsti obdelovanja v sedem vrst, vsaka teh vrst pa po kakovosti zemljišča največ na osem razredov. Možno je torej, da je katastrski čisti donos nekaterih Vaših travnikov višje ocenjen nego donos njiv ali pa obratno. Zato Vam ne preostaja drugega, kakor da se obrnete na kastrsko upravo, ki edina Vam bo mogla dati na osnovi svojih ope-ratov točne in zanesljive podatke. Davčna uprava predpisuje v svoje glavne knjige samo zemljarino po razporedu, ki ga prejme od katastrske uprave.
A. C. — Koliko pridobnine mora plačati trgovec ali obrtnik, da bi moraJ biti po trgovskem zakonu pozvan, da svojo tvrdko registrira pri trgovskem sodišču? — Davčna osnova odnosno čisti dohodek za proto-kolacijo obrata pri trgovskem sodišču sploh nista več merodajna. Sodišče od nikogar ne zahteva, da se mora vpisati v trgovski register. Ce pa to kdo stori iz lastnega nagiba, da bi dvignil ugled obrata, mora po predpisih trgovskega zakona tudi točno voditi vse poslovne knjige.
»Kožna dolina«. — Kupiti nameravate malo dvostanovanisko hišo, spadajočo zdaj pod Ljubljano. Hiša Ima dvoje stanovanj. V pritličju stanuje stranka, ki plačuje mesečno 450 din, v mansardi pa bi stanovali sami. Svoje stanovanje cenite mesečno na 350 din. Koliko boste morali plačevati od svoje hiše zgradarine? — Ako bo davčna uprava pristala na napovedano najemno vrednost Vašega stanovanja, bo znašala kosmata davčna osnova 9.600 din. Od te osnove bo po uradni dolžnosti sama odbila kot stroške za vzdrževanje, upravo in amortizacijo 20%, kar znaša 1920 din, tako da tvori znesek 7.680 din čisto osnovo za odmero zgradarine. Od tega se Vam bo odmerila 12% na zgradarina v znesku 922 din poleg vseh samoupravnih doklad ter običajnih mestnih davščin. Dalje boste morali plačevati 2%ni dopolnilni davek od čistega dohodka Vaše hiše, torej od zneska 7680 din, kar znaša 154 din. Pozabiti tudi ne smete na posebni prispevek za na-rodno-obrambni sklad, če Vam ni kaj jasno, se javite ponovno!
P. F. — C. Vaše pridobnlnsko vprašanje žal ni tako postavljeno, da bi mogli nanj brez pridržka odgovoriti. Na kakšen način oziroma v kolikšnem obsegu je Vaš oče pri podjetju soudeležen? V kakšnem razmerju si delita čisti dohodek? Kdo je pra-voveljavno sestavil in podpisal pridobnin-sk.o prijavo? Ker vseh teh neobhodno potrebnih podatkov v svojem pismu ne navajate. Vas zaenkrat seznanjamo samo z zakonsko določbo, ki veli: »Davek na dohodek od podjetij, obratov in poklicev plačuje lastnik podjetja ali obrata ali izvrševalec poklica, če nastane dvom, se smatra za lastnika oni, za čigar račun se podjetje, obrat vodi aH poklic izvršuje, če bi iz povedanega ne mogli izluščiti pravega jedra, nam pišite ponovno, toda s konkretnejšimi navedbami!
F- T. — N. m. Davkarija zahteva od vas plačilo uslužbenskega davita za 8 delavcev, ki ste jih bili najeli, da v vašem gozdu podirajo in obdelujejo les. Vi pa se pozivu davčne uprave protivite, češ da od svoje lesne trgovine itak redno plačujete pridobnino in da bi bili, če ustrežete davkariji, dvojno obdavčeni. Kdo ima prav? — Da ne bo kazenskih posledic, se pozivu davčne uprave brez odloga odzovite! Gozdnega gospodarstva namreč zakon ne smatra za kmetijstvo, radi česar je dohodek gozdnih delavcev brezpogojno zavezan uslužbenskemu davku, Če presega v zakonu določeni minimum. V ostalem pa vzemite na znanje, da Vam od lesa, ki ga dobavljate lz lastnih grozdov, ni treba plačevati pridobnine. Količino tega lesa ločite v pridobninski prijavi za lesno trgovino od ostalega blaga in davčna uprava Vam bo, če se bo uverila, da odgovarja Vaša napoved dejanskemu stanju, odmerila od obdelanega lesa. dobavljenega iz Vašega gozda. samo skupni davek na poslovni promet.
P. H. — K. — Hiša Vam Je lani pogorela, davčna uprava pa Vam zgradarine ni odpisala. Nasprotno! Tudi za tekoče leto Vam je odmerila davek. Kako od pomoči ? — Zgradarina se odpiše v celoti ali deloma, če postaneta zgradba ali njen del zaradi elementarne nezgode, (požara) ne-porabna. Škodo ste morali prijaviti davčni upravi v 14 dneh po nje nastanku, če ste predložili prijavo po tem roku, se odpiše davek od dne, ko je davčna uprava prijavo prejela. Na osnovi prijave o škodi je morala davčna uprava ugotoviti obseg škode. če je bila hiša popolnoma uničena, Vam bo odpisan osnovni davek od začetka mesca, ki je nastopil za dnem, ko Vam je zgradba pogorela, do konca leta. Brez osebne intervencije pri davčni upravi zadeve ne boste mogli urediti.
Pravna
F. M. H. Ker niste mogli in hoteli plačati hišnemu lastniku samovoljno povišane najemnine je odšel na sodišče, da bi vas radi tega postavil na cesto. — Pojasnili smo vam že, da ne smejo — pod strogo denarno in zaporno kaznijo — hišni lastniki samovoljno povišati najemnin. Najemnina sme biti le tako visoka, kot je bila na dan 1. septembra 1939, sicer odgovarja hišni lastnik po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Okol-nost, da je odšel na sodišče vas naj še ne oplaši, ker vas samo radi tega ne bo mogel še spraviti iz hiše. Najemodajalec bo moral namreč sodno odpovedati najemno pogodbo, ali pa vas tožiti na izpraznitev. V vsakem primeru se smete seveda braniti, ter zoper sodno odpoved zglasiti pravočasno — v roku, ki bo v odpovedi označen — vse prigovore. Zoper morebitno tožbo pa navajati vse karkoli smatrate za vašo obrambo primerno. Ogovori bodo vpo-števanl, če bodo pravočasni in utemeljeni, kar bodo pa takrat, če bodo priglašeni radi nezakonitosti sodne odpovedi ali pa če jo je najemodajalec vložil protlpogodbeno.
J- V. K. Kako bi mogel Inozemski dedič ščititi svoje interese pri zapuščinski razpravi po sorod niči, ki je umrla v naši državi. — Sam aH potom pooblaščenega zastopnika, ki more biti tudi advokat, sme dedič prisostvovati zapuščinski razpravi. Ker zahteva dedič dediščino na osnovi pogodbe, drugi dediči pa na podlagi poslednje volje, ki jo je zapustila zapustnica, bodo morali dediči najbrže s tožbo razčistiti tekom pravde pravilnost svojih stališč in dokazati svoje pravice do dediščine. Zapuščinsko sodišče bo dediče zavrnilo na pot redne civilne pravde in jim določilo rok za vložitev tožbe, če bo tožba vložena v odrejenem roku, se bo zapuščinsko postopanje prekinilo, dokler se pravda ne bo končala pravomočno. Dediščina t. j. zapuščinska imovina se sme v primeru prav-danja postaviti pod sodno upravo, da se zavaruje dediče pred kakršnokoli škodo.
L. B. L. Veje sosedovih dreves vam de lajo škodo v vinogradu. Ali jih smete posekati? — Lastnina do drevesa se ne določa po njegovih koreninah, ki se razraščajo v sosedovo zemljišče, temveč po deblu, ki se dviga iz zemljišča. Ako stoji drevo na mejah več zemljišč, je skupna lastnina vseh zemljiških lastnikov. Vsak zemljiški lastnik sme — po določilih občega državljanskega zakona, — izruvati korenine tujega drevesa iz svojega sveta in odsekati ali drugače uporabiti veje, ki vise v njegov zračni prostor. Seveda sme te svoje pravice izvršiti le na svojem in iz svojega zemljišča, ker bi soseda — mejaša sicer motil v posesti njegovih pravic, če so vam na občini svetovali v istem smislu, so torej imeli pravega svetovalca. Nikake žaljivke pa ne bi mogel nikdo uvideti v tem, ker so vam na občini svetovali uravnavati spore s sosedom med seboj, brez posredovanja občine.
J. M. Tr. Kot državni upokojenec ste stopili kot dnevničar v občinsko službo. Ali je zahteva O.U.Z.D., da se morate prijaviti v zavarovanje, upravičena? — Nameščenci občin in v javnih službah sploh, niso podvrženi zavarovanju le, ako so na kak drug način zadostno zavarovani zoper bolezen, onemoglost, starost in smrt ter zoper nezgode. Ker imate kot državni upokojenec po uradniškem zakonu pravico do brezplačnega zdravljenja v javnih bolnicah,' bi glede zavarovanja zoper bolezen ne bili podvrženi ponovnemu zavarovanju. Ker je zavarovanje po zakonu o zavarovanju delavcev večvrstno, bo najbolje, da pismeno pojasnite OUZD. vaš položaj in zahtevate razjasnitev. Tudi pritožbo smete vložiti, če menite, da se vam godi krivica.
O.N.S. že pred leti ste vzeli v najem stanovanje z raznimi pritiklinami. Ker pri-tiklin niste mogli uporabljati radi tega, ker je vanje vdrla voda, ste odtegnili od najemnine zmeren znesek. Najemodajalec vam zato preti z odpovedjo in deložaeijo. — Najemodajalec vam seveda sme odpovedati najemno razmerje, vendar pa le v roku, ki sta ga dogovorila, če ga pa nista dogovorila, pa v zakonitem aii na kraju običajnem roku, ne da bi vam bil dolžan navesti odpovedni razlog, šele, ko bo sodno zoper vas vložena odpoved pravomočna, bi mogel najemodajalec zahtevati potom sodišča vašo prisilno izselitev. Ker je predlog na prisilno izpraznitev zvezan za predlagatelja s stroški, saj mora plačati takse in morebiti tudi stroške za izpraznitev, sme zahtevati povrnitev vseh izdatkov od vas, ker ste povzročili vse te stroške, ker se niste po pravomočni odpovedi izselili brez sodelovanja sodišča, če bi opravo vseh svojih dejanj poveril najemodajalec odvetniku, bi se stroški močno zvišali in vas torej zadeli občutneje. Ker vam stanovanje ugaja, bi bilo najbolje, da se z lastnikom sporazumeta.
Fr. ZK. K. S. Svojemu nezakonskemu otroku bi radi dali svoje ime. Kje imate prijaviti otroka, če ga niste dali krstiti. Posvojitev otroka? — Otrok, rojen izzven zakona, dobi ime svoje rodne matere. Otrok, rojen od žene, ki je poročena, pa še ne ločena, rojen od drugega moža, bo dobil materni priimek, torej priimek njenega zakonskega moža. Zakonski mož bo pa mogel izpodbijati zakonsko rojstvo tega tujega otroka, vendar najdalje v treh mescih, potem, ko je izvedel za njegovo rojstvo. Niti materino dokazano prešuštvovanje, niti njena trditev, da je otrok nezakonski, ne moreta sama zase otroku odvzeti pravice zakonskega roistva, če se zakonitost ni izpodblla s tožbo. Rojstvo otroka je prijaviti tudi v vaši banovini oblastvom, ki vodijo matične knjige t. J. župnemu uradu v kraju, kamor je otrr>k rojen. Za posvojitev tee-a vaš«<*a otroka bo pristojno' okrožno sodišče, če bo otrok snoznan kot nezakonski pa varstven <^-sre-sko sodišč° pri katerem se bodo vodili varstveni posli.
»Naš naročnik«. — AH bi mogli prisiliti zaščiteno hranilnico, k Izplačilu vnše vloge, ki jo nujno potrebujete. — Zaščiten zavod sme izplačati le dotične zneske, ki so mu bili za reševanje vlog. dovoljeni od oblastva, ki je zavodu dovolilo zaščito. Zavod je pod kaznijo dolžan izvrševati odredbe svoje zaščite in ga niti da tnžbo ne morete prisiliti, da bi vam iznlpčsl več, kot pa sme. Kakšen je obs^o- zaščite so vam pri zavodu dolžni razložiti.
K. J.: Zelo dvomim, da bi bili v sedanjih časih stalno nesposobni. Najbrže boste
spoznani kot ne borec, odnosno omejeno sposoben.
M. R. B: Vašo bolezen ste opisali zelo natančno, tako da si lahko vse vaše težave predstavljam. Zato tudi soglašam z mnenjem vašega zdravnika, ki pravi, da bo potrebna operacija. Verjetno gre namreč za gnojno vnetje obnosnih votlin, kot posledico prestanega nahoda odnosno angine. Priporočam torej, da se obrnete na Specialista za nosne bolezni, ki bo odločil o nadaljnjem.
Bondarevskt	tod: Havin
1. e2—e4	C7—c6
2. d2—d4	d7—d5
3. Sbl—c3	d5 : «4
4. 8c3 : e4	Lc8—f5
5. Se4—g3	Lf5—g6
6. h2—h4	h7—h6
7. Sgl—f3	Sb8—d7
8. Lfl—d3	Lg6 : d3
9. Ddl : d3	e7—e6
Kmetijska
Stenice v k urniku
S. S. B.: Mnenje, ki ga navajate, da namreč perutnina sama zaredi stenice, je verjetno. Stenice se razvijejo iz jajčk, ki jih znese samica do petdeset v pohištvo, tapete, pore in razne riže v hiši. Znano je, da stenica ne napada samo čoveka, pa tudi ptiče, zajce, miši, podgane in perutnino. Tako je torej možno, da so stenice same našle pot v kurnik, ali pa so jih kokoši zanesle tja. Saj so se našle stenice celo v golobjih gnezdih. Za odstranitev stenic je v prvi vrsti potrebna popolna snaga. Priporočajo se tudi razna sredstva kot n. pr.: Certan, Cuprex, Pulvex itd., s katerimi se vsa zasteničena mesta poškrope ali posip-ljejo. To je treba večkrat ponavljati.
Uši na fižolu
Naklo: Uši se na nizkem fižolu pojavljajo zelo redko, vendar pa se jih dobi včasih v deževnih letih in kadar je letina pozna na fižolu velike množine. Včasih celo toliko, da je fižol najbolje porabiti za zeleno krmo. če se pravočasno potrgajo napadeni Usti in poganjki, se škodljivci močno omejijo, če pa je to zamujeno, poskusite škropiti s tobačnim izvlečkom in kalijevim milom, ali pa s petrolejsko mil-nično brozgo.
J. G. M.: Svetujemo vam, da nesete vašo mucko k živinozdravniku, ki jo bo pregledal ter ji odredil zdravljenje. Po vašem opisu se namreč postavi več diagnoz in je vprašanje, katera bo pravilna.
Jahalni konj
O. S. M. Konja kupujete, ki naj bi služil za vprego in jahanje. Prodajalec, ki Vam konja ponuja v nakup trdi, da je služil njegov konj doma za vprego, pri vojakih pa za jahanje. Poznan jahač v Vaši soseščini pravi, da konj more služiti za eno in ne za dvoje. Naše mnenje bi radi vedeli.
Mnenje jahača je povsem pravilno, nikoli ne uporabljati konja za vprego in ježo. Konja za jahanje se mora celo odbrati z ozirom na njega telesno obliko. Ni torej vsako konjsko telo primerno za ježo. Poleg tega se mora telo konja priučiti na jahanje, saj je pritisk in gibanje mišic na ježi vse drugačen kakor pri vpregi. Tu in tam vidite kako žalostno pojavo, da nesposoben jezdec jaše, oziroma muči celo težkega vprežnega konja, kar je graje vredno.
Draga drva
P. I. Or. Bukova drva ste kupili po enotni ceni s pristankom, da je med cepanice lahko primešano eno petino okroglic. Sedaj so pripeljali nad tretjino okroglih drv razne debelosti. želite znati, kolika je primerna debelina za okroglice in kolika naj bo razlika v ceni med cepanci in okroglači.
Pod okroglice se prišteva drva, debela nad 8 cm v premeru. Zdrave, ne preperele okroglače se navadno plačuje 25 ln celo 30% ceneje, kakor cepanice.

A. B. Maribor; Vaši pomisleki so tehtni in upravičeni. Take napake ss zelo rade podedujejo, če ne v prve*n kolenu, pa kasneje, aH pa v stranski veji. Ne morem pa soglašati z vami, glede zmožnosti pridobivanja. Umsko je tak človek prav sigurno toliko sposoben kot drugi; Poklica, kjer bi odločevala samo ročna spretnost, si pa itak ni izbral.
P. H. Ljubljana; Opisano vnetje kože na pregibu stegna, povzroče večinoma glivice. Ker ne prinašam na tem mestu receptov, morate pač k zdravniku. Razni pomisleki naj kar odpadejo.
Otrok: o tem sem že pogosto pisal. Napaka je lahko na moževi, lahko pa tudi na j vaši stranL Ne tiči pa napaka v tem. kar , ste vi omenili v pismu. Verjetneje se mi zdi, da gre v vašem slučaju za slab razvoj i organov. Svetujem, da se obrnete na kake- i ga Specialista za Ženske bolezni, ki naj vas preišče in s katerim se boste lahko podrobneje pomenili.	1
Fr. Fr.: Po mojem mnenju Imate gene- i raUzirani ekcem, ki bo verjetno v zvezi s i prebavo. Svetujem pregled želodca, pa tu- j di urina. Poskusite zaenkrat z vegetabilno prehrano, brez mesa in alkohola! Poleg tega pa seveda redno prebavo in iztrebljenje, j
V sporazumu s Celjskim šahovskim klubom je razpisal Poslovni odbor Jug. šah. saveza svoj XVII. nacionalni amaterski turnir, ki bo v proslavo 20-letnice Celjskega šahovskega kluba od 10. do 26. avgusta v Celju. Iz turnlrskih pogojev posnemam naslednje: Prijave za udeležbo je treba poslati na naslov tajnika J. S. saveza g. Mirko Majdiča, Zagreb, Direkcija drž. želje-znica, in sicer tako, da jih ta že najkasneje 31. julija prejme. Prijave smejo pošiljati } samo klubi za svoje igralce, ne pa igralci sami. Priloženi morejo biti prijavam pregledi uspehov igralcev v zadnjih dveh letih. Novinci na amaterskih turnirjih morajo priložiti tudi dve svoji partiji. Klubi, ki žele, da njihovi člani igrajo na turnirju, ne smejo imeti nobenega zaostanka na sa-vezni članarini. — Na turnirju v Celju bo igralo 16 igralcev, ki jih bo izbral odbor saveza na seji 31. julija. Odrejenih bo tudi 6 rezerv, za primer da kateri Izmed pri-javljencev izostane. Vsi prijavljencl, katerih udeležbo savez sprejeme, bodo o tem pismeno obvešč?.ni, poleg tega pa bo lista udeležencev objavljena v »Jutru«, »Jutar-njem listu« in »Politiki«. — Vsi udeležene! turnirja plačajo sami potne stroške. Stanovanje je vsem zunanjim udeležencem brezplačno na razpolago. Prosto oskrbo pa imajo samo štirje udeleženci, ki lih odredi odbor saveza. — Zmagovalec turnirja prejme naslov nacionalnega mojstra. Vsak ude-leSnnec turnirja vplrča v nagradni fond po 250 din. Kavcije ni. vložek pa je treba plačati najkasneje do 7. avgusta savezni unravi na č'k. pc'<-*T-?c0 Medjunarodne bnnke d. d., Zp~r«b . št 33433. _ Na?rade v tum;r1u znsTKio 1000. 700, 550, 450. 400. 350. 300 ln 250 din. žrebanje se vrši 10. Vili. ob 17. Proptor bn naknadno lavljen. Isterra dne ob 19 "0 r^čne tnrr^r. Igralni čas je 19 30 23 30 iii 10*0-12.30. En dan bo rrost. Prostor, kjer se bo turnir vršil, bo še objavljen.
V prvem hrvatskem amaterskem turnirju v Borovu je bil po 11. kolu v vodstvu mladi Zagrebčan Rabar z 9 točkami. Sledili so ing. Fener 8%, Horvat, Schreiber 8 Itd. Rabar je partijo proti ing. Fenerju dobil in je glavni kandidat za prvo mesto.
Kakor poroča Politika, se bo ob priliki nac. amaterskega turnirja v Celju vi šil tudi redni letni občni Zbor J. š. saveza.
Na ustanovnem občnem zboru Srpskega šah. saveza v Beogradu je bil izvoljen za predsednika g. univ. prof. dr. N. Mlljanič, za tajnika pa mojster dr. P. Trifunovič.
Kakor poročajo nemški listi, bo igral na turnirju za nemško prvenstvo v Ocvn-h-i"ieriu tudi moister Regedzinskl lz Lcdza.
S turnirja v Kijev« je naslednja partija.
Doslej vse po dobro znanih vzorih. Nastala pozicija je približno enaka ter vodi navadno do neodločenega rezultata.
10.	Lcl—f4
V poštev prihaja Se tudi 10. Ld2 ali 10. c4.
10..............Sg8—f6
11.	000	Sf6—d5 Nadležnega lovca, ki ovira razvoj dami
ln lovcu, Je seveda treba takoj prepoditi. Prav zaradi poteze v partiji pa se zdi 10. poteza belega manj umestna.
12.	Lf4—d2 b7—b5 ? Značilna napaka, ki je pač že odločilnega pomena. Praksa namreč uči, da mora v tej varianti otvoritve črni rohirati na damsko stran, ker je kraljevo krilo s h6 že oslabljeno in so bele figure preugodno razpostavljene za napad. Na drugi strani pa je poteza v partiji tudi pričetek popolnoma neupravičenega napada, saj nima beli na damskem krilu nobene slabe točke. — Pravilno je bilo 12......Dc7 ter nato
13.	Kcl—bi	a7—a5
14.	Tdl—el	Lf8—e7
15.	Sg3—h5!	Le7—f6 Na S7f6 je zelo izgledno 16. Sg7:+, Kf8,
17. Se6:+:, fe6:, 18. Te6: z izvrstno pozicijo in izgledi na napad.
16.	Sh5—f4
Močno v poštev prihaja pač tudi g4. 16..............Sd5 : f4
17.	Ld2 : f4	a5—a4 Kakor je jasno razvidno, se razvija črni
napad mnogo prepočasi.
18.	g2—g4!	b5—b4
19.	g4—g5	h6 : g5
20.	Tel : e6+?!
Nepotrebno ln več nego riskantna žrtev. Enostavno 20. hg5: bi bilo moralo prej ali slej voditi do cilja.
20..............Lf6—e7?
Seveda je bilo treba trdnjavo vzeti. Po fe6:, 21. Dg6+ je sicer res Ke7 riskantno zaradi 22. Se5!, Le5:, 23. de5:! itd. Toda
po 21..... Kf8, 22. Ld6+, Kg8, 23. Sg5:,
De8 ni razvidno, kako naj bi beli napad prodrl.
21.	Sf3 : g5	Ke8—f8 Sedaj je seveda bitka končana. Grozilo
je že Ld6. Pozicija črnega kralja je dokončno oslabljena.
22.	Te6—el	Sd7—f6
23.	Lf4—e5	Th8—h6
24.	Thl—gl!	Dd8—d5
25.	Sg5—e4	Sf6—e8 Na Th4: bi odločilo 26. Sf6:, Lf6:, 27.
Lf6:, gf6:, 28. Dg3. Grozilo pa je med drugim 26. Tg5 in nato Tegl.
Račun s črkami
MOZZSAE : KOM — RBBB MLAE
MOZS
MLAE
MOSA MLAE
MLAE MLAE
Skrit pregovor
DOSITEJ — STILIST — JUDEJA — LINIJA — MAGNET — KLAVNICA — VEZAVA — MAHNIČ — ZADRUŽNIK — GEGANOS — AKADEMIJA— KORZIKA — KALIDASA — EPOPEJA — TRPLJENJE — NAJPREJ — LASKANJE — MAJONEZA.
Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke in sestavi iz njih pregovor.
Rešitve je treba poslati ao petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad.
Strti orehi
Premi Kal ni ca: Kijev, Odesa, Kazan.
Sestavljenica: Preden se spustiš v boj, glej. da imaš zavarovan tudi svoj hrbet.
Računska uganka; Oče ima 45 let, mati 40, otroka pa 10 in 5 let.
Dopoinilnica: Tiha voda bregove trga.
Med reševalce je stric Matic razdelil šest nagrad. Po eno knjigo revije »Življenje in svet« dobe:
26.	Se4—g3
27.	Sg3—tS
28.	Le5 : g7+! 29 Sf5 : h6
30.	Dd3—h7!
31.	Dh7 : e7+
32.	Sh6—g8+
33.	Dg7—gS+
34.	Tgl—el-f!
h4 f2 g7 el
Le7 Lh4 Se8 Lf2 Lel—d2 Kf8—e7 Ke7—d6 Kd6—e6 črni se vda.
Na Lel: sledi namreč 35. Del:4-, pa na Kd6 potem 36. De7 mat, na Kd7 ali Kf5 pa s Sf6+ oziroma 8e7 izgubo dame.
Vasja Pir"
Novi orehi
Izpremenilnica
ISTRA — SLIVA — KASTA — VEČER
—	BRADA — KOSEC — PATER — SLEME — DINAR — KOLAR — GRUDA
—	ZAPOR — ILIJA — PRAH — KOMEN
—	OTAVA — ARENA.
V vsaki besedi izpremeni po eno črko, da dobiš nove bescue; nove črke dajo pregovor.
Flavtist in njegov
prijatelj
Alkohol je bil po eni strani kriv, da je Paolo Caracas, neki brazilski muzikus,
ustvarjal najočarljivejše napeve in udar-nice, kar so jih kdaj žvižgali in prepevali po ulicah in na balkonih brazilske prestolnice. Alkohol pa je bil po drugi strani kriv tudi tega, da ni imel Caracas niti najmanjšega pojma o tem, da je že dolgo časa zelo uspešen skadatelj z znatnimi dohodki. Neki žganjar po imenu Alvarez je živel na Caracasov račun brezskrbno življenje, kar se Je na senzacionalni sodni razpravi izkazalo šele sedaj. Alvarez se je moral zagovarjati zavoljo kraje duševne lastnine.
Muzik Caracas je bil nad vse nadarjen igralec flavte in ko še ni bilo zvočnega filma, so ga radi najemali v orkestre največjih rioških kinematografov. Zvočni film ga Je napravil brezposelnega in njegovo nagnjene do alkohola je njegovo propadanje seveda pospešilo. Kot beraški muzi-kant, ki je svoje dohodke takoj spreminjal v žganje, je nekega dne srečal svojega nekdanjega tovariša Alvareza. Ta je bil poklic godbenika obesil na klin ter se lotil kupčije z žganji. Alvarez se je za propadlega tovariša zavzel, včasih ga je povabil na kosilo. Ob takšnih prilikah je spoznal, da kaže Caracas, čim ga ima nekaj pod kapo, izredno nadarjenost za ustvarjanje mičnih in ganljivih melodij, popevk in pesnih skladb.
Umetnik je svoje melodije improviziral na flavto, je pa nanje pozabljal, čim se je streznil. Tako bi se izgubljale za večno, če bi Jih Alvarez, ki je kot bivši godbenik lahko uganil njih vrednost, takoj ne zapisoval. Mož pa se je zelo skrbno čuval, da bi Caracasu o tem kaj povedal. Izdaja! jih je pod svojim imenom ln je tudi znatne dohodke, ki so izvirali iz tega, vtikal v svoj žep. Se češče je potem vabil Caracasa k sebi, ga omamljal s pijačo in ga pozival, naj mu Igra. Toda Caracas je nekega dne končno slišal igrati tango, o katerem je tudi v treznem stanju lahko deial, da ga je ustvaril on sam. Na ta način je prišla vsa premetenost njegovega »plemenitega« prijatelja na dan. Sodna raznrava bo življenje zapitega flavt!eta obrnila nemara ▼ drugo smer.
Križanka št. 25
Vodoravno: 1. dragi kamen, 7. mesto na Tolminskem, v katerem je deloval Simon Gregorčič, 13. reka v Nemčiji, 14. tekmec, konkurent, 16. barva igralnih kart, 17. pogoj veznik, 19. poljedelsko orodje, 21. plesna prireditev, 22. kratica nemške vojaške organizacije, 23. gradbeni material, 25. žensko ime, 27. predlog, 28. najmanjši del snovi, 29. vas v Sumadiji, znana lz Kara-dordevega ustanka, 32. vrsta tkanine, 34. prerokinja pri starih Grkih, 36. žensko narodno ime, 38. del skeleta, 40. pamet, razum, 42. ruska reka, 43. ni stara, 45. kratica za »mlajftU, 46. poglavar Perzij-cev, tudi vrsta igre, 48. velika kača, 49. del sobe, 50. ruski polotok, 52. slovstvena oblika satiričnega značaja, 54. franc. pristanišče v Sev. Afriki, 56. vrsta leka v tabletah. 56. največji polotok na svetu.
Navpično: 1. naslada, 2. tuje moško ime, 3. finsko pristanišče, 4. egip. božanstvo, 5. kratica za utežno enoto, 6. vrsta lahkoatlet-skeo-a orodja, 7. del tekočine, 8. pijača starih Slovanov, 9. starejša oblika veznlka, 10. ju«roslov. otok, 11. planota v Aziji, 12. ameriška valuta, 15. veže glavo s trupom, 18. lekarna. 19. prostost, neodvlnsost, 23. PVeVrspearVva tragediia. 24. staro ime za T ii»bM»»no, 25. vrsta T><vni8tvn. 26. tule žensko Ime, 28. predplačilo* 30. del kolesa,
31. visok ženski glas, 33. dva konsonanta, 35. vrsta orožja, 37. rim. bog ljubezni, 39. vrsta padavine, 41. rim. bog vojne, 44. gl. mesto Tibeta, 45. polna luna 47. trfenotek, 48. visok državni uradnik, 49. števnik, 51. oseb. zaimek, 52. grška črka, 53. ploskovna mera, 54. sibirska reka tudi predlog.
Rešitev križanke št. 25
Vodoravno: 1. ramazan 7. Ira 9 Sporadi 15. era 16. Atos 18. Olib 19. kot 20. ta 22. atentator 26. na 27. (k) apa 28. Aleutov 29. Sas 31. revizor 34. mre 35. omarica 38. malik 39. ro 40. na 41 Atilla 42. parijas 44. Rut 46. krateri 48. Ita (Rina) 49. Atakama 52. non 53. S (chopenhauer) A (rthur) 55. pozlatiti 57. če 58. ego 60. Sena 61. rana 63. Ren 64. manšeta 65. Pad 66. romarka.
Navpično: 1. retor 2. ara 3. M(edved) A(nton) 4. za 5. a ta 6. notar 8. retur 9. slovo 10. Pii 11. Ob 12 ak 13. Don 14. Itaka 17. sel 18. Oto 21. opiiliti 23. nemoral 24. atentat 25. bariton 27. Avari 27a) Azija 29. satan 30 silen 32. Ems 33. Oka 36. M. A. R. 37. car 42. pesem 43 Saona 45. ukana 46. katar 47 Irena 50 T(avčar) Z (ois) A(fkerc) 51 mir 54 a ga 55 pet 56. ino 57. ček 59. on 60. se 61 A(nt.«r.) M(ed-ved) 63. nr.
izpod Triglava na Kajmakčalan
Sokoisko romanje na kajmakčalansko krstno slavo
Vrsto listkov o sokolskem romanju na Kajmakčalan nadaljujemo s poročilom o slavju samem, prihodnjič pa — o otvoritvi Sokolskega doma v Bitolju.
Razgledi z Jelaka
Drug za drugim hrumijo kamioni po strmih serpentinah. Pot na Jelak je dolga 21 kilometrov. Cesta je sicer lepo izgrajena, vendar nič kaj široka. Razgledi so prav enaki kakor z letala. Seveda pa so naša vozila v rokah preizkušenih vozačev, rezervnih podoficirjev, samih prvovrstnih šoferjev. Naš kamion vodi krepak, zalit Črnogorec, venomer nasmehljan — ta nam je živo poroštvo, da smo na varni poti.
Ustavimo se onkraj visokega sedla, potem se peš vzpnemo skozi jelov gozdič, kjer i si je dal Viteški kralj po zavzetju Kajmak-čalana postaviti leseno hišico z zavetiščem. Odtod se je podajal ven na vrh in nad prepad, kjer je imel svoja opazovališča. Po cele mesce je prebil tu gori. Za kolibico skoraj ni več sledu; tudi zaklonišče, ki je bilo itak docela preprosto, je razrušeno; presahnil je kraljev studenec. Domačini so to opazili že kmalu po prevratu in so to smatrali za slabo znamenje kraljeve usode.
	* ■:' K-
	
	
	■ ii
	
t% '	i i
	M
i	
	* *

Sokolski zbor pri svečam krstni slavi na Kajmakčalanu
Ostala je priroda, ostale so »osmatračnice«, od koder je danes kakor nekdaj na široko odprt razgled po vrhovih in planinskih verigah, koder so lajali topovi in so hrumele bitke z bombami, granatami in na nož. Vse tam gori od vrha Kajmakčalana in Floke do Dobrega polja in Črne reke se razprostira nekdanje bojišče. Tu na Jelaku je Viteški kralj sprejel odposlance Jugosloven-skega odbora in velei tisto noč, da so na vsej fronti zagrmeli topovi: tako je najučinkoviteje predočil odposlancem, kod se bije srbska vojska, pojačena z jugosloven-sko divizijo. Ko je bil po krvavih bitkah izvršen preboj na Dobrem polju, je Viteški kralj na Jelaku zbral v usodni noči svoje generale. Kljubujoč drugačnim odločitvam vrhovnega poveljstva je izdal zgodovinsko povelje: »V svobodo ali v smrt!« Odtod je potem zavihrala zmagovita sila, ki je ne-zadržano razširila predor, pognala Bolgare na desno, Nemce in Avstrijce na levo ter kakor orkan drevila dalje skozi Srbijo do Beograda, do Subotice, do Triglava, do Jadrana. Vsak hrib, vsaka planota ima svojo zgodovino in svoje junake, katerih število se leto za letom krči. Se prihajajo semkaj posamezniki, da taborijo tam, kjer so prebili najbolj vroče in najbolj slavne dni svojega življenja In ko se poslavljajo, na-grebejo prsti, da jo ponesejo domov, kjer jo svojci varujejo kot dragocen amanet Cetniki se najrajši podajajo na Gruniški vis, kjer je leta 1916. izkrvavel na čelu svojega odreda legendami junak podpolkovnik Vojin Popovič, znan pod imenom vojvoda Vuk. Bil je utelešenje srbske ne-popustljivosti, vztrajnosti in junaštva, vodnik, ki je zahteval od vsakega svojega čet-nika polnega moža, prezirajočega smrt in ustvarja j očega za deset drugih. V megli se je s svojimi junaki priplazil do sovražnih žičnih ovir. Ko je pravkar hotel napasti, se je dvignila megla, zaregljale so sovražne strojnice in odred vojvode Vuka je domala ves izkrvavel.
V sokolskem taborišču
Še nekaj malega poti navkreber — in naša dolga karavana se ustavi pred prijaznim turističnim domom na Jelaku.. Vojaki so bili postavili po gozdovju šotore, v vsakem je bilo prostora za štiri spavalce. Vojaška uprava je tudi preskrbela slamo, rjuhe in odeje; vsekakor pa je bilo dobro, če je posameznik imel toplo, prav toplo opremo s seboj. Ozračje, polno osvežujočega vonja po smrečju in smoli, se je proti večeru naglo ohlajalo. Kako tudi ne, saj smo bili blizu 1500 metrov visoko! Ko smo si uredili ležišča, je sledil zbor na zeleni planoti pred turističnim domom.
Zaigrala je vojaška godba, počasi se je vzpenjala na jambor dolga, državna tro-bojka. V krasnih besedah je prvi zamenik starešine SKJ dr. Belajčič obeležil pomen sokolskega romanja na Kajmakčalan. Nato so izpregovorili predstavniki posameznih pokrajin. V imenu sokolstva dravske bano-
Sokoli poslušajo besedo o bitkah na Kajmakčalanu, v ozadju grške planine
vine je brat Jože Smertnik iz Celja učinkovito poudarjal, kako se je prav nam Slovencem ponudila s tem romanjem krasna prilika, da smo premerili domovino vse tam gori od daljnega severa do skrajnega juga, spoznali njeno veličino in se okrepili pri živih virih žrtvovanja in domovinske ljubezni. Njegove besede je ves zbor navdušeno sprejel. Globoko v srca je naposled segel pozdravni govor upokojenega brigad-nega generala Ljubomira Maksimoviča. »Kako ne bi srce zadrhtelo staremu borcu,« je dejal, »ki se znajde po dvaindvajsetih letih na temle mestu. Tu sem tisto noč pred generalnim napadom dobil z drugimi bataljonskimi poveljniki poslednja ustna navodila za napad, tu smo se poslednjikrat videli, zavedajoč se, da gremo skoraj vsi v gotovo smrt. Kar nas je ostalo, vemo v današnjih časih, ko se šepetaje širi pošast
vsakovrstne propagande tudi okrog naše domovine: da sužnji nočemo biti nikomur! Kdor noče, ne more postati suženj. Rajši pade, kakor da bi roboval. Prisezimo si na tem svetem mestu: sužnji nikoli! Rajši grobovanje, kakor robovanje!...«
Ko je vojaška godba odigrala sokoisko himno »Hej Slovani«, sem videl, kako so starim borcem lile solze po obrazu. In slovenska žena je pristopila k meni objokana: »Ali ni bilo krasno? Še nikoli se nisem tako toplo spominjala svojega padlega brata« ... Pa je še enkrat stopil košati general Maksimovič v sokolski krog in je rekel: »Naj nam godba zaigra tisto pesem, ki smo jo večer za večerom prepevali v rovih pred sovražnikom!« V večerno tišino se je z Jelaka razlivala nesmrtna melodija »Ta-mo daleko« ... Potem je godba zaigrala molitev in svečani zbor je bil zaključen.
Vojaki so nam razdelili skodelice; iz sedmih kotličev so zajemali kuharji res prav okusno pripravljeno toplo večerjo, povrhu so nam dodelili velike hlebce kruha. Posedli smo po trati in zadovoljno povečerjali kar brez žlic. Skrben gazda iz doline se je utaboril blizu turističnega doma z j ako izdatno zalogo piva in druge pijače. Dve veliki Jupitrovi svetilki sta razsvetljevali planoto. Zaigrala je vojaška godba in že so se v poskočnem kolu vile dolge kače, vse v veselem, sproščenem ritmu. Toda že ob 22. uri nas je vojaška tromba povabila k počitku. S spanjem pa je bilo kakor z loterijo: dan prej je namreč tudi tod razsajala nevihta in so bila tla ponekod razmočena, da je nekatere mrazilo. Pa kaj to, škode na zdravju ni utrpel nihče! Po taborišču so goreli ognji in ob prvem svitu je bila večina že pokonci, da se osveži pri bistrih studencih, da prisluhne veselemu ščebetu ptičev in se naužije jutranjega razgleda po planinski pokrajini. Ko je ob štirih zjutraj zapel vojaški rog budnico, je bilo že vse pripravljeno za poslednji vzpon na Kajmakčalan.
{Naskok s kamioni na vrh
Bogme, ne morem reči, da ne bi bil pohod s kamioni na vrh Kajmakčalana nekoliko tvegan. Cesta se brž izvije iz gozdnatih predelov. Kmalu dosežemo Vlaške kolibe, naselje Kucovlahov, ki tod gori po starih pravicah pasejo velike črede ovac, koz in konjičev. Imeli smo priliko motriti, kako molzejo Vlahi svoje ovce In kako pridelujejo sir.
Odtod dalje je na razmeroma kratki progi še 600 metrov vzpona. Na nekaterih ozkih prehodih je granit precej majav, ker je tod gori vse polno izvirkov. Razen tega je na Kajmakčalanu še precej belih lis po globelih in so morali vojaki na treh ali štirih krajih do dva metra visoko presekati
V vasici Baču pred nekdanjim dvorcem Viteškega kralja
sneg, da so sprostili cesto za prehod. Obrobje ceste se vso pot svetlika; prah, ki se dviga, se blesti v soncu kakor zdrobljeno steklo — tod je polno liskuna, mačjega srebra, silikata, ki se drobi kakor suha pena in se neprijetno zaje v obleko in v grlo. Toda kaj je vse to v krasnem jutrnjem ozračju, ko se na daleč odpira razgled proti Bitolju in daije proti Grčiji, kjer se v sinjini belijo marmorni stožci božanskega Olimpa! Ko se peljemo mimo naše obmejne stražarnice, imenovane po švicarskem doktorju Reisu, smo tako rekoč že na konju. Zmagati je treba le še nekaj več ali manj nevarnih prehodov in serpentin, potem zavozimo pod kajmakčalansko kapelo na široko teraso, kjer je prostora za stotine vozil. Ker smo med prvimi, lahko zviška opazujemo, kako se za nami borijo navkreber poslednji kamioni, trebušasti avtobusi pa še vrsta avtomobilov s predstavniki in gosti iz Bitolja, Skoplja in drugih mest. Po naši cesti se pripelje tudi poln avtobus mladih Grkov in Grkinj, ki pripadajo mladinski organizaciji, okrašeni z nekakšnim liktorskim znakom. Dasi je prav tu na meji znano, kakšna je usoda naše narodne manjšine onkraj Kajmakčalana, smo vendar priče čudovite prisrčnosti in gostoljubnosti, ki so je mladi Grki deležni na naših tleh. Balkanska solidarnost je kljub vsemu gospodujoča nad vsemi razmerami in raz-mericami, ki se tičejo posameznih sosednih narodov.
Sokolska krstna slava
Posamič stopamo v tesno spominsko kapelico, ki jo je bil dal postaviti Viteški kralj po zavzetju Kajmakčalana na koti 2525, posvetivši padlim naslednje pretehtane besede, ki se blestijo na marmorni plošči nad pročeljem: »Mojim div-juna-cima neustrašenim i vernim, koji grudima svojim otvoriše vrata slobodi i ostaše ovde kao večiti stražari na pragu otadž-bine.« — Cerkev je polna posvetil in trakov z venci, tu je tudi gruda zemlje z groba cerskih junakov, desno pri vhodu stoji velika bela vaza, kjer »zlatno srce spava prijatelja srpskog iz najtežih dana — vojnika istine i prava — Švajcarca Rajsa,« moža, ki ga je v svetovni vojni tako navdušilo trpljenje in junaštvo srbske vojske, da se je prišel z njo borit ramo ob ramenu in si je Kajmakčalan izvolil za svoj zadnji počitek.
Sokolstvo, postavljeno v vrste na planoti za kapelo, je sprejelo in pozdravilo visoke predstavnike, med njimi kraljevega odposlanca divizijskega generala Dragišo Panduroviča, odposlanca ministra vojske in mornarice brigadnega generala Desana Iliča, vardarskega bana Zivojina Ra£ailovica, poveljnika tretje armijske obiasti generala Ilijo Brašiča, predsednika Narodne odbrane vojvodo Ilijo Trifunoviča, zastopnika nosilcev Karadjordjeve zvezde enorokega upokojenega konjiškega podpolkovnika Josipa Protiča, predstavnike Združenja branilcev Beograda in Zruženja odlikovancev z albansko spomenico, Zdru-
ženja rezervnih oficirjev, pa še vrsto veljavnih mož, ki so se jim na prsih blestela številna odlikovanja za junaštvo. Medtem je zbor svečenikov s skopskim mitropoli-tom Josifom na čelu opravil v kapeli za-dušnice. Sledil je pod kapelo slavski obred. Metropolit Josif je z domačinom slave dr. Belajčičem in predsednikom rezervnih oficirjev Vujovičem rezal slavski kolač, nakar so bili vsi prisotni postreženi s slavskim žitom. Ker se vsakokrat prijavi za. prihodnje leto nacionalno združenje, ki prevzame domačinstvo krstne slave na Kajmakčalanu, je v imenu branilcev Beograda izpregovoril njihov predsednik Sveta Uroševič, kateremu je dr. Belajčič po starem običaju izročil slavski kolač. Slav-ska svečanost je bila s tem opravljena.
Prigrevalo je toplo planinsko sonce. Iz naših globin so se dvigale megle, odprt pa je bil razgled na grško stran, na jezero ob vznožju, ki se imenuje Ostrvo, na Lerinsko polje in dalje v globino Grčije. Razšli smo se po bojišču. Po dvaindvajsetih letih so rovi še prav razločni in polno je še vojnih ostankov. Nabirali smo patrone, našli smo bombe, čelade, čutare, vse porjavelo; kosti padlih junakov, še tu in tam razmetane, pa so pobeljene od vetrov, snega in dežja. Na tem platoju se je dolge dni in noči menjavala usoda boritve Srbov in Bolgarov. Za samo osvojitev Kajmakčalanskega vrha je v teku dvaindvajsetih dni izgubila drinska divizija 39 ofcirjev in 747 mož, ki so padli. Z ranjenci in pogrešanci pa se je povzpelo število na 192 oficirjev in 3612 mož. Ogromna izguba za takratno majhno srbsko vojsko! Še večje pa so bile izgube pri sovražniku. Tam gori za kapelo je mjahno skupno grobišče, kjer je smrt pobratila pod lopato skupino padlih Srbov in Bolgarov. Kosti ostalih žrtev so zbrane in se še zbirajo v veliki kameniti grobnici, blizu tam, kjer se privije cesta na Kajmakčalansko planoto.
Tožna zadušnica
Tu, ob grobnici, je sledila ob desetih dopoldne spominska svečanost, ki je ganila vso množico. Častna vojaška četa je stala v vrsti s Sokoli, petindvajset praporov se je svetlikalo v soncu. Trikrat je častna četa oddala salvo, sokolske zastave so se globoko sklonile, vojaška in sokolska godba iz Bitolja sta zaigrali žalno koračnico. Metropolit Josif je s številno asistenco opravil zadušne molitve in okadil kosti, ki so v vrečicah shranjene v grobnici, ter jim po-želel, kakor je zapisano na grobnici: »Spa-vajte mirno, orlovi srpske slave i ponos Jugoslavije!« Nato je v imenu jugosloven-skeffa sokolstva položil venec br. dr. Belajčič, prisegajoč, da bodo Sokoli znali
vedno slediti zgledu trnih, katerih grobovi in kosti so raztreseni po strmih bregovih Kajmakčalana. Katoličanom je posebno govoril od srca župnik Dujmušič iz Bitolja: »Belim orlom nedavne preteklosti so prileteli na obisk sivi Sokoli sodobnosti, da jim izkažejo dolžno počaščenje s srci, dušami, mislimi in čustvovanji. Prišli ste, sivi Sokoli, obiskat bele orle, ki so trudno zaspali v krvi, da jim zašepetate prisego: Varovali bomo vašo dediščino! Ko se povrnete, sivi Sokoli, porečete materam, naj ne točijo solza, njihovi sinovi počivajo pod lovorom. Sestram porečete: brat vam je bil junak, izbral si je ljubezen do domovine. Sirotam pa: niste sirote, dokler imamo kralja in domovino!«
V imenu S. O. Preporoda je položil lep venec br. Kunstler iz Ljubljane, spominja-joč se dobrovoljcev, ki jih poslala v jugo-slovensko divizijo ravno Preporodova organizacija.
Vrstil se je govor za govorom in zdaj pa zdaj je bilo čuti ihtenje. Večala se je gomila krasnih vencev, pristopili so tudi mladi Grki in grški obmejni vojščaki. Nikomur se ni mudilo odtod. Ko je bila svečanost že zaključena, se je ta in oni splazil v grobnico, da vidi, kje počivajo poslednji ostanki zmagovalcev Kajmakčalana. Sokoli so defilirali mimo grobnice, — mimohod na neugodnem terenu je bfl vsekakor dostojanstven. Potem je množica pohitela nazaj h kapeli na vrhu, zgrnila se je naokrog in poslušala zanimivo predavanje. Načelnik štaba divizijske oblasti general-štabni major Ivan Curlica je zanimivo opisoval, kako se je razvijala kaimakčalanska bitke, kod so se zbirale udarne sile in kako je bila naposled dosežena zmaga. Predavanje na kraju samem, ki je bil ključ tedanjega položaja, bo vsakemu udeležencu trajno ostalo v spominu.
Še smo stopili na bojišče, pogovorili se z domačini, ki so prihiteli na svečanost v svojih pestrih narodnih nošah, pobarantali smo z Grki — potem so jeli počasi lezti kamioni nazaj na Jelak. Razkropila se je megla, spet smo v soncu uživali razgled po bojišču in na grško stran. Na Jelaku so nam kuharji pripravili skupno kosilce. Še enkrat se je za slovo razvilo narodno veselje, sokolski kroji so se pomešali med živopisne narodne nošnje, pridružili so se mladi živahni Grki in pokazali svoje plese, zaigrali so gajdaši, vojaška godba nas je kratkočasila neutrudno. Na znak vojaške trombe smo se ob 16. spet zbrali pri jamboru. Prvi zamenik starešine SKJ dr. Belajčič je spregovoril poslovilne besede. Zahvalili smo se prirediteljem nepozabne sokolske svečanosti — v prvi vrsti sokol-skemu župnemu starešini polkovniku Bra-novačkemu in načelniku inž. Pajiču — za-orila je državna himna. Potem se je dižav-na zastava tiho spustila z droga ... Vrnitev v dolino bila nagla in srečna, kakor vsa prireditev. Z okrašenimi kamioni smo se v toplem večeru vrnili v BitolJ.
— dr. —
Sokolska trdnjava v Trnovem bo kmalu
dograjena
Dsim je zrasel iz sokolske požrtvovalnosti in idealizma
m&lili, nepremožnih ljud
Ljubljena, 19 julija Za konec poletja bo imel Sokoli II v Ljubljani dograjen svoj novi veliki dom. ki bo med našimi najlepšimi in najbolj smiselno grajenimi sokolskimi domovi To bo dom, ki sta ga v resnici zgradila sokolska požrtvovalnost in idealizem. Najbrž v Sloveniji ni doma, ki bi bil zgrajen s tolikimi žrtvami, samega članstva, s tolike vztrajne volje in s prispevki izkliučno malih, nepremožnih ljudi, takorekoč z dinarskimi zbirkami. Danes je dom v surovem pod streho, tako da se more za silo v njem vršiti potrebno sokoisko delo. V stavbi je zazidanih že en milijon dinarjev, in kar verjetno še ni uspelo nobenemu društvu je uspelo Sokolu II: stavba, kakršna stoji danes, je brez dolga. Za popolne dozidavo in opremo bo seveda potrebnih še najmanj pol mi-
d^m utegnili žrtvovati niti odstotek tega, kar je svoje čase zbral Sokol na Taboru. Na 600 prošenj, poslanih v Beograd, je prejel celih 400 dinarjev, toraj niti toliko, kolikor je potrošili za znamke Medtem, ko je Maribor zbral nad 20.000, je Ljubljana žrtvovala le 8.000 dinarjev. Državo, ki je po zakonu dolžna prispevati gradbeni les, že štiri leta zaman moledujejo za izpolnitev obveznosti. Ta les je danes vreden do 200.000 dinarjev, in b; si društvo z njim mnogo pomagalo. Naj bo kakorkoli, društvo ima trdno voljo, do jeseni dom popolnoma izgraditi in ga izročiti uporabi.
Stavba je v resnici odlična. Stoji na prostoru nekdanje konjušnice. Zazidana ploskev znaša nad 1000 m2. Glavna dvorana je velika 56 x 23 m in bo med največjimi ljubljanskimi dvoranami. V kleti bo 35 m dol-
Sokolski dom z zapadne strani
lijona dinarjev, vendar je gradbeni načrt do zaključka take pripravljen da je do popolne izgradnje in opreme mogoče postopno delo kolikor zbere društvo denarja.
naših premožnejših meščanih, ki niso za ta go strelišče, zgoraj pa tik ob veliki dvorani letna dvorana 200 m2 Simetrično na vsaki strani bosta dve sobi s slačilnicami, ločeno za ženske in moške, pa 45 m2, vsi moderno urejeni sanitarni prostori s kopalnicami, pevska in glasbena soba, velika 110 m2, društveni pisarniški in zborovalni prostori, stanovanja za upravitelja, hišnika itd. 7.000 m2 zravnanega in ograjenega sveta omogoča v letnem času neovirano vež-banja vseh telovadnih in lahkoatletskih disciplin ter bo idealen prostor za telovadne nastope in javne prireditve.
Kljub vsem žrtvam in naporom, ki so jih člani zastavili za dograditev tega res vzornega Sokolskega doma, pa pri vsem tem niso pozabili na umetniški okras doma. V veliki dvorani pravkar izdeluje slikar prof. Saša Šantal vrsto vedikih sgrafitov, od katerih predstavlja osrednji Svetopolkovo oporoko, ostali pa prizore iz sokolskega
življenja Gosdo sveto in Devinski grad, _ • —»-^—t • Doslej je slikar tudi že dovršil dva stranska sgrafita, predstavljajoča blagovestnika Cirila in Metoda ter simbolizirano Jugoslavijo.
Sokol II. namerava v jeseni otvoriti svoj lepi dom z veliko javno prireditvijo in bodo tedaj imeli Ljubljančani priliko spoznati, kaj moreta ustvariti požrtvovalnost in volja združeni z veseljem in ljubeznijo do sokolskega dela.
f Pahorjev Franci
Rodbino stavbenega delovodje g. Franca Pahorja v Brejčevi ulici 20 v šiški je zadel krut udarec usode, ko ji je kratka in huda bolezen ugrabila nadvse ljubljenega sina Francita, učenca IV. razreda. Izguba je bila toliko večja, ker je bil Franci najbolj nadarjeni, najmarljivejši in najdostojnejši učenec vsega razreda, ljubljenec učiteljev in součencev. Vsa leta je bil odličnjak in
je tudi letos ob koncu leta prejel darilo mestne občine. Takrat mu je veselje sijalo iz oči, saj je napravil že tudi izpit za vstop v gimnazijo. Pogreb na draveljsko pokopališče je pokazal, kako je bil Franci med vsemi deležen ljubezni, saj se ga je kljub najslabšemu vremenu udeležilo častno število mladine in občinstva. Ob odprtem grobu sta mu v slovo spregovorila zastopnik učiteljev in eden izmed součencev. Vrlemu dečku, ki naj bi bil vzor vsej naši šolski mladini, ohranimo topel spomin!
Reja malih živali — življenjska potreba
Dandanes šele prav spoznavamo, kako važna gospodarska panoga Je zlasti reja malih živali (kuncev, kokoši, koz in drugih) za malega človeka (delavca, kočarja, rudarja, malega obrtnika) to je za vse tiste, ki se oklepajo reje malih živali zaradi življenjske potrebe. Za razvoj reje malih živali delujejo uspešno že nekaj let razna rejska društva, ki so se ustanovila po Sloveniji in se združila v Zvezi društev »Mali gospodar« v Ljubljani, ki tudi izdaja vsak mesec prav dobro urejevano glasilo »Mali gospodar«. V današnjih časih je smotrno delovanje teh društev še prav posebne važnosti in tudi kaže prav lepe uspehe. Razmere in potrebe, v katere smo zašli, silijo malega človeka, da se z vso vnemo oprijemlje reje malih živali, ki mu daje lep vir dohodkov, mu pa tudi pomaga prehranjevati svojo večkrat prav številno družino. Brezmesni dnevi so priklicali v življenje zlasti rejo domačih kuncev. in mnogi so jih začeli na debelo rediti. Ni dolgo tega, ko je bila reja kuncev nekak šport, danes pa je življenjska potreba. Povsod so se ljudje oprijeli reie. Kdor ima le količkaj prostora, si je uredil primitivne hlevčke, v katerih goji kunce, ki mu dajejo za domačo potrebo kar dovolj okusnega in zelo tečnega mesa. Ena sama kunčja samica skoti na leto do 20 mladičev, ki zrasejo v enem letu do 2 kg teže, kar da skoraj 40 kg mesa. Poleg mesa dobi rejec kožice, od angorcev pa še drau goceno volno, ki jo danes plačujejo že po 500 do 600 din za kg.
Prav tako se je povečalo zanimanje za rejo koz, posebno med siromašnejšimi sloji našega naroda. Ta pojav je povsem razumljiv. Pomislimo, da ubožen bajtar, mali obrtnik, industrijski delavec ali rudar ne morejo rediti krav, ker si jih ne morejo nabaviti in tudi nimajo primernih hlevov in dovolj krme. Da pa more svojim otrokom preskrbeti tečno in zdravo mleko, si omisli kozo, za katero že najde primeren hlevček in dovolj krme. Koza je za malega človeka večkrat edina rešitev.
Kaj pa kokošarstvo ? Tudi tega ne smemo podcenjevati. Jajca so danes draga, saj jih gospodinje plačujejo po dinarju kos. Pozimi bodo neprimerno dražja in še jih ne bo dobiti. Kjer je le mogoče, naj ima mali gospodar kokošjo d nižini eo, da mu ne bo treba kupovati draga jajca.
Na letošnjem jesenskem velesejmu namerava društvo »Rejec malih živali« v Ljubljani prirediti veliko razstavo, ki bo najboljša propaganda za rejo malih živali. Propaganda, zlasti tako poučna, kakor bo ta, je pri nas še silno potrebna, pa ne samo za tiste, ki naj bi se popri jeli reje malih živali v zdajšnjih časih, temveč tudi za vse one javne činitelje, ki bi morali rejo smotrno podpirati. Saj še vedno ni v javnost dovolj predrlo spoznanje, kako pomembna je reja malih živali, posebno nekatere njene panoge, da bi Jo upoštevali primerno tudi v gospodarstvu. Danes ne more nihče tajiti, da je reja malih živali važna gospodarska panoga, ki ji bo treba v bodoče posvečati še mnogo več pažnje, saj je za malega človeka dostikrat rešitev iz težkega gmotnega položaja. Na razstavi bo vsakomur dana prilika, da si bo za majhen denar lahko nabavil prvovrstne plemenske živalL
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
m cmt<- H mKlTAHAS^m:
Jugoslavija, Ciril in Metod, dva že izgotov-ljena sgrafita slikarja Saše šantla
D^m so pričeli graditi leta 1937. po načetih sta\bnega oub ra. ki mu je bil naj-de'avnejsi član stavbeni tehnik Ciril Stanič. Od takratnega proračuna okrog enega milij n;i so se stre ki zara.li sp'o"ne podra-ž'fve matersa in delovnih moč: zvišali za
I	-brili 100'Va K iuh temu pa dru;tvo ni k on:'o: 5f naprej jr zbiralo majhne denarje. n-.n \'}o o .m v js redno p: ičcio opravljati kuluk ter ni ta način še danes občutno pomaga zmag ati gradbene stro"kc Sokol
II	se je sevedn ' brni! s nro"njami na razna mesta, ustanove denarne zavede itd.; na vse te prošnje ni našel nobenega odziva pri
Posestvo Bokalce pri Ljubljani, na katerem namerava mentola občina ljubljanska
jrtfett paAM Dom
K nemškim letalskim napadom na Veliko Britanijo
O nemških letalskih napadih na Anglijo so podatki zelo pičli. Nemška poročila javljajo o napadih na vojaško važne postojanke, pri čemer pa so le malokrat navedena imena krajev, kjer je bil izveden napad. Angleži dosledno molče o imenih napadenih krajev ter se poslužujejo že stereotipnega obrazca, »da je bila škoda neznatna in da je treba obžalovati nekaj žrtev«.
Po dosedanjih poročilih pa je mogoče ugotoviti, da sta bila dosedaj glavna cilja nemških letalskih napadov južna Anglija in pa vzhodna angleška obala. V prvih mescih vojne so bili tudi dokaj pogosti napadi nemških letal na Škotsko in Orknejske otoke, kjer so bila sidrišča angleške vojne mornarice v Scapa Flowu in v Firth of Forthu.
V južni Angliji leži cela vrsta nad vse važnih angleških pristanišč. Med njimi sta glavni oporišči angleške vojne mornarice v Plymouthu ln Portsinouthu. Plymouth šteje skupaj z mestecema Stonehouse ln Devonport okoli 200.000 prebivalcev. Ply-mouth je že od 14. stoletja sem ena izmed najbolj važnih angleških vojnih luk, ki ima posebno velik arzenal za vojno mornarico, v katerem je bila zgrajena cela vrsta angleških vojnih ladij vseh kategorij. V luki so suhi ln plavajoči doki za ladje vseh mogočih tonaž. Plymouth je tudi sedež visokih poveljstev angleške vojne mornarice ter razpolaga z močno protiletalsko arti-lerijo in jakiml eskadrilami lovskih letal. Portsmouth je druga največja angleška vojna luka, utrjena z velikimi utrdbami na obali to v zaledju. Tudi v Portsmouthu so velike državne ladjedelnice, ki štejejo okoli 25.000 delavcev. Razpolagajo s 14 suhimi. doki za popravilo poškodovanih vojnih ladij. V pristanišču je zasidrana še da-
nes admiralska ladja »Victory«, na kateri je padel admiral Nelson med bitko pri Trafalgarju.
Pred Portsmouthom leži močno utrjeni otok Wight, ki ima tudi velika letalska oporišča za angleško zračno vojsko. Otok Wight so že ponovno napadli nemški bombniki, ki so obmetavali njegove utrdbe z najtežjimi bombami.
Važni oporišči angleške vojne mornarice sta tudi pristanišči Falmouth in Port-land, ki sta bili s svojimi velikimi zalogami nafte in ladjedelnicami že tudi predmet napadov nemških bombnikov. Portsmouth so zgradili v utrjeno luko preteklo stoletje angleški kaznjenci, ki so bih na prisilnem delu.
Cilji nemških bombnih napadov so bili doslej tudi velika skladišča nafte v lukah ob Bristolskem kanalu v Pembroku, Jpswi-chu, Thameshavenu in Tilburyju. Samo v skladiščih pri Thameshavenu je nagomilje-nih nad milijon ton nafte v velikanskih tankih, ki se vrste v dolgih vrstah ob obali. Poleg tega so v njegovi okolici še velike tovarne za razstreliva. V Jpsv/ichu so poleg velikih zalog nafte tudi znamenite tovarne strojev. V Pembroku so že stoletja stare ladjedelnice.
Predmet nemških napadov so bile tudi industrije v pokrajini Wales. Predvsem premogovniško mesto Cardiff, kjer vkrcajo letno do 25 milijonov ton angleškega premoga za izvoz. V Cardiffu so tudi velike ladjedelnice družbe Iron in Steel. Cardiff je po svojem prometu četrta največja angleška luka.
Nasproti Cardiffu leži pristanišče Bri-stol, ki je sedež prekomorskega prometa s Sredozemskim morjem, Avstralijo ln Ameriko. Bristol je glavna uvozna luka za
žito, olje, meso, volno in les. V njegovi okolici so velike tovarne letal, kemičnih in tekstilnih izdelkov. V srednji Angliji so velike angleške tovarne orožja. V Middles-broughtu je sedež največjih angleških tovarn jekla in železne industrije. V Billin-ghamu je sedež angleške industrije za pridobivanje nafte iz premoga, kjer je zaposlenih okoli 15.000 delavcev. Nemška letala so že tudi ponovno napadla Nevvcast-le ob Tynu, kjer so veliki premogovniki. Tod so tudi najbolj naseljeni angleški kraji. V bližini Newcastla so največje angleške tovarne orožja Vickers in Armstrong. Velike tovarne topov tega podjetja so pri Elswicku, ki so ga poskušali Nemci že ponovno napasti.
Posebno priljubljeni cilji nemških letalskih napadov so pristaniška mesta Jpswich, Nonvich in Harwich na vzhodni angleški obali. V Jpsvvichu so velika skladišča nafte in močna težka železna industrija. V Norwichu, ki ima največ cerkva v Angliji, je sedež angleške konfekcijske in električne industrije. Harwich je pomorsko oporišče za angleške lahke pomorske vojne edinice kot so križarke, rušilci, tor-pedovke in podmornice.
V okolici Londona so obmetavali nemški bombniki z bombami velike letalske tovarne v Readingu in pa vojaško taborišče Aldershot, ker je bil že v mirnem t-sedež dveh angleških pehotnih divizij in ene konjeniške brigade.
Na škotskem so obiskala nemška letala do sedaj mesto Dundee z njegovimi velikimi ladjedelnicami, kakor tudi mestece Wick, kjer so velika letališča in pa ena največjih radio postaj angleške vojne mornarice.
Bolgarska sodba o
in Rusijo
med Nemčijo
Sofijsko »Slovo« je objavilo te dni zanimiv uvodnik o nemško-ruskih odnošajih, ki ga zaradi zanimivosti bolgarskih pogledov na to vprašanje objavljamo v posnetku.
List najprej omenja, da tvorijo odnošaji med Nemčijo in Sovjetsko unijo po sklenitvi lanske pogodbe med obema velesilama nevralgično točko radovednosti širše javnosti, tako v Bolgariji kakor drugod. Pojavljajo se o tem vse mogoče domneve, a tudi intrige tako zvanih »dobro informiranih« krogov, ki čitajo zgodovino kakor hudii evangelij in iščejo tisoč izgovorov, da hi prepričali sebe in druge, da prijateljstvo med Nemčijo in Rusijo ni prirodno, pa da bosta obe državi po nujni logiki dogodkov postali prej ali slej nasprotnici. Sklicujejo se pri tem na citate lz Hitlerjeve knjige »Mein Kampf«, da bi z zgolj literarnimi argumenti izpodbili železne zakone logike, gospodarstva in zgodovine . . .
Pesimizem teh »prerokov« se je povečal zlasti po ruski zasedbi Besarabije. Lahko bi s prikazom zgodovinskih dejstev izpodbili vsa takšna in podobna »prerokovanja«. Zadostuje pa, ako se omejimo le na logiko sedanjega razvoja. Po svoji gospodarski strukturi se Rusija ln Nemčija čudovito izpopolnjujeta in ne vidimo nobenega »jabolka spora«, ki bi moglo poslabšati njune odnošaje. A tudi če bi takšno »jabolko spora« obstojalo, M bilo sorazmer-
no zelo majhnega pomena v primeri z velikimi interesi, ki vežejo obe državi. Ni treba posebej opozoriti, da se je Rusija lansko leto odločila raje za prijateljstvo z Nemčijo kakor z Anglijo in Francijo, dasi se tedaj nemška vojaška sila ni še izkazala v vsej svoji veličini. Ako pa je Rusija že tedaj hotela to prijateljstvo, ji je danes seveda še neprimerno bolj dragoceno. Samo to prijateljstvo je namreč Rusiji omogočilo, da je osvojila nekatera ozemlja v Evropi ter utrdila svoj položaj na Baltiku in v Črnem morju.
Seveda pa se naloge in težnje velesile, kakršna je Rusija, ne morejo s tem končati Njeni veliki politični cilji so v Aziji. Prej ali slej se bo odločila, da reši po svoje velike probleme azijskega kontinenta. Absurdno bi bilo misliti, da bi se mogel takšen imperij, kakršen je Rusija, pa nai ima rdečo zastavo ali trobojnlco. zadovoljiti z zaprtimi vrati Baltiškega ali Črnega morja. Izpolnitev teh teženj pa nujno zahteva sodelovanje z Nemčijo. Nemčija in Rusija sta namreč dve velesili, ki lahko živita srečno v Evropi le za ceno medsebojnega sodelovanja. To je bila oporoka Petra Velikega, to je bila oporoka tudi Bismarcka. Kdor nasprotuje tema oporokama, nasprotuje zdravi pameti in interesom lastne države. Na teh premisah sloni naš optimizem glede bodočih odnošajev med Nemčijo in Rusijo.
Prvi dan planiškega tenisa
V polfinalu singlov gospodov bodo igrali Branovič, Boris Smerdu, Bogdanovič
in Blanke
Planica, Dom Ilirije, 20. julija
Planica je danes doživela svoj prvi teniški dan. Veliki teniški turnir se je začel točno po določenem sporedu ob 9. s partijami gospodov posamezno. Izidi teh prvih srečanj so bili naslednji:
Branovič (BTK Beograd) : Milavec (Ilirija) 6:1, 6:0. Favorit turnirja Branovič se ni mnogo trudil in je gladko odpravil sicer zelo talentiranega, toda še ne ruti-niranega ilirijanskega juniorja.
Bogdanovič (BTK Beograd) : Luckman (Ilirija) 9:7, 6:0. Beograjčan (prejšnji Laslo) se v prvem setu dolgo ni znašel, kar je Luckman temeljito izkoristil in bi set z malo sreče celo lahko dobil. Toda Luckman je še brez rutine in je zaradi napora v drugem setu hitro klonil.
Tretji ilirijanski junior Perles se je boril z Bojovičem (Bobklub, Beograd), ki ga je premagal s 6:1. 6:1.
Najzanimivejša partija današnjega dne je bila Blanke (Rapid, Maribor) in Sivic (Ilirija), v kateri je slednji po dolgotrajni in enakovredni igri izgubil z rezultatom 6:8. 11:13. To je bil neoficielni dvotooi za prvaka Slovenije.
Ostali rezultati so naslednji: Boris Smerdu (BTK, Beograd) : Markovič (BobJdub) 6:0,6:1.—Albaneže (ISSK Maribor : dr. Smerdu 6:4. 6:2. — Bogdanovič : 6:2. 6:4. — Blanke: Albaneže 6:4. 3:6. 6:1. — V tej partiji sta se letos prvič srečala oba mariborska rivala. Bla/ike ie bil ves čas nadmočen kljub veliki borbenosti svojega nasprotnika.	. . „
V	polfinale so se potemtakem plasirali: Branovič, Boris Smerdu (oba BTK, Beograd), Bogdanovič (BIK, Beograd) ter Blanke (Rapid, Maribor).
V	konkurenci gospodov v dvoje se je odigrala samo partija Blanke — Bojovič:
Luckman —- Mflavec, ki se je končala z rezultatom 6:3, 6:3, za prvi par.
Jutri dopoldne bodo na sporedu damske partije, med njima ona najzanimivejša med srbsko "prvakinjo Dragico Mitičevo in našo inž. Sernec-Mairovo. Odigrale se bodo tudi še mešane double partije. Višek turnirja pa bo popoldanski finale gospodov.
Dr. E. M.
Hrvatska vodi z : 1
Zagreb, 20. juL o. Danes se je nadaljevala prijateljska teniška tekma med Hrvatsko in Madžarsko. Na vrsti je bila double partija. Za Hrvatsko sta nastopila Punčec in Palada, za Madžarsko pa Asboth in Gabory. Zmagala sta zastopnika Hrvatske s 3 : 6, 4 : 6, 0 : 4, 6 : 2, 6 : 4. Tako vodi Hrvatska po drugem dnevu z 2 : 1. Jutri se bosta igrali še zaključni dve igri v singlih.
Zasedanje sveta pokojninskega zavarovanja
Zagreb, 20. julija o. Danes je bilo zaključeno zasedanje sveta pokojninskega zavarovanja. Na tam zasedanju so med drugim razpravljali tudi o enotnem statutu pokojninskih zavodov hi zlasti tudi o predlogu ljubljanskega zavoda glede povišanja plačilnih razredov. Ta predlog pa je bil odložen, ker so ostali pokojninski zavodi zavzeli stališče, da se v sedanjih časih zavarovancem in delodajalcem ne morejo nalagati nova bremena. Prav tako je bilo odloženo predlagano znižanje starostne dobe z dosego rente. Vprašanje fondov zasebnih podjetij je bilo odgodeno do prihodnjega zaaedanja. Po seji je bila konferen-
ca zastopnikov zagrebškega ln ljubljanskega pokojninskega zavoda zaradi prevedbe dalmatinskih zavarovancev od ljubljanskega na zagrebški zavod. Prišlo je do sporazuma v tem smislu, da naj država plača primanjkljaj ljubljanskega Pokojninskega zavoda v znesku 65 milijonov dinarjev, če bo država na to pristala, bo spor zaradi dalmatinskih zavarovancev naglo likvidiran. Končno je bilo sklenjeno, da se vlada naprosi, naj prizna nameščencem pokojninskih zavodov enake ugodnosti na državnih železnicah, kakor jih uživajo državni in banovinski nameščenci.
Odkritje kraljevega
spomenika v Samboru
Beograd, 20. julija, p. Jutr: lov Sombo-ru na svečan način odkrit spoi.ienik kralju Aleksandru Uedinitelju. Svečanosti se bodo med drugimi udeležili kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, predsednik vlade Cvetkovič z več ministri, zastopniki vojske, sokolstva ter raznih nacionalnih organizacij.
Usoda slovenskih profesorjev na Hrvatskem
Zagreb, 20. julija, o. Z odlokom bana hrvatske banovine so stavljeni na razpoloženje prosvetnemu ministrstvu mnogoštevilni srednješolski profesorji, ki se bodo morali z novim šolskim letom premestiti na šole izven banovine Hrvatske. Med njimi so tudi vsi dosedaj na hrvatskih srednjih šolah nameščeni slovenski profesorji.
DOBRA KUPČIJA
»JUTROVI« MALI OGLASI !
DANES
436
ponudb in povpraševanj!
OPOZORILO!
ADOLF GLtiCK v Celju in HERMAN MOLLEB iz Zagreba opozarjava, da ŠIBANC RUDOLF iz Frankolovega ni več upravičen za naju les nakupovati niti prodati!
POZOR!
Ljubitelji smučanja ln kopanja, uporabljajte izvrstne »Limona« kreme kot odlično sredstvo zoper sončne opekline — bolečine! A tudi za dame so istočasno dovršena podloga za puder in rdečilo.
R
ta vojaške godbe iz Zvezde. — 12.30: Objave, napovedi. — 13.02: Pevski zbor »Slavec«. — 14: Plošče za kratek čas. — 17: Kmet. ura: Zavarovanje živine (dr. Per-gar Franc) in tržna poročila. — 17.30: Narodne pesmi poie kvartet sester Stritarjevih ob spremljevanju harmonike (g. A Stanko), vmes plošče. — 19: Napovedi, poročila. — 20.20: Nac. ura: Naše obrtništvo. — 19.40: Objave. — 20: Nekai okroglih (plošče). — 20.30: Ruski sekstet vmes šolo točke gdč. Polainarjeve. — 21.30: Operne fantazije (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Orglice in harmonika (gg. Fr. Petan in A Stanko).
Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 20.20: Godba kraljeve garde. — 22: Vesela mu-zika. — 22.50: Plošče. — Zagreb 1730. Plošče. — 19.30: Prenos Ponehielij ve opere »Gioconda« iz Turina. — Sofija 19: Petje. — 20: Komorni koncert. — 22: Lahka glasba. — Pra^a 19.25: Zvočna igra. — 20.15: Moravske pesmi in plesi. — 21.20: Pester glasbeni program. — Berlin 19.15: Orkestralni koncert. — 21.15: Vesele skladbe. — 23.10: Nočni koncert — R?m 20.30: Mali orkester. — 21.15: Operni večer. — 23: Plesna muzika.
Ponedeljek, 22. Julija Ljubljana 7: Jutrnii pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Operetni venčki (plošče). — 12.30: Poročila. objave, napovedi. — 13.02: Magistrov trio. — 14: Poročila. — 19: Napovedi. poročila. — 19.20: Nac. ura: Kreditiranje naše industrije v vojni in miru. 19.40: Objave. — 20.10: Ljudsko zdravje v Sloveniji in nalezljive bolezni (dr. Ivo Pire). — 20.30: Zborovsko petje. — 21.15: Bolgarska klavirska glasba (prof. L. M. Skerjanc). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veselo rajanje (plošče).
Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 20: Beethovnove sonate. — 20.30: Zvočna igra.
—	22: Plošče. — Zagreb 17.45: Pesmi in klavirske skladbe. — 20: Komorni večer.
—	21.30: Tamburaški zbor. — Sofija 19: Bolgarske pesmi. — 20: Orkestralni koncert. — 22: Muzika za Ples. — Praga 19.35: Pesmi. — 20: Koncert češke glasbe. — 21.40: Plošče. — 22: Mali orkester. — Berlin 19.15: Koncert orkestra in solistov. — 21.15: Pester spored. — 22: Komorne skladbe. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 20.30: Operetni odlomki. — 21.15: Pevski večer.
—	22: Klavirske skladbe. — 23: Plesna muzika.
Sodobna orožje
©niše® na ©oprtem terena
Ko meče strelec izkopano zemljo pred svoj zaklon, jo od časa do časa pokrije s travo in zelenjem. Najbolje z rušani trave. Na ta način prikriva svoj zaklon j. red opazovanjem sovražnika.
Ako je sovražnikov ogenj ob priliki na-
pada na našo strelsko črto tako hud, da je združeno nadaljnje prodiranje s prevelikimi žrtvami, potem se bomo takoj pričeli zakopavati v zasilno zaklonišča, kakor na spodnji sliki.
Zaklonišča na odprtem ozemlju.
Vojak na odprtem ozemlju mora pri prodiranju ali umikanju izrabiti za svoje zaklanjanje pred sovražnikom vsako priliko na terenu. Na odprtem terenu se mora vojak tudi maskirati, da se čim bolj prilagodi konfiguraciji ozemlja, kjer operira.
Paziti pa mora, da ne bo delal pri tem osnovnih pogrešk, kakor vojaka na spodnji sliki. Prvi si je izbral odprto jaso sredi polja, kjer ga bo sovražnik lahko takoj opazil. Drugi pa se je preslabo maskiral z vejo, ki bolj opozarja nanj kakor pa ga stvarno krije.

Dober vojak ne misli v prvi vrsti samo na obrambo in kritje pred sovražnikom, nego na napad, ki je najboljša obramba, kar se je znova pokazalo v sedanji vojni. Osnovno načelo, ki ga je treba upoštevati pri napadu, je to, da je sovražnikov ogenj tem hujši, čim bolj se mu približujemo. Napadalec se mora znati prebiti skozi točo sovražnikovih krogel s čim manjšimi žrtvami.
Pod sovražnikovim ognjem se lahko giblje borec na tri načine: z navadnim korakom, če je skrit za zaklonom, s tekočim korakom, ali pa s tekom. Pri tekočem koraku ali teku se mora pognati takoj od početka z vso brzino.
Pod presilnim ognjem pa se bo približeval napadajoči borec sovražnikovim postojankam plazeč se po zemlji.
Nedelja 21. julija
Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Citraški dueti (gg. E. Mezgolits in M He-bein). — 9: Napovedi poročila. — 9.15: Orgelski koncert (plošče). — 9.45: Verski govor (g. J. Jagodic). — 10: Prenos iz Stol- i niče. —» 11: Prenos prameaadnega koncer- I
Plazimo se lahko po kolenih in dlaneh; po kolenih in na laktih in po trebuhu, to je z laktmi in prsti nog. Pri plazenju moramo paziti, da zadnji del telesa ni preveč viden in izpostavljen sovražnikovemu ognju. Puško vržemo preko ledij, ali pa jo potiskamo pred seboj po zemlji.
Pri prodiranju proti sovražnikovim postojankam izbiramo vedno smer, ki nas najbolje ščiti pred pogledi in ognjem sovražnika.
Na spodnji sliki napadajo vojaki sovražnika, ki se skriva in jih obstreljuje z grebena A.
Na prvi pogled je razvidno, da se vojaki s številkami od 1 do 6 dobro krijejo in pravilno napredujejo proti sovražniku. Zato pa so izpostavljeni njegovemu pogledu in ognju vojaki od 6 do 11 in je le malo verjetno, da bo kdo od njih prišel do sovražnikovih postojank.
Moderna vojska zahteva od poslednjega vojaka, da misli tekom vseh svojih akcij. Ko se pripravlja za napredovanje proti sovražnikovim postojankam, mora v naprej vedeti, v katero smer bo krenil ln ka-
ko se bo zaklanjal pred sovražnikovim ognjem. Pri iskanju smeri za napredovanje mora stremeti za tem, da bo operiral na čim bolj zakritem terenu in čim hitreje. V sedanji borbi je naglica že polovica uspeha. V tem oziru je pripisati velik del uspehov nemške vojske v sedanji vojni naglemu kretanju nemških vojakov pri napadih na sovražne postojanke. Vojak, ki napreduje na slepo srečo proti sovražnikovim postojankam, je že v naprej izgubljen.
Na sliki vidimo tri vojake, ki so prešli	Drugi šele premišlja, kam naj gre. Postal
iz sigurnega zaklona v napad proti so-	bo sigurno žrtev sovražne krogle. Tretji
vražnikovi črti. Prvi vojak na levi teče k	si je izbral slab zaklon, ker je izpostav-
prvemu zaklonu, kjer* bo dobro zavarovan,	t ljen sovražnikovemu ognju z boka.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 8.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, bi iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ia ienltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostal) oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« |\:M m m	^ h
odgovor, priložite LrlU y» v znainaao
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila,
oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntra", Ljubljana.
E2323ZES
Beseda l din, davek 3 dm.
za iifro ati daianje oaslova i din Najmaniii znesek 17 din
Gostilna Poljšak
vabi vsako nedeljo in praznik na veselo zabavo z godbo. Najnovejše kegljišče. Klubi vabljeni.
18322-18
Prvovrsten dingač
je dospel, štajersko in dolenjsko vino. Naša priznana kuhinja bo za danes še posebno založena z najo-kusnejšimi jedrni. Zato danes vsi v gostilno »Pod gozd« na Dolenjsko cesto.
18311-18
Krojaškega
pomočnika
damskega, ki še nI služIl vojaštva, iščem. — Meštnišek, Ljubljanska 17a, Ljubljana.
18519-1
Pri Putrichu
Danes ples. Vljudno vabljeni!	18464-18
Ne pozabite
priti danes v gostilno K Panju, kjer se toii iz-berni do enjski cviček, fina štajerska vina vsak dan sveže pivo, žganje, iker j i itd.
Vedno in ob vrr.kem času razna top:a !n mrzla iedlla, rpre'emajo se abor.enti na hrano.
Zato vsi in vse zana Jajte vedno in ob vsaki priliki le v Vesrovo U1 io	13466-18
Gostilna Martine,
Zg. Šiška. tel. 4188. Vsako nedeljo prvovrsten i0TZi — Plesna d"0-nr.a! Senčnat vrt! 18443-13
sffib*4M
Beseda 1 d:n. davek < din. za Šifro ili laianit naslova n din Maimaniš' »nesek 17 -lin
Dojiljo - sestro
ea dete 10 mesecev nujno iščem. Mesto stalno. Plača dobra. Potne stroške plačam. Pisrr.ene ponudbe s fotografijo in kopijami spričeval prejšnjih na-t- s"nti Fa En-gleska droserija sa g. A Jovanoviča. Beograd. Kneza Mihaila 33.
18115-1
Gospodinja
kuharica
se sprejme k 4-članskt trgovski družini. Poleg gospodinjstva bi oskrbovala tudi 5-letnčga pridnega fanta. V poštev pridejo samo inteligentne. vseskozi p:štene, čiste m reda vaiene osebe z večletnimi spričevali. Tuje jezike govoreče imajo prednost. Začetna p aca din 500. Res zmožne, čiste in varčne osebe naj pošljejo svojo ponudbo do 25. t. m. pod šifro »Sposobna gospodinja« na ogl. odd. Jutra.
18178-1
Manufakturist in
manufakturistinja
se sprejmeta v večjo manufakturno trgovino v Ljubljani. Ponudniki morajo biti inteligentni, zmožni prodajalci v občevanju z mestnimi strankami. Podeželski ponudniki ne pridejo v poštev. Ponudbe je poslati do 25. t. m. pod šifro »Zmožnemu dobro mesto« na ogl. odd. Jutra.	18179-1
Mlada prodajalka
za bife - delikateso se sprelrae. Ponudbe poslati pod šifro. »Dobra rroč 316« na cgl. cd del. Jutra.	18003 1
Pridno natakarico
z znanjem nemškega jezika, spreimem s 15. avgustom v boljšo restavracijo. Služba je stalna, zato naj pošljejo samo resne in solidne reflektantinie pismene ponudbe z sliko na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod šifro : »Marljiva«.
17666-1
Zlatarske
pomočnike
prvovrstne in samostojne moči za bižuterijo Iščemo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ln zahtevkov na naslov: Z atarka K. d.. Zagreb, Deželičeva 29.
- 18085-1
Rudarski paznik
z rudarsko šolo in najmanj petimi leti prakse se takoj sprejme. Ponudbe z zahtevkom plače na ogl. odd. Jutra pod »Izkušen«. 18043-1
Samostojna frizerka
ln brivski vajenec se sprejme — llovar. Tvr-ševa 94.	18453-1
Gospodično
dobro gospodinjo in trgovko, s kavcijo, sprejmem v službo ali soudeležbo. Ponudbe pod »Sigurna eksistenca« na ogl. odd. Jutra. __18448-1
Natakarica
z znanjem nemščine, ki bi bila tudi voljna pomagati v kuhinji, dobi službo. — Kavcija potrebna. Ponudbe s sliko ali osebno se zgla-siti v trgovini Jarh, Celje, Dečkova cesta.
18502-1
Dobro frizerko
sprejmem. Salon Drex-ler. Maribor, Ulica 10. oktobra.	18514-1
Krojaškega
pomočnika
za veliko delo sprejme takoj Anton Medvešek, krojaštvo, Trbovlje.
18450-1
Zaščitna sestra
ki je dovršila dveletni tečaj za nego otrok dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva sestra«.
18490-1
Čevljarskega
pomočnika
sprejmem takoj za stalno delo. Ciril Praprot-nik. čevljar. Ljubno 44, p. Podnart, Gorenjsko 18141-1
Pekarski pomočnik
samostojen delavec, sprej me vsako službo zaradi pomanjkanja dela v sedanji službi. Naslov: Ivan Spolar, pekar na Ludvig, Breg.
18149-1
Skladiščnika
maj šega, sprejme takoj veletrgovina živilske stroke. Pislane ponudbe z navedbo dosedanjih služb in zahtevkov na ogl. oddelek Jutra pod »Marljiv 777«-.
18212-1
Štiri čevljarske
pomočnike
dobe takoj stalno službo. Ja.^er Anton, Ostro-žno 79, p. Celje.
18202-1
Snažno dekle
zdravo spretno in pošteno vajeno hišnih del in meščanske kuhe iščem za stal no. Imeti mora veselje do vrta. Pauer. Zg. Šiška, Go spodinjska ul. 4.
18392-1
Išče se
dober krznarski delavec.— Poizve se v ogl. od. Jutra.	18340-1
Šiviljo
prikrojevalko
za pletenine sprejmem. Na slov v vseh posl. Jutra
18321-1
Krojaškega
pomočnika
sprejme takoj Stojan Ivan krojač. Jesenice Obrtniška ul. 23.	18233-1
Službo samostojne gospodinje
s celotno kuho in vsemi hišnimi deli sprejmem takoj ali 1. avgusta. Naslov v vseh posl. Jutra
18230-1
Vrtnar
samec, trezen, sposoben za sadjerejo, zelenjavo, park. dobi službo na graščini na Gorenjskem. Bled II., Wilsonia
17456-1
Dv i natakarici
mladi, vesele narave, tudi začetnici, dobita mesto v nočnem ickalu z glasbo. Stalna p ača in procenti. Mesečni zaslužek 5-600 din in več. Takojšnje ponudbe s sliko na Propaganda d. d., Zagreb, pošt. pretinac 472 pod »Konobarice*.
18044 1
Pisarniško moško
moč
za popoldansko, deloma večerno službo, veščo stroje pisja in deloma knjigovod-sva, podkovano v sokol-skem organizatornem delu, sprejmemo. Even pojasnila dnevno ob 19. uri v pisarni. Ponudbe naslovite na starosto Ljubljanskega Sokola.
18214-1
Brivskega
pomočnika
dobrega, sprejmem takoj v stalno službo. Hrana in stanovanje v hiši. Plača 200 din. Brivnica Lečnik. Dravograd.	18257-1
Dva čevljarska
pomočnika
spreime takoj Josip Zorko, čevljar, Senovo.
18260-1 Iščem žensko
do 40 let staro, katera bi prevze'a cosnodinjstvo pri mali družini. Naslov v vsef poslovalnicah Jutra.
18261-1
Kdor ima 20 KS
Diesel motor
na olje ali na plin na razpolago, dobi takoj stalne službo. — Sprejmemo tudi več rudarjev za kopanje gline do 15 m globoko. — Nujne ponudbe na Ogenit, Ljubljana, poštni predal štev. 372.	18384-1
Frizerka
dobro delavko, zmožno trajne, vodne in železne ondulacije dobi takoj stalno mesto. Plača dobra. — Petkovič, Domžale.
18383-1
Navijalca
samostojnega, potrebujemo takoj. Mesto stalno. Ponudbe pod »Vikler« na — »Sedmu silu«, Beograd, pošt. pret. 728
18393-1
Kuharico in
služkinjo
sprejmem za stalno. Gostil-i na Kavčič. Ljubljana. Celovška 180.	18394-1
Vajenca
za avtokeparstvo sprejmem. Dudek Alojz, Glfn-ška um. 6.	17962-1
Frizerko
samostoino, res dobro moč sprejmem v stalno službo. Nastop po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18259-1
Žagar
za električno venecianko priden ln sposoben tudi popravil dobi takoj mesto Ponudbe na F. Golja p. Preserje pri Lj. 18328-1
Izvežbano pletiljo
sprejmem takoj. Šiviljam oddam pletenine v izdelavo na dom. Juro Brišnik, Celovška c. 56.
18352-1
Šoferja
veščega deloma tudi vrtnarstva sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »5o-fer-vrtnar«	18264-1
haznašalca kruha
sprejme takoj Josip Obel-šar, pekarna, Sloveni Gra dec.	18249-1
Dva čevljarska
pomočnika
sprejmem po dogovoru enega vajenca sprejmem takoj Schmidt Ivan, Sloveni ra-dec.	18250-1
Prenovljeni hotel
Osterberger v Ptuju spreime izborno kuharico spretno sobarico in okretnega slugo.	18242-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega sprejmem takoj. Popolna oskrba v hiši. Pla ča po dogovoru. Koprivnjak Martin, brivec Rogatec 78.
18240-1
Služkinja
T gospodinjskim tečajem išče službe. Babič Fani, — Sv. Marko 5. Trbovlie II.
18239-1
3 slikarski
in pleskarski pomočniki do be takoj zaposlenje pri — Adolfn Kristanu na Slov. Javorniku.	18236-1
Kuharico
za gostilno In za vsa hišna dela. staro od 28 do 35 let. Iščem. Nastop takof. Ponudbe na r>c'asnl odd. Jutra pod -Sta'na služba ln dobro mesto-'.
18013-1
Natakarico
mlajšo moš z nekaj kav clje, sprejme s 1. avgustom gostilna Podergajs
Iažfco.
Krojilec moškega perila
verziran delavec perila po meri in na veliko, naj po«!le pomidbo na »Tnterreklam«, Zagreb Masan-kova 28 pod br! »K-5020«.
__18097-1
Sodarski pomočnik
dobi stalno službo. Al Krajec, sodarstso, Ta-
»M6A Lcm %
Pošteno dekle
pridno, vajeno samostoine-ga gospodinjstva, nekaj kuhe in gostilniške postrežbe, sprejmem 1 avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18276-1
Konditor
dobi mesto za slaščičarno. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Letno nameščen je«.
18222-1
Šiviljo za bluze
ki je natančna v izdelavi spreimem takoj ali kasneje pod najugodnejšimi pogoji. Mestno stalno, izvrsten zaslužek. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Natančna«.
18219-1
Strojnika
iščem za takoišnii nastop za Wolf lokomobilo, ki bi bil istočasno dober ključavničar. Dobre reference zaže-ljene. Ponudbe na podružnico Tutra v Mariboru pod »Zmožen in zanesljiv«.
18217-1
Pomočnico
za gospodinjstvo vajeno kuhanja, pošteno in snažno, z dajšimi spričevali. sprejme Kolb, št. Viid nad Ljubliano.
18356-1
Plačilna natakarica
mlajša, sposobna mr>č. vešča slovenščine in nemščine se sprejme s 1. avgustom. Ponudbe na gostilno Judennacl. Ptuj.	18245 1
Postrežnico
pridno. po5te"o. sprejmem takoj. Murnova 6. v bližini nove cerkve, šiška.
18330-1
Mlado pcstre^nico
snažno iščem za par ur dopoldne. Cigaletova 11/I. desno.	17888-1
Kuharico
samostojno in zanesljivo, k boljši majhni družini iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18379-1
Dekle
pridno in pošteno, spreimem takoj v cvetličarno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18378-1
Služkinjo
veščo kuhanja in gospodinjstva spreimem k petčlanski družini na Gorenjskem. Naj bo poštena in snažna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18373-1
Mehanika
za kolesa in motorje spreimem takoj. Kristan Franc, Tyrševa 54.
18364-1
Fotografa retušerja
dobi mesto. Foto Pelikan, Rogaška Slatina.
18371-1
Vrtnar samec
trezen, sposoben za sadjerejo, zelenjavo, park, dobi službo na graščini na Gorenjskem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17456-'
Hlapca
za vsa hišna in poljska dela iščem za takoj pridnega in poštenes-a. — Kruštč Ivan. Ljubljana, Ljubljana, Bezenškova ul. 10.	184391
Pletilje in vajenke
sprejme Roškar, Mestni ,
& acifrti
Mlajše dekle
pošteno, čedne zunanjosti. vajeno kuhe in gostilne. sprejmem. Gasilska ul. 15, Buffet.
18412-1
Čevljarskega
pomočnika
sprejmem takoj. Janša Toža. Jesenice, Obrtniška ul. 24.	18404-1
Mizar, pomočnike in delavke
za poliranie sprejmem takoj v službo. — Zaletel, Medno, p. Št. Vid nad I.i.
18497-1
Postrežnica
zanesljiva želi dopoldanske zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 17«	18270-2
Trgovska
pomocnica
mešane stroke, pridna, poštena ir. zanesljiva, prosi primerne službe v mestu ali na deželi. Naslov v vseh poslovani-oah Jutra.
18143 2
Sobarica
poštena in simpatična, stara 17 let, išče službe s 1. avgustom, najraje v Zagreb;-, a'l Ljubljani. Naslov se izve v zseh po slovalnicah Jutra.
18208-2 Gospodična
s 4 razredi srednje šole in ma'o maturo ter eno letnim trgovskim tečajem s prav dobrim uspehom išče mesta v plsa--ni ali slično. Naslov se izve v vseh poslovalnicah Jutra.
_18207 2
Frizerka
dobra moč išče .-talne služ be v Mariboru. Naslov v vseh posl. Jutra.
18227-2
Zobozdravniška
asistentka
z znanjem zobotehniških del in daljšo prakso išče mesta. Ponudbe pod »Zo-bar« na ogl. od. Jutra.
18317-2
Zanesljiva vdova
prevzame nadzorstvo in zra čenje stanovanj čez počitnice. Poštena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18315-2
Absolventka
_______________ trgovskega tečaja želi na-
1 3 "T I niestitve kot praktikantka v Trgovski pomočmk pisarni ali trgovini. Ponud
i be na ogl. od. Jutra pod »Gre brezplačno«
18348-2
vešč aranžer, dobi takoi mesto za Maribor. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Zmožna«.
18509-1
Prvovrstno šiviljo
zmožno krojenja perila ter izdelovanja finih ročnih del, spreimem. Ponudbe z navedbo plače na podružnico Jutra v Celju pod značko »Šivilja«.
1850-1-1
Več čevljarskih
pomočnikov
za šivar.a dela srvrej-T,em. Zaposlitev sta na. Konrad M.'hle, Tržič.
18297-1
Žensko
pisarniško moč
uglaj'enega nastopa, s per-fektnim znaniem slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter strojepisja dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avtomobilska stroka«.
17889-1
Sluibeišče
Wedn 50 oni. davek * din -et » -lin n lifrc »li daia •lir -»mlnva - Mairrianii-cnesek -tn- H
Kmečki fant
23 let star. pošten, vo jaščine prost. zdrav, zmožen vsakesa dela. želi službo kot čuvaj pri kakem veleoodletiu. ponudbe le poslati na ogl. odd »Jutra« pod šifro: »2375«.
18177-2
Mizarski pomočnik
z daljšo prakso, zmožen kavcije, išče stalno s'u-žbo, z lastnim orodjem ali brez. Gre tudi v to-varr.o ali siično. Poizve se Za Gradom 3.
18161-2
Šofer
"nlad, samski, želi pre meniti mesto k tovor nemu ali osebnemu avtomobilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra DOd »šofer«.	18133-2
Kinooperater
prvorazreden, s 11 letno prakso, vajen vseh apa ratur. slučajno sedaj svoboden. Išče služb*1 Por.udbe na ogl. oda odd. Jutra pod »Opera ter«.	18073-2
Gospodinja
zmožna državnega, nemškega in francoskega jezika, perfektna v dunajski in pariški kuhinji. zanesljiva in ekonomična, želi mesto za vodstvo uradniške ali druge fine kuhinje. Cenjene ponudbe pos'a.ti na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Re-prezentatlva«.
18036-2
Trgovska
pomocnica
pridna in poštena, dobro verzirana v vseh strokah, išče službo. Na stepi lahko takoj. Po-nuidibe na ogl. oddelek Jutra pod »Zmožna pomočnica«.
18140-2
Natakarica
izurjena v nemščini išče boljšo službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18494-2
Trgovska
pomočnica
25 letna, izvežbana, sprejme takoj vsako primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Za-
Trgovski pomočnik
mešane stroke išče službe z znanjem nemščine. Agilen in zanesljiv. Nislov v vseh poslovalnicah Jutra.
18262-2
Trgovski pomočnik
mlajša moč vešč manufak-turne. galanterijske in špecerijske stroke želi preme-niti službo. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Sposo ben pomočnik«.
18258-2
Brivski pomočnik
dober delavec, star 25 let išče stalno zaposlitev. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod »Takoj«
18234-2
Mizarski poslovodja
prvovrsten strokovnjak, organizator, kalkulant. in risar v pohištvu, '•o-etih ln stavbi, usluž-ben več let na Hrvatskem. želi premeniti službo. Ponudbe na cgl. odd. Jutra ped »Zmožen tudi kavcije«.
18106-2
Trgov pomocnica
rreAane stroke, mlajša moč, prosi za nameščeni. Ponuibe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in pridna«.
18010-2
Izvrstna kuharica
3Sletna, ^re za gospodinjo k samcu ali vdovcu tudi z otroci. Ponudbe na oglasni tdd. Ju tra pod »Gospodinla«.
174G4-2
| Trgovski pomočnik
: izučen v veletrgovini na deželi, želi namestitve v mestu v špec. detajli tigovlni, srem tudi kot praktikant v pisarno lesne trgovine (Beograd, Zemun ali Pančevo ali v bližnjo smer Beograd). Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Resen ln pc»šten Savlnjčan«.
18015-2
Stavbni delovodja
žrli službe. Konc. zid. mojster z obširno stavbeno prakso želi primerne zaposlitve. Ponudbe pod »Zanesljiv in zmeren honorar« na og'. odd. Jutra.	18014-2
Kateri trgovec
potrebuje dobrega čevljarja. za vsa boljša dela ali je pripravljen financirati delavnico za lastno trgovino, naj se oglasi na Slunjskl, Zagreb, Brezova 20.
18194 2
500 din nagrade
dobi oni, ki ml preskrbi stalno r.lužbo inka-santa. skladiščnlca. sluge a'i temu podobno. Por.udbe pod »Vsestransko uporaben« na oglasni oddelek Jutra.
18180 2
Šiviljska pomočnica
že l zaposlitve v kakem salonu v mestu ali izven mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 18091-2
Trgovski pomočnik
išče mesto praktlkanta v man uf akt urni trgovi-'■h poslovalnicah Jutra.
18138-2
Mesto postrežnice
?& enkrat ali dvakrat tedensko iščem. Ponudbe na og'asnl odd. Jutra pod »Postrežnica«
18310-2
Upokojenci
Orožnik srednjih let. tre zen, zanesljiv, išče službe vratarja, čuvaja, skla dlščnlka, inkasanta ali karkoli. Ponudbe na o»l. oddelek Jutra pod »Zanesljiv orožnik«.
18303-2
Frizerka
dobra moč, z znanjem nemščine, išče stalno mesto. — Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18256-2
Navij alec
t daljšo prakso, popolnoma samostojen v previjanju di-nam, motorjev in transformatorjev vseh vrst napetosti in tokov, želi stalno name-ščenje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Viklar«.
18273-2
Krojaški pomočnik
izurjen v malih kosih in v delu na roke, išče stalne zaposlitve. Sedaj prišel z orožnih vaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifto »Spreten točen in zanesljiv« 18274-2
Trgovska
pomočnica
išče službo v trgovini z mešar.im blagom. Pomaga tudi pri gospodinjstvu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
J.7976-2
181etna deklica
inteligentna, 'epe zunanjosti. prikupijlva in po štena, lšoe sebi primerne službe. Vžlvlm se v vsako vlogo. Naslov v vseh oc6lovalnlcah Jutra.
18011-2
Točilec
star 25 et, želi premeniti službo v hotelu v Zagrebu ali Beogradub Je pošten, priden, nekadilec, po pokliou mizar. Izvežban tudi kletarstva ln vrtna*-«* va. Službo že'l nastopiti 1. avgusta. Ponudbe pod »Pošten na ogl. odd. Jutra.	18295 2
Trgov, pomočnica
pridna. poštena, išče namestitev v trgovini mešane stroke. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. avgust 40«. 18099-2
Mehanik šofer
želi stalno ln dobro mesto, bodisi za skladiščnika aH mojstra. Vajen je vseh tehničnih del. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod vSpos> ben šofer«.	13181-2
50.000 din? |
vložim v zdravo 'podjetje. M ml nudi dobro službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra počl^Tov govsko naobraže:
Natakarica
pridna in pa6te«% službe v Celin ' šem lokalu. Ce: nudbe na	_
Jutra v Celju pod značko »Najraje Celje«.
Mladenič
star 26 let. prišel sedaj z orožnih vaj, prosi za kakršnokoli zaposlitev. Sem trgovsko naobražen, imam dober nastop in sem pripraven za vsako delo. Ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod šifro »Spreten, agilen in pošten«.
18275-2
Bivša obrtnica
priletna, z dežele, čedne zunanjosti, samostojna, inteligentna, vešča tudi gospodarstva in nemščine, išče mesto gospodinje tudi k obrtniku. Dopise na podružnico Jutra v Mariboru pod »Nekaj kapitala«.
18224-2
Diplomirana
filozofka
s popolnim znanjem slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in glasovirja ter francoščine za šolski pouk. išče mesto vzgojiteljice. N.islov v vseh poslovalnicah !u'--a.
18223-2
Špecerist
delile atesar
Išče mesto za takoj ali pozneje. Sprejme mesto skladiščnlca. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Agilen pomočnik*.
18329-2
Šivilja
prvovrstna pomočnica, išče mesto za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18370-2
• Prodajalka
išče službo v slaščičarno, pekarno ali mlekarno, s prakso samostojnega vodstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podjetna«.
18397-2
Trgov, pomočnica
verzirana trgovine z manu-fakturo, konfekcijo, galanterijo in špecerijo. želi namestitve. Službo lahko nastopi tudi takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Pomočnica«.
18510-2
Mladenič
star 25 let, pošten in zanes-l-i" zmožen slovenskega, skega in francoskega iczika, muzikaličen, išče službo hišnika, sluge ali kaj primernega. Cenj. ponudbe prosi na naslov: Umek Maksimilijan, pošta Kozje.	18508-2
Kleparskega
l	vajenca
j sprejme takoj, učna do-I ba samo 3 leta. hrano ' ln stanovanje pri mojstru. žlbret, kleparstvo, Radeče pri Zid., mostu.
18267 44
Orodjar
(Schnlttmacher) ln str. ključavničar, vajen vsakovrstnih štans in au-tomatov. želi sta"ne službe. Cenjene ponudbe na odd. Jutra pod Orodjar«.	18487 2
Pekov, vajenca
poštenih staršev, sprejmem tako j v uk. Parna pekarna Zorko Franc, Celovška 68 j Ljubljana.	18372-44
, Brivskega vajenca
sprejme salon Krušič, Sv. ! Jerneja cesta 1.
18362-44
{Pekovskega vajenca
in dva raznašalca krub spreimem takoj — Pekarr. Mišmaš Jože, Krka pri Stični.	18365-44
Šiviljsko vajenko
sprejme modni salon. Ponudbe poslati og'. oddelku Jutra pod - Takojšen nastop 16« 18410-44
Brivski vajenec
dobi mesto. R. Grobelnik. Celje.	18507-44
1000 din
dobi oni, ki preskrbi stalno službo v trgovini, skladišču ali tovarni, trgovsko naobraženemu mladeniču, staremu 27 let, ki govori poleg državnega tudi nemški jezik. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Pošten«.
18430-2
Trgovski pomočnik
tudi železninar, z znanjem državnega in nemškega le-zika, star 27 let, želi mesta v večjem kraju na deželi v trgovini mešanega blaga. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Vsestransko sposoben«.	18429-2
Uradnik
komercijalist, samostojen v komercijalni ekonomski, računski in administrativni službi, želi spremeniti službo pri večjem trgovskem ali industrijskem podjetju v mestu. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Obstoj«.
18405-2
Kuharica
za restavracijo, zmožna samostoino voditi kuhinjo, želi premeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«.
18482-2
Izučen ključavničar
umeten varilec in šofer, vojaščine prost. samostojen, želi premeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samostoien«.
18480-2
Šofer
s civilnim ln vojaškim izpitom išče službo. Ponudbe poslati na podružnico Jutra. Maribor, pod šifro »Trezen«.
18516 2
Dekle
19 let stara. l*če mesta kot plaMlna natakarica. Vzame tudi mlekarno v najem. Nastop 15. avgusta. Ponudbe na podružnico Jutra. Trbovlje, pod šifro »Vestna«.
18449-2
Samostojna
kuharica
preizkušena v vodstvu re-: stavracijske kuhinie ali penzijona. kavcije zmožna, išče službo. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod šifro »Dobra kuharica«.
18476-2
Šofer
mehanik, dolgoleten, zanesljiv vozač, antialkoholik, zelo marljiv, išče mesto za osebni ali tovorni avto. — Golob, »Putnik«, Tvrševa cesta.	18380-2
Samostojna
kuharica
gre za gospodinjo H gospodom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18375-2
Na večji žagi
v večjem kralu želim praktlctratd. Perfeftten v Italijanščini, govoru ln korespondenci. Izobrazba trgovska, vojaščine prost. Cenj. ponudbe pod »Slovenija« na ogl. odd. Jutra.	18438-2
Strojno pletiljsko
obrt posodim podjetju, katero mi da delo na dom. Naslov v vseh pok. Jutra.	18411-2
Dekle
simpatično. Išče mesta natakarice v boljši go-stOnl. najraje na Gorenjskem. Ponudbe na podr. Jutra ▼ Novem mestu, pod »Zanesljiva*.
Prodajalka
vajena trgovine z mešanim blagom, išče primerne namestitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jv.tra pod šifro »Mlajša moč«.
18475-2
Vaienci(ke)
s.
Spreime se
pridnega vajenca poštenih staršev za krznarsko obrt. Poizve se v ogl. odd. Jutra.	18341-44
Vajenko
za trgovino z me*, blagom spreimem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Primerna šolska izobrazba«
18320-44
Trgovska vajenka
močna z 1 in pol leta učne dobe želi premeniti mesto zaradi opustitve trgovine Ponudbe na podr. Ju tra Ptuj pod »Marljiva in vestna«.	18244-44
Trgovski vajenec
z enoletno učno dobo želi premeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Močan ln delavoljen«. 18096-44
Učenec
lz poštene boljše hiše z dobrimi .spričevali se sprejme v trgovini Josip Verstovšek. Brežice.
1809544
Brivskega vajenca
sprejme takoj salo a Kastelic Ivan, Tyrševa 38.
18216-44
Učenko
sprejmem za strojno pletenje. Naslov ▼ vseh pošlo-vaioicih Jntrfc.
Učenko
za fotografsko obrt sprejme FV>to-Studio. Miklošičeva 6. 18483 44
Vajenca
ki ima veselje do mizarske obrti, sprejmem. Hrana v hiši. Bitenc, Gosposka 10.
18484-44
Vajenca
sprejme špecerllska trgovina tako.1. Naslov v ogl. odd. Jutra.
18447-44
Krojaškega vajenca
sprejmem. Sod J a Janko, Ježlca.
18155-44
Učenka
z malo maturo ln m meseci prakse želi premeniti mesto. Ponudbe na oglasni odd. Jutro pod »Pridna in poštena 177« 18144-44
Bivskega vajenca
sprejme takoj Rudolf ZakovSek. LJubljana, Po IJanska 51.
18170-44
Mlinarski vajenec
poštenih staršev se takoj sprejme. Plaskan Mi ka, vajčni mlin. Male Braslovče, p. Braslovče.
18209 44
Vajenca
sprejme takoj avtoličar in tapetar. SuraLk Mihael, Celje, Mariborska 15.	18205-44
Zaslužek
lesrda I din. davek ) din. <a šifro ili datame oaslova 1 din Naimamii znesek 17 jio
Kdor želi
da brez znatnega kapitala pride do nezavisne samostojne eksistence z Irdelavo raznih kemij-sko-trknlčnih specijali-tet. nai v lastnem interesu išče brezplačne pro spekte od Kemičnega zavoda Ditzmann, Pašice-vo. Dun. Banovina.
18158-3
Drž. in privatni
upokojenci
iz Celja in okolice, ki žele privatnega zaslužka z delom v Celju in okolici. naj sporoče svoj naslov na podružnico Jutra v Celju pod značko »Fiksum ali provizija«.
18201-3
Kesed» 1 dm. davek 3 din. 'i <ifrr ati daianie oaslova * din Naimamii znesek 17 din
Krajevne
zastopnike
sposobne m agilne sprejme zavarovalnica »SAVA«. — Ljubljana. S#-" Petra cesta 2. 16900-5
Zastopstva
renomiranih tvrdk za Slovenijo (Gorenjsko) ev. za celo banovino sprejmem.— Mesni izdelki, konzerve, te stenine, dež. pridelki, spec. in kolonialno blago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Živila«	18237-5
Rejonske
zastopnike
agilne. dobro uvedene, za dravsko banovino za industrijo mesnih izdelkov. masti itd. s provizijo rabim. Ponudbe na: Alojz Kalin, Brega-na prt Brežicah.
18119-5
Več zastopnikov
lz Celja ln okolice iščemo. Nudimo fiksum ln provizijo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Dobro vpeljana domača zavarovalnica«.
18200-5
Pouk
beseda t din, davek 9 dm. p iifro tli dajanje naslova '' din. Naimanjii mesek 17 din.
Akademičarka
bi inštrulrala v avgustu samo za hrano ln stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Najraje na deželi«
Angleški letni tečaji v Sarajevu
Pceebnl tečaji angleškega Jezika, ki bodo tra-1alt tri tedne od 25. ju'l-Ja do 15. avgusta, prirejajo se sporazumno z Britanskim bvetom v Sarajevu v domu Narodne Uadanlce. v .tio-r.ernl zgradbi na najlepšem mestu v srcu Jugoslavije. Tečaji bodo v malih skupinah za začetnike in že vpeljane posetnike s posebnimi dopolnilnimi tečaji an "leške književnosti ln stenografije. Predavalo se bo tudi o britanski umetnosti ln dajalo predstave angleške glasbe. Moški udeležniki ahko stanujejo v domu TManice. ženski pa v spalnicah in malih sobah doma Ko'a srbskih sester. Prehrana skupna v domu Uzdanice. Tenis, kopanje. Izleti. Vsi učitelji so rojeni Aneleži. Cena cclega tečaja s hrano ln stanovanjem 1000 din. Br?z hrane in stanovania 105 din. Pojasnila daje direktor škole engleskog ier.ika, Beograd. Knez Mlhafova 2-1. ill direktor Engleske Cltaonics, Zairreb, Gundullčeva 3. Prijave morajo prispeti tajniku Angleških tečajev. Narodna Uzdanica. Saralevo. najpozneje do 22. Julija. V prijavi se mora navesti priimek, Ime, starosta, poklic in naslov, ter obseg znanja angleškega Jezika. Polovico cene din 500, odnosno 50 din se p'a-ča vnaprel. Denar te do vrne, ako se ne prijavi zadostno število udeležencev. 18252-4
Inštruktorja
za nemško trgovsko korespondenco za takoj v Kranju iščen.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfekten v nemški korespondenci«
1818 4
Prodam
rteiedr I din, davek % din. a šifro tli daianie naslova ^ din Natmami' znesek 17 dm.
Otroške vozičke
igrače in kolesa kupujte na vogalu Miklošičeve ln Tavčarjeva pri tvrdki
ST. REBOLJ
113-6
Rolete
vseh vrst, kupujete najceneje dokler ie še stara zaloga "pri izdelovalnici rolet Ludvik Perme, Ljubljana, Cesta v mestni log 15.
17521-6
Perutnino
kokoši, race, gosi, piščance lepe debele, živo ali zaklano in jajca nudi po naj nižji ceni — Facan Juraj, Kariovac.
17410-43
Trgovske štelaže
in pult rabljeno ugodno prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.	18353-6
Zobozdravniški stol
starejši model po ugodni ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18343-6
Kartoteko
kompletno, novo, prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Knjigovodstvo«	18238-6
Prodam biljard
znamke Seifert zelo dobro ohranjen po ugodni ceni. Osterberger, Ptuj.
18241-6
Štampiljke
lz gume za signiranje zabojev (18 nazivov večjih mest Jugoslavije) v dobrem stanju, prodajamo. Vprašati: Bizjak, tvornica keksa, Zagreb, Savska cesta 32.
18045-6
Kauč
dobro ohranjen, prodam Vodnikova 28, visoko pritličje.
18294-6
Tenis-racket in
cigaretna doza
Erebma (Tula), lopar za plng-pong, lepo ohranjeno. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18306-6
Nove preproge
po nizki ceni zaradi odhoda lz LJubljane prodam. M. Sunjič. LJubljana, Zabjak 3-n.
18304-6
Eksporter poljedelskih pridelkov
serlozen STovenec, išče agilnega družabnika ali financierja z 200.000 do 500.000 din za eksport sadja v inozemstvo. Predstojl prvorazredna konjunktura in velika prometna kapaciteta. Ponudbe na Poeovnlco Pavlekovič, Zagreb, ni-ca 144._ 18254-6
Otroški voziček
globok, v najboljšsm stanju, ugodno prodam Blzovlčair Mirko, Vič 118 Tržaška cesta. Ljubi lana _18335-6
Odprodaja vrtnih garnitur
ležalnih stolov in šotorov. Interpromet, Aleksandrova 10-__18298-6
Recepte
antične in tehnične vrednosti za kemično industrijo prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rariteta«.
Proda se:
Polstabilna lokomobila Lanz 45/70 P. S. maks. pritisk 10 atm., ogrevna površina 20.2 kv. m Cepilna žaga 700 mm, 800 mm, s krogličnimi ležaji.
Tračna žaga Panhard & Levasser, Pariš 1100, velikost mize 1400X1230 mm.
Cepilna žaga Kirchner, Leipzig, premer kolesa 1200 mm, dovod lesa avtomatično z 2 aotoča-stima in 2 gladkima valjema, krogličnimi ie-žaji.
Vagoneti, razmak koles 76 cm
Informacije daje Ivo 2ic, Joslpdol pri Ogullnu.
18354-8
Pletilci pozor!
Kosmatim iravam) po nizkih cenah. Doškar, Mestni trg 17-1.
18417-6
Več otroških
vozičkov!
novOi in rabljenih J« naprodaj prav po izrednih cenah pri »Promet«, nasproti Križanske cerkve. (Stare vzamemo v račun.)	18401-6
Otroški voziček
dobro ohranjen je naprodaj pri hišnici: Frančiškanska ul. 6.	18389-6
Novo ledno omaro
primerno za mlekarno ali privatno oddam. Praprot-nik, Jenkova 7.
18390-6
Otroški voziček
globok, prodam. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra.
18395-6
Listine
antične in literarne vrednosti prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Slava«.
18408-6 Otroški vozički
krasne, nove modele najugodneje kupite pri Tehnik »Banjai«, Ljubljana, Miklošičeva 20. Vc!ika izbira dvokoles v raznih barvah !	18485-6
Briljantni prstan
s krasnim kamnom poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Briljantni prstan«.
18471-6
Poceni prodam
vellkio Wertheim blagajno, eleganten voz (na pnevmatiko^, škropilno brlzgalno na kolesa, 4 omare in malo omaro za led. Pekarna Ludvig, Breg.	181508
105S8HS
Beseda 1 din davek 3 din; za iifro ali daianje oaslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din
Automobilske
zračnice
stare, nerabne, kupuje vsako količino Auto-mentaža d. d., LJubljana, Kamniška 25. telef. 30-14 ln 30 47.
18113-7
Sode
petrolejske in bencinske dobro ohranjene takoj kupim vsako količino. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Sodi 100 kg«._18112-7
Škodov motor
1 P. H. z najmanjšimi obrati kupimo. Janko Novak, Radovljica.
18093-7
Moške obleke
stare, čevlje, perilo pohi* štvo itd. kupujem. Drame Alojzija, Ljubljana, Gall« sovo nabrežje 29.
18326-3
Močne vreče
(Bombay Quebracho) nekaj tisoč komadov kupim. Ponudbe na Interreklam Zagreb, Masarvkova 28 pod »Vreče P-6303«.
18147-7
Rabljene buteljke
večjo količino, kupimo Ponudbe z navedbo cene na Upravo veleposestva Beltinci.
18300-7
Stare omare
postelje, madrace. obleke — kupuje Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana.
18404-7
Kozolec
6 do 8 okenski, vsai 7 as širok, kupim. Ponudbe na Mutec, Celje, Ipavčeva 11.
18503-7
Rabljeno mlatilnico
z rešto. Kremžarjeve izdelave, takoj kupim za gotovino ali dam v račun nov zapravi j i vček. Ponudbe na ogl. odd-Jutra pod »Dobra rrua-tilnica«.	18444-7
Staro železo
in kovine ter druge predmete plača najboljše »Metal ia«, Gosposvetska cesta 16, telefon 32-88.
18426-7
Mešalec
za beton, rabljen, ▼ dobrem stanju, kupim. — Ponudbe na podružnico Jutra, Maribor pod »Beton«.	18513-7
Otro&o posteljo
dobro ohranjeno, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cisto«.
Irhovino
kože za čiščenje oken, avtomobilov itd. Proda ja in kupuje vsevrstns kože od divjačine. Velika zalaga! Trgovina Zdra-»ič. Ljubljana, Stari trg 18154-7
Drva za kurjavo
cepanlce, bukovo oglje, apno, vagonske pošiljk« kupujemo. Ponudbe z navedbo količine in cene takoj dostaviti na Frajdlnger. Sombor, Pošta Jati. 20.
Moderno spalnico j
popolnoma noro, imitaciji oreha, prodam za 4.400 din. Poizve se gostilna Kovač, Dravlje.
18469-12
Kolesa
Besed* 1 din, davek J din a lifre tli daianie aaslova S din. Naimamii znese* 1? din
Damsko kolo
le popolnoma novo ugodno naprodaj. — Opekarska 17, pritličje, desno.
18377-11
Kolesa
vsakovrstnih znamk nova in rabljena, po izredno nizkih cenah pri »Promet«, nasproti Kri-ž&nske cerkve.
18402-11
Kolo
znamke »Torpedo«, skoraj novo, ugodno prodam. Poizve se; Rožna dolina cesta V. št. 2 — (Gostilna Jeločnik)
Kolo
moško, dobro ohnnjeno —
poceni proda M. Skok, Gosposvetska 16.
18425-11
Kolesa
vsakovrstna, najnovejše Izdelave, v krasnih barvah po nizkih cenah pri »Triglav«, Resljeva 16.
18455-11
Damsko in
moško kolo
prvovrstne rnamke, po-polnova novi, za izredno nizko ceno naprodaj. — Ljubljana, palača »Du-nav«, Beethovnova ul. 14, vrata 21. 13462-11
Takoj prodam v Mariboru
Studenci, Kralja Matjaža ulica parcele 801 kv. m s stavbenim materialom. Pekre: konec Ho-stejeve ulice 'grajeno parcelo 1091 kv. m z novo prestavno leseno hišico. V Ljubljani: Jur-čkova pot, Travnik s šu po 5600 kv. m. Pripravno za vrtnarijo, šu-staršič Leopold. Maribor, Vatova ulica 3.
18517-11
Avto, moto
beseda I din, davek 3 dm '■* 'i'ro ali daianie aaslova • din. Naimami< 17 din.
Avto
znamke Ford, tovorni, nosilnost 1000 kg, z bencinsko karto 40 ltr. tedensko, dobro ohranjen, prodam, Ignac Andrašlč, Kranj.
18151 10
Tovorni avto
Chevrolet Truck na oglje ali bencin prodam. Pod hribom 74 Zg. Šiška.
18316-10
Dostavni avto
(Lieferwagen) dolžina 220 cm kupim. Ponudbe z opi som in ceno na podr. Jutra Jesenice pod »Dobro ohranjen«	18235-10
Motor
Har'.ey Davidson s prikolico, prodam za 7000 din ali zamenjam za laž i i brez prikolice. Loto Bavec, Brežice.
18102-10
Najboljša češka
kolesa ES-KA
dobite pri znani tvrdki Ivan Jax in sin, Tvrše-va 36.	18458-11
Kolo
dobro ohran i eno. kupim Miklošičeva 12, Dorat-hem.	18155-11
n
ragocenosti
Ft-sedi 1 din, davek 3 din za Šifro alt daianje naslov« J din. Naimamii znesek 17 din.
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČEKNE - julevir Ljubljana, Wolfova ulica
Pohištvo
Beseda t din, davek 3 din; za Iifro sli dajanje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din.
Malo rabljene
trgovske opreme
Jedilnice, spalnice, nove šperane spalnice ln razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tvrdki Ivan Mathlan, Ljubljana, Tyrševa cesta 12. dvorišče.	17-11-12
Sobno opravo
ea gospoda, lepo, lz trdega lesa. iz 6 komadov prodam. Vprašati LJubljana, glavna pošta, pcštni predal štev. 23.
18076-12
Staro pohištvo
in rabljeni gospodinjski predmeti naprodaj. Stari trg 4-III levo. Ogled od 8. do 10. in od 13. do 17. ure.	18324-12
Jedilnico
prodam ali zamenjam za motorno kolo. — Gori-šek Simon, Drallle pri Celju.	18012-12
Pohištvo
Zs stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite naihitreje v največji zalog pohištva Spalnice masivne
politirane in pleskane. Spalnice ie od din 260<
Omare.....55C
Postelje.....22C
Kuhinjske oorave . 90C Kuhinjske kredence . 525 Otroške postelje . 32C Žični vložic: ... 10f Modroci	. . . 26C
Spreiemamo naročila dc predloženih načrtih Spret memo tudi v račun smrekov in bukov les event. ga tud kupimo Se priporočamo' »SAVA« mizarstvo Prediamska 32, trgovina po blitva Miklošičevi c. na •proti sodišča.
Kmečko sobo
kupim. Pisati pod »Dobro ohranjeno« na ogl. odd. Jutra. 18445-12
Pohištvo
malo rabljeno, soba in kuhinja, se proda radi selitve. Na ogled: Glince. Cesta na Dobrovo 4.
18442-12
Opremo
za kmečko sobo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18162-12
Lahke prikolice
rde*e barve, češke znamke ERA ima po ugodni ceni na zalogi zastopnik Sancin Franjo, Luščfni-ca riža, Lir.hartova ul. 35.	18233 10
Duplex blok
motc-r ima specialni Ja-wa 250ccm motor z 4 voznimi brzinami in 11 ks. Motor lahko vozi tudi prikolico. Cena je konkurenčna. Oglejte si JAWA motorje pri zastopniku Sancinu Fra-nju. LuSčilnica riža, Linhartova ulica 35.
18289 10
Vsak model
JAWA motorjev lahko takoj dobite po ugodni ceni pri zastopniku Sancinu Franju, Lužčilnica riža, Linharttova u'. 35.
18290-10
Motor 250 OHV
angleški, odiifen, malo rabljen, prodam za 7800 din, ali zamenjam za brezhiben majhen avto proti event. doplačilu. Naslov v vseh posloval-Jutra.
18182-10
Motorno kolo BMW
500 kubični novi model, — dobro ohranjen, prodam. — Višer. mehanik, Maribor, Kopališka.
18226-10 Motor 200 ccm
dobro ohranjen kuolm takoj. Prednost DKW. Ponudbe z opisom in navedibo cene na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«.	18256-10
Kapital
Beseda I din, davet	3 din,
u šifro ali daiaojc	aaslova
1 din. Naimaniii	znesek 17 din.
Ureditev
premoženja
poravnave, konkurzne zadeve, odkup ln lnkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil ln družbenikov, doblčkanosno in varno naložitev kapitala. ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, sp oh vse trgovsko-obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni Lojze Zaje LJubljana. Gledališka ul 16-16
Hranilne vloge
Ljubljanske kred oanKi Zadružne gospod, banke Prve hrvatske štedionlce Kmetske posojinice Kmečkega hranilnega m
posojilnega doma Zadružne zveze Zveze sovenskih zadrug in raznih podeželskih nranilnic — ugodno prodaja
Bančno kom. zavod
Dobro Idoča
bonboniera
v najstrožjem centru s širokim krogom stalnih odjemalcev ln bogatim inventarjem ter z dovoljenj eim se radi od potovanja te Zagreba proda skupno za din 40.000. Kupci — redka prilika! Sigurna bodočnost! Cen j. ponudbe poslati na Publicitae, Zagreb, pod »Dobra kup-nja«.	18251-18
Klet
zračna ln velika, se odda v najem, najbolj prikladna za vinsko skladišče ali kaj drugega. Najemnina nizka. Po-(zve se Krušič Ivan, Ljubljana, Bezenškova ui. 10.	18441-19
Osebno pravico
gostilničarsko in kavarniško oddam. Ponudbe na
ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošteni stranki«.
0-19
Večjo parcelo I Idealno zemljišče [ <jk| M rar«d^l »
npfceks), ali srednjo't neposredni bližini želez- Ht/^^UlMlUMI II
. hlnnhiVA	nišlr* in lrtnhmnr nrMtiir I " ~	' ™"	" T
HI 1MOVO IKRZNARSTVO?
(kompleks) hišo s hipoteko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna gotovina«.
18292-20
Novo hišo
med Kranjem in Skof-jo Loko, vteokopritllčno, poleg hiše delavnica za vsako obrt, 10 minut do postaje, po nizki ceni prodam. Banlč, Žabnica, škof j a Loka. 18092 20
Parcelo
v sestavu za vile v okolici Bežigrada. Dravelj ali šiške v površini 600 do 1000 kv. metrov ku pim proti gotovini. Ponudbe Je poslati na ogl. oddelek Jutra pod »Par cela za vi:««.
18163 20
Lokal
pri glavni pošti, z lepimi portalnimi izložbami, od dam. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Strogi center«.
18499-19
Maribor.
18086 16
Posojilo
40.000 din potrebujem. — Vknjižba na prvo mesto, obresti po dogovoru ; ali pa prodam trgovsko hišo na deželi. Dopise na ogl. odd. Jutra Maribor pod »Večje posestvo«	18325-16
Vrednostne papirje
vse vrste valut ugodno ku puje in prodaja Menjalnica Ramovš Ljubljana, Miklošičeva 17, Tel. 41-20. Prodaja srečk državne razredne loterije. 18345-16
Kdor posreduje
na 250.000 din vredno obrt no posestvo 70.000 din po-soiila no primernih obrestih, dobi vsako leto brezplačen penzion na krasni točki Doleniske v primeru evakuacije še stanovanje brezplačno, onudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolenjska 1887«	18263-16
Gostilno-buffet
večiem industrijskem kraju, vzamem v najem Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Agilen«.
18506-19
Skladišča
ali prostor za hlev oddam Pcizve se • Jernejeva c. Ljubljana VII.
18478-19
Trgovski lokal
najbolj prometna točka Ljubljane, ugodno oddam Naslov v vseh poslovalni c«h Jutta.
18472-19
Cene motornim
kolesom
dvokolesom in njih nadomestnim delom se dnevno višajo. Tvrdki J. Praprotnik v Domžalah se je posrečilo^ da si je še pravočasno nabavila Ardie in Hore* mo torje, kakor tudi razne znamke dvokoles, katere oddaja še po prejšnjih cenah. Oglejte si njeno zalogo ni se prepričajte osebno o solidnosti cen.
15701-10
DKW avto
dvosedežni, športni, zelo dober, za 9000 din naprodaj. Ljubljana, palača »Dunav«, Beethovnova 14, vrata 21.
18461-10
Motor DKW
Wanderer, 125 ccm dobro ohrani °n, proda Ho-man, Sv. Petra c. 81.
18409-10
Kupim motor
100 do 200 ccm. Franc Dolenc, Lopotnica, Škofja Loka.	18500-10
Tovorni avto
prodam — Vozi tanom. — Bučar, pot 9, Ljubljana.
Blitz
z me-Stranska
18481-10
Bencin
je drag in trajna skrb, zato si pustite predelati Vaš avto ali stabilni motor na pogon z ogljem. Specialna strojna delavnica. Ljubljana. Sv. Petra c. 85. 18460-10
Motor 250 ccm
vožen 6000 km, brezhibno ohranjen proda — Hovar, Tyrševa 92.
18454 10
Fiat Topolino
v brezhibnem stanju, prodam. Hribernik Fric, Celovška 50, Jernejeva 2, Ljubljana.
18477-10
Motor 150 - 200 cm
malo rabljen, kupim. V račun dam novi 4cev-nl radio in dobro kolo. Drugo doplačam. Ponud be na ogl. odd. Jutro pod »Motor 200 cm«
18139-10
Motor 200 cm
nov. prodam, ker rabim, denar. Zalokar, Stara to varna, Vič.
18174-10
šiviljo
kot družabnico sprejme trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«. 18123-16
Hranilne knjižice
vrednostne oapirje
kupujemo
.talno in do naivišiih cenah in takoišmemu plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka al 12 18403 16
Dosmrtno oskrbo
gospodu, ki posodi 30.00C din nudim. Ponudbe pod »Snažnost« na ogl. odd. Jutra.	18392-16
200.000 din
ali več iščem proti ban čni garanciji, kratkoročno, za ugodno sklenjene kupčije. Absolutna varnost in kontrola denarja. Ponudbe pod »Lep zaslužek« na ogl. odd. Jutra. 18486 16
Tvornico
moderno zgrajeno s stro jI za obdelovanje drv ln kovin poceni prodam zaradi selitve. Ponudbe poslati: Zagreb, poštni predal 309.
181 <216
Gostilno
i na zelo prometni cesti I s 16 oralov posestva, gospodarskim poslopjem :n I celotnim lr.ventar.iem — prodam earadt boK-znl I za 250.000 din. Potreben kapital 150.000 din. osta lo v obrokih. Pismeni I ponudbe na podružnico Jutra v Maribor pod i »Ugodna prilika«.
18211-19
Lokal
vpeljan za trgovino z mešanim blagom ali dru go obrt s stanovanjem oddam s 1. avgustom v Ljubljani, Bežigrad. Gu štin, Stanlčeva 6. I.
18171-19
Posest
-Vseda I 4m. davek * Jin a 4ifrc ali daun.f itslnv« * din Naimamfr znesek
17 dia
Mestna hiša
trgovska, v centru, s posestvom, v Kočevju naprodaj. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Sajovic, Kočevje.
18137-20
Besed« 1 Jin, davek 3 din, za šifro ali daianie aaslova 3 din Naimamii znesek 17 din.
Gostilno s tujskimi sobami
kegljiščem na zelo prometni točki oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra Maribor pod »Zaslužek«	18229-17
Posestvo v Banja Luki
se proda. Sestoji lz 33.000 kv. m prvorazred ne zemlje, nove zgradbe 8 stanovanjem z vsemi pritiklinami ln s čelom na glavno cesto pri mestni mitnici. Posestvo je zelo primerno za zgradbo tvornice ln sllčnlh podjetij. Je v bližini železniške postaje in e ektrične centra le. Vsa podrobna pojasnila pošlje Fehim Dumi šič, Sarajevo, St. Sinde lica 3/II.
19129-20
»Posest«
realitetna pisarna Ljubljana. Miklošičeva
cesta 4-II izdaja lastno glasilo »Posest«, ki izhaja vsakega prvega v mesecu. V njem je na ponudbo veliko število hiš, vil in parcel v mestu in na deželi, kmetskih in vele-posestev s točnimi opisi
Trgovino z gostilno I m cenami ,	,•	.I Kdor kupuje ali pro-
skupno ali posamezno od- 1	up J	^
dam v najem v trgu blizu Celja na prometni točki pri farni cerkvi. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Prometna trgovina« 18246-17
daja nepremičnine, naj list naroči na gornji naslov. Zadostuje dopisnica.	94-20
Stavbeni svet
imam naprodaj v Kra nju ob večjem industrijskem podjetju. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Redka pri'ika«.
18215-20
Parcele
Gostilna in kovačija | prodam v centru št.
Vida. ob državni cesM in tramvaju, ter v Viž-marjlh. Ugodna lega za
Mesnica
dobro idoča, na prometnem kraju, se odda v najem. Najemnina nizka, odda se s 1. avgustom. Naslov v vseh posl Jutra.	18440-17
se odda v najem v Sv Juriju ob juž. žel. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18203-17
			
m	m		m
4eseds 1 za Šifre 5 din.	din, davek di daianie Naimaniii 17 din.		9 din laslovj znesek
Svetlo delavnico
dveh ali treh prostorov tudi izven centra iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Rabim takoj.«	18101-19
| trgovino, obrt, vile ln
manjše hiše, Vižmarje, 78, nasproti mizarske zadruge.	18022,20
Letoviška hišica
I z vrtom v bližini žel. postaje se ugodno pro-I da. Naslov v vseh posl. ] Jutra.	18033 20
Parcelo
11292 m2 ob Vodnikovi ce 5ti v Sp. Šiški prodam. Naslov v vseh posl. Jutra Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Avto 2tonski
v dobrem stanju kupimo. V obzir prihajajo samo Ooel-BUtz. Chevrolet ln Ford. Tipa mora biti 37 do 39. Vjekoslav Ožbolt, Adamovac, z. p. Sv. Ivan, Zellna.
18159-10
Avto
Adlar-Junlor, vožen 18 tisoč kilometrov, rabi 8 litrov na 100 km, dobro ohranjen, skoraj nove gume, prodal. V. Hro-vat, Celje, Pred Grofijo St. 7.	18206-10
Dobroidoča gostilna
na prometni točki periferije Ptuja z lepim senčnim vrtom, kegljiščem hlevi in zeleniadnim vrtom se odda s 1. septembrom v najem. Informacije v podr. Jutra Ptuj.
18243-19
Dobro idoča
gostilna
se odda v centru LJubljana. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18286 19
Gostilno
prvovrstno v Ljubljani, v središču mesta tako) oddam proti odkupu inventarja in mali odškodnini. Čisti mesečni zaslužek najmanj din 12.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gostilna v centru«.
18399-19
Enodružinsko bito
prodam. Elektrika, peči in velik vrt. Vižmarje 133.— Pod Klancem.
18280-20
Hiša
novo zgrajena pri kolodvoru v Brežicah naprodaj — Pripravna tudi za vsako obrt. Marija Vrečko, Le-skovec pri Krškem.
18247-20
ZemljiSče
poleg mesta Brežice-Trnje, prodam. Lep razgled, pripravno za stav-biiče. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18105-20
Parcelo
poleg Masterla v Straži-5ču pri Kranju prodam. Informacije pri Antonu Jurcl, vižmarje 123.
18057-20
Dvostanovanjsko
hišo
orodam v lepem kraju periferije Kran|a. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18136-20
Dva vinograda
5M.radi smrtnega primera naprodaj. Eden v Dre novcu pri Krškem, drugi tik banovinske ceste Ra ka Studenec, krasna le ■ra za vilo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Vinograd 35+30«
18178-20
Parcela v Mednem
za stavbo tik postale se
preda. Poizve se: Medno 26, Kopač.
18308 20
Nova hiša
tvostanovanjska z velikim vrtom, v bližini železniške postaje v Kam niku. naprodaj. Pojasnila daje Testčn, Ljubljana. Trnovski pristan 40. I. nadstropje in Flr.žgar, Kamnik, Zaprlce 53. ___18306-20
Hišico
novo. dvostanovanjsko kupim za 120 tisoč din. brez posredovalcev na periferiji Liub-IJane (St. Vid, Rožna dolina). Pismene ponudbe na: Gcrjanc, Dobri-ova 6, Mlrje, Ljubljana.
18305 20
niške in avtobusne postaje I ob Kamniški Bistrici, pri- f merno ta weekend hiiico ali vilo, zelo zdrava, lepa in razgledna lega, naprodaj Zemljišče obsega 4.900 m2. Dve tretjini sadovnjaka s plemenitim sadjem, ostalo smrekov gozd. Informacije: | Alojzij Loboda, Domžale.
18357-20 |
Enodružinsko hišo
3 sobe, kuhinja in vrt za pridelovanje zelenjave v sredini mesta takoj oddam. — I Naslov v vseh poslovalni- | cah Jutra.
18366-2C |
Hišo
ali vilo v Ljubljani kupim. I Ponudbe na ogl. odd. Ja-1 tra pod »Gotovina 99«.
18386-2C |
V Novem mestn
se proda visokopritliina. enostanovanjska, boljša j hiša z manjšim gospodarskim poslopjem, skupaj z zemljiščem 2500 kv. m. Ponudbe na podr. Jutra v Novem mestu pod »Prilika«. 18433-20 |
Cenjenim damam ln cenj. občinstvu sporočam, DA SEM OTVORIL novo trgovino
s krznom, krznarstva In čepice
Vodil bom vse vrste modne|ja krzna v bogati izbiri. Moja večletna izkustva v tej stroki naj bodo cenjenim odjemalcem v zagotovilo, da jih bom v vsakem pogledu dobro in najceneje postregel. — Za cenjeni obisk se priporočam
Danilo Predallč
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 18
krznarstvo In čepice
Sprejemam vse vrste kožuhovine v popravilo, specialno damske plašče in jopice v modernizacijo, nadalje sprejemam tudi kože divjačine v strojenje ln barvanje.
Vinograd
obde'ovan, v znani vinski gori Drenovcl blizu Krškega, prodam takoj z zidanico, vsem orod-lem in posodj-;m, v najboljšem stanju. Naslov v vseh posl. Jutra«
18435-20
Trosobno
stanovanje
renovlrano, kompletno (kopalnica, vrt) oddam le maločlanski družini s 1 avgustom. Ogledati na Cesti v Rožno dolino St. 7 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18299 21
Hiša
za Bežigradom prodani. —
Donos nad 4o.ooo letno.	Dvosob. stanovanje Ponudbe na ogl. odd. Ju oddmm za
tra pod »Solnčno«	g,,, dln mese^no y cen.
18720-20 I tru Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
Dobra naložitev _18296 21
denarja f>voso|>na moderna
e še vedno v solidno zgra 1	*** ""
jenih hišah., eno tako prodam jaz. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Naložitev denarja«.
18421-20
Trgovska hiša
lepa, naprodaj z vpeljano trgovino in trafiko v mariborski okolici. Informacije: Moran, Maribor, Aleksandrova cesta 32.
18225-20
Enodružinska hiša
1.300 kv. m vrta v Mariboru, levi breg, 10 minut od Glavnega trga naprodaj
za 120.000 din. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Gotovina«.
18220-20
Srednje vinogfadno posestvo
stanovanjsko hišo, gospo darskim poslopjem in vini čiriio, ugodno prodam. — Eferl Josip. Rošpoh 130, lošta Kamnica pri Mariboru.	18218-20
Za din 65.000
prodam v lepem kraja
Slovenije 1 hišo, obstoječo dveh stanovanj, po 1 kuhinjo in 2 sobi. Potreben kapitzl din 40.000. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Letovišče«.
18103-20
stanovanja
pri tramvajski postaji in lepo prazno aH oprem-| ljeno sobo takoj oddam. Pojasni a daje Pele, Ra Icovnlška ulica 7.
18285 21
Enosobno
stanovanje
tfčeta noroporočenca. Nas ov v vseh posloval nlcah Jutra.
18333 21a
Stanovanje
eno ali dvosobno, iščem za takoi ali pozneie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«.
18376-21a
Dvosob. stanovanje
išče mirna odrasla družin« za I. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Državni«.
18361-21a
V Maribora
oddam komfortno 4-sobno stanovanje ob parku. Cena 920 din. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
18221-21
Stavbno parcelo
kupim v ljubljanskem okolišu ali pa v trnovskem ozir. šentjakobskem ohra-ju enodružinsko hišo z vrtom. Event. tako hiio vzamem v najem od 1. sep
tembra dalje. Ponudbe na.	-	,	,
ogl. odd. Jutra pod šifro | go.?solidno ln_u**8no. »Prava cena«.
Trgovine, industrije, hotele, trafike,
restavracije, penzione. gostilne, kavarne, par-fumerlje. bonbonlere. mline. žage. menze. vinograde. vile. hiše. posestva prodajamo in posredujemo nakup vest-
18437-20
Tovarna likerjev
se radi smrti lastnika proda z vso zalogo ln inventarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarna«.	18518-201
Pošlovnlca Pavlekovlč Zagreb, Illca 144.
18253 21
Sobo in kuhinjo
oddam takoj al' za 1. av gust. A. Grebene Vel. čolnarska ulica 15'I.
18387-21
»Realiteta«
ijosrt-dovalnlca nepre mičnin (za hiše. vile, parcele, posestva, gozdove itd.) Je samo v Ljub jani, Prešernova 54 T. nadistr. nasproti gl. počte. Telefon 44-20. Posluje hitro in solidno. Vse informacije so brezplačne. Prepričajte se!
18350 20
Stavbna parcela
Vižmarjih ob glavni cesti nasproti gostilne Kosmatin naprodaj. — Poizve se: Krmelj krojač, Vižmarje 18470-2C
Parcelo
r*i 600 do 800 kv. metrov kupim v Ljubi lani Ponudbe pod »Parcela — Ljubljana- na og asi oddelek Jutra.
18327-20
Pozor posestniki!
Enodružinsko hišo z dobro vpeljano trzovino mešanega blaga na blv-31 periferni Llubllane. bi zamenjala za manjšo hišo v Ljubi iani. Ponudbe pod »Zaradi bolezni« na ogl. oad. Jutra.	18271-20
Prilika
Prodam večje posestvo. 2 •brtl, živinoreja Naslov vseh poslov. Jutra.
18268 20
' dvostanovanjsko
hišo
minuto od tramvaja, prodam. Nnslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18369-2C
Stavbno parcelo
orodam. Pojasnila daje — Novak. Cesta v Mestni log štev. 58.	18381-2C
Snonadstropna hiša
naprodaj, 3-stanovanjska — ela podkletena, ni končana Smartinska cesta, poleg šole Ljubljana.
18374-2C
Manjši tovarniški
objekt
okolici Ljubljane, kupim ali vzamem v naiem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Tovarniški objekt«.
18359-20
Vogalna parcela
ograjena z železno ograjo na prometnem križišču cest in tramvaja v Ljubljani naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18382-2C
Hišo
vrtom in njivo dam v najem, najrajši upok> jencu, ▼ kraju 10 km od Krškega, ob avtobusni progi. Marila Vidovi«. Straškl vrh 15. p. Raka pri Krškem.
18434-20
Hranilnica
proda hišo
za din 250.000 v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delno odplačevanjem	17?l6-2e+«a
Kavarna
»Promenada«
v Mariboru, Tomšičev drevored 20. Izredno dobro zgrajena vila. z go spodarsklm poslopjem in 1 Dvosobno krasnim vrtom takoj naprodaj. Pojasnila da Je pisarna dr. Zdenka Senekovlča v Mariboru. Prešernova 1. 18511-20
Dvosobno
stanovanje
avgust se odda. Vr-hovčeva 12. 18418-21
Posestvo nad Razvanjem
stanovanje
sončno, veliko se odda za 700 din mesečno. Naslov v vseh posl. Jutra.
18424-21
Stianki dveh oseh
.	. ki mi posodi 10.000 din,
pri Mariboru I uredim lepo 1-sobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čista • mirna«.
18498-21
v sredini Pohorja na prodaj. 700 m nadmorske vlSlne, na lepi iegi ln razgledni točki, obstoječe lz hiše v obliki vile s 15 sobami, gospodarskega poslopja ln ribnika. Vir.ograda, njiv, travnikov in gozda Je skupno 23 Jchov. Vse se nahaja ob poslopju. Hiša je primerna sa pen-sion. Cena din (80.000. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod zna čko: »Lepo posestvo«.
18801 20
Trgovska hiša
z gostilno, trafiko, veli kim skadiščem, stanovanjem, gospodarskim I poslopjem 120 000 din. Dsblftkanosna hiša, 7 odstotkov čisti doprlno« 250.000 din, več manjših hiš cd 22.000 do 77.000 din. Gostilna s tujskimi sobami v najem, kegljišče. Malo posestvo blizu I Maribora 50.000 din. Grad z posestvom, lep j "ozd. vinograd, polja 850 000 din, delno v obrokih. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28. Maribor.	18512 20
Mesečna soba
prazna, mansardna ali eno-| sobno stanovanje mansard-no event. dvosobno s ku-I hinio, oddam solidni osebi ki ljubi mir. Lep razgled, vrt in popoln mir. Elek-t trika, vodovod. Posebno pripravno za upokojenca ali upokojenko. Pot na Rožnik 2.
18463-21
Komfortno
-stanovanje
2 sob s pritiklinami odda. Franc Ocvirk, Povie-tova ul. 38 za 1. avgust.
18492-21
Prazno sobo
s pritiklinami ali sobo s kuhinjo iičem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 sebi«.
18496-21
Več parcel
v okolici Kranja ugodno naprodaj. Informacije tel. 31-87.	18467-20
Hišo in travnik
ob vedi prodam za 140 tisoč din. Pripravno ea etovanje. Podkoren 8 Kranjska gora.
18148-20
Dvosob. stanovanje
p od pritlično oddam odra slim osebam s 1. avgustom. Guštln. Staniče va 6-1. Bežigrad.
17611 21
Stanovanja
Stanovanje
velike sobe m kuhinje, z vrtom lz. prltiklina.nl, iščem za takoj alt poz neje. Ponudbe pod »Ti skar« na ogL odd. Jutra.
Stanovanje
2—3	sobno, po možnosti kopalnico, iičem za 1. avgust. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Reden plačnik«.
!8375-21a
Stanovanje
3-	ali 4-sobno, s sodobnimi pritiklinami, v središču Ljubljane, išče za takoj ali za 1. november štiričlanska družina. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Solidna stranka«.
183$l-21a
Enosobno
stanovanje išče mirna tričlanska družina v Sp. ali Zg. SifikL. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod "Plačnik točen«. 18422-21a
Sobo in kuhinjo
iščeta 2 ženski za takoi ali 1. september, najraje na Ježiei. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točni plačnici«.
18479-21a
Enosobno
stanovanje
za Bežigradom iščem za september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačnik«. 18450-21a
Enosobno
stanovanje
iičem za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«.
18496-21 a
Opremljeno sobo
elegantno, s poseb. vhodom in kopalnico oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.
18344-23
Dve gospodični ali gospoda J
odnosno zakonca spreimem v lepo, zračno sobo na Mi klošičevi cesti. Naslov v vseh posl. Jutra. 18281-23
Dve sobi
zračni, spremljc-ni, sončni, vsaka s posebnim vhodom, oddam v centru.. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Og'ed ob delavnikih od 12 do 15. ure.	18298-23
Opremljeno sobo
lepo, solnčno. s posebnim vhodol ln soupara-bo kopalnice oddam 1. avgusta. Vodnikova 28.
18293 23
Mesečno sobo
lepo opremljeno, snažno in solnčno. s prostim vhodom ln klavirjem oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18291-23
Opremljeno sobo
za Bežigradom ali v bližini nove cerkve v šiški išče za takoi ali s prvim avgustom uradnik. Ponudbe: Liubl,a-na, poštni predal 9 >-
18314-2 Ja
Lepo sobo
s posebnim vhodom S vso oskrbo pri boljši dru žinl Išče gospod. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Lepa soba«.
18334-23a
Stanovanje
s hrano za dva dijaka se išče. Po možnosti pri družini, kjer je sostanovalec dijak 3. ali 4. razreda trg. akademije. Ponudbe poslati pod »Pomoč pri učenju« na o-l, odd. Jutra. 18436-23a
Izgubljeno
Beseda t din. davek 3 din:
za Iifro «ii daianie	naslov«
5 din. Naimamii	znesek 17 din
Izgubila sem
starinsko brešo
na poti k Sv. Petru nad
D	,	i Polževim. Ker mi ie drag
frazno SODO ! Spomin, prosim poštenega oddam solidni c-sebi. Na- I najditelja nai jo vrne pro-slov vseh poslovalnicah ti nagradi. Naslov v vseh Jutra.	i posl. Jutra.	18323-28
18287-23 [
Izgubila se je
drap pelerina od Celovške do Polianske ceste. Pošten najditelj se naproša, da jo vrne v podružnici Josip Reich, Liubliana, Selenbur-gova ulica 3.
18279-28
Dve krasni prazni sobi
s souporabo kopalnice, event." tudi vsa eskrba v hiši, v strogem centru oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18234-23
Pri Celju
na oesti od Ljubečne lTotl Teharju se je našla srebrna moška žepna ura z verižico. Zglasiti se je pri Vengustu Janezu, poštnem služite lju, Celje, pošta.
18127-28
Opremljeno sobo
vhodom s stopnišča oddam na Kr. Petra trgu 3.
18272-23
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18277-23
Tri- ev. štirisobno stanovanje
komfortno, nai raje v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Odrasli 4«.
18473-21a
Enosob. stanovanje
s kabinetom išče mirna stranka brez otrok v bližini glavnega kolodvo ra ali Kode jeveRa za september. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Točen plačnik«.
18153-21a
Tribos. Stanovanje
kabinetom in kopalnico v bližini centra išče mirna stranka za november ali preje. Ponudbe: Bmma, Tyrševa 34, tel. 22-36.
7 8199 21a
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, solnčno, v bližini bežigrajske eimnazije na ng\ odd. Jutra pod »Plačnik«.
18172-21a
Nova hiša
z novim gospodarskim poslopjem ln vrtom se ugodno proda v Šoštanju. Koroška c. 17. Nach tigall Franc.
18175 20
Zemljišče
-i • '"»-rov « sftrf nlm drevjem v Celju na prodaj. Naslov se izve v vseh poslovalnicah Jutra.	18204-20 I
222ECH2B
Besedi 1 din, davek 3 din u fifre tli daianje aaslova din. Naimamii 17 din.
Besedi 1 din davek 3 din zt (ifrr alt danme naslovi ^ din. Naimamii znesek 17 din
Stanovanje v
Celju-okolici trisobno ali hišo r najem iščem Posredova-ec dobi din £00 nagrade. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Nujno avgust«.
18128 21*
Enosobno
stanovanje
» kuhinjo ln kopalnico
iSčem v bližini obrtne šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samec«.
18071-21a
Stanovanje
I dvosobno s kopalnico v poljanskem ali tanpetr-skem okraju iičem za 1.
avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oficir«.
18283-21a
Trisobno
stanovanje I Enosob. stanovanje
komfortno v centra od- iičem. Ponudbe na ogL
dam. Ponudbe na ogl. odd I oddelek Jutra pod »Zra> Jutra pod »Ugodna cena« čno«. 18184 21* 18332 21 -
Dvosobno
Komfortno	I	stanovanje
4-sobno stanovanje
sopčno oddam v centru Be vejii hiši. Ponudbe pod . ada. Ponudbe na ogl. I »Sončno, september« na Id. Jutra pod »Kopalni-1 ogl. odd. »Jutra«.
18331-211	18355-21*
Dvosob. stanovanje
ali eno večje enosobno ln pritiklinami iščem za takoj ali pozneje v bližini ljudske Me in tam. kjer bi lahko držal enega ali dva lovska psa. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra z navedbo cene pod »Prijatelj narave«.
18173-21a
Sobo odda
Bcacds I dm. dtvek 9 dtft. 29 fifre aH da iAik mloffi f din. Naimamii metek O da.
Opremljeno sobo
oddam. Friškovec 4.
18232-23
Solnčno sobo
separiran vhod na Rimski c. oddam. Ogled ves dan. Naslov v vseh posl. Jutra 18319-23
Prazno sobo
lepo oddam dvema osebama. Naslov v vseh posl. J oba.	18318-23
Opremljene sobe
lepo sončno s posebnim vhodom s uporabo kopalnice oddam eni ali dvema osebama. Na ieljo tudi prazne. Marmontova 36.
18312-23
Veliko prazno sobo
oddam za takoj. Prediamska 53.	18358-23
Sobo
solnčno, s souporabo kopalnice, oddam v centru za 1. avgust ali kasneje. Na slov v vseh poslovalncah Jutra.	18360-23
Opremljeno sobo
za dve osebi s posebnim vhodom oddam. Friškovec štev. 6.	18363-23
Sončno sobo
svetlo oddam za din 150. Poizve se: Kar'ov$ka c. št. 28.	18413-23
V strogem centru
oddam separirano sobico s centralno kurjavo in vo dovodom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18388-23
Sobo
oddam v sredini mesta. — Naslov v vseh poslovalni cah Jutra.
18396-23
Sobo
s prosti-n vhodom, v sredini mesta, oddam solidnemu gespodu. Kopalnica :n telefon na tazpolago. Ogled ob delavnikih od 11. do 14. Poljanska 13-1. levo.
1848323
Sobo
opremljeno, za dve osebi ali zakonskemu paru cddam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
18519 23
Opremljeno sobico
z dobro domačo hrano, so> uporabo kopalnice, oddam 1. avgusta ali s 15. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17659-23
Podstrešno
oddam. Naslov »lov. Jate*.
sobico
vseh po-
18347-23
Opremljeno sobo
za eno ali dve osebi s tekočo vodo oddam. Sv. Petra nasip 43, bufet.
18491-23
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom se oclda v Slomškovi ulici 23. Poizvedbe v nedeljo ln ponedeljek cd pol 10. do 11. I- nadstropje desno.
18169 23
m
Besedi 50 Daj. davek 9 din tet 1 din m Iifro ali dala ni« naslova — Naimantii znesek d» 13.
Krojač
išče prazno sobo za 15. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«.
18428-23a
Glasbila
Beseda 1 din. davek 3 din: za iifro ali dnanje naslov* 5 din. Naimaniii znesek 17 din
Prod&.-n
hlavlrske harmonike z 80 basi. dvema registroma; gostilniški gramofon na električni pogon. Ogled ori: Hacin. hišnik, Medvedorva 14, šiška, LJubljana.
18284 2«
Harmoniko
klavirsko prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Ohranjena«.
18407-26
Kromatično
harmoniko
boljšo, kupim. Ponudbe Je poslati na: Zlatko Mlakar, Prihoda, p. Slovenske Konjice.
18156 26
Beseda 1 din, davek 3 dmj za iifro ali dajanje naslova 3 din. Najmanjii znesek 17 din.
Dražba drv
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov ▼ Ljub'Jani, cesta 29. oktobra štev. 24-1. proda na javni dražbi dne 8. avgusta t. 1. v Kočevju ca 947 prm bukovih drv Izdelanih v revirju Pod-stenice. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornji upravi, pri sum. upravi razlaščenih gozdov v Ko čevju in revirnem vodju v Podstenlcah, pošta Toplice na Dolenjskem.
18051 32
Informacije
Beseda I din davek 3 dio: ti iifro ah daianie naslov* 1 din. Naimaniii 17 din.
Svarilo
Jakob Levičnik ni., posestnik v St. Pavlu, svari vsakogar pred nakupom stvari z mojega posestva. Tudi moj oče nI pootfaščen, da kaj proda Sicer sledi kazenski pregon.
18309 31
—
ki so kdaj prevzeli prodajo ali zastopstvo varovalk »Emašor«, prosim podpisani, da ml takoj Javijo svoja izkustva 6 to varova ko. Koliko eo vlcžlll gotovine za do-t,ego tega zastopstva, ki r.aj bi donašal desettl-so" e mesečnih dohodkov, v resnici pa ni dovoljena prodaja teh varovalk po navodilih firme »Emašor«, na katere se v jame jo povečini brezposelni s težko prihranjenim ali ce:o izposojenim denarjem. Burja Jože, trg. zastopnik. Bled.	18331-31
Opozorilo!
Josip Rauch nima vice za našo firmo prejemati naročila. Pllarna Ivan Figar, Ljub" Jana.
18419»
INSEHIRAJ V »JUTRU44!
i	1 din, davek 5 din,
J viic ali daianje aaslova > - -i Naicianiši tnese* 17 din.
?isalni stroj
/ ugodno prodam. Na t ■ ■ vseh posl. Jutra.
18346-29
ni
valjčni stroj
-r<. ohranjen, — dol-" "> do 50 cm kupim. ~. k, Slovenj Gradec.
18248-29
!:obeljni stroj
... komb. 60 cm, izvedbe, posebno aven 7a žage, nu-: Dovžan, I.jub.jana, i" .škanska 4.
18302-29
bivalni t troj
ljiv, patent Jax, po-"rodam. Šiva naprej in in štopa, drugi za 400 . Novi trg 4, pritličje.
18269-29
Pisalni stroj
t' >ro ohranjen kupim.
•^nviibe na ogl. odd. Jutra pod »Pisalni stroj • 18416-29
Pozor!
več šivalnih strojev, znamk Sing t. Dtirkcpp. Adler, Gritzner. Veritas, Pfaff, Koh.: or. Neumann. Vf«ta. Phoenix po izrednih cenah pri »Promet«, nasproti Križanske cerkve. (Stare vzamemo v račun.)	18400-29
Mizarski stroj
uravnalni in debelinski (hobel)-abricht v brezhibnem stanju, kupim takoj. Točne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kombiniran stroj -.
18146-29
Pisalni stroj
Undenvood, dobro ohra- ! njen, ugodno proda Torpedo, Miklošičeva 18.
18427-29
Šivalni stroji »Jax«
so najbolj«. Rabljeni Btroji i krojaški, čevljarski) na zalogi. — Ivan Jax in sin, Tyrševa 36.
18457-29
Prodamo
za promptno dobavo br-zovozil tokarske stroje.
univerzalne rezkalne stroje, radialne vrtalne etroje, zračna kadiva, shapinge. ravnalne stroje, univerzalne brusilne stroje. Ponudbe na Pub-licltas, Zagreb. pod »56542«:.
18157-29
Anker šivalni stroji
za gospodinje, šivilje, krojače, tudi za entla-nje z 2 iglama. žMalo rabljene krojaške, čevljarske in z dolgim čol-ničkom od 300 din naprej. TRIGLAV, Resi jeva 16.	18456-29
'Živali
rteseda I din, davet i din. 'j <ifrc ali daianje naslova * din NaimaoiJ' znesek 17 din.
Istrskega braka
eno in pol leta starega, zelo dobro razvitega, prodam. Albin Molan, Urš-na sela pri Novem mestu.	18301-27
Nemške ovčarje
čistokrvne s I-a redovnikom. cdda takoj psar-na »Storž ič*. Naslov v vseh posl. Jutra.
18515-27

v«ak; leseda i din: davek ? din £a daianje naslova « din NaimaniJi uiesek 2C din.
Inteligent
na deželi, samski, si želi trajno prijateljstvo vesele, m ade dame. Ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trajno«.
18190-24
Nesrečen v zakonu
poklic gostilničar, srednjih j let želi isto ločenko ali go! spodično radi skupnega vodstva gostilne. Poznejša ženitev ni izključena. Nekaj kapitala zaželeno. Ponudbe na ogl odd Jutra v Mariboru pod »Planinski raj«	18231-24
Za nedeljske izlete
išče inteligent nlado, živahno damo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Diskretno prijateljstvo« z navedbo kraja sestanka.
18313-24
Tovarišico
neodvisno, resno, želim za sprehode in planinske izlete. Izkoriščevalke izključene ! Zagotavljam diskre-cijo! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čar narave«.
18368-24
v$aka -»eseda i din davek ; din Za daianje aaslov« 5 din Naimanii- enesek K Ha
Posestnik
ob bonovinski ce6ti v S.ov. goricah, ločen po ženini krivdi, 35 let star, se želi takoj poročiti. Le resne ponudbe na podružnico Jutra v v Mariboru pod šifro »Gospodinja«. Zaželjena slika, ki se vrne. Tajnost častna zadeva.
18018-25
Fant
star 30 let v dobri službi želi resnega znanja z gospodično staro do 32 let. Kapital ni potreben. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa bodočnost«.
18265-25
Kateri inteligent
značajen in iskren, poroči mlado uradnico, ki je brez premoženja, a si želi sreče v družinskem krogu. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Sreča 1940«.
18118-25
501etna vdova
išče sebi primernega mo ža, najraje kakega upokojenca. Cenj. dopisi na podružnico Jutra v Celju pod »Dobro gospodinjstvo« .
18210-25
Državna uradnica
2000 din mesečno, čedne zunanjosti, idealen, Izklesan značaj, išče tem potom radi pomanjkanja znanja poznanstva značaj nega moža do 42 let, tudi uniforma. Samo resne ponudbe ne-anonimmo na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Misterij ljubezni«.
18228-25
Železniškega
uradnika
resnega ieli poročiti inteligentna poštena 24-letna premožnejša gospodična. Samo resne ponudbe na 1. odd. Jutra pod šifro gospodinja 88«.
18468-25
ogl. od »Dobra
Beseda 1 din, davek J din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmaniš' znesek 17 din
Zenitve in možitve
boljših krogov posredujemo odlično, vestno, strogo diskretno ln uspešno. Prvorazredne rodbinske vezi v meščanskih, posestniških, trgovskih, industrijskih, uradniških, oficirskih in ostalih intelektualnih krogih. Odlična izbira. Informacije daje proti prednakazilu 10 din v znamkah — diskretno: »REZOR«, Zagreb — Pošta 3.	18255-25
Inteligentne
partnerje
iščejo »Turistka, avantu-ristka in realistka«.
18367-24
Uradnik
želi poznati mlajšo osamljeno damo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro
»Vitka«.
18495-24
Vdovec
drž. uslužbenec, srednjih let, želi znanja s premožno in inteligentno gospodično v svrho ženitve v starosti od 30 do 40 let. Dopisi s polnim naslovom in s sliko proti vrnitvi na ogl. oddelek Jutra pod »Dober mož«.
18103-25
Trgovski pomočnik
s 70.000 prihranki želi spoznati samsko trgovko ali pomočnico z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Osamosvojitev«.
18089 25
Gospod
z akademskim poklicem, simpatičen, poroči nad 30 let staro, premožno gospodično ali vdovo s srčno kulturo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resno«.
18160-25

KREMA ZA DAN IN NOČ
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah
ZAHVALA
Ob požaru, kateri je deloma uničil moje gospodarsko poslopje, sta prihiteli gasit gaberska in celjska gasilska četa, delavci West-nove tovarne in zasebniki. Vsem se najiskreneje zahvaljujem za veliko požrtvovalnost, posebno še gospodu Westnu, da je poslal svoje delavstvo na pomoč.
Celje »Livada«, dne 21. julija 1940.
ADELA DEČKOVA
Gospodična
samostojna, pocestnica v prijaznem mestu Slovenije, poroči gospoda v drž. službi ali upokojenca od 50 do 56 let. Vdovci niso izključeni. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Dober mož«.	18432-25
Gospodična
srednjih let, izobražena, velike, močne postave, s precejšnjimi prihranki, želi poročiti gospoda s stalnimi dohodki. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Savinja«.
18414-25
Gospodično
samostojno, 24 do 28 let, svobodomiselnih nazorov in neimovito, v glavnem vse-bujočo veselje in zmožnost do dela v domu, želi spoznati 35 let star drž. uslužbenec. Sliko vrnem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iskreno tovarištvo«.
18483-25
Železničarja
boljšega, stalno usfuž-benega, želim radi ženitve spoznati. Točen naslov pod šifro »Tajno« na ogl. odd. Jutra.
18452-25
Gospodična
želi resnega znanja s starejšim, značajnim gospodom. Vdovci niso izključeni. Samjo resne ponudbe na rgl. odd. Jutra pod šifro »Preprosta ln poštena«.
18451-25
Kateri izobraženec
viij:ga položaja večjih dohodkov, dober, iskren nad 4y let želi srečen zakon z izobraženo damo, vdovo, b-ez otrok, čustveno, pri-v'ač..o, skrbno, zrelih let, visole rente. Zmožna jezikov, podjetna. Neanonim-no pošteno na ogl. odd. J-.tra pod »Enkratna prilika«.	18474-25
OKAMA MAZILO
lz zdravilnih zelišč. Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjih, volku, turih in vnetjih itd. za nego dojenčkov, pri kožnem vnetju, izpu ščajih in hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice. Dobi se v vseh lekarnah in dro-gerijah.
Brufi/a&n pou* * /grarg*
Madridci brez hišnih ključev
„ Ser eni" na nočnih ulicah
HEROLD
MARIBOR* io.
SREBRO, DRAGE KAMNE
in vsakovrstno
ZLATO
kupuje
po najvišjih cenah
JOS. EBERLE,
Ljubljana, Tyrševa 2 palača hotela »Slon«
•m
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pr niča Svetlolika.nlca
[oilinitil
Španija je dežela, kjer so vratarji zunaj hiš in kjer imajo nočni čuvaji ključe za vsako posamezno hišo. Vratar in nočni čuvaj je namreč ena in ista oseba To je mož, ki hodi zvečer pc ulicah in opravlja istočasno funkcijo vratarja ter čuvaja. Španci ga imenujejo »sereno«, kar pomeni veder. V prejšnjih časih so ti možje namreč kakor nočni čuvaji drugod po cestah prepevali, oznanjali ure in vreme. Ker je pa vreme v tej deželi po večini vedro, se jih je prijela ta njegova lastnost kot ime za poklic.
Tujec opazi v Madndu kaj kmalu, da stoje njegovi prebivalci ponoči pred svojimi lastnimi hišami. Včasih stoje zelo dolgo, s ploskanjem kličejo »serena« in če to ne zaleže, ga kličejo tudi z vpitjem, ki postaja tem glasnejše, čim dalje morajo moža ča-
kati.
Madridski sereni zavzemajo zelo važen položaj. Imaio ključe za cele hišne četrti in poznajo v teh hišah vsakega poedinca po obrazu ter pc naziranju. xMed državljansko vojno so sereni v Madr du pogo-stoma odločali o življenju in smrti djudi. Med njimi sc seveda že na zunaj velike razlike. Če sereno eskrtuje in varuje kakšno ubožno četrt ali predel, kjer plačujejo nizke najemnine, tedai je tudJ sam jx> navadi ubožen človek in to mu je v;deti rz stalne slabe volje. V bančnih in hotelskih četrtih pa so sereni bogati -n opravljajo svoj posel običajno do visoke starostu Niso redki primeri, da kakšnemu staremu se-renu iz teh četrti ponudijo do 100.000 pe-zet, da bi se umaknil mlajši mori. a mu je ta cena prenizka in je ne sprejme.
Usoda kinematografskih zastonjkarjev
Nenavadna nezgoda v Firenc!
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
LJUBLJANA, Prešernova ulica 44
MARIBOR, Vetrinjska ulica 30
|ZA VSAKO PRILIKO
najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri
Preskerju,
Sv. PETRA C. 14
Dva starejša zakonca iz Firence, ki je bil njiju sin nastavljen kot čuvaj v nekem kinematografu, sta vedela, da je mogoče s ploščadi na strehi slediti predstavam, kajti dvorana ima kupolo, ki se odpira. Te dni sta si privoščila spet ta užitek zastonj, kajti kupola je bila odprta. Nesreča pa je hotela, da je osebje kinematografa proti koncu predstave kupolo hotelo zapreti s pomočjo električne naprave, oba zastonj-karja pa sta bila tako zaverovana v dogodke na platnu, da nista opazila, kako se
kupola zapira. Nenadno ju je stisnilo v čedalje ožjo odprtino. Na njiju bolestne krike in potem, ko je začela kri kapljati na občinstvo v dvorani, so kupolo takoj spet odprli. Oba nesrečneža so spravili nezavestna v bolnišnico, žena je imela poleg manjših ran po obrazu zlomljeno nosno kost, razbite čeljusti in pretresene možgane, mož je odnesel lažje rane na ustnicah in hrbtu. Za ženo se boje, da ne bo ostala živa.
Kdaj se gledalec smeje?
Razpoloženje v gledališču je vsak dan drugačno
Mlad dramatik je napisal veseloigro in jo nasolil z najboljšimi dovtipi, kar jih je zmogel. Gledalci naj bi se smejali. Toda smejali se niso vedno tedaj, kadar je mladi mož to pričakoval, temveč na čisto drugih mestih, še bolj čudno pa je bilo to, da so se ob raznih dnevih tedna, ko so se vršile predstave, različno smejali, ob sobotah pa je bilo smeha največ.
Smeh je mlademu možu, kakor je sam pripovedoval, povzročil že mnogo ugibanja.
Usoda ljudi
Znameniti grafolog F. T. Karmah, se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih, ne glede na raz daljo, meji na čudovitost. Grafolog F. T. Karmah Vam pove po resnici vso
Vašo usodo, kdaj lahko do-sežete uspeh ali najdete sre-
I čo tako v pogledu ljubez-' ni, trgovine, loterije itd.
Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte, kajti vse se o pravem času obrne na bolje.
Sporočite mi Vaš naslov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti in preteklosti več nego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život in okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Pošljite še danes natančen naslov in rojstne podatke, ter v naprej 30.— din za knjigo »Naš život in okultne tajne« na čekovni račun 17455, na točno in stalno adreso: F. T. Karmah, Žalec.	170

i' .V ■ . ,,



Po sveti volji Vsemogočnega nas jc Sanes ob pol 16. uri za vedno zapustila naša ljubljena
Mesta, ki so ob ponedeljkih in torkih izzvala samo tih smeh, so poslušalci ob petkih in sobotah spremljali z gromovitim krohotom. Vsak večer je razpoloženje v gledališki dvorani drugačno. Da se ljudje smejejo nekim situacijam, ki nikoli ne odpovedo, ni čudno. So pa marsikateri fi-nejši dovtipi, o katerih ne moreš nikoli vedeti, ali bodo užgali.
čemu se bodo smejali obiskovalci, ne vedo v naprej niti pisatelj, niti gledališki ravnatelj, niti igralci. Neredko se oglasi najobčutnejši smeh baš na kakšnem mestu, ki ga je hotel pisatelj ali režiser še v zadnjem trenutku črtati. Nekateri dovtipi, ki jih je pisatelj smatral za najboljše, so doživeli ledeno hladen sprejem. Bučni smeh je doseči razmeroma lahko, tem težje pa je doseči tih nasmeh, v katerem se izraža smisel za fini humor.
Casanova se je bil sam napravil za viteza Saintgalskega. Ko so ga predstavili francoskemu kralju ga je ta pograjal:
»Gospod vitez, preziram tiste, ki si naslove kupujejo«
»Kako je pa s tistimi, ki jih vi prodajate, veličanstvo?« je dejal Casanova.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!


1 -S-. . '
Wm p®? .
V T/ .ji: ■
ijBSK ' - .
V
^v&čžtoaL T- i
fV':'" '■> V,.-.	,

- - . i
v cvetoči mladosti 21 let, po kratki, težki bolezni, previdena s svetimi zakramenti.
Pogreb bo v ponedeljek 22. ju lija ob pol 17. uri iz doma žalosti, Bežigrad-Celje na mestno pokopališče.
Sveti maši zadušnici bosta darovani v torek 23. julija na Teharju ob 7. uri zjutraj in v Celju v farni cerkvi ob 8. uri zjutraj.
C e 1 j e, dne 20. julija 194C
■•.-:>.•-»•-,*% .IV -t
tat- ■ *' %
Globoko žalujoči: IVO in TEA ČATER, starši; IVO, bratec.
.:,»..•.'V. s
•'.•;: ^ ' i '-•J*: •' • >
JESENSKI
DUNAJSKI VELESEJEM 1940
OD 1. DO 8. SEPTEMBRA
Navzlic vojni je Dunajski vrfesejem omembno povečan — prostorno z novimi zgradbami, vsebinsko pa s pridobitvijo novih skupin razstavljal cev. Posebno bo zastopana nemška industrija avtomobilov.
Mednarodni značaj daje Dunajskemu valesejmu močno sodelovanje inozemstva, posebno pa vseh držav jugovzhodne Evrope, Jugoslavije, Madžarske, Rumunije, nadalje Slovaške itd.
VIZUM ZA POTOVANJE
Obiskovalcem Dunajskega velesejma bo izdan brezplačen vstopni vizum. Potrebno je, da zastopnik Dunajskega velesejma — ki je pristojen za kraj, kjer interesent stalno živi — predlaga, da se lahko izda vizum. Prijave se sprejemajo do 10. avgusta 1940. Poznejše prijave se bodo sprejemale v mejah možnosti in bodo tudi vezane s posebnimi stroški.
UGODNOSTI ZA POTOVANJE
Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebno sejemsko legitimacijo, glasečo se na njihovo ime, in popust za potovanje, in sicer: na nemških državnih železnicah 00%, na jugoslovanskih državnih železnicah pa 50% pri povratku od normalne tarife.
NATANČNEJŠA OBVESTILA
dajejo: častni zastopnik Dunajskega velesejma za dravsko banovino ln banovino Hrvatsko: direktor Josip Kulhanek, Zagreb, Ilica 9, tel. 24-307, ter generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo: H. Pfannenstili, Beograd, Bosanska 29, tel. 30-881.
Zaradi velikih prometnih težav, je iz Amerike prispela po devetih mesecih
večja količina ))T E P A L I N A({ edinstvenega preparata
za ČIŠČENJE IN PREPREČEN JE KOTLOVCA (Kesselstein)
v vseh mogočih parnih kotlih, lokomobllah, v Dieselovih motorjih in na sesalni plin, traktorjih, valjih, mlatilnicah, avtobusih, avtomobilih in v vseh objektih ki
se napajajo z apneno, odnosno trdo vodo. »TEPALIN« je preiskušen in priporoča se od Inšpekcije parnih kotlov in Državnega zavoda za povzdigo industrije, od obrtništva in samoupravnih uradov, ker je pokazal stoodstotni uspeh. — Prospekte in navodila pošilja gen. zastopstvo »HOBBY A. R.«, Beograd,
Uskočka 5, tel. 23-013.
LIPSKI JESENSKI SEJEM 1940
od 25* do 29* avgusta
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih
državah.
Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i. s.
za Ljubljano: Ing. G. TttNNIES, Tyrševa 38, tel. 27-62; za Maribor: JOS. BEZJAK, Gosposka ul. 25, tel. 20-97.
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki f ran ko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4
MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ST. 36
Električne štedilnike
8
Sigma
hladilne naprave, motorje in vse ostale električne naprave dobavlja s skladišča
Jugosl. elektr. d. d. BROWN BOVERI
Telefon 24-42
LJUBLJANA
Tj'r seva cesta 12
Željeznl Majdan I Talionica d. d., Jesenice—Fužine IŠČE
sposobnega paznika za svoj premogovnik v banovini Hrvatski
Pogoj: večletna praksa v premogovnikih, po možnosti abs. rudarske šole. — Ponudbe z navedbo prakse in zahtevami poslati na KID — Jesenice—Fužine.
Kranjska industrijska družba Jesenice-Fnžine IŠČE
mladega rudarskega inženjerja-
asistenta
Ponudbe s curiculum vitae in z zahtevami poslati takoj na KID,
Jesenice-Fužine.
KH SEJE
ENO
VECBAUVNE
jOGOGEAMKA
St PETRA NASH73
Znamenita
»Prerokovanja Nostradamtssa«
o sedanji vojni in bodoči ureditvi Evrope
so izšla v slovenščini. Knjigo, ki stane din 10, dobite v trafikah in pri prodajalcih časopisov ter kolporterjih, ali pa pišite na naslov:
J. GOLEČ — MARIBOR, poštni predal št. 32
ter priložite v pismu v znamkah din 12 (din 10 za knjigo, 2 din za odpremo in poštnino), nakar boste dobili knjigo z obratno pošto.
Tovarna v Slcveniii
ki edina v državi izdeluje gotovo vrsto blaga velike
uporabe .
išče osebo podleže
ki bi prevzelo prodajo v Sloveniji. — Potreben kapital 500.000.— do 1,000.000.— din. Dobra rentablliteta zajamčena. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« v Mariboru pod šifro »Izvrsten dohodek«
'A
5«
, t »osebnega
,..rt-edesSttfet®aT	bivalno
To jeMerc	ložbmo •« P1
»bo	aiarl ki ima tuAlF**
,uop» M ; ,om >"
so
ben
pr
abot»
• '^LoV.oP^
it!
&
i r. ■
il
tikrije taste, prosimo P'
Vi motijo
ošljitc
nam
dolnj
i odre**-
Oskrb
za 20 krav, solidnega, poštenega in pridnega potrebujem za svojo moderno, novo zgrajeno pristavo. Lahko je oženjen. Zagotovljeno mu je stanovanje z opremo in hrana. — Ponudbe poslati na naslov: Tomo Maksimovič, generalni direktor, Borovo.	5615
PILARNA
Ivan Figar
Ljubljana *
Stalna zaloga, izdelovanje in popravila vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel
Vošnjnkova ul. 12
Telefon 39-42 *
Prvovrstna izdelava in konkurenčne cene. Pri večjem naročilu primeren popust.
Prevzamemo tudi stare pile v nakup.
J. Glad-Mercedes | Zagreb, Nikoličeva 14 / Post. predal 49
Zi-lim spoznati brez stroskov in ne da bi bil pritnoran za naku^, H Mercedes mali stroj — Mercedes pisarniški stroj. — PoSljite mi % porrdbo — Predvedite mi enkrat stroj — Pošljite mi prospekt.
H	(Neitljeno črtati!)
Ime:
g
S Na»lovr.
3 J ti b .g
^rt	kupite najceneje ziožljive vrtne fotelje,
EJ&,	kreton in klot odeje, primerne
zavese v raznih vzorcih pri: SEVER — MARIJIN TRG št. 2. V popravilo vzamemo tudi stare odeje.
Za raziskavo eksploatacije kovaškega
premoga
in nadaljevanje dela na izkopu, kjer je 5% bakrena žila,
se išče družabnika
Ponudbe z navedbo razpoložljivega kapitala na oglasni oddelek »Jutra« pod »Premog in haker«.
m
ZAHVALA
Za premnoge izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega nepozabnega
Franca Sojerja
se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, dalje združenim pevcem »Danice«, Edinosti« in cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, nadalje pevovodji g. Beltramu za poslovilni govor ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja ter prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti.
LJUBLJANA—VIC, 20. julija 1940.
OBITELJ SOJERJEVA
INSEMRAJTE V »JUTRU«!

msmsmmmm zahvala
Za vse iskrene izraze sočutja, ki smo jih osebno in pismeno prejeli ob težki izgubi naše predrage mame. sestre in svakinje, gospe
Amalije vd. Lenarite:
rof. škabar
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
V prvi vrsti se zahvaljujemo g. primariju dr. Lut-manu za njegovo izredno požrtvovalnost do blago-pokojne in skrb za lajšanje njenih bolečin. Isto zahvaio izrekamo tudi gg. zdravnikom in čč. usmiljenkam za njih dobrosrčno samaritansko delo. Iskreno zalivalo dolgujemo čč. duhovščini, v prvi vrsti č. g. Zavadlalu za lepe poslovilne besede, oo. frančiškanom za prijazno prostovoljno soudeležbo in č. g. super. Tomcu. Zahvaljujemo se pevskemu zboru Jadran-Nanos za ganljive žalostinke, tvrdki Beiersdorf za prekrasni venec in vsem darovalcem vencev, šopkov in cvetja, ožjim prijateljicam blagopokojne, ki so ji ziasti v bolezni na izredno požrtvovalen način izkazovale svojo ljubezen, vsem udeležencem pri pogrebu in končno vsem tistim, ki so na katerikoli način izrazili svoje sočutje in naklonjenost do blagopokojne. Bog plačaj vsem!
MARIBOR — TRST — ZAGREB, dne 20. julija 1940 Žalujoč::
JUSTI, hčerka; družina ŠKABAR in ostalo sorodstvo
m? ■-■ v
. > •<• • - -iT 'r • "-v- r
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam ob težki izgubi našega nad vse ljubljenega ateka, sina, brata, svaka in strica, gospoda
HAM
■ s p e h o
mesarja In posestnika
izrazili pismeno ali ustmeno sožalje, naša najprisrčnejša zahvala.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za ganljivo petje, g. dr. Kačarju za njegov trud, vsem stanovskim tovarišem in zadrugi mesarjev za poklonjeni venec in častno spremstvo pri pogrebu, kakor vsem darovalcem vencev in cvetja, ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Sv. masa zadušnica za blagopokojnim se bo darovala v torek, dne 23. julija 1940 ob pol 6. uri v farni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem.
Ljubljana, dne 21. julija 1940.
Žalujoči ostali
ZAHTEVAJTE<ŽIM(}/SAMOZ^IAŠCITNO PLOMBO ~	STERIUZIRANC ^
A
/A

rU
ZADRUŽNA TOVARNA ŽIME D.D.
NflŠfl ŽIMfl JE
HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA Nfl PARI 115°C,NE DIŠI, E BREZ MflSčOBEIN FERMENTOV, PO CENI.
žganprna ZAJC - Zg€?nfa šfška
naznanja cenjenim gostom, da kljub splošni draginji nudi še vedno stare nizke cene za domače žganje, špirit, konjak, vermouth, kakor +"di za izborna dalmatinska, štajerska in šumeča vina. Prepričajte se!
CA'7*T,,0|C|CIO
Ustanovljena 1887
** S
Piazza Isnpero 5-6
cH nafvnittejše.. ?
Treba Je vzeti s seboj .. •
AMERIŠKO GUMASTO SPECmLITETO (čiTAj""b-K:E!)
H
INSEBIKAJTE V »JUTRU«!
PRI OSLABITVI ŽIVCEV
se uporablja fiziološki ekstrakt»Ka-lc-fluid« On pojačava delo vseh žlez. Jača živčni sistem in krepi organizem. Vsakdo dobi zastonj detajlno literaturo. — Zahtevajte: Beograd, Masarjdtova 9, Miloš Markovič. »Ka-le-fluid« se dobi v lekarnah.
S. br. 5300/32
GENEftAtUO ZASTOPSTVO
SCHHEIDER
ZAGCEB. NIKOLIČEVA10
dobe državni, banovinski in občinski uradniki in nameščenci, upokojenci, učitelji, železničarji, orožniki, financarji, privatniki itd. Ponudbe in vprašanja potom Propagande d. d. Zagreb, Jelačičev trg 5, pošt. predal 472 pod »Zajmovi«.
ZAHTEV^Jf-t BRESPIACHI CENt
DOBI SE
v vseh boljših trgovinah. Varujte se potvorb. GLAVNO SKLADIŠČE:
E. LE VER
Beograd — poštni predal 284
NOSKI 1
Pri spolnj nesposobnosti, pri spojni slabosti poskusite hormonski pilu le »HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah. 3t pilul 84 din, 100 pilul 217 din, 300 pilul 560 din. Zahtevajte samr prave in originalne HORMO-SEKS lilulel Po pošti diskretno razpošilja
l^ekarna Bahovec, Ljubljana.
a lavno sKlaaisce: farm sem. la ooratorij »VIS-VISIT« iagreb Langov trg 3 Ogl reg S or S64tj-3r
Hišna goba j etika zidu
Treba jo je odpraviti! Učinkovito izolacijo izvrši tvrdka
H. SCHELL
LJUBLJANA VII — Maurerjeva ulica 29 Telefon 21-91
Vsak četrtek odhod iz Rima v Ric de Janeiro s priključkom v Briziliji v vse južne in severne ameriške države, katere posle opravlja CONDOli ln PAN AMERICAN AIRWAYS-Linee Aeree Transcontinentali Italiane S. A., Rim.
vsaki priliki — se spomnite
da so »Jutrovl« Mali oglasi« v Sloveniji najuspešnejša najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službi vseh vrst za prodajo In na kup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja kapital, ženitve ln za vse Jrugo.
NAJLEPŠE ČTIV0!
Raoljen. Klabund Raoljen. Thompson Majerjeva
Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga, din 15.-
Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin Črna volna Sivko
Rudarska balada
ZALOŽBA .CESTA"
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA 5
Grad Slivnica
(Slivnica pri Mariboru)
SLOVENIJA
sprejema od 15. IX. 1940. do 1. VL 1941. mlada dekleta iz dobrih rodbin (14—19 let) zaradi učenja tujih jezikov (francoskega, angleškega, nemškega) in gospodinjstva (kuhanja, šivanja). — Prvovrstna oskrba, šport, dobra vzgoja. — Zahtevajte prospekte! — Javiti se do 1. avgusta.
ZAHVALA
Vsem, ki ste našega ljubljenega soproga m očeta, gospoda
Antona Žbogarja
VLAKOVODJO DB2. ŽEL.
spremljali na njegovi zadnji poti k prezgodnjemu grobu, vsem, ki ste z venci in cvetjem okitili krsto, častiti duhovščini, tovarišem pevcem za žalostinke, vsem naša najiskrenejša zahvala! NOVO MESTO, 21. julija 194(
ŽALUJOČI OSTALI.
Znani SALVAT CAJ proti žolčniro kamenom in boleznim žolčnega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivanu, Zagreb, ELaptol 17. — Zastonj , pošl jemo prospekte o zdravljenju.
O. S.S. bi. 27870 1936 Rd J48?
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob prerani izgubi ljubljenega brata, svaka, strica itd.
FERDINANDA CIUHE
župnika v Selnici ob Dravi
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Globoko zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, zlasti č. g. kanoniku in dekanu Umeku za vodstvo žalnih obredov ter za globoko čuteč poslovilni govor, č. g. provizorju čoklu za vso skrb in požrtvovalnost v bolezni in smrti ter vsem gg. zdravnikom in č. sestram v mariborski bolnici.
Nadalje izrekamo prav prisrčno zahvalo pevskemu zboru za ganljive žalostinke, vsem društvcm, vsem darovalcem krasnega cvetja ter vsem, ki ste ga kropili in ga prišli od blizu in daleč spremljat na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej prisrčni Bog plačaj!
ŽALUJOČI OSTALI
ZAHVALA
Za premnoge izraze sočutja ob nenadni izgubi našega nepozabnega
Francita
se najiskreneje zahvaljujemo. Zahvaljujemo se učitelj-stvu osnovne šole in součencem za udeležbo pri pogrebu. Posebno zahvalo smo dolžni g. katehetu p. Metodu za ganljivi in v srce segajoči govor in součencu Vidmarju za tople besede ob grobu. Vsem onim, ki so prerano gomilo pokrili s krasnimi venci in šopki, kakor tudi onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, vsem bodi Bog plačnik!
Globoko žalujoča družina
PAHORJEVA
in ostalo sorodstvo
mCHEL ZfiVACO:
169
Don Juan
komajn.
»Prav. Pa z Bogom, Lepoglavec.«
»Stoj, vrli tovariš! Velja: pet tisoč liber povrhu tvojega deleža. Zdaj pa ne bodi šema, nehaj se cmeriti in povej, kaj si slišal.«
»Pustiva to,« je hlipnil Grobar. »Nu, s kratkimi besedami je stvar tale: ako gospoda Ponthuškega nocoj ubijejo, česar Bog ne daj, splava najina sreča po vodi. Če se pa reši, in to mu iz srca privoščim, ko je tako vrl plemič, tedaj ga morava prijeti... namreč živega, da me prav razumeš ...«
»A kako? In kje? Pametno govori, bedak!«
»Kako?« je rekel Grobar. »Preneumen sem, da bi ti mogel razložiti; saj boš videl. Kje? Tam, kamor bo prišel, pa da mu ostane le iskrica življenja! Pojdi z menoj!«
*
V	Arronškem dvorcu, nekaj ur pozneje.
Leonora de Ulloa, ki se je komaj opomogla, se
je vrnila v dvorec in odšla v svojo sobo. Zelo mirna je videti, njen obraz je spet rožnat, oči se ji svetijo; toda vsa srčnost se kaže le navzven, srce pa je polno tesnobe, in načrti se ji vrstijo v glavi s tisto pravljično hitrico, ki jo daje človeškim mislim obup. Izmed vseh se ji zdi izvršljiv samo eden; tega hoče neutegoma poizkusiti.
V	naglici se da obleči, v pražnjo, slovesno obleko, kakršne nosijo madridske plemkinje na cesarskih dvornih sprejemih; in ko je napravljena, si spletična ne more kaj, da ne bi odkritosrčno vzkliknila:
»Oh. gospodična, kako ste lepi!«
Leonora se nasmehne svoji sliki v zrcalu; s pr-
stom si otare solze, ki ji silijo na trepalnice, in zamrmra:
»Ne, ne, danes ne smem jokati. Danes moram biti lepa ... Moram, vse je na tem!... «
Tedaj se pokaže Jakob Aubriot.
»Poskrbite, da mi pripravijo kočijo, tisto lepo, z brokatnimi zavesami, ki jo je oče kupil, da bi me z njo popeljal v Louvre. .. «
»Čez pet minut bo nared,« reče oskrbnik. »Toda, gospodična, pravkar sta se oglasila v dvorcu dva pobožna romarja, ki prihajata iz severnih dežel in sta namejena v Rim, da se poklonita svetemu očetu. Prosita vas gostoljubja.«
»Dobdo sta mi došla. Morda bodo njune molit e kaj zalegle... Glejte, da jima ne bo ničesar manjkalo, in recite, da lahko osatneta v hiši namestnika de Ulloa, dokler ju bo volja.«
Oskrbnik odhiti.
Kmalu za njim krene tudi Leonora nizdol. V veži sreča Bel-Argenta, ki jo je čakal:
»Vi veste, kje je gospod Ponthuški. Povejte m: pri tej priči.«
Bel-Argent ostrmi.
»Kako, vraga, more vedeti? Kdo ji je povedal? ...«
Leonora ničesar ne ve. Toda prepričana ie . . Nihče ji ni ničesar povedal, samo ljubezen govori v njenem srcu.
»Nu,« pravi Bel-Argent, »gospod Ponthuški je .. . ali bolje, bi 1 je sinoči z Luretom Nebojšo in Pan-kracijem Brazgotino v Sekirni ulici pri ,Ježu' pri Alcindori, žlahtni gospodični; to vam je im:ni'no zavetje, kajti noben vohun se ne upa tja Ubog g i gospoda je moral nekdo izdati. Jakomin Corent;n, ta dolgin, mi je zatrdil, da je Sekirna ulica polna stražnikov, ki kriče kakor obsedeni in ga hočejo ubiti.«
»Torej morate v Sekirno ulico,« de Leonora.
»Pojdem, gromska strela; z bodalom v roki bom stal ob njegovi strani...«
»Ne,« mu je segla Leonora v besedo. »Ne smete se dati ne ubiti ne ujeti. Vedeti hočem, kaj se godi. Potreba je. Glejte, poslušajte in mi pridite poročat.«
Bel-Argent odhiti, Leonora pa sede v pražnjo
kočijo.
Vrla romarja se ji globoko klanjata. In čudno: eden teh romarjev zapusti dvorec ter jame od daleč slediti kočiji.
Ta drdra skozi Pariz, dospe do Louvra in se ustavi pred vrati, ki drže na trg Sv. Germana Au>:errskega. Gospodična de Ulloa pove svoje ime službujočemu častniku; ta ji takoj ponudi roko in jo odvode v predsobje, kjer posluje louvrski generalni kapitan.
Gospod de Ber\Heux ljubeznivo pozdravi hčer namestnika de Ulloa, nato pa stopi v kraljev kabinet.
Še minuto, in gospod de Bervieux osebno odvede Leonoro h kralju. Komaj jo Franc I. zagleda, vzklikne na pol strogo, na pol dobrovoljno:
»Ali mi prinašate novico, da se hočete vendar že usmiliti siromaka Loraydana?«
Lecnora se približa paslanjaču, v katerem sedi kralj.
Spusti se na kolena.
v Sire.« pravi, »prišla sem prosit vaše veličanstvo pravice...«
Franc I. se živahno skloni k nji, jo prime za loko in jo vzdigne:
»Vi poklckate pred menoj, Leonora de Ulloa? Vse bolj bi se spodobilo, da bi jaz pokleknil pred vami; toda moj zvesti Loraydan mi je drag služabnik in Bog ne daj, da bi posnemal njegovo sled.«
da bi Leonora v vsakem drugem trenutku zardela nad njim. Zdaj ga je komaj slišala. In kralj, ki je presenečen opazil v dekličinem nastopu izraz obupne odločnosti, nadaljuje z resnim, občudujočim glasom:
»Kakšne pravice? Govorite brez ovinkov. Namestnik, vaš oče, nam je storil premnogo in pre-važnih uslug, da se ne bi smela njegova hči zanesti na našo kraljevsko naklonjenost. Pravice prosite? Za koga?«
»Pravice za Klotarja, plemiča Ponthuškega ... «
»Za tega upornika!«
Leonora mu tragično in prostodušno odvrne:
»Za mojega zaročenca, sire!«
Kralj se je zdrznil, prevzet po dostojanstvenem izrazu, ki ga je dobilo Leonorino obličje. Zamišljeno ji gleda nekaj časa v krasni obraz; na tihem morda zavida možu, ki ga love njegovi vojaki. A že je spet ves hladen in strog:
»Loraydan mi je torej poročal resnico? Nisem mu hotel verjeti, da bi bila Leonora de Ulloa zmožna dotorej pozabiti svojo dolžnost do sebe in blagohotno poslušati ničvredneža, ki je zapisan krvniku. Kaj! Drzno razglašate, da ste zaročenka tega človeka? Vi, hči tako strogega izpolnjevalca dolžnosti, se odtezate očetovi izrecni želji, moji volji ter ukazu svojega lastnega vladarja? Opa-metujte se, Leonora de Ulloa. Pozabiti hočem to trenutno zablodo vaše neizkušene mladosti. Vrnite se v Arronški dvorec. Vzemite si teden dni za premislek, nato pa mi sporočite po svojem pravem zaročencu, grofu Amauriju de Loraydanu, da je hči namestnika de Ulloa premagala slabost, v kateri je nekoč ponižala svoje oči do upornika in izdajalca.«
Leonora se počasi vzravna. Z jasnim, pogumnim in odkritosrčnim pogledom obvisi na obličja Franca I.
Lireiu)* itavdijr Kavijen — izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno (*
Poudarek kraljevih besed je tako nedvoumen, d Kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni dei je odgovoren Aloj2 Novak. — Vsi v Ljubljani.