OMET odpiralni čas: vsak dan: 8-12 in 16-19, sob. 8 TRBOVLJE - ZAGORJE Turistična agencija ZAGORJE Cesta zmage 35/a, 1410 ZAGORJE, SLOVENIJA tel/fax 386-(0)601-68-210, tel. 386-(0)601-68-211 ^Oft/ic .cOe.maj|. jnfo@metronic-comet.si internet: http://metronic-comet.si NAGRADE • NAGRADE # LETUJTE S TURISTIČNO AGENCIJO KOMET • TRBOVLJE IN ZAGORJE T E SI PRISLUŽI I E • LEPO NAGRADO. OB VSAKI REZERVACIJI % PREJMETE NAGRADNI KUPON ZA ŽREBAN- • JE, KI BO KONEC AVGUSTA V TA KOMET c TRBOVLJE. • NAGRADE SO IZLETI OZIROMA POČITNICE V PROTIVREDNOSTI: 1. nagrada 20.000.00 sit 2. nagrada 15.000.00 sit 3. nagrada 10.000,00 sit REZULTATI ŽREBANJA BODO OBJAVLJENI V SEPTEMBERSKEM ZASAVCU. VIDIMO SE TOREJ V TA KOMET Ugodni aranžmaji v RABCU, UMAGU. POREČU, na otoku HVAR, KORČULA... GARDALAND vsako soboto POPUSTI ZA OTROKE IN UPOKOJENCE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! Na kaj je mislil minister, ko je uvedel DDV? V prodaji že nov pick-up B 2500 D z dvojno kabino in TD motorjem. Vabimo vas na ogled in testno vožnjo. Na Mazdo 626, ki je sedaj še cenejša do 378.000,00 SIT mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK 1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Romon sji. Tel.: (0601) 66-500 - servis 64-729 - avtosolon 68-359 -fax TESTNE VOŽNJE, UGODNI KREDITI, STARO ZA NOVO Jr.?: zzln 1. MALSRPNA 1999 IIUIBNEJSETELEFONSkSHILKE: POLICIJSKE POSIAJE ZAGORJE:01-002 IRBOVUE: 21-102 HRASTNIK: 41-002 RADEČE: 81-002 LIIIJA: 061/883-142 I0METNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0603/61-63-48 0608/63-31-07 ISNENIDOIMI (DEŽURNE SLUŽBE): ZD RADEČE: 88-207 ZD HRASTNIK: 44-006 ZD TRBOVLJE: 26-322 ZD ZAGORJE: 55-000 \ZD LITIJA: Oil/881-856 POLETNE ŠTEVILKE BODO!!!! Čudovite stvari so se . ,.............. _ dnevih dogajale okoli nas. V Ljubljani \ Jazz festival v Mariboru Lent, čisto \ blizu nas pa Kreart v Loki pri Zidanem \ mostu. Pišemo o tem. K nam prihaja J svet, pa se včasih zdi, kot bi ga ne hoteli... ^ Pa tudi mi imamo svet, med nami. Imamo krasne glasbenike, od Radeč, do Litije. Smo dovolj ponosni nanje? Nas morda razganja zavist, ko se sosedje, ali pa kar someščani uvrstijo na kakšno tekmovanje? Če bi "foušija" gorela, "knapovšne" ne bi bilo treba. Ja pa kakšne anonimneže, ki človeka nadlegujejo in skušajo podučevati o stvareh, o katerih pojma mimajo, naj bo telefonično, ali pa kako drugače, imam že od nekdaj rad. Pa kaj bi, človeška kratkost pač nima mej. Brez slednje bi mimo lahko zdržali, veriamem Nekaj iz vsebine <4> MER <5> PMIKRUDARII <8> DOMKI JE ZADONELO 14) "tMSMRJETi IB SEKSU, CS10 POM", JE IB POMEATAIJAIMPMCV 30^ Z0RURAII SMO ME STRAHI <§> »EEUIIIJSM KOMETA Naslovnica: TATJANA POLANC V ELEMENTU (foto MM) ZASAVCA izdaja Zasavcd.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: ^ Moimir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek, Igor Goste Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom- Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250,64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. POSVET 0 RUDNIŠKIH PROBLEMIH V HRASTNIKU Rudnik Trbovlje-Hrastnik je imel 2.julija v Hrastniku posvet o razvojnih možnostih podjetja do leta 2015. Udeležil se gaje tudi novi državni sekretar za energetiko dr.Robert Golob, ki je pojasnjeval novi zakon o energetiki in zakon o zapiranju rudnikov Trbovlje-Hrastnik. Dr.Alojz Sočan je poudaril, da se pri razvojnem prestrukturiranju pomaga ohraniti sedanja industrija. Direktor RTH Aljoša Kink pa je opozoril na težave pri zapiranju rudnikov, saj je zahtevnejše kot odpiranje. Do leta 2000 bo pridobivalo premog še 811 ljudi, leta 2015 pa le še dobra polovica. Razporedili jih bodo k različnim projektom zapiranja, saj jih bo preko sto. Sicer pa jim mehka varianta zapiranja, ki ga predlaga zakon, ugaja. Fanči Moljk HRASTNIK ŽE TRETJIČ NAJLEPŠI V okrilju Turistične zveze Slovenije so tudi letos ocenjevali zasavske kraje po urejenosti. Med srednje velikimi mesti je Hrastnik že tretjič osvojil prvo mesto, na kar so Hrastničani zelo ponosni. Iz dolgočasne, razvlečene doline postaja kraj hortikulturno urejen in čist. Pozornost posvečajo tudi fasadam na hišah, ki so javnega pomena. Vedno bolj si prizadevajo za prijazno okolje razna podjetja in gostinski lokali. Tudi zavest posameznikov se zelo hitro razvija, kar se vidi po balkonskih rožah v blokih in zasebnih hišah. Včasih smo take nasade občudovali le preko meja pri naših sosedih. "V prihodnje bomo še več pozornosti posvetili divjim odlagliščem," je dejal Jože Gole, ki v okviru občine skrbi za lepo okolje, "načrtujemo pa še širitev parka pod stadionom, na Roševem travniku in še drugod..." Fanči Moljk DAN RUDARJEV SO PROSLAVILI NA KIPAH V soboto, S.julija, so rudarji in ostali zaposleni ter upokojenci Rudnika Trbovlje-Hrastnik proslavili svoj stanovski praznik na Kipah v Trbovljah. Na lepo urejenem prostoru AMD Trbovlje so namestili klopi in mize ter postavili plastične šotore kot zaščito prot sončni pripeki ali proi dežju, roslava seje pričela ob lO.uri z Zdravljico in rudarsko himno, nato pa je spregovoril glavni direktor RTH-ja Aljoša Kink, za njim pa sta vse navzoče pozdravila še župana občin Hrastnik in rbovlje, Leopold Grošelj, ki je hkrati predsednik nadzornega sveta RTH in Ladislav Žiga Žgajnar. V programu je sodeloval še Mladinski pevski zbor Trbovlje pod vodstvom Ide Virt in Rudarska godba Hrastnik. Menda se je tokrat prvič zgodilo, da ni bilo na proslavi predstavnika Ministrstva za gospodarstvo RS, ki bi navzočim namenil vsaj pozdravno besedo. Celoten program je povezovala Barbara Žgajnar. Po izteku programa se je na istem prostoru nadaljevalo družabno srečanje udeležncev proslave, ki se je raztegnilo še v popoldanske ure. Vreme je bilo zelo lepo in tudi vroče. IL 36.$likarska kolonija Izlake-Zagorje LETOS PRIJAVLJENIH 11 SLIKARJEV V soboto, lO.julija, so se v Medijskih toplicah na Izlakah že 36-ič zbrali domači in tuji slikarji v najstarejši in prvi slikarski koloniji po 2.svetovni vojni v Sloveniji. Kolonija je bila ustanovljena leta 1964 in od takrat neprekinjeno deluje vsako leto od 10. do 20.julija. Idejo o koloniji so na slovenska tla posejali Tone Leskovšek, Milan Rijavec, Ivo Seljak Čopič, Andrej Pavlovec in še kdo. Desetdnevno bivanje poteka v organizaciji in financiranju občine Zagorje ob Savi, oziroma Svet slikarske kolonije. V koloniji se zbirajo skoraj izključno akademski slikarji in študenti akademije. Doselj je bilo na Izlakah več kot 260 različnih dpmačih in tujih slikarjev, letos pa je prijavljenih 11 slikarjev. Slikarska kolonija se bo zaključila v torek, 20.julija, še prej pa bodo v nedeljo, IB.julija organizirali improvizirano razstavo v koloniji nastalih slik na terasi Medijskih toplic. PETA SEJA OBČINSKEGA SVETA HRASTNIK Na peti seji Občinskega sveta Hrastnik v juniju so svetniki posvetili daljšo razpravo begunskemu centru v Hrastniku, kjer je trenutno 154 oseb, največ beguncev iz Kosova. Zahtevali so, da še ta mesec preselijo vse osebe, ki nimajo statusa začasnega begunca. Takih je 37 oseb, kot je pojasnila Tjaša Kohne, vodja centra. Komandir policijskega oddelka Simon Sihur je predstavil delo oddelka za leto 1998, ki so ga ocenili zelo pozitivno, predvsem delo za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, o čemer je poročal Zlatko Rošnik. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da naraščajo delikti, povezani z mamili. Pri točki vprašanja in pobude je mogoče najbolj zanimiv podatek, ki ga je posredoval župan Leopold Grošelj, da bo končno rešeno vprašanje hratsniškega hotela. Od 1 .decembra naj bi bili v njem prostori Davčne uprave Zasavja. .uTlTLŠM^Tn 15. MALSRPNA 1999 PO DUŠI SO BILI, SO IN BODO OSTALI RUDARJI Letos mineva 110 let od velike rudarske stavke v Trbovljah. Ob dnevu rudarjev S.juliju je prav, da se spomnimo tudi teh dogodkov. To so bila leta bojev za obstanek, za preživetje in leta razcveta rudnikov in zlate dobe in ves ta čas so se rudarji zavedali, da so steber gospodarskega in družbenega napredka v dolini... Zahvale zunanjim sodelavcem doma V Domu starejših občanov Franc Salamon v Trbovljah je bila 1.julija prireditev, posvečena prazniku - Dnevu rudarjev. To je bil začetek praznovanja tega, za nekdanje in sedanje rudarje in njihove družine, tako pomembnega dne. Seveda je bila osrednja prireditev in pogostitev rudarjev v soboto S.julija, vendar je treba posebej poudariti, da so tudi upokojeni in ostareli delavci rudnika, "Naši trije angeli" in gostje ki svoje dneve preživljajo v Domu upokojencev, lepo in prijetno praznovali. Organizator proslave v Domu upokojencev Janez Krajnc je ponovno pripeljal v Trbovlje goste, s katerimi so stanovalci doma in gostje preživeli nekaj prijetnih in zanimivih uric. Na proslavi, ki je potekala na prostoru pred vhodom v dom, so nastopili dobro znani odlični harmonikar Franc Flere, moški kvintet Sumus iz Šempase pri Novi Gorici. Povezovalec programa je predstavil zbirko "Pesmi" Janeza Krajnca, ki jo je posvetil rojakom v Trbovljah ob praznovanju rudarskega praznika. Nepogrešljivi Evergreen pa je poskrbel za zabavni del popoldneva. Prisotne je prišel pozdravit trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajnar in jim voščit za praznik. Ob tej priložnosti se je direktorica doma Danica Hren zahvalila vsem zunanjim sodelavcem, ki prostovoljno in brezplačno že ZAKLJUČEK ZAGORSKIH SREDNJEŠOCEV V torek 29. junija, ob šestnajsti uri so dijaki SŠ Zagorje tudi uradno zaključili svoje srednješolsko izobraževanje. Prireditev so pripravili skupaj s profesorji, starši in znanci. Vse dijake, ki so zaklučili šolanje v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, srednje tehnišlem poklicnem izobraževanju in prve diplomante oddelka odraslih, ki so si pridobili poklic prodajalca, je nagovorila razredničarka enega razredov, Mojca Ptičar. Poleg podelitve zaključnih spričeval, ki so jih podelili razredniki osmih oddelkov, so podelili tudi posebne knjižne nagrade štirinajstim dijakom, ki so šolanje končali z odličnim uspehom. Zbrane je nagovorila tudi ravnateljica Anica Ule-Maček. Po koncu uradnega dela pa je sledil nekakšen epilog - pogostitev, ki so jo pripravili na SŠ Zagorje. Tekst in foto A.M. ŽUPANOVA ZLATA PERESA Hrastniški župan Leopold Grošelj vsako leto na glavni proslavi ob občinskem prazniku nekaj let sodelujejo v skupinah za samopomoč. V avli doma so si obiskovalci lahko ogledali slike Desanke Kreča. V jedilnici pa je svoje reliefne plastike razstavil Drago Vukovič. Gostje so si jih z zanimanjem ogledali in predvsem ega ustvarjanja. Na klepetu ob kozarčku in prigrizku so se zadržali vsi sodelujoči, treba pa je posebej povedati, da so bili tokrat gostje Janeza V jedilnici doma razstavlja reliefne plastike Drago Vukovič Krajnca še pesnik Ivan Minatti, pesnica Lojzka Špacapan in pisatelj ter slikar Smiljan Rozman, ki bo prav gotovo dobrodošel na katerem od prihodnjih literarnih večerov. Stanovalci doma in obiskovalci so bili spet bogatejši za prijetno doživetje, ki so v domu postala že običaj ob pomoči Janeza Krajnca. Marta Hrušovar podeli zlato pero učencem, ki so imeli vseh osem let v spričevalu same petice in so se odlikovali tudi na raznih tekmovanjih. Letos sojih prejeli: Miha Halzer, Tanja Delič, Jerica Jazbinšek in Nina Klenovšek iz hrastniške šole, z ola pa Tadej Borovšak, Alja Ristovič, Marko Polak, Tjaša Šketako in Ksenja Grešak. F.M., foto B.KIančar KRAJEVNI PRAZNIK V ŠAVNI PEČI V Šavni Peči so se že lani odločili, da bodo krajevni praznik prestavili na 28.junij, v spomin na Antona Sovreta. V kulturnem programu, ki je potekal ob njegovem spominskem obeležju, so nastopile pevke z Dobovca, pozdravil pa jih je tudi župan Leopold Grošelj. Krajane Savne Peči je presenetil z darilom za vsako gospodinjstvo -knjižico o obujanju spominov na A.Sovreta, ki jo je uredil Vinko Hrovatič. V imenu vseh se je zahvalila Danica Črnuta, predsednica KS. J. u. J J Kurir. PRAZNIK KS STEKLARNA Ponedeljek, 28.VI. je bil dan KS Steklarna. Vrstila so se razna športna tekmovanja, razstave, ob 19.uri pa so počastili svoj praznik steklarski pevci, godba, podelili so priznanja, otvorili športne in komunalne pridobitve v KS. Večer so zaključili s tradicionalno baklado na Savi v organizaciji Brodarskega društva Steklarna Hrastnik, ki so si jo ogledali tudi prebivalci drugih KS. Fanči Moljk, foto B.KIančar DOBOVŠKE PEVKE PREPEVAJO Ženski pevski zbor na Dobovcu, ki ga zadnje čase vodi zborovodkinja Nanda Guček, je zadnji mesec imel kar dosti nastopov. Zbor je sodeloval na občinski reviji Odraslih pevskih zborov v DD Trbovlje, sodeloval na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, pevke pa so se udeležile tudi srečanja ljudskih pevcev vevnici. Zbor je bil povabljen tudi na letno srečanje članov in simpatizerjev SKD iz Trbovelj, ki je potekal v Lontovžu pod Kumom. Tu je zbor nastopil s programom slovenskih narodnih in umetnih pesmi. V soboto, S.julija pa je zbor sodeloval na praznovanju krajevnega praznika KS Šavna peč pri Hrastniku, s priložnostnim koncertom. Čeprav je zbor maloštevilčen, pa kljub temu opravljajo hvale vredno delo tako na Dobovcu, kakor udi v okoliških krajih. V zboru se zelo prizadevajo, da bi svoje vrste okrepili z mlajšimi oziroma novimi pevkami s svežimi glasovi. IL GASILSKI TABOR V GORAH Mladi gasilci iz Hrastnika, z Dola, Mamega, Turja in Prapretna so že trtetje leto preživeli štiri dni na gasilskem taboru v Gorah, kjer so pridobivali in utrjevali gasilske veščine. Udeležilo se gaje 61 mladih gasilcev, v petek, 9.julija, so ga zaključili s kvizom znanja in tabornim ognjem. PESNIKI SAMORASTNIKI SO PREDSTAVILI SVOJO ZBIRKO V Galeriji Loterije Slovenija v Ljubljani je bila 30.junija javna predstavitev obsežne pesniške zbirke Naša pomlad in naša jesen. V tej zbirki so objavljene pesmi 43 pesnikov samorastnikov iz vse Slovenije, od tega je tudi nekaj pesnikov iz Zasavja. V zbirki so objavljene pesmi, ki doslej niso mogle zagledati luč sveta v kakšni pesniški zbirki, ki bi bila natisnjena. Zbirko je pripravil znani pesnik in slikar Vinko Hrovatič iz Hrastnika, kot založniki pa so nastopili vsi pesniki, ki so zastopani v tej zbirki. Na predstavitvi je prva spregovorila galeristka Katjuša Rojac. Na kratko je orisala delo galerije, nato pa orisala predstavitev zbirke. Širše je to delo opravil Vinko Hrovatič ob navzočnosti polne galerije obiskovalcev. Nato pa so pesniki sami recitirali svoje pesmi, ki so sicer objavljen v zbirki. Program sta obogatila še Sara Jurečič na flavti ob spremljavi pianistke. IL RAZSTAVA FOTOKLUBA HRASTNIK V hrastniškem ZD razstavljajo člani foto kluba: Jernej Bicerman, Simon Tanšek, Vinko Žagar, Andrej Zdovc, Gorazd Hafner, Alojz Kovač in Milan Tanšek. Ob krajšem kulturnem programu z rudniškimi pevci je razstavo otvoril Milan Tanšek. Fotografije bodo krasile stene ZD do 15.avgusta. EM., foto B.KIančar IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA GLASILA SREČNO Konec junija je iz tiska izšla nova številka glasila Srečno, ki ga izdaja Rudnik Trbovlje-Hrastnik. Časopis, ki izhaja v nakladi 1700 izvodov, izhaja dvakrat letno v zadnjih letih in to prva številka na Dan rudaijev, druga pa konec leta. Sicer pa to glasilo izhaja že 35.1eto, pred leti pa je izhajal mesečno. Vsebina se tudi tokrat nanaša na sedanje stanje in prihodnost rudarjenja v Revirjih. POČITNIŠKO KRATKOČASENJE SE JE ZAČELO Center za socialno delo Trbovlje je tudi letos zčel s svojevrstno dejavnostjo za osnovnošolce. Od S.julija dalje poteka v Domu Svobode na Trgu Franca Fakina vsak dan, razen sobote, od 9. do 13.ure, tim. Kratkočasenje. V tem času se mladi prostovoljno vključujejo v raznovrstne dejavnosti - likovno, izletniško, plesno, športno, glasbeno, razvedrilno, učenje tujega jezika itd. Vsa dejavnost poteka po tedenskem načru ob sodelovanju devetih mentorjev, ki so usposobljeni za posamezne dejavnosti. Kratkočasenje bo trajalo julija in avgusta. IL. TRI SAMOSTOJNE RAZSTAVE SLIKARJEV V teh dneh so trije člani Društva revirskih likovnikov - Relika iz Trbovelj, pripravili samostojne razstave svojih likovnih del. Vinko Hrovatič je pripravi! enotedensko razstavo konec junija do začetka julija v domu Brodarskega društva Hrastnik. Na ogled je bilo 12 slik v pastelni tehniki z motivi iz naše domače krajine. Karel Kozole pa je pripravil v prostorih gostišča Senica v Hrastniku svojih 1 del v olju in akrilu z motivi iz pod in nadvodnega sveta ter krajine. Ogled je bil možen do srede julija, ne l.julija pa je postavil na ogled svoja dela v avli Doma upokojencev na Tereziji v Trbovljah Drago Vukovič. Razstavljena dela v kovinski izvedbi in posebno tehniko si je bilo možno ogledati do srede julija. IL TRBOVELJSKI PEVCI PELI V ŠENTVIDU V nedeljo, 20.junija je potekal v Šentvidu pritični tebor slovenskih pevskih zborov. Tudi letošnjega tabora se je udeležilo kar precej pevk in pevcev iz Trbovelj. V organizaciji Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost -območna izpostava Trbovlje in s sodelovanjem Zveze kulturnih društev Trbovlje, se je tega vsakoletnega množičnega srečanja slovenskih pevskih zborov udeležilo iz Trbovelj šest pevskih zborov s skupno preko 120 pevk in pevcev. Na pevski manifestaciji je bilo skupno okoli 6500 pevcev iz Slovenije in zamejstva, iz Trbovelj pa so se ga udeležili pevci MoPZ Zarja, MePZ Slavček, Akademika, ŽePZ Društva upokojencev Trbovlje, MePZ Svoboda in ŽePZ Dobovec. Pevci so se napotili na tabor s tremi avtobusi in kombijem. Tudi letos so dobro zastopali barve Trbovelj. HRASTNIŠKE OBČINSKE NOVICE Iz junijske številke povzemamo le poziv obrtnikom, naj sodelujejo z novicami v kroniki občine Hrastnik, ki jo ureja Marko Planinc. Sporočajo naj zanimivosti, spremembe, rezultate..., kajti le tako bo lahko kronika bogatejša. Marko Planinc je dosegljiv na tel.: 48-346. Julijska številka je nekoliko obširnejša, saj obsega tokrat osem strani. V uvodu sekretarka Jolanda Gobec duhovito razglablja, koliko so ljudje seznanjeni z DDV. Ni ravno optimistična, čeprav država meni, da pozna novi sistem 70% tistih, ki bi to morali vedeti. Obrtnike in podjetnike seznanja tudi s spremembami zakona o graditvi objektov, spremembah pravilnika o izvajanju zakona DDV. Spremembe so tudi pri vodenju evidenc v trgovini, opozarja pa jih tudi na dejavnosti v juniju. Med zanimivimi povabili je še pohod obrtnikov na Triglav, za katerega se morajo prijaviti na zbornici do konca julija in obvestilo o novem hrastniškem taksistu Andželku Hrvačaninu, ki je neprestano pripravljen za prevoz. Njegova številka na tel. je 041/684-374. Fanči Moljk OBNOVILI BODO VRTEC CICIBAN Uprava Vrtca Trbovlje se je odločila, da bo tudi letos nadaljevala z obnovo zgradb posameznih svojih enot - vrtcev. Lani so tako obnovili vrtec Pikapolonica, letos pa bodo med počitnicami obnovili vrtec Ciciban na Trgu revolucije 4a. IL ZNANI REZULTATI SPOMLADANSKEGA ČIŠČENJA V ZAGORJU Občina Zagorje oziroma oddelek za okolje in prostor nam je posredoval podatke o poteku spomladanskega čiščenja v zagorski občini, kjer so bile v čiščenje vključene vse krajevne skupnosti. V mesecu aprilu je akcija potekala v zaselku Orlek v KS Kotredež, v KS Mlinše in Izlake, Kisovec-Loke, Čemšenik, Ravenska vas in KS Rudnik Toplice. V navedenih krajevnih skupnostih so občani odložili kosovne odpadke na določena mesta, od koder sta nato Javno komunalno podjetje Zagorje in Surovina Trbovlje odvažali odpadke. V mesecu aprilu je tako KOP Zagorje odpeljalo 361 kubičnih metrov materiala in Surovina 400 kubičnih metrov. V maju so z akcijo nadaljevali v KS Podkum, Senožeti-Tirna, KS Franc Farčnik in Jože Mam, prav tako pa so bili odpeljani odpadki iz KS Kotredež. KOP je odpeljalo za 339 m3 materiala, trboveljska Surovina pa za 335 m3 materiala. V juniju sta oba izvajalca odvozov opravljala odvoze iz celega območja občine. Odvozi so se vršili iz začasnih lokacij, saj so občani še naknadno odlagali material na lokacije, izvajalca pa sta počistila le-te. Zaradi tega je bilo v juniju odpeljana manjša količina odpadkov in sicer je KOP odpeljalo 27 m3 in Surovina35 m3 odpadkov. V KS Šentgotard pa so se dogovorili, da so zbrane odpadke odložili v kontejner na stalnem zbirnem mestu v Šentgotardu, tako da je akcija bila organizirana tudi tu. Skupno število odpadkov katere so občani odložili na začasna zbirališča kosovnih odpadkov znaša 1517 m3, od tega je KOP Zagorje odpeljalo 727 m3 kosovnih odpadkov in Surovina Trbovlje 790 m3 kovinskih kosovnih odpadkov. Na Oddelku za okolje in prostor so z akcijo, ki stajo več kot vzorno koordinirala načelnica oddelka Tatjana Podbregar in operativno na terenu občinski redar Ivan Drnovšek, zadovoljni, obenem pa se zahvaljujejo vsem občanom, ki so pristopili k akciji in s tem pripomogli k lepši okolici bivalnega okolja. Zaradi velike udeležbe in zanimanja občanov so se tudi odločili, da bodo z akcijami nadaljevali tudi v bodoče. RM. NEDEUSKE AVTOBUSNE ZVEZE S HRASTNIKOM NI VEČ Avtobusno podjetje Integral Kum iz Trbovelj, ki je opravljalo avtobusne prevoze na relaciji Trbovlje-Hrastnik ne le med tednom pač pa tudi ob nedeljah, je 4.julija prenehalo z avtobusnimi prevozi na tej relaciji ob nedeljah. Vzrok temu ukrepu je nerentabilnost nedeljskih avtobusnih prevozov iz Trbovelj v Hrastnik in obratno. IL ZAGORSKI BAZEN KMALU ODPRT Veliko Zagorjanov, predvsem pa šolarjev in ostala mladina je z nestrpnostjo pričakovala 25.junij, ko naj bi svoja vrata odprl (prenovljeni) zagorski bazen. Toda temu ni bilo tako. In zakaj ne? Ker dela do 25.junija še niso bila zaključena, Javno komunalno podjetje Zagorje, ki bo upravljal z objektom, ni mogel napolniti bazenov z vodo. Pri zamudi je pravzaprav več dejavnikov, ali če hočete, krivcev. Beton Projekt naj bi namreč zamujal pri roku izdaje projektov, Sing d.o.o. kot izvajalec del pa naj bi prav tako zamujal pri svojih delih. Tako morajo za normalno obratovanje pridobiti še dovoljenja za postavitev tobogana in še za nekaj malenkosti. To naj bi bilo urejeno do konca tega tedna, ko naj bi se kopanja željni Zagorjani že namakali na Zagorskem bazenu. dm OBNOVA RUDARSKEGA DOMA UPOČASNJENA Po daljših pripravah so lani začeli gradbeni delavci z obnovo znanega Rudarskega doma na Trgu svobode 11, ki stoji za Delavskem domom Trbovlje. Prva faza obnove je končana, v drugi fazi, za katero pa še zbirajo denar pa bo treba storiti še marsikaj. Dela se financirajo iz občinskih in republiških virov kot kulturni spomenik. Na občini Trbovlje pa se bodo morali kmalu odločiti tudi o tem, čemu naj bi ta dom kot kulturni spomenik v bodoče služil. IL NOVA IGRALA NA ZAGORSKIH IGRIŠČIH Občina Zagorje nadaljuje z opremljanjem zagorskih otroških igrišč. Nabavili so že vsa igrala, ki jih nameravajo letos namestiti na igrišča. Lani so pričeli postavljati italijanska igrala Sarbo, ki jih uvaža podjetje Efekt iz Črnič pri Novi Gorici. So vizuelno dopadljiva (lepe oblike in privlačne barve) in narejena iz naravnih materialov (bio sistem). Otrokom so prijazna, saj vzpodbujajo razvoj otrokovih telesnih sposobnosti (ravnotežje, plezalne veščine, gibalne sposobnosti). Lani so postavili igrala na mestnem igrišču v Zagorju južno od tržnice in pred vrtec Center. Letos dograjujejo igrišča ob vrtcih. Letos bodo igrala postavili pred vrtec Maja pri Ašiču in uredili peskovnik pri vrtcu na Izlakah. Igrala iz vrtca Maja, ki ne ustrezajo starostni skupini tega vrtca, bodo prenesli v vrtec Kisovec, kjer bodo tako dogradili otroško igrišče s podobnimi igrali (Elan). Z igrali bodo opremili še igrišče v športnem parku v Kisovcu, igrišče KS na Izlakah in otroško igrišče pri športnem domu na Mlinšah. Nekaj novega bo tudi pred OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju. Ta eko šola bo dobila kombinirano igralo, ki ga bodo postavili na dvorišče med šolo in telovadnico za igro mlajših osnovnošolcev. Vsa igrala bodo postavili v mesecu juliju. (Vir:Bi!ten) NOV DELOVNI ČAS V KNJIŽNICI Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah je s S.julijem začela poslovati z novim, počitniškim delovnim časom. Do 28.avgusta si bo možno izposojati knjige in si ogledovati razstave v mali galeriji po naslednjem umiku: ob ponedeljkih, sredah in petkih bo knjižnica odprta od 9. do 15.ure, ob torkih in četrtkih od 12. do 15.ure in ob sobotah od 8. do 12.ure. IL OTVORITEV DOLANKE Otvoritev Dolanke še vedno odmeva med ljudmi, saj tako velike pridobitve niso ravno pogoste... Šokantni so bili tudi razni prizori v dopoldanskih urah, ko so ljudje opazovali globoke izkope in niso mogli verjeti, da bo do večera vse urejeno. Tako so se nekateri prestrašili, čemu stoji pred vhodom v dvorano gasilski avto. Pa je le hladil asfalt, ki so ga pravkar položili... Fanči Moljk, foto S.KIancar Genaralka v novi športni dvorani pred otvoritvijo Izkop pred Žagarjevo kapelo je zvečer že prekril asfalt Otvoritveni govor je imel župan Leopold Grošelj, ki se je posebno zahvalil vsem sodelujočim pri projektu Vrhunec kulturno športne akademije sta vsekakor predstavljala prvaka Katarina Venturini in Andrej Škufca V naslednjih dneh so imeli v dvorani svoj nastop tudi cici-maturantje hrastniških vrtcev :£ ti Tl 3 »3??, Sodelovali so tudi šolski telovadci pod mentorstvom Braneta Mravljaka Po otvoritvi sta poklepetala legendi hrastniškega športa Marino Urbanc in Edvard Vecko. KJE SO NEBESA... Ena izmed mnogih dejavnosti v življenju Janeza Krajnca je tudi pisanje poezije. Že dostikrat se je Trboveljčanom na svojih obiskih predstavil kot pesnik. V juliju 1999 pa je izdal pesniško zbirko PESMI in jo v posvetilu podaril trboveljskim rojakom ob praznovanju rudarskega praznika. V uvodnem razmišljanju avtor popelje bralce za 45 let nazaj, v leto 1954, ko: "Prepričani smo bili vsi, da so prišli dnevi srečnih časov, da Trbovlje preveva nov duh, ki bo trajal večno..., da jim ne bo treba nikoli več peti pesmi o nesrečnem kraju, kjer ni rumene zarje, ne sonca, ne zelen trate..." Kako ocenjuje in vidi današnji čas in sedanji položaj prebivalcev revirjev pa zaznamo iz njegovih pesmi. V prvem delu zbirke so zbrane pesmi, ki izražajo globoko razumevanje in čutenje do rudarjev, njihovega težkega življenja prej in sedaj. V pesmih se dotakne aktualne problematike in odpotuje v čisto druge sfere ter išče nebesa, ko se nato spusti na trda tla usode potepuha. V drugem delu so pesmi posvečene ljubezni, sanjarjenju, lepoti narave in "njeni" lepoti ter porajanju novega življenja na povsem svojski način. Pesmi Janeza Krajnca so hrana za dušo ljudi, o katerih pripovedujejo in so njim prizorov. Poleg igranih prizorov snemajo tudi dele dokumentarcev, saj sledijo Kopitarjeve poti po študijskih potovanjih, tako so bili v Angliji, radi bi posneli še dele v Rusiji in Turčiji. Tako bo snemalec Zlatko Benko julija odpotoval v Turčijo, Izrael, Egipt in na Ciper, kjer bo posnel dokumentarne filme za trženje, v Rusijo pa do konca leta. Tudi tako zbirajo finančna sredstva za dokončanje filma, pravijo namreč, da se nobena zagorska firma ni odzvala kot sponzor. Ker predvidevajo, da bodo originalni spomenik "Rudarskim rodovom" umaknili ai celo porušili(?), so izdelali miniaturo, ki jo ponujajo v nakup po simbolični ceni, za prijazen spomin na rudarske čase. posvečene. Marta Hrušovar FILM 0 FRANCU KOPITARJU ŠE SNEMAJO Pred meseci smo v Zasavcu pisali, da Zlatko Benko snema igrani film o akademskem slikarju, Zagorjanu, Francu Kopitarju. Do konca junija so posneli približno polovico filma, tako, da je sedaj za 36 ur posnetega materiala. Načrtujejo, da bi v avgustu posneli igrane prizore na prostem, vse kaskaderske scene in septembra nadaljevali s snemanjem notranjih 15. MALSRPNA 1999 uGTn.R VODNE UJME IN KAKO DA LEČ Konec junija je minilo pet let od velikih poplav v občini Zagorje, ko je potok Kotredeščica v zgornjem toku rušil, v spodnjem pa poplavljal in nalagal mulj. Po tistem je še trikrat lokalno poplavljal z isto intenzivnostjo. Občina je sicer takoj po ujmi ukrepala in PUH (Podjetje za urejanje hudournikov) je v zgornjem toku skupaj s Hidrotehnikom pričel potok urejati in sanirati, spodnjega dela pa so se lotili šele letos, po ostrih reakcijah občine Zagorje na ministrstvo za okolje in prostor. Pri vsem tem, ko spremljamo potek del, ga primerjamo in štejemo Velika voda nese vse... Gornji tok dobiva vzorno urejeno obliko: pogled navzgor... vložene ure in delo, se vprašujemo, kako, da je država tako slab gospodar. Kakšnega nadzora nad opravljenim delom Hidrotehnika nima. Namreč, če bi ga imela, bi jeseni Kotredeščica ne prebila nasipa pri Bajdetu, ki je bil narejen le z gramoza, pobranega z dna. V drugo nam slutnje potrjuje delo istega monopolista pri Piklovem mlinu, ko jim je gotovo vsaj tretjič v zadnjem mesecu dni, kolikor gradijo jez, narasla voda odnesla kamione materiala, ki so ga navozili, da so lažje prišli z mehanizacijo v strugo... Sprašujemo se, koliko časa (in denarja) bodo porabili, da uredijo ...tudi gramoz... ...in pogled navzdol. strugo do Škrinjarja, kot je bilo obljubljeno. Nekateri imajo res zlato jamo... Če pogledamo k delom opravljenim v zgornjem toku, pa je kaj videti in predvsem slutiti strokovno delo PUH-a. POSODOBITEV CESTE V SPODNJE ZNOJILE V soboto, lO.julija ob 11.uri, so slovesno odrli prenovljeno 1200 metrov dolgo cesto med Jesenovsko žago in Spodnjimi Znojilami. Dela so izvajali delavci Cestnega podjetja Ljubljana, za nadzor pri gradnji pa je skrbel Gradbeni odbor pod vodstvom Iztoka Živka. Obnovo cestišča je financirala občina Zagorje, predračunska vrednost opravljenih del pa je 6 milijonov tolarjev. Kdor je videl to področje po katastrofalnem neurju pred leti, ga sedaj skoraj ne bo prepoznal. V teh letih so namreč na novo uredili vodotoke in brežine, sedaj pa se krajani lahko ponašajo še z novo cesto. Končno pa so prejšnji teden delavci CPL pričeli tudi s posodobitvijo glavnega zalogaja na cestah v letošnjem letu v zagorski občini. Doslej SMO S SANACIJAMI VODOTOKOV je bil bolj pomemben avtocestni program in za lokalne ceste niso imeli časa. Sedaj pa se bodo le lotili odseka Brezovica-Zasavska sveta gora-Ravne. Odsek je dolg 6,5 kilometra. Celotna vrednost del na tem podorčju (asfaltirali bodo tudi cesto do planinskega doma in cerkve na Zasavski sveti gori) je 37 milijonov tolarjev. Otvoritev ceste je predvidena 31.julija. (VinBilten) DOLGOTRAJNO DEŽEVJE POVZROČILO IZBRUHE VODA V KISOVCU Krajani so že večkrat opozarjali pristojne službe na nekatere nerešene probleme pri izvajanju odvodnjavanja na območju Rudarske ceste, Tonkove in okolice, vendar so jih do sedaj vehementno zavračali. Morda bodo posledice nedeljske nevihte pripomogle k spoznanju, daje le potrebno (in koristno) prisluhniti ljudem, ki naravo poslušajo in opazujejo v vsakršnih prilikah. PRAV,MM Gejzir v Kisovcu!? Takole je teklo pri Hermanovih... Ne, izzliv hudournika pri skakalnicah... ...in tako pri Vodiškovih. ...in Rudarska cesta je potok postala. Obilica vode je nad Vodiškom udrla tudi zajeten kos zemlje. 15. MALSRPNA 1999 p. 7T m n mm Ali ste prijaznejši do ljudi, na katere imate prijetne spomine? Oziroma: ali si kdaj vzamete čas in ugotovite, da bi o mnogih bežnih znancih, ki jih srečujete kar tako, v trgovini, v kinu ali na avtobusu, povedali marsikakšne prijetnosti, ki so razvedrile dan. Čeprav drugim vrednotam. Kakorkoli, tudi naključni anketiranci so izklepetali nekatere malenkosti o tem, česa se najrajši spomnijo. Tekst in foto: Petro Radovič Jure Eberlinc, dijak iz Trbovelj: "Včasih obujam tudi spomine, ki mi več pomenijo takrat, če sem na kakšno stvar navezan." pravijo, da je tempo življenja takšen, da ljudje brze mimo in z njimi vred zbežijo tudi vsi vtisi bodisi o izgledu bodisi o mimogrede izrečenih besedah. Preobteženi z zahtevami, ki jih prinaša ali šola ali služba, mnogokrat spregledajo, da bi mogoče dan napolnili z izletom, pogovorom, povabilom na kavo. Če drugega ne, marsikdo rad kramlja o čem preteklem, česar se rad spominja. Kajti treba se je spominjati slabih stvari, ker so minile in dobrih, ker so razveselile. Saj spominjanje poraja neko pozornost, ki naredi stvari prijetnejše. Strokovnjaki zatrjujejo, naj bo tudi učenje zanimivo, da bi si naučeno boljše zapomnili, češ, da učenje "napamet” zmanjšuje motivacijo in interes. V grobem menda razlikujejo tri vrste memoriranja. Avditivno spominjanje temelji na slišanem, vizualno na videnem in kinestetični se navezuje na gibanje, hitrost. Menda je vsakdo skupek vsega, le da nekatere značilnosti le prevladujejo in marsikomu to lahko pomaga pri učenju. Povsem banalno, naj bi bili slikarji pretežno bolj vizualni, glasbeniki avditivni, športniki pa kinestetični. Toda poletje je, in razna počitnikovanja in srečevanja bodo mnogi porabili za to, da se spomnijo, če se znajo zabavati, poplesovati, in morebiti s starimi ali povsem novimi znanci utreti spominom novih doživetij. Morda letovanja presenetijo s srečanji poznanih, s katerimi je šele sedaj pravi čas, da izmenjate mnenja, ker ste, nemara, nekoč dajali prednost povsem Lea Žagar, upokojenka iz Hrastnika: "Rada obujam spomine, rada se spominjam, pa naj so bile kakršnekoli stvari. Tudi pri znancih mi več pomeni, če me na koga vežejo spomini." Rudi Kreže, ključavničar iz Hrastnika: "Če je priložnost, potem tudi spomine obujam. Vendar mi pretekle stvari nikdar ne pomenijo toliko, kot tisto, kar je zdaj. In zmeraj je lahko še boljše, kot je." Tomaž Rozina, dijak iz Zagorja: "Pri športnih dejavnostih je največ stvari, ki se jih s prijatelji radi spominjamo. Glede ljubezni je pa najbolj aktualna trenutna zaljubljenost, ki se ji zmeraj največ posvečam." Silva Pavšek, upokojenka iz Zagorja: "Oh, večkrat se spomnim kakšnih zadev. Spominov je toliko in nekateri so bolj, drugi manj prijetni. Ampak ko gledaš nazaj, pa so spomini tisti, ki tudi povežejo ljudi med seboj." Anela Čatič, dijakinja iz Hrastnika: "Ne, nikakor nisem človek, ki bi z zanimanjem obujal spomine. Vendar drugim, če je treba, še nekako prisluhnem, kadar govorijo o čem preteklem." Boštjan Bedrač, študent z Izlak: "Če rad obujam spomine? Niti ne. To pa zato, ker si pri ljudeh najbolj zapomnim slabe lastnosti in ker sem zamerljiv, jih zlepa ne pozabim." Branka Jan KO...UMOLKNEJO Pošiljali so si dimne signale, nekateri tolkli po drevesih, risali po tleh in po skalah in tako komunicirali. Se sporazumevali. V samo dejanje "pogovora" so "prazgodovinski jamarji" vložili vse svoje znanje, svoj razum, da so nekaj pomembnega sporočili oziroma sporočilo lahko sprejeli.Seveda pa, kadar je žena moža po glavi z gorjačo, sporočilo ni bilo prav nič dvoumno in od moža ni zahtevalo pretiranega miselnega napora, da je ugotovil, da je jezna nanj. Kako bi se na ta način znašli danes? Dimne signale so kasneje še uporabljali tudi na naših tleh - ogenj je naznanjal prihod Turkov (danes prihod sovražnika naznani alarm ali pa kar bobnenje letal). Z butanjem z glavo ob zid, z loputanjem z vrati, z razbijanjem po stenah, vratih nekateri kažejo svojo jezo, čisto posenben pa je tudi jezik umetnosti - slike, skulpture, pesmi, romani na svojevrsten način izražajo avtorjeva doživljanja in mišljenje. V tako imenovanih svinčenih časih so številni umetniki ravno skozi svojo umetnost lahko izražali politična stališča, zaradi katerih bi jih sicer, če bi jih izrazili na političnem polju, oblastniki že zaprli ali kako drugače onemogočili. Mogoče bi se torej dalo živeti tudi brez besedne komunikacije. Ne? Kakšno pa je sploh danes naše komuniciranje? Poznate tisto šalo, ko se gospod pritožuje nad svojim prijateljem, češ kakšen egoist je, ker ga nikoli ne zanima, kako se imajo njegovi prijatelji. Ko ga ta le vpraša, kako mu gre, mu prvi gospod odvrne: "Ah, raje ne sprašuj." V šalah je običajno sicer dosti pretiravanja, mogoče pa kdo le ima kakšno podobno izkušnjo. O čem se običajno pogovarjate s svojimi znanci, prijatelji? So tiste stvari sploh vredne obravnave? Vas kakorkoli bogatijo; vam prinašajo kaj pomembno novega? Kako se sploh pogovarjate - eden mimo drugega, ko jutri že nihče več ne bo vedel, kaj ste si povedali? Lahko od tako imenovanih prijateljev pričakujete kakšen nasvet, kakšno pozornost, se lahko zanesete nanje, ko vam je težko? Brez želje po moraliziranju, ampak -raziskave o mladini kažejo, da mladi danes v svojih družinah najbolj pogrešajo ravno pogovor. Verjetno predvsem takšnega, ki jih obravnava kot enakopravne partnerje, ki jim omogoča, da res lahko povejo svoje mnenje in svoje predloge. Pogrešajo nekoga, ki jih ne bo že v kali zatrl, saj jih že družba s svojimi sistemi, tudi šolskim, prevečkrat onemogoča v takšnih stvareh. Kadar pa jim tega nihče ne zna dati, kadar besede ne zaležejo, kadar se zdi, kot da z ostalim svetom ne govorijo istega jezika, se zopet zatečejo k starim načinom komunikacije - odhajanje od doma, zapiranje v svojo sobo, iskanje somišljenikov med sošolci, na ulici, mogoče tudi popuščanje v šoli. Pa ne gre le za mlade. Tudi starši včasih odhajajo od doma, pohajajo s prijatelji, se zakopljejo v delo, ki jih odtegne od družine. Vse skupaj pa je običajno le simbolna govorica za to, da nekaj ne teče tako kot bi moralo, čemur pa je ponavadi povod ravno neuspešna komunikacija. Tako se po vsem napredku in razvoju, ko je človek končno shodil in spregovoril, v naši moderni oziroma postmoderni, vesoljsko, genetsko in ne vem kako še visoko razviti družbi pogosto vračamo na čisti začetek. Ko se moramo na novo naučiti govoriti in se sporazumevati. Boštjan Grošelj: ČLOVEK, POSTOJ VSAJ ZA HIP! Vsakdanjik modeme družbe. Na videz utečen, saj izgleda, kot bi vsaka stvar bila na svojem mestu. Stvar, da. Na človeka smo že skoraj pozabili, saj ga obravnavamo kot stvar. Kot objekt, ki ga lahko uporabimo za uresničevanje sebičnih namenov, za stresanje napetosti, zamer, sovraštva, jeze in ostalih negativnih čustev. Čeprav vemo za škodljivost takšnega početja, pa se v sebi raje počutimo slabo, kot sprejmemo odločitev za končanje stanja na robu še znosnega. Živimo v zlati kletki priklenjenosti k postelji navad, ujčkanja razvad in naslajanja nad lastnim egom. Nad lastno zaverovanostjo vase, v resnici sestavljeno iz obrambnih plasti pred zunanjim svetom, se samopašno navdušujemo. Zaljubljeni in zabubljeni smo v svoj vrtiček. Tako pozabljamo na odgovornost za pristne, prisrčne in odprte stike z drugimi. Izgubljamo zavest o naši povezanosti z bližnjimi, ki jih srečujemo doma, v službi, na cesti, na zabavah, v trgovini. Skratka, povsod tam, kjer so ljudje. Kako to? Odgovor je na dlani. Če sami sebe nočemo spoznati, ampak raje vztrajamo pri slabih vedenjskih vzorcih, čeprav čutimo nujnost spremembe, potem bi bilo več kot čudno, če bi poznali in živeli pristne medčloveške odnose. Lahko se zavajamo, češ, mi smo že dobri, oni pa so slabi, a s tem le poglabljamo prepad med 'nami' in 'njimi'. Ustvarjamo vzdušje sovraštva, temelječega na nezaupanju. Pravzaprav vse slabo izvira pri studencu strahu, nezaupanja, brezbrižnosti, sebičnosti in nevednosti. Se potem še lahko upravičeno pritožujemo nad lakoto, vojnami, pomanjkanjem, revščino, krivicami, ki vsak trenutek prežemajo življenja milijonov ljudi? Ne, dokler posredno tudi sami prispevamo k zlu s svojimi mislimi, besedami in dejanji. V vrtincu vsakdana se zlomimo pod težo pritiskov, ki jih ne znamo nadzirati. Čutimo se vrženi v brezčutno kolesje sodobnega življenjskega utripa. Kolesje, ustvarjeno in ustvarjano od nas samih. Zato je izgovarjanje na druge ljudi in na okoliščine znak nezrelosti za soočanje z življenjem. Nismo namreč vnaprej programirani avtomati. Kot ljudje imamo v vsakem trenutku možnost izbire, kako bomo reagirali na to, kar se nam dogaja. Poglejmo primer. Nadere nas šef. Običajna reakcija napadenega je obrambna: šefu vrnemo milo za drago, s čimer izgubimo nekaj njegove naklonjenosti, ali se užaljeno umaknemo in si ližemo rane. Branimo svoj navidezni ponos, ki je krinka za pomanjkanje samozavesti in nizko stopnjo pripravljenosti za prevzem odgovornosti za lastno življenje. Ego nam pravi, naj se branimo, sicer nam grozi katastrofa, saj nas bodo drugi, v našem primeru šef, pohodili. Poleg tega smo takšnih reakcij naučeni. Prešle so nam v kri, ker smo jih vsrkavali z vzgojo. Vzgojitelji radi delijo dobre nauke, a če jih ne pospremijo z dobrimi zgledi, so brez vrednosti. Zgledi se vtisnejo v srce, besede pa zbledijo. Kako naj bi torej reagirali v omenjenem primeru? Najprej bi se morali v polnosti zavedati lastne odgovornosti za naše ravnanje in odzivanje. Izgovarjanje na drugega je metanje peska v oči. Prevzeti bi morali svoj del odgovornosti za spor, v katerega smo vpleteni, mirno počakati konec šefovega izbruha ter ga na spoštljiv način opozoriti na nespoštljivo vedenje. Tako bi tlakovali cesto h konstruktivni rešitvi spora. To je izredno težko doseči, a "pot, dolga tisoč milj, se začne z enim samim korakom.” J • m- w- ^ ^0- J.J J. I r U- J . \t j ||. Ko izgubiš, tudi dobiš V neurjih življenja, ko te veter biča najmočneje, ko se spotikaš in padeš ob vsakem kamnu, se naučiš hoditi. Spoznanje ti pomaga, da se več samega sebe ne bojiš, ampak se iskreno daš na razpolago tudi drugim. S knjižnim prvencem, O možu, ki je izgubil sebe, je to storila Zagorjanka, nekdanja urednica Zasavca, Tatjana Polanc, ki ve, da človek sebe ali bližnjega ne izgubi zaman. Ostržek je bil verjetno tvoja najljubša pravljica? Ha, ha, ha, ni bil. Katera pa? Oh, ves dan bi potrebovala, da se spomnim. Najbolj všeč sta mi bili Sneguljčica in Pepelka, zato ker sta bili v Walt Disneyevih risankah tako lepo oblečeni. Ostržek mi kot pravljični junak nikoli ni bil posebej všeč, saj je bil grd. To sprašujem, ker je v tvoji knjigi - za razliko od nekaterih novodobnih duhovnežev, ki so napovedovali evakuacijo človeštva v vesoljskih plovilih - Pepe evakuiral kar celo Zemljo in to zaradi Ostržka. Kaj naj bi bilo po evakuaciji drugače? V bistvu nič. V knjigi je napisano, da tudi če bi se kaj takšnega zgodilo in bi prišel na Zemljo nekdo, ki naj bi pridigal drugim kako naj živijo, bi bila to zelo težka, celo nemogoča naloga. Če bi se slučajno kaj takega zgodilo, bi to vsekakor čutili vsi. Tako se tudi mojim junakom življenje malce obme na glavo. Vendar to za nobenega ni katastrofalno, saj verjamem v pravljice. Si torej kdaj želiš živeti v povsem drugačnem svetu? Ne, zelo rada živim tu. Verjameš v prihodnost, kjer bo telepatija vsakdanja govorica, ko se bomo naučili planetarnih poletov...? Mislim, da bo enkrat zagotovo do tega prišlo. Odvisno pa je kdaj in kje. Tega mi verjetno ne bomo dočakali. Tudi sama bi potrebovala še veliko življenja, preden bi si želela takšne komunikacije z mislimi, saj meje tega kar malo strah. Nismo namreč še tako dobri, da bi imeli same pozitivne misli. Tvoje delo bi lahko označili tudi z atributom psihološka fantastika, odtrganost, halucinacija... Si v romanu s kakšnim posebnim razlogom izgubljala občutek za stvarnost? Ne, meni se zgodba zdi povsem realna. Vse skupaj lahko razumemo kot metaforo, ki se dogaja nekje v podzavesti. Liki so pač prinešeni iz realnosti, ker jih tako najlažje razumemeo. Izraz psihološka fantastika, ki gaje v spremni besedi knjige uporabil Ivan Bizjak, meje pa kar dobro obvaroval pred tem, da bi ljudje mislili, da sem zmešana. Kdo ali kaj je bil tvoj kresilni kamen, navdih, gonilna sila, vzpodbuda za knjigo? To je bila smrt mojega očeta. Bolj v tem smislu, da sem se takrat, ko sem doživela smrt bližnjega, prvič zavedala, kako je življenje kratko in minljivo. To svoje hrepenenje po pisateljevanju, ki ga imam v sebi že od kar pomnim, je nekako izbruhnilo ven, češ jutri lahko umrem . Usedla sem se pred računalnik in napisala prvi stavek: »Barni Bergerje umrl,« čeprav takrat nisem vedela kakšna zgodba se bo iz tega razvila. To sicer ni prvi stavek v knjigi, se mi je pa prvi zapisal. Glede na okoliščine je prav hecno, da je nastala takšna res malo zmešana in čisto nič žalostna zgodba. Vendar sem jo morala vmes popravljati, saj v nekem obdobju nisem več verjela v takšno sporočilnost zgodbe, ki sem jo imela sprva v mislih. Morala sem počakati kakšne pol leta, da sem se najprej sama dokopala do novega vpogleda in temu primerno spremenila tudi zgodbo, saj blefirati pač ne moreš in tudi nočem. Čutiš, daje pisateljevanje tvoje poslanstvo, ki ga moraš izpolniti? Ja, ja, vedno. Že pišeš novo knjigo? Ne, v bistvu jo pišem samo »v glavi«. Kje iščeš navdih? Pri »odtrganih« ljudeh. Takšnih, ki so drugačni, ki te znajo spraviti v smeh, pa tudi do občutka, ki te sili na bruhanje. Do občutkov, ki jih v okolju, v katerem si vzgojen, ne doživljaš, saj natanko veš, kaj lahko pričakuješ od ljudi, kijih poznaš, zato se ti zdijo dolgočasni. Boš obdržala podobno »odštekan« stil pisanja tudi v prihodnje? Ja, upam. Torej se bo zgodba naslednjega romana dogajala zunaj standardiziranih meja prostora in časa, morda na zvezdi Sirius? To pa ne. Odločila sem se, da se bo zgodba dogajala na Zemlji. Tu se dogajajo naše-takšne in drugačne zgodbe in ni potrebno iskati drugega planeta, da si »odtrgan«. Že v naslovu tvojega prvenca lahko preberemo, da je glavni junak romana izgubil sebe. Kaj pa ti, si se našla? Ja, Jure je napisal vestičko v časopis z naslovom: »O pisateljici, ki je našla sebe,« in mislim, daje kar prisrčno obrnil te besede. No, torej, si našla? Oh, govoriti o tem je tako zamorjeno. Ob smrti mojega očeta so me obdale raznorazne paranoje. Nekje sem prebrala, da te smrt bližnjega lahko prizadane na tri načine. Tako, da ti zmanjka volje do življenja, ali tako da se bojiš za druge in tako, da se ustrašiš za sebe. Mene je prizadelo to tretje. Poleg strahu zaseje iz mene izbruhnila takšna silovita želja po življenju, da mije smrt postala nekaj grozljivega, kar mi prej ni bila. Sama sem se morala rešiti teh strahov, čeprav so bili ob meni ljudje, ki so mi pomagali. Res pa je, da sem bila kar dosti prisebna, da sem jih znala poiskati. Sem zelo zakompleksan človek, zato samozavesti in tisto kar je res vredno nisem znala poiskati v sebi - da bi bila jaz jaz, ne glede na to kaj počnem. Kar naprej sem potrebovala spodbude in odobravanja. Sedaj mije lažje, ker lahko sama sebi rečem, da knjigo imam, nekaj sem naredila iz sebe, pa čeprav morda drugim ni všeč. Toda nisem sedaj kar Nekdo. Včasih, ko si sam, utrujen, brez pravih motivov in ti črviček v tebi govori, da nisi nič vreden, da te nihče ne mara... si lahko rečem, da ni pomembno če me ima kdo rad, pomembno je, da gazim naprej. Moje življenje je zelo čudno. Vse se mije obrnilo drugače, kot naj bi se. Ženska naj bi se pri določenih letih zresnila, dobila službo, se poročila, naj bi... Že s prvo menstruacijo ni bilo tako, kot pri drugih dekletih in od takrat je v mojem življenju vse drugače. Nič ni tako, kot naj bi bilo. To svojo drugačnost sem vedno dojemala v negativni luči. Sedaj vidim, daje to pozitivno in hvala bogu, daje tako. Mislim, da bom še naprej drugačna. Sedaj, ko si napisala knjigo, o čem boš sanjala? Pisanje je še vedno moja strast in še dolgo bo. To je tisti način izražanja, ki mi da smisel. Ne pišem vsak dan. Najprej se mi v glavi porajajo ideje, prebliski in namesto da bi pisala raje na računalniku odigram kakšno igrico, ker sem zelo lena. Vendar ko imam koncept knjige v glavi zbran, pišem in ne končam, dokler ni zadeva dokončana. Pisanje je zelo utrujajoče, čeprav morda kdo tega ne bo verjel. Ta energija, navdih, ki pride ob pisanju, steče skozi tebe. Človek pa je fizično zelo šibak in težko prenese toliko moči. Če pa si še kadilec in popiješ zraven veliko kave, te to še posebej izmuči. Ta energija je zelo pozitivna, a telo tega tempa po določenem času ne prenese več. Zato moram včasih namensko prekiniti s pisanjem in se posvetiti fizičnim aktivnostim, sprostitvi ob glasbi, kajti drugače se ti lahko dobesedno »utrga«. Kaj te v življenju ali pri »odštekanih« ljudeh najbolj očara? Težko rečem. Mislim, da mora biti glavni junak v knjigi človek, ki razmišlja. Preveč je ljudi, ki ne razmišljajo in delajo po nekem 1. .71 M 3:? 17,1 Tl 15. MALSRPNA 1999 ustaljenem vzorcu: »Tako naj bi bilo in jaz bom tako naredil«. Takšni ljudje me ne morejo motivirati, ker živijo v nekem ustaljenem toku. Pravijo, da se človek enkrat ustali. Pa naj se, bog mu pomagaj. Ustaliti se najbrž ne smemo, saj se tudi voda, ko se ustali, osmradi. Fascinira me, če srečam človeka, ki živi drugače. Vendar to moraš znati, to ti pove življenje. Ne pravim, daje mene življenje že vse naučilo, nekaj meje pa že. Očarana sem na primer nad prodajalcem, ki prodaja na tržnici pomaranče in je vsak dan nasmejan, na obrazu se mu vidi, da je srečen. Kadar pridem na tržnico se vedno pozdraviva in ga imam rada. On je svoje mesto našel. Dela stvari, ki jih jaz sicer ne bi nikoli želela početi in bi verjetno od depresije in žalosti umrla. Navdušujejo me takšni ljudje, ki znajo uživati življenje tam, kjer ga ti ne bi znal, pa čeprav živijo z našega potrošniškega stališča morda »na robu«, ti popestrijo dan, ko se ti nasmejijo. Takšni ljudje so mi bomba. Zdi se mi, da imajo v sebi nekaj tako močnega, da res lahko pogledajo z viška na nas. Drug tip ljudi pa so tisti, ki resnično živijo iz rok v usta, ki se npr. zapijejo... Pravijo, da če ne znaš živeti sam, potem poskusi z drogo ali z Bogom. Pravijo tudi, daje Bog droga. Tudi odnos do Boga sem spremenila. Sedaj ga imam v sebi in zraven sebe in več ne poveličujem človeka, temveč tisto, kar naj bi bilo v njem sončnega. Kadar me kdo razjezi se znam temu nasmejati, ker ga lahko pogledam drugače. Zelo malo berem slovenske knj ige, če pa že, dostikrat naletim na takšno, v kateri pisatelji opisujejo neke pijance, večinoma v prvi osebi, neke seksualne sprevržence, klošarje itn. S takšnimi ljudmi se ne morem identificirati, še manj pa, da bi v njih iskala navdih. Takšen način življenja sicer je ena od oblik uporništva, saj se vsi želimo nekako upreti vsakdanu, a se mi zdi, da človek zmore še veliko več. Mogoče nekateri čutijo to potrebo, da pišejo o tem, jaz pa ne, in tudi ni mi do tega, da bi takšne knjige brala. Morda še nimam razčiščenega odnosa do klošarjev, naj mi oprostijo. Kaj pa odnos med spoloma? Sta moški in ženska res tako različna svetova, da je komunikacija med njima otežkočena, če že ne onemogočena? Ja, mislim, da sta res. Včasih se »zapelješ« s partnerjem tako lepo skupaj, da si že stoodstoten, kako sta istomisleča, si usojena itd. Že v naslednjem trenutku pa ugotoviš, da to spoloh ne more biti tako. To je večna bitka med spoloma. Težko je najti toliko moči, da imaš partnerja ob sebi in se hkrati zavedaš, da tudi ko boš »malo pred krsto«, boš v bistvu sam. Čeprav bo partner morda ob tebi, ti ne bo več nič pomenil. Torej ne verjameš, da sta lahko dva eno? Ne vem. Tudi v knjigi sem pustila odprto vprašanje o tem, ali ljubezen res premaga vse. Eno sta verjetno med seksom, če to počneta z ljubeznijo. Potem tudi sama še ne veš, kako se bo končal eksperiment, ali ljubezen res prenese vse? Ne, pojma nimam. In to je najboljše. Mia Južlna Robert Q. je prikimal: »Rad imam življenje na Zemlji in ker sva konec koncev tukaj samo začasno, bi rad ta čas do popolnosti izkoristil s teboj.« »To si pa tako lepo povedal.« Spet sta nekaj časa molčala in spet je Elza prva spregovorila. »V ta svet,« je tiho rekla, »nisem nikoli zares verjela. Izmišljala sem si čarobne vile in navihane palčke. Želela sem oditi tja čez, želela sem si, da bi odletela za večno.« Z dlanjo sije obrisala solze, ki so ji pripolzele iz oči. Potem je posmrkala: »V resnici me je groza dneva, ko se bo to zgodilo. Tako kot seje zgodilo Barniju.« Robert Q. jo je stisnil k sebi inji hotel reči kaj sodbudnega. Toda vedel je, da ji ne more zagotoviti večnosti. Trda školjkina lupina, v katero so ga v zmotnem, a dobronamenrem prepričanju skrili starši in okolje, je brezkompromisno razpadala. Ponovno se je rodil, a tokrat povsem sam in nag pred hudičem, ki mu je grozil z ognjenimi zublji njegove lastne samoprevare. O ničemer več ni bil prepričan, celo tega ni vedel, kam bo meril njegov naslednji korak. In to, daje bil z njo, mu ni ničesar olajšalo. Čeprav jo je ljubil, seje zavedal prepada med njima. Ne, niti Elza mu ni predstavljala gotovosti. Morda bo na kruto spoznanje pozabljal, morda se bo slepil z njeno naklonjenostjo, zamotil se bo z igrami tega sveta, toda sam sebi ne bo mogel ubežati. Je to dobro ali slabo? Je ljubezen res vsemogočna ali ni? Zakaj seje tako težko odreči sebe? Je še sploh pri pravi, madonca? »Veš kaj,« je naposled zinil, da bi prekinil mučni proces, ki ga je srkal vase, in je zato zvenel še bolj šaljivo, kot bi sicer, »pravkar sem se odločil, kaj bo moj naslednji znanstveni poskus.« »A res?« seje tudi Elza zdramila. »Kaj pa?« »Poskušal bom ugotoviti,« namuznil seje in jo poljubil na obrvi, »če ljubezen res prenese vse. Odlomek iz knjige »O možu, ki je izgubil sebe«, avtorice Tatjane Polanc V V SoPICHfl . -. ' ■ FAOliA GEGSS IN ZASAVCA Š-PIČKA 1. LAURE NI VEČ - MIRAN RUDAN 2. NIKA - ROK'N'BAND 3. ZATE ŽIVIM - AURORA 4. PORNO POLKA - ORLEK 5. LED S SEVERA - BIG FOOT MAMA 6. MOJA MALA ZAGORJANKA -ZASAVCI 7. DRAVSKI MOST - NECA FALK 8. UJEMI RITEM - FOXY TEENS 9. KJE SI ZDAJ - SOUND ATTACK 10. (predlog) TETA ESTERA - MI2 Nagrado trgovine EUROTRADE iz Zagorja dobi IVAN VIDMAR, Mlinše 36a, Izlake. Čestitamo! Š-PIČKO POSLUŠAJTE VSAKO DRUGO NEDELJO, OB 17.30 URI, NA FREKVENCI RADIA GEOSS! Š-PIČHfl RADIA GEC88 IN ZASAVCA Glasujem za: Glasoval sem: rt) 0®3ffi809Z/fflSE EURf^RAD AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61575 15. MASRPNA 1999 J .J . ^ . d? f. Na obisku pri 90-letnemu Trboveljčanu Hinku Jazbecu NAJBOLJŠI ŠAHIST V DEVETDESETIH odhoda k vojakom leta 1930 je mehanike za "letalstvo". Izbran je bil zaposlen v Cementarni, po bil tudi on in pot ga je potem odpustu iz vojske pa je nekaj časa vodila čez celo Hrvaško, vozil pri Kačniku, bil potem brez Dalmacijo, Črno goro, Albanijo, dela, dokler se leta 1933 ni Makedonijo, Srbijo, Vojvodino- zaposlil pri rudniku. Nekaj časa Zemun in potem Novi Sad. Tam je bil v jami, potem pa v je bil dodeljen k šoferjem in delavnicah na Separaciji in v mehanikom "pokretne letalske Agnezu, od tam pa ga je pot delavnice", ki so popravljali in vodila v Strojno tovarno in nato "flikali" avione na petih letališčih, v Elektrarno. Ves čas je nazadnje v Somboru, od koder bi dopolnjeval in poglabljal znanje, moral oditi domov, ker seje vojna Ko sem odhajala z obiska pri Hinku Jazbecu, mi še vedno ni šlo v glavo, da gospod prijaznega obraza, jasnega pogleda in prijetnega pripovedovanja praznuje v soboto, lO.julija, devetdeseti rojstni dan. Topel stisk roke ob prihodu mi je obljubljal, da bo razgovor z njim veliko več, kot običajni klepet in tako je tudi bilo. Spomini so vreli, se prehitevali in srečevali s sedanjostjo. Začela sva pri šahu, da sva prebila led, oziroma začetno nelagodnost, ko človek ne ve, kje bi začel in kaj bi povedal. Potem pa je steklo pripovedovanje samo od sebe. Hinko Jazbec se je rodil v Trbovljah staršema, ki sta prišla iz okolice Sevnice. Mato, drobna ženska in zlata mama, je delala na Dobrni, oče pa v jami, kjer mu je kos premoga poškodoval oko, tako daje postal invalid. V družini so bili štirje otroci, deklica in trije fantje. Od vseh je danes živ samo še Hinko. En brat je padel v španski vojski kot prostovoljec, drugi, starejši, je bil ubit v partizanih, ko je reševal nekega ranjenca. Sestra je umrla zaradi bolezni. Starša sta doživela visoko starost, tako da lahko rečem, da jim je dolgo življenje zapisano v genih. Živeli so v Žabji vasi in mali Hinko je pričel igrati šah kot samouk in brez teoretične podlage. Potem mu je doktor Krasnik, ki takrat še ni bil doktor, pokazal in povedal pravila igre, dokler mu ni prišla v roke knjiga doktor Vidmarja, iz katere je potem črpal osnove teorije šaha. Postajal je vse boljši in pravi, da je pred vojno "slepo" igral šah in to deset partij in ni nobene izgubil. Zaradi sodelovanja v stavki leta 1923 v Trbovljah, je oče izgubil delo in leta 1925 seje vsa družina s trebuhom za kruhom izselila v Francijo. Francoski delodajalec je zahteval, da delajo tudi otroci in takrat petnajstletni Hinko je moral prijeti za vsakršno delo. Po enem letu in pol so se zaradi očetove invalidnosti vrnili v Trbovlje. Do ki si ga je pridobil v vojski, kjer seje izučil za šoferja in mehanika. Da je zares dober v svoji stroki, se je v življenju večkrat pokazalo in potrdilo, saj je postal v Elektrarni vodja remontne skupine turbin. Druga svetovna vojna ga je zatekla že kot moža in očeta dveh sinov. Svojo življensko sopotnico je našel kar na drugem koncu Žabje vasi in ko je odhajal v hosto, sta bila sinova stara pet let in devet mesecev. Odločitev za odhod je bila težka, vendar neizogibna, kajti pozivali so ga že, da se mora javiti v kasarno na Dunaj. Tega poziva so ga sicer v Elektrarni "rešili", zagotovo pa bi mu v kratkem sledil drugi, zato je raje poiskal zvezo s partizani in odšel. Žena mu je v košu nesla stvari po eni poti, sam pa je odšel po drugi strani. Za "Špicbergom" je dobil zvezo, od tam odšel na Moravče in potem mimo Save čez Mamule v Semič in v Črnomelj. Tam je bil določen v osmo brigado in takrat so tam zbirali šoferje in končala. Pa je bil preveč pomemben in nepogrešljiv za vojsko kot šofer in mehanik, zato se je njegova vrnitev domov zavlekla kar za nekaj mesecev pa še takrat je smel priti le na dopust. Moral se je vrniti, dokler niso dobili zamenjave za njega, sicer bi ga proglasili za dezerterja. Vmes je bilo nekaj časa, ko domači sploh niso vedeli, kje je in dobili celo podatke, daje odšel v Rusijo. V vsem tem času je srečal mnogo ljudi raznih narodnosti in nekateri med njimi so tudi igrali šah. Zdaj seje v njegovem življenju pričelo obdobje, ko je ves svoj prosti čas posvetil igranju kraljevske igre. Družina ga je pri tem podpirala in ga razumela, saj so vsi vedeli, da je to njegova mladostna ljubezen. Že ko je leta 1929 pristopil v šahovski klub, je postal prvak Trbovelj v konkurenci treh študentov, dveh inženirjev in uradnikov. Kot sam rad pove, sta s prijateljem, ki sta bila samo delavca, tako dobro igrala, da jim niso prišli do živega. Od takrat je bil pet ali šest let vseskozi prvak. Leta 1945 je bil ustanovljen šahovski klub Rudar in Hinko Jazbec je bil ustanovitelj in potem dvajset let tudi predsednik kluba. V času njegovega predsednikovanja so bile v Trboivljah vsako leto odigrane simultanke s svetovno znanimi šahisti, kot so Auerbach, Karpov, Gligorič, Parma, Puc, Vidmar, z Alehinom pa so igrali v Celju in od 44 šahistov jih je bilo kar pet iz Trbovelj. Bil je tudi šahovski sodnik in vodil republiško prvenstvo članov, mladink, moštveno prvenstvo prve lige, druge lige in na stotine turnirjev. Sodeloval je na pionirskih tekmovanjih in v pionirskih šolah in skrbel za šahovski podmladek. Tri leta je na "vodenski" šoli vodil šahovski krožek. Seveda pa je tudi doma skrbel za šahovsko nasledstvo. Starejši sin Hinko je pričel igrati šah pri desetih letih in je dosegal lepe uspehe n državnih prvenstvih (leta 1956 je bil tretji), republiških prvenstvih in še in še. Ponosen je na sinovo igranje: "Tisti, ki ni izgubil nobene partije, je v zadnjem krogu izgubil s Hinkom!" Tako sin kot oče sta zmagovala na mnogih turnirjih in prvenstvih. Na vprašanje, kdo je boljši, je odgovoril, daje bil v mlajših letih boljši oče, zdaj pa sicer ne igrata prav pogosto, vendar priznava, da ga sin prekaša. Ima tri vnuke in še malo pravnučko, vendar pa nobeden od njih ni navdušen šahist - še ne, kdo ve... Zanimalo me je, kako postaneš tako dober šahist, kot je Hinko Jazbec. "Za dobro igro moraš biti cel človek, zbran in dobro podkovan s teorijo, brez te ni nič! Sam si ne moreš izmišljati nič, treba je imeti nekaj podlage in ogromno vztrajnosti in potrpežljivosti in vsekakor talenta." Pogosto je igral simultanke po revirjih. V Delavskem domu v Trbovljah na primer proti 15. MALSRPNA 1999 J.j *7Vv 7—~ I J . osemnajstim nasprotnikom in izgubil z enim ali dvema, v Krškem s 23 igralci in zmagal z dvema igrama več, na dopustu v Biogradu s šestimi "majstri" slavil absolutno zmago. Veljal je za nepremagljivega in njegov šahovski opus je tako bogat in obsežen in njegova dnevna soba tako polna priznanj, da bi o tem v Zasavcu lahko pisali kar lepo vrsto let. Ob njegovem pripovedovanju bi se marsikateri mlačnež "ogrel" za to kraljevo igro. V njegovem bogatem življenju sta bili dve zvezdi stalnici, dve ljubezni, ki sta ga ves čas spremljali. Šah in jegova življenska sopotnica, s katero sta prehodila skupaj 63 let dolgo življensko pot, dokler se ni nenadoma poslovila in za seboj pustila globoko praznino v Hinkovem vsakdanu, kije niti šah ne more nadomestiti. Odkar je bil v pokoju, ga je žena vzpodbujala in priganjala k igranju. Tako je tudi s klubom Društva upokojencev sodeloval na mnogih srečanjih šahistov, zmagoval in kot sam pravi znal tudi izgubljati. Zadnji čas gre v klub igrat, kadar se dobro počuti, saj mu zdaj zdravje kdaj tudi ponagaja in je raje doma. Odkar je ostal sam, nekako nima pravega veselja. Prej sta z ženo načrtovala obiske v zdraviliščih po Sloveniji in bila pogosto njihova obiskovalca. Vstaja ob osmih, si pripravi zajtrk, malo pobrklja po stanovanju, počaka na kosilo, za katerega poskrbijo otroci in potem čisto malo televizije in ob devetih je spet v postelji. Nič več ni tako, kot je bilo... Še vedno pa ga radi sprejmejo medse trboveljski šahisti in se ga razveselijo, ko jih obišče, saj je Hinko Jazbec živa enciklopedija šahovskega znanja, podkrepljenega z življensko modrostjo, ki jo prinesejo leta in teh se je nanizalo do lO.junija devetdeset. To je vsekakor vzrok za praznovanje, vendar pravi, da ne bo prav nič bučno, da pa : "Šahisti so se pa odrezali!" Vsem lepim mislim in željam za praznik se pridružuje tudi uredništvo Zasavca. Tekst in foto: Marta Hrušovar Svet za varstvo državljanov že deluje Na peti seji občinskega sveta so se odločili in potrdili potrebo po ustanovitvi Sveta za varstvo državljanov v občini Trbovlje.Po zakonu o policiji in zakonu o lokalni samoupravi naj bi v sklopu občine deloval kot najširši dejavnik za zagotavljanje varnosti na nivoju občine.Poudariti paje potrebno, da tu varnost ni samo stvar policije, ampak tudi občine in občanov, medtem ko je policija le eden od strokovnih dejavnikov na tem področju.Kot je povedal podžupan Andrej Železnik, predsednik tega sveta, je njegova vloga predvsem v tem,da ugotavlja vzroke za nastanek določenih deviantnih pojavov, kriminalitete in deluje predvsem preventivno in bo pozitivno deloval na zavest občanov.To vse z namenom,da preprečuje in preučuje varnostne probleme v občini,vpliva na varnostno zavest občanov in ugotavlja stališča ali mnenja javnosti o varnostnih razmerah v občini. Prav zaradi tega je sestava sveta takšna, da so v njem predstavniki od osnovnih šol do predstavnikov medijev. Mediji pri tem predstavljajo faktor, ki ga bo svet moral uporabljati pri svojem delu. V tem tednu so se kljub dopustom že pričele določene dejavnosti zlasti preko elektronskih medijev, ki obveščajo, kje naraščajo vlomi v stanovanja .Svet bo skušal osveščati občane o tem, kako se ukrepa v takih primerih.Do konca avgusta bodo pripravili po posameznih področjih konkretne programe, ki bodo prišli od vseh predstavnikov v svetu.Poseben poudarek bo tudi na vzdrževanju javnega reda,kjer bodo preučevali vzroke za nasilniško vedenje. V načrtu imajo tudi telefon za pomoč v stiskah, poleg tega pomagali pri razširitvi ambulantne dejavnosti za odvisnike. Ker je ustanovitelj Občina Trbovlje, bo financiranje urejeno iz občinskega proračuna.Čeprav ni opaziti večjega interesa za delo sveta, je videti, da so ljudje že seznanjeni o ustanovitvi le - tega.Posebnost je tudi povezava z vsemi dejavniki od gasilcev,Policije in komunalnih redarstvenikov. Povezali so se tudi s predstavniki varovanja na tistih področjih, ki se po ogroženosti in po porastu dejanj v občini procentualno dvigujejo.Seveda brez interesa občanov in njihove pomoči bi svet lahko ostal samemu sebi namen, kar pa ni bil razlog za njegovo ustanovitev. . ODGOVOR JE NA STRANI 26. •- *. A- :J •: ■ 'V'' "t ' <423 ŠTUDENT jr,— j u MORSKE POSLASTICE Pravijo, da bo letos večina Slovencev dopustovala kar doma. Nekaterim med njimi bo zagotovo žal, da ne bodo vonjali morskega zraka in se mastili z ribami. Lahko pa si doma v kuhinji pričarajo vsaj delček morskega vzdušja s pripravo dobre hrane. Sledijo recepti, katere velja preizkusiti. Na koncu naj zapišem le še to, da so recepti sposojeni pri dijakih zaključnega letnika (ki so letos končali šolanje) programa tehnik gospodinjskih storitev in mentorice Anite Roglič. GLAVNE JEDI: 1. Dušeni osličevi fileji Količina za 5 oseb: 10 filejev, sol, 3 dag olja, 10 dag čebule, 40 dag svežega paradižnika, lovor, rožmarin, brinje, cel poper, 3 dag masla, 2 dag moke, 3 dl ribjega fonda, 2 dl belega vina, peteršilj. Fileje posolimo in zvijemo. Po potrebi jih spnemo. Na olju prepražimo sesekljano čebulo le toliko, da ovene. Dodamo na kocke narezan, olupljen paradižnik, vse začimbe in fond. V pekač ali kozico položimo fileje, jih prelijemo z omako in dušimo 20 minut. Odkrijemo, dodamo masleno kroglico, vino in sesekljan peteršilj. Ponovno dušimo 5 minut. 2. Dagnje po mornarsko Količine za 5 oseb: 1,5 kg dagenj, 1 dl olja, šopek drobnjaka, 2 dl belega vina, maslena kroglica (5 dag masla, 2-3 dag moke), sol, poper, pol limone, peteršilj, po okusu soli in popra. Dagnje očistimo, jih drobno operemo in z lupino vred zložimo v kozico. Dodamo sesekljan drobnjak, olje in vino. Pokrijemo in dušimo tako dolgo, da se dagnje odprejo. Nato jim odstranimo lupine. Dadamo masleno kocko, limonin sok, poper. Po potrebi prilijemo še nekoliko ribje osnove in dušimo 6-8 minut. Jed mora biti primerno gostljata. HLADNE ZAČETNE JEDI l.Skuša v pikantni omaki Količina za 10 oseb: 20 kosov sveže skuše, 12 dag oljčnega olja, 30 dag čebule, 3 dl rdečega vina, 1 dl vinskega kisa, ribji fond po potrebi, brinove jagode, zelene olive, črne olive, kapre, cel poper, rožmarin, lovorjev list, zelen peteršilj, limona, sol, beli poper in dekoracija. Očiščene ribe osolimo in jih spečemo (v ponvi, pečici ali na žaru) ter zložimo v nizke posode (plošče). Na olju prepražimo na tanke kolobarje narezano čebulo in dodamo vse začimbe ter zalijemo z vinom in kisom. Marinado prevremo, dodamo Imonine rezine in jo prelijemo preko opečenih rib. Ohlajene postavimo v hladilnik za 3 ure in jih serviramo s črnim kruhom. 2.Nadevani lososovi zvitki Sestavine: majhno kislo jabolko, trdo kuhano jajce, 40 g ZDRAVILNE RASTLINE ISLANDSKI LIŠAJ Eden naj večjih poznavalcev zdravilnih rastlin, pokojni pater Simon Ašič, je zapisal, da islandski lišaj ne raste le v Islandiji, kjer so ga prvi začeli uporabljati v zdravilne namene, temveč po vsej severni polobli, tudi pri nas. Predvsem v gorah, pa tudi v nižinah, po gozdovih, travnatih pobočjih in celo na drevesih. Islandski lišaj zraste do 10 cm. Nabiramo vso rastlino od zgodnje pomladi do septembra ob lepem, suhem vremenu. Njegova najvažnejša učinkovina so sluzi. Vsebuje tudi več kislin, med njimi grenka cetrarna. Zato surov ni užiten- šele po kuhanju se tako spremeni, da ga lahko uživamo. V islandskem lišaju je tudi nekaj vitaminaAinB12. Ker je močno sredstvo, bi premočni odmerki in predolga raba dražili črevesje in želodec ter motili delovanje jeter. Ledvični bolniki ga ne smejo uživati. Sicer pa je učinkovito zdravilo proti slabosti. Poživlja in krepi izčrpano telo po hudih boleznih, izgubi krvi ob nezgodi ali operaciji, po črevesnih in želodčnih boleznih. Zdravi zlasti dihala, predvsem zgornje dihalne poti in vse bolezni prehladov: bronhitis, pljučne bolezni, kašelj, vnetje mandeljnov. Čaj preprečuje razvoj bakterij, zlasti bacilovjetike. Zdravi drisko in zaprtje, odpravlja prebavne motnje, želodčni katar in trebušna vnetja. Uravnava želodčno kislino, premočno niža, kadar je je premalo, pa viša. Odpravlja tudi slabokrvnost, pod nadzorstvom zdravnika pa se znatno izboljša stanje sladkorne bolezni. Ker ima antibiotične lastnosti, deluje podobno kot penicilin. Zdravi tudi neprijetne afte v ustih. KATERE RASTLINE NAM POMAGAJO PRI: CELULITISU: vsa diuretična zelišča in zelišča, ki čistijo kri, posebno še breza, bršljan, bršljanasta grenkuljica, češnja, koruza, krvavi mlečnik, peteršilj, praprot, prstati pesjak, sabljasti triplat, timijan in materina dušica, resje, vrtnica in žajbelj. M.Messegue, francoski zdravilec, predlaga, da si 2 krat dnevno namakate roke ali noge v kopeli tako, da vzamete na 2 litra vode po eno prgišče resja, češnjevih pecljev, krvavega mlečnika, prstastega pesjaka in oslada, pa še eno veliko nastrgano čebulo. Pomagajo tudi obkladki z mešanico svežega hrena, žlica limoninega soka, žlica olja - 5 žlic smetane, sol - sladkor, 8 rezin prekajenega lososa, nekaj listov solate in limona za dekoracijo. Jabolko, jajce in hren olupimo, zrežemo in zmiksamo z limoninim sokom, oljem in smetano. Kremo začinimo, namažemo z njo lososove rezine, ki jih okrašene z limono ovijemo in ponudimo na solatnih listih. 3.Kanapeji s skušino kremo Sestavine za 8 kanapejev: 1 prekajena skuša, 250 g skute, žlica limoninega soka, sol, beli poper, sladka paprika, 4 rezine kruha za toast, 4 žličke mehkega masla, 4 črne olive. Skuši odstranimo kožo in kosti. Fileje pretlačimo ter zmešamo s skuto in limoninim sokom. Kremo začinimo s soljo, poprom in papriko. Nasvet: Kremo lahko poljubno spreminjamo. Zelo plemenit okus dobi, če ji primešamo 300 g drobno narezanega prekajenega lososa. Polovico skute nadomestimo s stepeno smetano. Dodatno jo začinimo z limoninim sokom, namesto z olivami jo okrasimo z obročki čebule in koščki prekajenega lososa. ŽANA bršljana in krvavega mlečnika (na liter vode pol prgišča vsakega). ČIR: pomagajo vsa zelišča, ki pospešujejo celjenje ran in čistijo kri. Posebej še bršč, bršljanasta grenkuljica, čebula, čemaž,česen, gabez, hrast, ječmen, kamilica, kislica, kopriva, kordabenedikta, kutina, lučnik, ognjič, oreh, pelin, regrat,repa, repinec, rman, sabljasti triplat, slezenovec, sivka, smetlika, smreka, sončnica, srčna moč, šetraj, verbena, vijolica, vrtnica, zelje, zimzelen, zlata rozga , žajbelj in ženikelj. M.Messegue predlaga kataplazme iz vročih listov zelja, koprive in repe. Pomagajo tudi obkladki, namočeni v prevretku iz verbene, šetraja in žajblja. Na liter vode vzemite eno prgišče zelišča. Pripravil Igor Goste ^INTEGRAL ^INTEGRAL V v Športno društvo Cemšenik in Ansambel Ajda VABITA na veliko vrtno veselico, ki bo v soboto, 24.julija s pričetkom ob 20.uri na igrišču v Čemšeniku. Vljudno vabljeni! Območno združenje Rdečega križa Zagorje OBVEŠČA vse občane, da je v Zagorju redna krvodajalska akcija v dneh: 20.07.1999 od 8. do 15.ure 21.07.1999 od 7. do IS.ure v prostorih Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo Zagorje. Prosimo vse, ki so zdravi, da se akcije udeležijo! Il.ii ;M ■ INTEGRAL ^INTEGRAL -A- INTEGRAL „ INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje do.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje, Telefon: 0601 55 100, 64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si /UMI 1H(: I( HI U.HII HL. tl! IS.MIN, lllir DAN,M IIII I.>1ASIOINII ATENTCDDS,COSEJ ... PESTRA PONUDBA POČITNIC V ZADNJEM TRENUTKU NUDIMO PLAČILA NA VEČ OBROKOV Hrvaška -HIT PONUDBA ZDAJ -do 35% popusta za letalske aranžmaje Vstopnice za koncerte skupine R.E.M. v Izoli 25.07.1999 C^£\]TW)y£\nv£\l^llD) vsako soboto MM! LENTI-vsako soboto fese ©b®® (S® S&b®® tffi© ®dl ©o®@ (fl® C3o®® 1VU03JLNI MONOzV /V5 DaMZALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1999 TOURING MFC GL 1500 SEGold Wing 3.151.500 NOVO ST 1100 Pan European 2.251.680 ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird 2.064.720 VTR 800 F1 1.909.044 CB 750 F2 Seven-Fifty 1.364.688 NOVO CB 600 F Hornet 1.277.760 ŠPORT CBR 900 RR Fire Blade 1.867.920 VTR 1000 F Fire Storm 1.769.640 CBR 600 F 1.622.040 NSR125R 820.320 CHOOPER GL 1500 C Valkvne 2.377.920 NOVO VF 1100 C3 Shadovv 1.813.536 NOVO VT 750 C Magna 1.572.840 VT 750 C2 Shadovv 1.415.520 VT 750 C Shadovz 1.376.040 VT 600 C Shadovv 1.179.480 VT 125 C Shadovv 875.400 NOVO ENDURO XL 1000 V Varadero 1.848.240 NOVO XRV 750 V Africa Twin 1.603.440 XL 600 V Translap 1.202.280 NX 650 Dominator 1.001.760 NX 250 Dominator 945.360 NOVO XLR 125 R 785.880 NOVO SCOOTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross) 444.000 439.200 CROSS CR 125 R* 990.000 CR 8R* (mala kolesa, model 98) 620.000 Cene so v SIT; v MFC je vračunani 9% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cenik velja od 1.7.1999 n.TT.Jr ulsbsleo 7 ROSANA MESOJEDEC Slehernega človeka spoštuje, saj pravi, da vsakdo razpolaga s svojstvenim šarmom. Zato se ji nikdar ne dozdeva, da bi kogarkoli spreminjala, tudi prijatelje sprejme takšne, kakršni so. Seveda pa jo pri ljudeh najbolj pritegne iskrenost. Po rodu je sicer Hrastničanka, a jo je Trboveljčan zvabil v pajčevino ljubezni in skupno sta osnovala družino. In odkar živi v Trbovljah, je vesela, da tudi službuje na OŠ Tončke Čeč s prilagojenim programom v Trbovljah. Med drugim je pet let delala tudi v trboveljskem vrtcu, saj je dokončala vzgojiteljsko srednjo šolo in doštudirala defektologijo. In na OŠ Tončke Čeč s prilagojenim programom je zaposlena osem let, najbolj pa ji je všeč, kadar so pri učencih vidni učni uspehi ter z lahkoto osvojijo novo učno snov. Pravzaprav pa se pri pouku posveča tudi vzgoji, saj je ta nepogrešljiva v vsakdanjem načinu življenja. Mnenja je, da sta včasih dobra volja in nasmejanost motivacija za prijetnejšo šolsko uro. Ponavadi je vsak september v novem šolskem letu nekako uvajalno obdobje, da se medsebojno spoznajo, predvsem pa tovrstno delo terja od učitelja veliko individualnega dela s posameznim učencem. Trudijo se, da pripravijo tudi čimveč likovnih in razstav raznih ročnih spretnosti, saj učenci radi sodelujejo na razstavah. Predvsem pa je zaslužna, da na šoli deluje tudi pevski zborček, v katerega so vključeni učenci od 1. do 8. razreda. Menda deklice rajši prepevajo in se v večjem merilu zanimajo za delovanje pevskega zbora. In za nastope se tudi temeljito pripravijo. Kot je dejala, ji je pomembno, da je petje lepo in pravilno. Dejala je, da je sicer želela postati balerina. In ples ji še zmeraj veliko pomeni. Tudi na baletnem oddelku Glasbene šole Trbovlje skuša spodbujati k zanimanju za balet, čeprav je tudi za balet treba veliko vaje in naporov. Pritegne jo vsakršen ples, zato za svoje nastope pripravijo tudi točke jazz-baleta. Pri plesnih točkah je pogosto najbolj zahtevna glede koreografije, važno ji je, da sta gib in glasba usklajena. Sodobni ples pa ji je všeč zato, ker razpolaga z improvizacijo. Rada pa ima tudi modo, zato v vsakršnih modnih smernicah skuša najti nekaj stvari, ki so ji všeč. "Ljudje vsakogar nehote ocenjujejo tudi po videzu in po obleki," pravi. In v teh medčloveških odnosih jo razvedrijo prijateljski stiki, sploh zaradi zaupnih pomenkov in odkritih besed. Uživa na morju, s hčerko Medejo, ki je srednješolka, pa gresta kdaj na skupno kolesarjenje. Za hobi plete, šiva, izdeluje gobeline, z zanimanjem posega po ljubezenskih in pustolovskih knjigah, razpoložijo jo akcijski filmi, predvsem pa vsake počitnice porabi za to, da si nabere elana za novo šolsko sezono in se naužije prijetnosti v družinskem krogu. Sanjarjenje prepušča "teenagerjem", bolj všeč ji je aktivnost v vsakdanu, v katerem jo barvitost dogajanj povsem navduši. Čeprav se želje spreminjajo, pa je rada v stvareh, ki jih počne, čimbolj uspešna. BONAVENTURA, KARDINAL IN CERKVENI UČITELJ (15. julij) Papež Gregor X. je 3. junija 1273 vOrvietu na Toskanskem podpisal kratko in pomembno pismo - imenovanje brata Bonaventura, generala frančiškanskega reda za kardinala. Bonaventura je redovno ime za Janeza Fidanza. Rodil seje okoli leta 1218 v vasi Bagnorea, nedaleč od mesta Viterbo. Ko je bil star štiri leta, je hudo zbolel, ozdravel je na priprošnjo sv. Frančiška Asiškega. Še mladje vstopil v red manjših bratov. Pod vodstvom slavnega frančiškanskega učenjaka Aleksandra Haleškegaje v Parizu zaključil študij. Do leta 1255 je bil magister (profesor) v Parizu. Po nasvetu blaženega Janeza iz Parme je bil v starosti 36 let izvoljen za vrhovnega predstojnika redovne skupnosti in je to službo opravljal vse do leta 1273. Bonaventuraje bil odličen in svetniški redovnik, preudaren predstojnik, sloveč govornik in poleg sv. Tomaža Akvinskega najuglednejši teolog obdobja visoke sholastike. S Tomažem Akvinskim sta bila dobra prijatelja, ki sta se medsebojno tudi v teološkem smislu dopolnjevala. Tomaž je bil velik učitelj teologije, Bonaventura pa je "prevedel" visoko teologijo v življenje. Tomaž je razsvetljeval razum, Bonaventura pa je ogreval srce; Tomaž je sledil Aristotelu, Bonaventura pa sv. Avguštinu. Oba sta bila iz t.i. ubožnih redov, Tomažje bil dominikanec, Bonaventuraje sledil izročilu Frančiška Asiškega. Kot generalni predstojnik je Bonaventura dokončno uredil upravo frančiškanskega reda in postavil meje posameznim provincam. Kot prvi je jasno začrtal pot, ki naj seje drže redovni bratje, da bodo mogli dobro opraviti delo, ki jim gaje zaupala Cerkev. Papež Gregor X. je razglasi! za leto 1274 XIV. vesoljni cerkveni zbor z visokim ciljem - da se obe ločeni Cerkvi (zahodna in vzhodna) združita in preideta k reformi Cerkve. Papež je zahtevno nalogo priprav na koncil zaupal Bonaventuri, ki ga je junija 1273 imenoval za kardinala (s tem pa za svojega bližnjega sodelavca pri vodenju Cerkve). Bonaventura seje naloge lotil izredno resno. Vodil je konference, zbiral predloge in nasvete uglednih mož ter tako postal srce koncila. Vsi so ga spoštovali zaradi dobrohotnosti in jasnosti v odgovorih. Dne 7. maja seje po tridnevnem postu pričel koncil. Cerkveni zbor se je zbral v Lyonu. Kardinali, škofje, prelati, teologi, svetni knezi, vrsta diplomatov, plemičev, meščanov in kmetov je napolnila stolnico. 24. junija so v Lyon prispeli poslanci cesarja Mihaela Palaijologa iz Carigrada (bivši patriarh German, nadškof Teofan iz Niceje in cesarjev kancler Jurij Akropolit). Ves papeški dvor se je odšel poklonit grškemu odposlanstvu. Na praznik apostolov Petra in Pavla je bilo slovesno bogoslužje, kije potekalo tako v latinskem kot grškem jeziku. Slovesni nagovor je imel kardinal Bonaventura. To je bil tudi njegov zadnji govor. 6. julijaje bila odločilna seja koncila. Cesarjev kanclerje v imenu cesarja in vzhodne Cerkve izpovedal enotnost z zahodno Cerkvijo ter papeževo prvenstvo v Cerkvi. Ogromno delo, neprestana pogajanja in izredne skrbi so zdravje Bonaventure tako oslabile, da gaje začela tresti vročica, umaknil seje v svojo celico. V noči od 14. na 15. julij je v zgodnjih jutranjih urah umrl. Pokopali so ga v lyonski frančiškanski cerkvi ob udeležbi vsega koncila s papežem vred. Leta 1494 so njegove ostanke prenesli v novo cerkev posvečenu njemu, a leta 1562 sojih kalvinci javno sežgali. Ohranilo seje le nekaj relikvij. Papež Sikst IV. ga je 14. aprila 1482 razglasil za svetnika, dobrih sto let kasneje pa gaje papež Sikst V. 14. marca 1587 razglasil za cerkvenega učitelja. Petra Radov Branko Nimac km m m Novo Mesto prodaja na: - KREDIT - LEAS1NG - POLOŽNICE - STARO ZA NOVO RE. Zagorje Cesta 9.avgusta 104 1410 Zagorje Tel,:0601/64-687 ODPRTO: PON-PET 8.30-16.30 SOBOTA: 8.30 -12.00 POOBLAŠČENI SERVISER: EDINI POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL DAEWOO V ZASAVJU C. 20 julija 26 1410 ZAGORJE TEL.:0601/66-246 avtoservis RAZPOTNIK Matjaž RAZPOTNIK s p. SPLOŠNA AVTOMEHANIKA SERVIS avtoelektrike avtoelektronike 15. MALSRPNA 1999 ?v fj, j. ?: T O Tj. J j VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA ■ MI VAS NAGRADIMO Vsi, ki ste v kuponček napisali Sebastijan Krelj, ste pravilno rešili našo 18. literarno uganko. Žreb je odločil, da bo knjižni prvenec Tatjane Polanec, roman O možu, ki je izgubil sebe, prebirala Jerica Mujič, Keršičeva 22a, TRBOVLJE. Pred vami paje že 19. uganka. Sprašujemo vas po imenu pesnika, kije po Prešernu prvi slovenski pesnik, kije ustvaril zaokrožen opus epskih pesmi, balad, romanc, legend in parabol v verzih. Rodil seje 1856 pri Rimskih Toplicah v revni kmečki družini, po končani gimnaziji je stopil v mariborsko bogoslovje, čeprav naj ne bi čutil nagnjenja za duhovniški poklic. Kot kaplan je služboval v po štajerskih krajih. Leta 1898 je prosil za upokojitev in takoj dobil mesto mestnegaarhivarja v Ljubljani. Bilje zaprta, težka, življenjsko nesproščena osebnost. Svoje prve pesmi je začel objavljati pozno. Prvo pesem šele 1880 v Stritarjevem Zvonu pod psevdonimom Gorazd. Nato je začel sodelovati pri Ljubljanskem Zvonu, najprej z liriko. Leta 1890je izdal svoje pesmi v zbirki Balade in romance, ki naj ne bi bile v skladu s krščanstvom. 1896 je izdal Lirske in epske poezije, 1900 Nove poezije, 1904 Četrti zbornik poezij, 1906 zbirko Mučeniki, 1908 Jadranske bisere, 1909 Akropolis in piramide, 1910 Pesnitve-Peti zbornik. Vmes je objavil še pesnitve Zlatorog (1904), Primož Trubar (1905) itd. Ukvarjal seje tudi z dramatiko, vendar brez večjega uspeha. Pisal je tudi potopisna, polemična in slovenstveno kritična dela. V pomoč vam navajamo njegovo ljubezensko pesem, ki nosi naslov Kaj bi te vprašal... Kaj bi te vprašal, dekle ti: Kje si dobila te oči? Takšno imajo sladko moč... Gledal bi vanje dan in noč! Gledal bi vanje noč in dan, tvoje lepote ves pijan. Uganko sestavil Igor Goste * Avtor: Moje ime: Naslov: Piše:Uroš Šetina-Uri Ameriških TOP 5 (9.-11.7.) v milijonih dolarjev 1. American Pie (18$, 1 teden) 2. Wild Wild West (76.4$, 2 tedna) 3. B ig Daddy (116$, 3 tedni) 4. Tarzan (129$, 4 tedne) 5. The GeneraPs Daughter (79.4$, 4 tedne) American Pie - ali ameriška pita, ki ima v filmu svojevrstno bolečo in na moč zabavno vlogo, je komedija o adolescentnem odraščanju skupine srednješolskih prijateljev, ki si zaprisežejo, da bodo naredili vse, da bi izgubili nedolžnost še pred maturo. Med tem podvigom spoznajo mnoge stvari o samih sebi, svojih prijateljstvih, predstavah o ljubezni, romantičnosti in njihovih odnosih do nasprotnega spola. Igrajo: Jason Biggs, Chris Klein, Thomas lan Nichols, Tara Reid, Mena Suvari, Natasha Lyonne, Eddie Kaye Thomas, Shannon Elizabeth, Seann William Scott, Alysonn Harinigan and Eugene Levy. Wild Wild West - Will Smith in režiser Barry Sonnenfeld sta vnovič združila moči {Možje v črnem) in s pomočjo Kevina Klinea, Salme Hayek in Kennetha Branagha posnela eksplozivno znanstvenofantastično komedijo, ki se dogaja na divjem divjem zahodu. Smith in Kline sta vladna agenta na lovu za vražjim genijem Dr. Lovelessom (Branagh), ki pripravlja atentat na predstednika ZDA s pomočjo pošastno velikega hodečega orožno transportnega vozila z imenom Tarantula. Junaškima agentoma pot prekriža prelestna Rita Escobar(Hayek), karpovzorči nemalo zanimivih prizorov. Pri nas oktobra. Arlington Road - Jeff Bridges ni ravno navdušen nad sosedovo vdovo, ki vzgaja deset letnega sina v predmestju Washingtona. Po tem, ko se čez cesto vseli nova družina, katero zastopata oče Tim Robbins in mama Joan Cusack, prične Bridges sumničavo raziskovati njuno preteklost. Glede nato, daje profesor na srednji šoli, kjer predava o nevarnosti terorističnih napadov, se ga po tem kar odkrij e vedno bolj loteva paranoja. Sta njegova soseda res terorista? Že na sporedu v večjih krajih. South Park: Bigger, Longer and Uncut -South Park je risana TV serija, ki je čez lužo izredno priljubljena in nič ni nenavadnega, dajo je uspeh pripeljal do celovečerne različice. Zaradi zelo prostaškega, neokusnega, politično spornega, rasističnega in grobegajezika, podkrepljenega s spolnostjo in nasiljem ni primerna za mlajše gledalce, vendar ji to ne jemlje priljubljenosti. Risani film govori o vojni s Kanado, do katere pride zaradi spornega kanadskega filma, ki ga glavna junaka naravnost občudujeta, njuni starši pa sovražijo. Režiral in oscenaril ga je Trey Parker. Interaktivne multimedijske predstavitve za poslovneže Po uveljavljanju na zahtevnem evropskem tržišču, usklajevanju poslovnega bontona s kakovostnimi standardi, se slovenski poslovneži v velikem številu odločajo tudi za novodobne načine promocije. Poleg predstavitev na spletnih straneh se namreč mnogi navdušujejo tudi nad interaktivnimi multimedijskimi predstavitvami na CD-romu (zgoščenki). Tovrstna promocija je enostavna, učinkovita in celovita. In ne samo to: ob številnih priložnostih ali obiskih je ta priročni medij (CD-rom) tudi izvirno darilo poslovnim partnerjem ali kupcem. Seveda veljajo interaktivne multimedijske predstavitve za izjemno zahteven projekt, ki so mu kos le izkušeni strokovnjaki. Toda - to ne pomeni, da je treba tovrstne usluge iskati izven meja Zasavja. Nekaj dni nazaj smo bili namreč priča izidu prve tovrstne multimedijske predstavitve, ki obravnava 250-letno zgodovino rudarjenja v Zagorski dolini. Obdelave tematike, ki je zadnjih dvesto let krojila usodo in podobo Zagorjanov in drugih Zasavčanov, so se lotili v podjetju Multima, ki ob tem dodajajo, da gre šele za prvi del zahtevnega projekta. Poznavalci pa priznavajo izdelku kakovost in izvirnost, ki sta povsem primerljivi s tovrstnimi predstavitvami po svetu. Najbolj zahteven del procesa sta računalniška zasnova in programiranje. Predstavitev poteka multimedijsko, kar pomeni da vključuje tekst, zvok, fotografijo in gibljivo sliko (video). V celotni delovni proces so v ______nalagal v jamske voztčk«. hunt«. prišel na površino po jašku Wie, od tam pa so ga odpeljali # RUDARJENJE Multimi vložili obilo znanja in izkušenj, kar v tržnih razmerah predstavlja glavni atribut uspešnosti podjetij, ki želijo ohranjati svojo konkurenčnost, kakovost in inovativnost. Bolj kot zahtevna računalniška obdelava nas lahko izdelek zanima kot uporabnike. Pri CD-romu z naslovom Rudarjenje v Zagorju lahko izbiramo med štirimi osnovnimi naslovi: zgodovina rudarjenja, zapiranje rudnika, tehnični opis (gotovo je poleg tehničnega opisa jam in tehnologij pridobivanja premoga zelo zanimiva videopredstavitev rudarjevega delovnega dne) in razstavo (predstavitev tehničnega spomenika - muzeja in muzejskih eksponatov). Zelo zanimiv in izviren pa je tudi interaktivni zemljevid, na katerem so aktivna področja predvidenih obrtnih con in drugih rudniških površin. Zagorje 2000 Po uspelem izdelku so se v Multimi že lotili novega projekta: interaktivne multimedijske predstavitve Zagorske doline, imenovane Zagorje 2000. Ob prelomu tisočletja bo tako Zagorje z vso svojo infrastrukturo razpolagalo s še enim pomembnim dokumetnom, ki pa tokrat ne bo zgolj na ravni turističnega kataloga. Pri obdelovanju podatkov in materiala Multima sodeluje z Občino Zagorje ob Savi in Regionalnim centrom za razvoj. Multimedijska obdelava celotnih kapacitet Zagorske doline bo predstavljena z interaktivnim zemljevidom, ki uporabnika pregledno in nazorno vodi do vseh potrebnih poglavij: od zgodovine, turizma, športa, društvenega dela do pomembnega naslova: gospodarstva in obrti. Mnogi zasavski poslovneži, ki se zavedajo pomena inovativne in novodobne promocije, se bodo seveda odločili za samostojne interaktivne multimedijske predstavitve. Na CD-romu Zagorje 2000 pa so jim v Multimi že pripravili svoj prostor. Poleg seznama vseh delujočih družb in obrtnikov v občini, bodo na voljo tudi aktivni naslovi. To pomeni, da se bodo družbe, ki bodo zainteresirane nad tovrstnimi predstavitvami, lahko tudi širše predstavile. In ker naj bi CD-rom izšel konec letošnjega leta, v Multimi pričakujejo obilico dela in sodelovanja z zagorskimi gospodarstveniki. Pričakovati je, da bodo ob prehodu v novo tisočletje svoje poslovne partnerje s ponosom obdarili z novodobnim medijem, na katerem bodo poleg turističnega, kulturnega oz. zgodovinskega opisa Zagorske doline, našli tudi multimedijsko predstavitev svojega poslovnega prijatelja. ■ ***" '■ SSHš jtBTKsre''«-.';' ‘■u nameram ■ J *> rt«:wN si '-.j! : ovi obrati Poteg f«ga m v . rajo'c dobivali predvsem ImuIi fvl4‘n'• kh v IbsU. pela’n pa tss 3*:»h.cIo :;»*• 3h p*WS9»j|. .telet« :fc .M 7r. Jganj« irv pfriJonjft nl orenoos.. v Tcclfest oa 15. MALSRPNA 1999 'GJ7 G j jr. H F. 7, F S HRASINIŠKIMI PODJflNIKI IN OBRINIKI V BELO KRAJINO Udeleženci izleta Prvo soboto v juniju so se odpravili hrastniški podjetniki in obrtniki na enodnevni izlet v Belo krajino, ki je za Zasavčane kar nekoliko odmaknjena. Vendar nudi veliko lepega in zanimivega, zato lahko bralcu služi ta zapis kot mini turistični napotek, če bi se kdaj odločili za obisk tega dela naše lepe dežele. Izlet s 27 udeleženci je odlično vodila Jolanda Gobec, sekretarka hrastniške območne zbornice. "V zadnjih desetih letih smo si ogledali že vse naše pokrajine -razen Koroške. Pa še Dunaj, Budimpešto, Benetke, Vis, Elbo... Radi pa si ogledamo tudi kakšno kulturno prireditev," je dejala. Prvi postanek smo imeli pod kostanjeviško jamo, ki je od Kos- tanjevice, slovenskih Benetk, oddaljena dober kilometer. Odkrili so jo leta 1937, ko so narasle vode predrle sedanji vhod. Urejeno je 300 m poti za obiskovalce, čeprav je jama daljša in raziskovanja še potekajo. Je atraktivna, čeprav pri nas malo znana. Vendar je imela leta 98 že 13.000 obiskovalcev. Informacije lahko dobite v klubu jamarjev na tel.: 0608/87-088. Če preskočimo malico in poskušnjo vin v domači gostilni, se znajdemo v Krajinskem parku Lahinja, kjer napovedane skupine najprej postrežejo s toplo ajdovo potico. Sprejela nas je vodička Vera Vardjan, predsednica kulturnega društva, ki ima tudi svojo domačo obrt - izdelovanje gudal, ljudskega glasbila, ki je ohranjeno samo na slovenskem. Ročno izdelan glinast lonec, pokrit z napetim svinjskim mehurjem in sirkovo palico v sredini. Z vlažnimi prsti drgneš po palici in izvajaš prijetne glasove. Mogoče se je ohranilo gudalo zato, ker ljudje niso imeli denarja, da bi si instrumente kupovali. Izdelki so tudi naprodaj od 1500-3500 SIT. Potem naj bi sledil ogled naravnega rezervata Lahinja, ki traja več ur. Tu srečaš vrsto redkih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, manjše izvire, kraško jamo Zjot, žego veneci-janko na okljuku reke Lahinje in še marsikaj. No, mi smo napravili le skupinski posnetek na začetku poti, ker je bil dan prevroč za take sprehode. Tudi s kočijo, ki si jo lahko najameš, bi bilo preveč. Naselje Veliki Nerajec, ki leži blizu Dragatuša, bomo lahko obiskali še kdaj drugič. Vero Vardjan lahko pokličemo na tel.: 068/57-428. Dodatni ogled tega izleta pa je omogočila žeja. Ustavili smo se namreč pred gostiščem Župančičev hram v Dragatušu, znamenito hišo, kjer je od svojega drugega leta živel veliki pesnik Oton Župančič. Rajko Štefančič, lastnik gostišča in turistične kmetije Pri Štefaniču, je dejal: "Moj ded je kupil gostilno od Župančičevih leta 1944, vendar so jo med vojno bombardirali. Vse smo po vojni obnovili in še dogradili, sobo, kjer so imeli včasih trgovino, pa smo posvetili Župančiču..." Na steni imajo povečano pesnikovo pismo, kjer jim med drugim piše, da so mu v Dragatušu tekla najlepša leta... Izvedeli smo tudi, da v Ljubljani živijo še vsi trije pesnikovi otroci. Najstarejši, 83-letni sin, je še lani prehodil celo Župančičevo pot od Vinice do Dragatuša, ki traja štiri ure. Prirejajo jo vsako leto drugo soboto v juniju. Rajka Štefaniča lahko pokličemo na telefom 068/ 57-347 in dobili bomo prijazna pojasnila. Zadnji turistični napotek za naše bralce je vasica Adlešiči, kjer smo se ustavili pri gostoljubni družini Alojza Cvitkoviča. Tu se ponašajo z barvanjem pisanic in ohranjajo izročilo izdelave domačega tkanja iz lanu. Lan so posejali tudi pred hišo, tako da obiskovalci že na začetku spoznajo 6000 let staro rastlino. V notranjosti pa so razstavljene vezenine, prti, obleke,... ki so bile včasih pri vsaki hiši. Kot zanimivost naj povemo, da ima samo ena vezenina 240.000 vbodov. Na leto imajo od 15-20 tisoč obiskovalcev, ponašajo pa se s številnimi mednarodnimi odlikovanji, saj so imeli razstave že po vsem svetu. Marico Cvitkovič lahko dobite na tel. 068/70-219. Če se boste torej odločili za izlet v Belo krajino, vam želimo lep dan. Fanči Moljk ^ GrAF=X BILTEN PODJETJA C R A F E X • ŠTEVILKA i • LETNIK i . JULIJ i 9 9 9 MED NAJBOLJ UREJENIMI PODJETJI V letu 1998 sta Gospodarska zbornica Slovenije in Turistična zveza Slovenije nadaljevali s projektom Moja dežela -lepa, urejena in čista. Projekt je vključeval tudi ocenjevanje poslovnih objektov, saj je urejeno okolje podjetij pomemben del kakovosti proizvodnje, delovnega okolja, življenja ljudi vkraju in tudi turistične ponudbe. V Grafexu smo dokazali, da za urejenost podjetja znamo in hočemo poskrbeti. Vsak dan se trudimo, da bi bile stranke z našimi storitvami zadovoljne. Med najpomembnejše dejavnike našega uspeha prav gotovo sodi tudi čista in urejena okolica ter gostoljubnost, ki jo nudimo strankam katere nas obiščejo. Očitno slednje ni ostalo neopaženo, saj je bil Grafex v lanskem letu izbran za najbolj urejeno podjetje v Zasavju. V kategoriji 180-ih podjetij iz vse države pa je Grafex med manjšimi podjetji zasedel tretje mesto in 29. marca 1999 prejel tudi Priznanje za urejeno okolje gospodarskih, industrijskih in poslovnih objektov, v okviru projekta Moja dežela - lepa urejena in čista. Kljub priznanju, ali ravno zaradi tega, se bomo še naprej trudili izboljševati našo podobo vokolju, kjer delujemo. J J Prejem priznanja je velika čast, a hkrati tudi še večja obveznost za naprej! Mi, GRAFEK-i, se odgovornosti zavedamo... In ne bomo Vas razočarali! _j Dejan Sešlar ) 15. obletnica podjetja Grafex V krogu prijateljev, znancev in poslovnih partnerjev smo obletnico proslavili v Medijskih toplicah na Izlakah. ___________.______________________Stran£ Kdo nam zaupa ? Svoje delo radi opravljamo, kar se pozna tudi na kakovosti naših izdelkov. Zaradi kakovosti se stranke rade vračajo k nam z novimi naročili. Sodelovali smo z najrazličnejšimi podjetji, zasebniki, javnimi zavodi inposamezniki. __________________________________Stran4 Kajznamo? Lahko se pohvalimo - znamo vse, kar znajo veliki! Glede na zaokroženo ponudbo, spadamo v svoji dejavnosti med visoko kakovostna podjetja, čeprav smo po velikostipodjetja med manjšimi. ________._________________________Stranj (bfGfapVG gf-aČGfljG | Od piknika na Čemšeniški planini je mililo že kar nekaj časa, a je vsem ostal v tako lepem spominu, da objavljamo kratko reportažo s tega izleta. 1.aprila je bilo v ljubljanski restavraciji Mercurius sedaj že tradicionalno družabno srečanje. Stran 6 Kdo smo? V podjetju Grafex nas je trenutno zaposlenih 15 ljudi. Ker vseh ne poznate, bi se vam radi predstavili. Z vsako številko Grafexovih novic nas boste spoznali več. _____________________________________Stran 7 j j Podelitev priznanja majhnemu podjetju GRAFEX, ki ima jasno zapisano razvojno vizijo, je bila zame nadvse prijetna naloga. Podjetju želim vse najboljše napoti do še večjega uspeha v Sloveniji in v Evropi. Jožko Čuk ( flfeigfe fe (Šmffimš .jm 15. OBLETNICA PODJETJA GRAFEX Smo pravo družinsko podjelje. 28. marca Motivacija in volja do dela sta, kljub začet-leta 1983 smo se odločili, da pričnemo s nemu pomanjkanju strokovnega znanja, popoldansko obrtjo, katere dejavnost bo podjetje vodila v širjenje in uvajanje novih fotokopiranje in razmnoževanje. dejavnosti ter zaposlovanje sodelavcev. 4 "-r Dokazilo o naši trdni volji in veselju do dela je tudi 15. obletnica našega delovanja. V krogu prijateljev, znancev in poslovnih partnerjev smo obletnico proslavili v Medijskih toplicah na Izlakah. Praznovanja so se udeležili tudi župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, predstavnik Obrtne zbornice Zagorje Janez Vidmar, predstavniki Ministrstva za obrambo, predstavniki Banke Zasavje... Svoje čestitke pa so poslali predsednik vlade Janez Drnovšek, minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, urednik revij e Obrtnik, in drugi. IZlet Pravijo, daje kovačeva kobila vedno bosa. Za nas to ne velja. Ob našem jubileju smo zbrali podrobno in pregledno kronologijo podjetja od leta 1983 do 1998 ter v njej z besedo in sliko opisali prehojenih petnajst lettrdegadela. j j Osemnajstletno delo v prosveti me je preveč utesnjevalo, ni bilo dovolj ustvarjalno, zato sem sprejela odločitev... Hotela sem nekaj več. Vedela sem, da rada delam, in to predvsem z ljudmi in da je sprememba nujna... , , Marija Sešlar y y J J Grafex je še en dokaz, da se z veliko volje, potrpljenja in z željo po dodatnem izobraževanju lahko doseže marsikaj. Miha Grah predsednik Obrtne zbornice Slovenije X.: NA POTI K USPEHU Če uspeh podjetja merimo z dobičkom, je seveda zanj v veliki meri odgovorna služba za marketing v podjetju oz. njene poslovne funkcije. Letni obseg poslovanja Morda smo se nekoliko prepozno preusmerili iz tipičnega proizvodnega v prodajno usmerjeno podjetje, a vendarle številke ponazarjajo našo pravilno usmeritev. 150 140 130 S S Kot je razvidno iz diagrama, naši poslovni rezultati minulih let niso slabi, še bolj ambiciozni pa so naši načrti za prihodnost. Skupaj z vami, poslovnimi prijatelji, nam bo to gotovo uspelo! Dejan Sešlar '95 '96 '97 I—-----poročilo— '99 2000 načrti-----1 GRAFEX OD ZAČETKOV DO DANES 1983 — 1988 1988 — 1993 1993 - 1999 Marija Sešlar prične z dejavnostjo fotokopiranja in razmnoževanja. 18. aprila 1983 na Občini v Zagorju prijavimo popoldansko obrt. Dobre štiri mesece kasneje se Marija Sešlar odloči, da bo povsem opustila prejšnji poklic in pridobi status rednega obrtnika. • Naš prvi stroj je bil razmnoževalni stroj GEHA 2000 SRA Automat. Mesec dni kasneje nam je g. Jože Hudarin oblikoval prvi znak in logotip. Prostore za delo smo zasilno uredili v spodnjih prostorih domače stanovanjske hiše. • Delo z novimi naročniki je dobro steklo. Za povečan obseg storitev smo septembra kupili še fotokopirni stroj Lumoprint LX4, s katerim smo izdelovali papirnate ofset matrice za razmnoževanje in opravljali storitve fotokopiranja za lokalne stranke. • Leta 1984 sledi nakup novega rezalnega stroja ZBR-70 ruske izdelave. To leto zaznamuje predvsem utrjevanje pozicij pri kupcih in navezovanje stikov z dobavitelji, saj je bilo nekatere repromateriale zelo težko dobiti. • Sledil je nakup enobarvnega tiskarskega stroja Romayor 314, B3, s katerim smo izboljšali kakovost tiska. Produktivnost pri dodelavi tiskovin smo dvignili z nakupom zlagalnega stroja Lindaco A-3. • V januarju 1986 smo kupili rabljeni kontaktni kopirni aparat za kopiranje grafičnih filmov in osvojili tehniko ročnega razvijanja grafičnih filmov. Zaradi kritičnih repromaterialov smo pogosto potovali v Nemčijo. • Decembra istega leta smo kupili klasično reprokamero Repromaster - Heliprint in tako postali že prava mala tiskarna z lastnim "repro" študijem. • Leta 1987 smo kupili lastni fotostavni stroj Diatype za akcidenčni stavek. Stroj je tekst postavljal direktno na film, vendar je bilo postavljanje tekstov slepo in dokaj nerodno. V tem obdobju - leta 1989 - seje za nadaljevanje svoje profesionalne in življenjske poti v družinskem podjetju odločil tudi Alojz Sešlar. Službo direktoija razvoja v izlaškem ETI-ju je zamenjal za službo v lastni hiši in se v celoti posvetil računalniški pripravi za tisk. Obdobje zaznamujejo velika vlaganja v novo opremo. • Proizvodni obrat smo obogatili z razvijalnim aparatom Agfa Copyproof A3, ki nam je omogočil direktni postopek izdelave filma v reprokameri. • Izpopolnili smo postopke klasične grafične priprave. • Vletu 1988 smo se odločili za gradnjo tiskarne kot samostojnega objekta. Tiskarno smo predvideli za stanovanjsko hišo in pridobili lokacijsko dokumentacijo. • Istega leta smo kupili telefax Canon 270, računalnik PC 386/8MB, laserski tiskalnik Star 8 DBII, A4,300 dpi. • Svojo dejavnost smo začeli širiti na področje štampiljk in pečatov. Izdelali smo prve odtisne ploščice iz fotopolimernih plošč. • Oblikovano je bilo novo ime in sklenjena pogodba o ustanovitvi podjetja. Grafex d.o.o. je bil 16. marca 1990 s sklepom gospodarskega sodišča vpisan v sodniregister. • Naši opremi se je pridružil rezalni ploter Roland Camm-1, s čimer smo posegli na področje reklamnih napisov. • V maju 1990 smo patentirali trodelno vizitko, ki j e bila takrat no vost v poslovnem svetu. • Septembra istega leta smo od Republiškega sekretariata za pravosodje uradno prejeli dovoljenje za izdelavo pečatov. • V letu 1991 smo kupili stroj za izdelavo polimernih štampiljk Polymat, s čimer smo štampiljke izdelovali po profesionalnem postopku. Kupili smo grafično tablico Summasketch II za risanje z računalnikom po papirnati predlogi, uvozili tiskarski zaklopni stroj Grafopres GPE B4, uvozili kopirni aparat za plošče Theimer Copymat 1000, s čimer smo dvignili kakovost kopiranja ofsetnih plošč na profesionalni nivo. • Istega leta smo kupili prvi potezni skener za skeniranje logotipov. • V letu 1991 smo prevzeli izdelavo prvega zaščitenega vrednostnega papirja za naročnika BTC iz Ljubljane. • V celoti smo prenovili sprejemno pisarno in kupili novo pisarniško opremo. Stroje in opremo smo preselilivnovo tiskarno. • Leta 1992 smo kupilinovtiskarski stroj Dominant 515, drugi osebni računalnik PC 386 ter laserski tiskalnik QMS 860, A3, 600 dpi. Slednjega smo uporabili za izpisovanje vse črtne grafike in črnobelihpoltonskihslik. • V tem letu smo pričeli proučevati tehnologijo izdelave klišejev za registrske blagajne. To obdobje zaznamuje predvsem Dejan Sešlar, ki leta 1995 uspešno prične svojo kariero v podjetju. Prevzame mesto vodje marketinga in prenovi Grafexovo celostno podobo. Z mladostno zagnanostjo in svežimi idejami širi tržni delež podjetja. Nadaljujejo se investicije v profesionalno opremo za reprodukcijo in najsodobnejšo tiskarsko opremo. Grafex "osvoji" Ljubljano. • Leta 1993 smo kupili prvi "overhead" skener - digitalno kamero za skeniranje prosojnih in odsevnih originalov do formata A3. Z njim smo v istem letu uspešno realizirali zahtevni projekt ECG kataloga od fotografiranja, preko skenira-nja, do končne izvedbe. Sledila je nabava računalnika Aple Macintosh Ouadra 950 s programsko opremo Photoshop 2,5 za obdelavo slik in programom FreeHand za obdelavo vektorske grafike ter s tem stopili na tla profesionalne grafične priprave. • Junija 1993 smo uvozili odsevni densito-meter X-Rite 408, kupili PC računalnik 486/DX/66, nov rezalni stroj Maxima MS-80, laminator za plastifikacijo tiskovin GBC LM 569, fotoaparat Yashica 270 in ostalo opremo za improvizirani foto studio. Laminator nam je omogočil oplemenitenje tiskovin s plastifikacij o. • V letu 1994 smo za enostavno skeniranje vključili v delo namizni skener Hewlett Packard ScanJet II CX, A4. Pričeli smo uporabljati mrežasti sušilni regal za sitotisk do formata B2 ter uvozili dvojni namizni sp enj alnik RapidR106. « Istega leta smo v grafični pripravi priključili napravo za nemoteno napajanje računalnikov UPS 3000W in razpeljali posebno mrežo za napajanje iz UPS naprave. • V mesecu decembru 1994 smo uspeli na javnem razpisu za tiskanje obveznic Slovenskega odškodninskega sklada. • Januarja 1995 se v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah registrirata dve "obratovalnici11: Tiskarstvo Marija Sešlar s.p. in Grafex, tiskarna, štampiljke, napisi, AlojzSešlars.p. • Leto 1995 je bilo investicijsko najbolj zahtevno. Najprej smo nabavili PC računalnik 486DX4/100 in tiskalnik Sylus Color ter računalnik Povrer - Mac 8100/80. V tiskarno smo dodali 2-barvni tiskarni stroj Poly 725, formata A2+. Kupili smo bobenski skener Scanmate 5000, laserski osvetlje-valnik ECRM VR 45HS in razvijalko Multiline 550. S to investicijo smo izpolnili vse materialne pogoje, ki so potrebni za izvajanje vseh operacij grafične priprave vlastni hiši. • Vseh osem računalnikov smo povezali v mrežo sprogramomNovelNetware 4.11. • Leta 1996 smo kupili opremo za špiralno vezavo in laserski tiskalnik EPL 5 500 s nadaljevanje na 7. strani KDO NAM ZAUPA? Svoje delo radi opravljamo, kar se pozna tudi na kakovosti naših izdelkov. Zaradi kakovosti se stranke rade vračajo k nam z novimi naročili. Sodelovali smo z najrazličnejšimi podjetji, zasebniki, javnimi zavodi in posamezniki. Vsakemu kupcu se radi posebej posvetimo, saj menimo, da le na ta način lahko ponudimo kakovostno storitev. Naj vam naštejemo le nekaj naših poslovnih partnerjev: BTC d.d., Walter Wolf Fashion, LB - Nova LB Ljubljana, LB - Banka Zasavje, Pošta Slovenije d.o.o., ININI d.d., NIKA borzno posredniška hiša. Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, SKB Stanovanjsko komunalna banka, AM-Cosmos, ETI Elektroelement d.d., TROJANE d.d. gostinsko podjetje, Rudis... In ne pozabite - z veselj em bi se trudili tudi za Vas! V vsaki številki Grafexovih novic vam bomo predstavili katerega od naših poslovnih partnerjev. Tokratvampredstavljamo dva. Anton Draksler direktor marketinga ETIElektroelementd.d., Izlake Dejavnost podjetja: Smo proizvajalci elektroinštalacijskega materiala, tehnične keramike, orodij ter naprav. V podjetju je zaposlenih 1150 ljudi. Naš največji trg je Nemčija, sledita ji domači trg in Hrvaška. Pravzaprav lahko naše proizvode najdete po vsem svetu. Vizija podjetja: Želimo postati eden glavnih proizvajalcev varovalk in zaščitnih stikal, povečati želimo delež proizvodnje in prodaje mh področju tehnične keramike, doseči evropsko primerljive rezultate in še bolj uveljaviti lastno blagovno znamko. Sodelovanje s podjetjem Grafex: Z Grafexom sodelujemo vse od njegove ustanovitve; Za nas opravljajo največ tiskarskih storitev, od raznih proizvodnih in pisarniških tiskovin do izdelave kakovostnih prospektov. Z sodelovanjem s podjetjem Grafex smo zadovoljni. Poleg kakovosti so nepre-kosljivi predvsem pri hitrosti oz. nudijo zelo kratke dobavne roke ob konkurenčnih cenah. JANJA 2000 V založbi Grafex pripravljamo koledar za leto 2000 z ekskluzivnimi motivi znane Slovenke Janje Zupan. Janja se nam predstavlja v novi podobi s katero vstopa v novo tisočletje. K sodelovanju smo povabili priznanega slovenskega modnega fotografa. Koledar bo tiskan na kakovosten papir vformatu 35 x 50 cm in bo predvidoma izšel meseca oktobra 1999. Glede na veliko zanimanje bo 1. naklada 5.000 izvodov. Za prednaročila (-15%) in rezervacijo količin (nad 100 kosov) nas pokličite na tel. 060157103. Matjaž Tomlje direktor l/l/, l/l/, trading Dejavnost podjetja: Na splošno lahko rečem, da se ukvarjamo z modo. Tržimo in razpolagamo z uveljavljeno blagovno znamko oblačil WalterWolf. Vizija podjetja: Želim, da podjetje W.W. trading razširja svojo ponudbo in tržni delež. Temu bi potem sledilo tudi zaposlovanje novih sodelavcev. Na splošno lahko rečem: "rastpodjetjavvseh pogledih". Sodelovanje s podjetjem Grafex: Z Grafexom sodelujemo dobri dve leti. Za nas izdelujejo ovitke za kravate, deklaracije za oblačila, reklamne vrečke, prospektne materiale. Sledimo tudi razvoju Grafexa in se odločamo za njihove nove izdelke. Lahko rečem, da sta bili ti dve leti sodelovanja z Grafexom uspešni. I [Pm°l(o)lj®(I@(š dMM KAJ ZNAMO? Lahko se pohvalimo - znamo vse, kar znajo veliki! Glede na zaokroženo ponudbo, spadamo v svoji dejavnosti med visoko kakovostna podjetja, čeprav smo po velikosti podjetja med manjšimi. Pri nas vam naredimo vse - od vsebinske zasnove, do končne odpreme kupcem, kar nam omogoča lasten vozni park. Našim strankam lahko ponudimo: ■ Fotografiranje ■ Grafično oblikovanje ■ Grafično pripravo za tisk. Izvajamo celovito grafično pripravo za tisk, skeniramo na bodenskem skeneiju do 5000 dpi, vkopiramo fotolite v predpriprav-Ijene datoteke, osvetljujemo grafične filme do širine 46 cm. ■ Tisk. Izvajamo najzahtevnejši 4-barvni tisk na ofset tiskarskih strojih do formata 485x660 mm, širok izbor opreme za dodelavo grafičnih izdelkov nam omogoča kratke dobavne roke tudi za najzahtevnejše kupce. ■ Reklamne napise. Grafična oprema avtomobilov, izdelovanje transparentov, napisi na tablah za opremo razstavnih prostorov, obcestne table. ■ Lasersko označevanje. Označevanje materialov različnih vrst in trdot. ■ Štampiljke in pečate različnih vrst. Klasični model z lesenim ročajem, žepni ali namizni model v kaseti, datumske štampiljke, štampiljko izdelamo v eni uri. ■ Klišeje za registrske blagajne. Klišeji za vse standardne elektronske blagajne, izdelava iz specialne gume, trajno napojeni s posebno barvo, OKI barva zaklišeje. Svojo ponudbo smo razširili tudi v založništvo in druge storitve grafičnega inženiringa. Prihranili vam bomo nepotrebne poti, saj boste pri nas lahko dobili vse grafične storitve na enem mestu. Poslovno prihodnost vidimo v povečanju tržnega deleža v vsej Sloveniji, predvsem pa v doslednem spremljanju in uvajanju novih tehnoloških postopkov ter izpopolnjevanju naše ponudbe, tako imenovanega načina dela "vse iz ene roke". ZNATE SAMO NAREDITI ALI TUDI PRODATI? V današnjem času morajo obrtniki poleg strokovnosti obvladati tudi druge spretnosti, da bi bili uspešni. Trg je nasičen s proizvodi, konkurenca vse bolj agresivna. Stvari, ki jih stranke kupujejo ali naročajo pri vas, lahko kupijo tudi drugod. Doseči morate, da ne boste le eden med mnogimi ponudniki, ki ponujajo med seboj podobne izdelke ali storitve. Za uspešno poslovanje so potrebni: Kakovost in cena. Nalogo boste uspeli uresničevati z najvišjo stopnjo strokovnosti pri svojem poklicnem delu. Tu si ne smete dovoliti nobenih pomanjkljivosti. Boljše je, daje delo nekoliko dražje, pa stoodstotno neoporečno, kakor nekoliko cenejše, a pomanjkljivo! Reklama. Reklama je danes pomemben faktor prodaje, saj preko nje do bodočih kupcev speljete enosmerni stik. Kupci spoznajo vas in vašo dejavnost. Znanje, kako pridobiti stranko. Za to potrebujete veliko psihologije in prakse. Zavedati se morate, da vsako naročilo pomenijavno priznanje kupca. Psihološkiprijemi do kupcev. Z dobro opravljenim delom ni vse narejeno! Kakovost je samo prvi pogoj za uspeh. V stranko se morate vživeti, poskušati razumeti njene probleme in se ji približati kot človeku. Zavedati se je potrebno, da so kupci v prvi vrsti ljudje, šele nato poslovneži. Prepričati morate stranko, da ste vi nekaj posebnega in ji hkrati dati občutek, daje za vas "posebna stranka". Potem boste pri strankah imeli prednosti, kijih ne bo mogla izriniti nobena konkurenca... Zato začnite vzpostavljati dobre odnose, še preden jih nujno potrebujete! Vaše današnje vedenje odloča o prihodnjih uspehih. Prodajalec "GRAFI" P.S.: Profesionalni prodajalec "GRAFI" bo s svojimi praktičnimi nasveti iz svoje vsakdanje prodajne prakse v Grafexovih novicah morda pomagal tudi vam k uspehom pri prodaji oz. pri povečanju prodaje. I v PIKNIK NA ČEMŠENIŠKI PLANINI V Grafexu se trudimo, da se s svojimi poslovnimi partnerji skupaj tudi poveselimo. S tem namenom v Grafexu organiziramo razna družabna srečanja, kot sta na primer Večer dolgih nosov in piknik na Čemšeniški planini. Svoje prijatelje in poslovne partnerje smo lansko leto prvič povabili na Čemšeniško planino. Tudi v letošnjem letu smo v mesecu juniju za vse poslovne partnerje in prijatelje podjetja Grafex organizirali družabno srečanje na Čemše-niški planini. Naša prijetna družabna srečanja vam in nam s pomočjo fotografij ostanejo v trajnem spominu. Veseli smo tako vaše udeležbe na srečanjih in tudi tega da nas kasneje pokličete ali nam pišete o prijetnih spominih. Gospa Vesna Berk iz zagorske Deloze d.d. se nas je spomnila z naslednjimi besedami: "Lepo, da skrbite za naš arhiv. Če po pravici povem, je sreča, da me vi zalagate s slikami, sicer bi imela album čisto prazen! Zdaj, ko sem spravljala to zadnjo sliko, so me prejšnje spomnile na lanskoletni izlet na Čemšeniško planino. Zadnjič sva šla s sinom Simonom po vaši poti na Čemšeniško planino in me je presenetil, koliko stvari mu je ostalo v spominu! Praktično meje vedno rešil iz zadrege, ko se nisem znala odločiti, kam naprej. Torej hvala za sliko! Lep dan vam želim, da bi bil lepši, kot j e videti skozi okno!" Upamo, da ste se nam pridružili tudi na našem letošnjem izletu na Čemšeniško planino. To pot je bilo še prav posebej pestro, saj smo vam na poti od Prvin do vrha Čemšeniške planine zastavili kopico zabavnih nalog in ugank. Čemšeniško planino smo pohodili v nedeljo, 20. junija 1999. Družabni pohodniki so se lahko pripeljali na sam start na Prvine, rekreativni pohodniki pa so se na pot odpravilipeš, iz GRAFEX-a ob 11. uri. Veseli smo bili vaše družbe. Več o letošnjem pohodu pa vnaslednji številki. GRAFEKOVO PRVOAPRILSKO SREČANJE Tradicija je, da podjetje Grafex vsako leto prvega aprila pripravi družabno srečanje. Tudi letošnji 1. april ni bil izjema. V prijetnem okolju restavracije Mercurius na območju BTC v Ljubljani seje zbralo veliko naših prijateljev in poslovnih partnerjev iz cele Slovenije. Častni gost srečanja in govornik je bil dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Veseli smo bili njegovih pohvalnih in spodbudnih besed, katerih sporočilo je bilo, da smo na pravi poti. Hrana, pijača, ples in smeh so poskrbeli, da je bilo zelo prijetno. Vsem, ki niste bili z nami paje namenjena pričujoča fotografija. ( Novjcej KDO SMO? V podjetju Grafex nas je trenutno zaposlenih 15 ljudi. Ker vseh ne poznate, bi se vam radi predstavili. Z vsako številko Grafexovih novic nas boste spoznali več. Bilten podjetja Grafex Leto I, številka 1 julij 1999 Izdajatelj Grafex d.o.o. Naslov uredništva Štihova 25 Ljubljana e-mail: grafex@siol.net http://www.grafex.si Odgovorni Urednik Dejan Sešlar Avtorji člankov • Dejan Sešlar Alojz Sešlar Alojz Sešlar, direktor Kdajje prišel v podjetje 5. aprilaje bilo deset let odkar sem se zaposlil v Grafexu. Naloge, kijih opravlja Postavljam vizijo podjetja, skrbim za organizacijo in koordinacijo dela v podjetju, spremljam delo sodelavcev, postavljam kratkoročne in dolgoročne cilje. Trenutno me zelo zaposluje sistem kakovosti ISO 9000, kije zdaj približno nekje na sredini in bo zaključen do konca leta. Uspešnostpodjetja Slikovni viri Matej Sešlar arhiv Grafexa Oblikovna zasnova Nadja Maraž Fotoliti Grafex, Izlake Tisk Grafex, Izake Naklada 10.000 izvodov © Grafex, 1999 nadaljevanje s 3. strani • PostScript nadgradnjo. Kupili smo dodatni PC računalnik RSH Pentium 166 in fotokopirni stroj Canon LP 50 za posodobitev pisarniškega dela. V novembru smo kupili še zgibalni stroj GUK K-52 in se v precejšnji meri osamosvojili pri enostavni dodelavi tiskovin. • Konec leta 1996 smo kupili moderen, široki rezalnik Mutoh SC-100. • Aprila 1997 Dejan sproži aktivnosti za spremembo celostne grafične podobe podjetja. • Leto 1998 zaznamuje predvsem intenzivno izobraževanje za pričetek uvajanja sistema kakovosti po modelu ISO 9001. Pred tem smo izvedli standardizacijo ofsetnega tiska po standardu ISO 12647 in striktno densitometrično umerjeno vodenje tiska v 70% rastrskem tonu. • Kupili smo lasersko gravirno napravo Trotec 25 in jo vključili v proizvodnjo štampiljk in klišejev. Grafex je poslovno učinkovit in uspešen gospodarski subjekt na področju grafičnega inženiringa. Niti jaz niti žena nisva iz predhodnih služb prinesla znanja ali poslovnih vezi. Pričeli smo na začetku, uspeli in kot samorastniki zato na svoj uspeh še posebej ponosni. Dejan Sešlar, vodja marketinga Kdaj je prišel v podjetje •£> Z delom v podjetju sem pričel s svojimi dvanajstimi leti. Grafex je bil del mojega odraščanja. Formalno sem se zap oslil v Grafexu leta 19 9 5. Naloge, kijih opravlja Skrbim za podobo našega podjetja, ukvarjam se z marketingom ter vodim in koordiniram večj e proj ekte. Uspešnostpodjetja •O" Poznam sicer uspešnejša podjetja, vendar je tudi Grafex vsekakor uspešno podjetje. Edo Brodar, vodjatiskarne Kdajjeprišelvpodjetje •£> Sedanjemu kolektivu sem se pridružil pred dvema letoma in p ol. Naloge, kijih opravlja •£> Kot vodja tiskarne skrbim za koordinacijo dela v tiskarni, zadolžen sem tudi za zahtevnejši tisk. Uspešnostpodjetja Grafex se širi in razvija, kar je prav gotovo eden izmed kazalcev uspešnosti. Vsekakor je za uspešnost potreben dober kolektiv in mi se o dlično razumemo. V koledarji 200oy Za novo tisočletje smo Vam pripravili serijo poslovnih koledarjev v različnih izvedbah. Trimesečni stenski koledar, namizni tedenski koledar, žepni koledarček in namizni tedenski planer-podloga so zasnovani tako, da so pripravljeni za dotisk Vašega znaka. ai >.T3 december december ■ l ■ 1999 I! 11 1! Il; lil IHj!!] J . J . J . J ^ ^ ^ 2 3 4 BBIBBB8ilBB§8§§i^r prostor za dotisk 214 x 200 mm ® © gggggggggggggggggg^ (Sl-M / Sl-Z) (S2-M / S2-Z) © (SJ) (Sj-M / S3-Z) iiigggigggggggggggfr TRIMESEČNI STENSKI KOLEDAR • dimenzija 214 x 640 mm • v modro-sivi ati zeleno-sivi barvni kombinaciji • 12 listov - mesecev • zareze za označevanje tekočega dneva • slovenska in angleška imena mesecev in dnevov v tednu • označeni tedni v letu • označena imena svetnikov • označene lunine mene • seznam vseh pomembnejših praznikov in dela prostih dni v evropskih državah • vezava s špiralo • dve različici za dotisk vašega logotipa: Si, S3 - dotisk zgoraj S2 - dotisk spodaj _ 6 7 13 14 20 21 27 28H29 30 31 1. januar Novo teto <&>a>d>CIXSXaX®>< jamar Sv. trg« kralji QDC3£> 2000 f |1 II f! f! tl fl il 1° n II la is m I 11 Ul Novo lete _ 7 _ o 34-5-6-78^9 Genovefa H Angola || Simeon H GaSper M Zdravko g Sevenn M JuUian 10 11 12-13L14 15|1„6 prostor za dotisk 214 x 60 mm 17-18 19 20 2r 22l23 ? Anton ’ Manotka ; i Mani ' . Boftjan ;.i N«ia H I 1 I 1 I NAMIZNI TEDENSKI KOLEDAR prostor za dotisk • dimenzija 270 x 140 x 37 mm 270x30 mm • v modro-sivi ali zeleno-sivi barvni kombinaciji • 53 listov - tednov • slovenska in angleška imena mesecev in dnevov v tednu • označeni tedni v letu • seznam praznikov in dela prostih dni v evropskih državah • označena imena svetnikov • označene lunine mene • na vsakem listu tudi trimesečni pregled • vezava s špiralo 2V2S 26 27 28-29|30 (Ni-Nl / Ni-Z) febmary februar NI KOLEDARČEK icnzija 57 x 92 mm ledarska stran v modri barvi :lamna stran po Vaših željah ojestransko plastificiran okrožen! vogali BARVNE KOMBINACIJE: = M Pri količinah nad 1000 izvodov lahko stiskamo koledarje v poljubnih dveh barvah. NAMIZNI TEDENSKI PLANER - PODLOGA (brez slike) • dimenzija 630 x 430 mm • zelo praktičen in uporaben način za označevanje tedenskih nalog in obveznosti • v modro-sivi ali zeleno-sivi barvni kombinaciji • 33 listov • celoletni koledarski del na vsakem listu • obsežen prostor za zapiske • listi lepljeni na zgornjem in spodnjem robu (zaščita proti "ušesom") • spodnji rob zavarovan z zavihkom iz umetne mase (opcija) • možen dotisk vašega logotipa K5EFTI 64-250,64-166 PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, vvalkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov. Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL. ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple12, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614 ZVOK IN SLIKA KOT SE ŠIKA. ZALOKAR PA PIKA PNEUIVIATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._ ZOO MARKET KAMfj’^ vse za male živali Ulica 1. junija 7. TRBOVLJE Tel.: 041-531 791 „ . Delovni čas: 8.00 - 12 00 aklELjsstiSE — Foto Mavrica v Zagorju v podhodu med Zdravstvenim domom in Občino Zagorje tel.: 0601-68-520, vam nudi - nespremenjene cene izdelave fotografij, kljub uvedbi DDV, v manj kot eni uri - fotografiranje in izdelavo slik za osebne dokumente v manj kot petih minutah - bogat izbor filmov, foto albumov in okvirjev za fotografijo po izredno ugodnih cenah - možnost obročnega odplačevanja fotoaparatov - popuste za dijake, upokojence in stalne kupce DA VAM BODO POLETNI DNEVI Z LEPO FOTOGRAFIJO ŠE PRIJETNEJŠI! 1. naslov za zlate zadeve Rudarsko cesta 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-12hin 16h-19h sob.: 9h-12h tel, 0601 71 675 ZLATO. URE. TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše35c; tel.,fax:0601/75-143 NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!! odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 ZASTAVLJALNICA LITIJA zSSe-t Toni Murn Trg svobode 2 1270 Litija tel, 061-881-362 gsm:041-532-498 posojila na podlagi _____—Id, avtomobil, motor, tehnični predmeti, zlato, poplačila starih posojil in urejanje novih. Realizacija kredita takoj! Delovni čas od 9h do 16, sobota 9h do 11h TAXI PREVOZI ZASAVSKI SERPENTINAR PAVLE JERIČ teL:0601 '64'046 GSIY1:041 '8044)41 Trgovsko podjetje . v . otrosnja &anw/VifOAUna/... UGODNI NAKUPI v Potrošnjinih prodajalnah Olje Cekin PVC 2/1 469,00 sit Špageti Testenine Paradiso 89,00 sit Sir Trapist 649,00 sit Izletniška salama 1.499,00 sit Čokolešnik 200g 189,00 sit Margarina Petra 500g 199,00 sit Detergent Persil 2,4 499,00 sit Mehčalec Lenor refil 329,00 sit in še veliko drugih živilskih artiklov. Pridite in se sami prepričajte od 15. 7. 1999 do 29.7. 1999 IZREDNA PRILIKA! Trgovsko podjetje otrosnja kob samo/trgovina/... d.d. Topli dnevi še niso za nami, v Zagorski Potrošnji pa smo že pripravili posezonsko prodajo moške, ženske in otroške letne konfekcije priznanih slovenskih proizvajalcev. Zato lahko od 20. 7. 1999 do vključno 3. 8. 1999 pri nakupu izkoristite kar 30% nižje cene v Blagovnici Živa in Modnem salonu. Kupujte s premislekom, sedaj je pravi čas za to. Rlr.C.ijR ŠIFRA: UPANJE 1. Zdravje Imate dosti težav z zdravjem, ste tudi zelo razdražljiva oseba. Nakazuje se vam pot, povezana z vašim zdravstvenim stanjem, že vnaprej se vsake takšne poti zelo bojite. Na tej poti vam stoji tudi karta Božjega očesa, zato vas bo varoval vaš angel varuh. Torej, vse se bo uredilo in vsakršne skrbi vnaprej bi bile odveč. Škodovale bi le vam osebno in rušile vašo oslabljeno odpornost telesa, tako da bi se vas še prej polotil kakršenkoli prehlad. Pazite na hrbtenico in kosti. Umirite se, če utegnete pojdite tudi v naravo. 2. Sreča in prihodnost V življenju ste v preteklosti doživela mnogo tudi slabega. Mar ni že čas, da bi se situacija vsaj malo spremenila in obrnila v vašo korist? Zelo veliko razmišljate, kar tudi ni vedno najbolje. Imate eno skrito željo, zelo bi radi, da bi se vam uresničila. Čeprav je s to uresničitvijo povezanih še kar dosti skrbi, verjemite, da se bo to tudi zgodilo. V povezavi s tem boste prejeli zelo pozitivno sporočilo, kar bo že eden izmed pozitivnih korakov do končnega cilja. Sreča vam bo v prihodnosti bolj naklonjena, kot vam je bila v preteklosti, čeprav brez občasnih težav tudi ne bo šlo. Vedno ste v življenju imeli na poti postavljenih veliko ovir, tudi na letošnjo jesen ne bo drugače. Ker pa ste hoje po trnjavi poti že navajena, vas to ne bo prehudo prizadelo. Dogajalo se bo tudi marsikaj bolj pozitivnega. Če boste vabilo prejeli, tudi pojdite tja, kamor ste vabljeni. ŠIFRA: KUPON SI4 Ker niste napisala šifre, ampak samo svoj ime in priimek in ker verjamem, da vam morda ne bi bilo všeč, da bi pod svojim imenom prebrala naslednje tri napovedi, sem vam kar sama dodelila šifro, ker bo po moji evidenci objavljen četrti po vrsti. 1. Zdravje Zdravje je nekaj kar imamo, ali pa nimamo. Pazite na krvni pritisk in vidne so tudi težave z očmi. Pazite tudi na želodec, trebuh, vendar boste te težave lažje in bolje rešila kot prve. Kar dosti boste obiskovala zdravnike, čeprav se vam na vprašanje o zdravju odpira karta božjega očesa, kar je zelo pozitivno, pomeni pa, da boste zelo dobro reševala že prej naštete težave z zdravjem. Svetujem vam, da čim več počivajte, ne naprezajte se preveč. Pazite na prehrano. 2. Prihodnost v dobrem in slabem Imela ste eno zelo težavno preizkušnjo v življenju. To je na vas zelo pomembno vplivalo. V avgustu vas čaka še ena sprememba, s katero pa ne boste preveč zadovoljna. Na žalost. V življenju ste doživela veliko slabega, ampak tudi marsikaj dobrega. Pomembna vam je bila skrb za ljudi in še VEDEZEV^LKA NATAŠA KARTE, nihalo, razlaga sanj 090/ 46-89 vedno jim radi pomagate, če je le to v vaši moči. Vse kar vas čaka v življenju slabega je vaš strah pred boleznijo. Bolezen je tudi tista največja težava, ki se je bojite. Ne bo tako zelo hudo, kot si to vi predstavljate. Ne marate tudi ne nevoščljivih in nesramnih ljudi. 3. Kolikšno starost bom dočakala Dočakala boste zelo visoko starost, ne bojte se smrti. Dočakala boste preko 90 let. MANJKA MI STREHA NAD GLAVO. ŠTUDENT POLETNA AKCIJA ^OgZASAVCA 9 "URLAUB1999" V prejšni številki smo vas seznanili, da začenjamo z novo akcijo "Urlaub 1999". Pogoji za sodelovanje so povsem enostavni. Na naše uredništvo pošljite sliko, kjer ste vi ali vaša družina, prijatelji. Slika naj bo vezana na temo dopustovanja in je lahko posneta kjerkoli, na morju, v gorah, na vašem vrtu. Na sliki se mora edinole videti, da ste dopustniško razpoloženi. In še en pogoj obstaja - slika mora biti posneta na filmih Konica. Tokrat pa že lahko sporočimo, kakšne so nagrade. Najboljša fotka bo nagrajena s fotoaparatom Konica, drugouvrščena fotka bo prejela 10 filmov Konica, nekaj nižjeuvrščenih pa bo prejelo praktične nagrade. ZASAVC PRESENEČA Takole, pa smo "odboksali" drugo rundo, bi dejal boksar Rocky. Toda Rocky nima nobene zveze z našim presenečenjem, vsaj posredno ne. Mogoče edinole to, da bodo nagrajenci že od daleč razpoznavni, da so Zasavčani in da bodo s tem pokazali, da z njimi ni dobro češenj zobati. Tokrat bodo svojo pripadnost Zasavju z majicami Zasavca dokazovali: 1. Dušan Drnovšek, Breg 39a, 1270 Litija 2. Jana Kerin, Ulica prvoborcev 16, 1410 Zagorje 3. Edvard Renko, Cesta zmage 15, 1410 Zagorje 4. Rudi Janežič, Polje 15, 1410 Zagorje 5. Ivan Karandonov, AM Karlscacht 12, Ibben Buren 49777, Deutschland ^ NAJEM SCOOTERJA ^ RENT A CAR P*- KOMBI PREVOZI ^ VLEČNA SLUŽBA ^ FOTOKOPIRANJE p* SPIRALNA VEZAVA TRBOVLJE NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166, fax: 64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek ........................ kraj .............. poštna št.......... ulica.............. telefon............ datum.............. podpis............. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ^ trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) a"Še"Š A M l"Š E BI IdTte"ZNANI? A STE RES NA SLIKI? KA/ PRAVITE? DA STE ŠE OBKROŽENI? NE, NE. NE BO/TE SE. NISTE NA VRSTI ZA ODSTREL, CELO NAGRAJENEC STE' Slika je bila posneta na Gold Vip turnirju na Otočcu in verjamemo vam, da ste se imeli lepo. Toda še bolj boste uživali, če boste v osmih dneh po objavi z izvodom Zasavca prišli na naše uredništvo, saj boste dobili potrdilo, s katerim vam bo oskrbnik Smučarske koče na Mareli, Stane Hriberšek, postregel z lovskim golažem za dve osebi. PREHODNI POKAL NA LOKE Absolutni zmagovalci 8. memorialnega gasilskega tekmovanja v spomin Jožeta Vrtačnika so člani PGD Loke. Merjenje spretnosti in hitrosti pri izvajanju gasilskih veščin je potekalo v soboto 3. julija na gasilsko-športnem poligonu v Šentlambertu. Nastopilo je 30 ekip iz Zasavja in okolice ter Dolenjske, Gorenjske in Štajerske. Organizatorji iz PGD Šentlambert so svojo nalogo vestno opravili, tako da so bili udeleženci kljub močni pripeki ob koncu zadovoljni. K zadovoljstvu je pripomogla tudi zabava ob živi glasbi, ki se je podaljšala v noč. Zlasti za najuspešnejše ekipe. Poglejmo še rezultate po kategorijah. Med člani je drugo mesto pripadlo PGD Rečica (Laško), tretje pa PGD Zagorje-Mesto. Pri članicah je zmagalo PGD Loke pred domačinkami, pri V prvem tednu počitnic smo že dobili nekaj vaših glasil. Najprej objavljamo nekaj sestavkov iz Hrastičev, ki jih je letos uredila Angela Kontrec, računalniško obdelavo pa je prevzela Regina Odžič-Tržan. Prikupen je tudi razredni časopisek Rastemo, rastemo, ki so ga izdali na OŠ Hrastnik - 3.c. Preberite Janov opis taborjenja z očetom, ki mu je prineslo veliko veselja. Mogoče si boste tako veselje privoščili tudi sami. Razveselili smo se šopka sestavkov s Čemšenika in Iskric z Izlak. Z njihovimi prispevki in prelepimi linorezi bomo še večkrat obogatili našo stran. L—' . mladim Zasavcem KAKO SE UČIM Ko pridem iz šole naredim domačo nalogo. Po domači nalogi se učim matematiko. Mama mi napiše račune, ki jih sam izračunam. Potem mi jih pregleda in če je kaj narobe, moram vse popraviti. Želim si, da bi dobro znal in da bi bilo spričevalo lepše. Matej Komerički, 7.i KOŠNJA Spomladi sem šel na Kovk pomagat grabit travo. Ko sem grabil travo, sta mi nagajala psa. Hotela sta, da se z njima igram. Travo smo dajali na kup in nalagali na traktor. Po končanem delu smo dobili malico. Domen Krašovec, 0V1 NAJBOLJ VESEL DOGODEK Vedno sem si želel imeti kolo. Nekega dne, ko sem bil zunaj in je sijalo sonce, sem bil zelo vesel. Mučilo me je le, da so vsi otroci imeli kolo, samo jaz ne. Potem sem odšel k mamici v hišo in jo vprašal, če bi mi hotela kupiti kolo. Rekla mi je, da sem še premajhen. Odšel sem ven in videl eno majhno kolo ob ograji. Približal sem se ograji in kolesu in se poskusil peljati. Uspelo mi je! Odpeljal sem se k mami in ji pokazal, da se znam peljati s kolesom. Potem sem jo prosil, če bi mi hotela kupiti kolo. Rekla mi je, da ga bom dobil. Ko se je mračilo in je bila ura osem, sem moral spat. Naslednje jutro meje čakalo presenečenje. Mislil sem, da je že spet kakšna traparija. Ko sem se približal, sem zagledal kolo. Bil sem najsrečnejši, ko sem se odpeljal s kolesom. Jasmin Diidarevič, 7.i POGOVARJALI SMO SE 0 POŽARNI VARNOSTI V razredu so nas obiskali varnostniki iz Sineta. Pokazali so nam požarni red. Če bi prišlo do požara, je treba počakati v razredu na navodila. Najprej bi bil dim. Na usta in nos si moramo dati robček. Dobro je, da je moker. Imeli smo tudi predavanje o požarni varnosti v šoli. Ogledali smo si prikaz gašenja'. Pogovarjali smo se o gasilnih aparatih. Na koncu smo šli gledat, kako učiteljice gasijo. Bilo je poučno. Ko smo prišli v razred, smo se še vedno pogovarjali, kaj bi naredili, če bi bil požar. KJE SEM V PROSTEM ČASU NAJRAJE Jaz sem rada sama s sestro. Moja sestra gre v vrt, jaz grem s sestro na sprehod. Ko se sprehajava, se pogovarjava o morju. Sestra po poti nabira rože, rada gre pogledat male muce. V se so črne barve. Jaz grem večkrat na sprehod s psom. Veselim se teh trenutkov. Julija Balaša, 4,t EN LEP POPOLDAN Rad bi vam opisal, kako sem preživel popoldanski dan. Že dolgo sem si želel šotor. Nekega dne ga je ata kupil. Zelo sem bil vesel. Zmenila sva se, da bova šla taborit. Prišel je lep sončen dan, napisal sem nalogo, nato pa sva se z atom odpeljala na Brezno, kjer je bil nekoč ata doma. Hiša stoji ob gozdu, zraven pa je potok in travnik. Tam sva postavila najin šotor. Bilo ga je zanimivo sestaviti, seboj sva imela gorilnik. Jaz sem se takoj vselil v šotor; tam sem se igral in bral knjige. Pomagal sem tudi atu. Čas je kar prehitro minil, šotor je bilo treba razstaviti in oditi domov. Ata mi je obljubil, da bova še taborila, tudi čez noč. Se že veselim! Hura! Jan R.,3.c., OŠ Hrastnik Biserka Rižner, 7.i ilTTlŠ tn7:5Tin 15. MALSRPNA 1999 0 mladincih domačini pred Ločani, medtem ko so se pri veterankah kot edine nastopajoče zmage veselile gasilke PGD Šmartno ob Paki. Med veterani je prvo mesto osvojilo PGD Grosuplje pred PGD Mengeš in PGD Pšata. Zmagovalci v posameznih kategorijah so dobili pokale, ostale ekipe pa so bile za sodelovanje nagrajene s priznanji. Boštjan Grošelj, foto MM KAMČATKA - ZELO ZANIMIVA DEŽELA Sredi junija letos se je z enomesečnega bivanja na Kamčatki vrnil Matevž Lenarčič, član Planinskega društva Trbovlje. Kamčatka je polotok na skrajnem vzhodu Rusije oz.Sibirije, lahko bi rekli, da se nahaja na robu sveta. Njena površina je ogromna, saj meri 472.500 km2. Znano je, da je to glede na vremenske razmere neprijazna dežela s surovim arktičnim podnebjem. Polotok je znan tudi po goratem področju, s 45 vulkani, deloma še aktivnimi. Število prebivalcev je majhno, saj šteje le okoli pol milijona prebivalcev. Ti se v glavnem preživljajo z lovom, ribištvom, gozdarstvom ipd. Kakšnih večjih industrijskih obratov tu ni. Na svojih pohodih po obširnem prostranstvu Kamčatke, kamor redno zaidejo Slovenci ali še redkeje Zasavci, se je v obsežnih gozdovih srečeval z mnogimi medvedi. Teh je na tem polotoku po oceni domačinov okoli 10.000. Seveda pa je tu dosti drugih kožuharjev in druge divjadi. Kljub temu, da je bilo v času njegovega bivanja dosti snega, pa tudi temperature so bile nizke, je stopil skupaj z domačim alpinistom na štiri vulkane. Dva od teh sta bila ugasla, dva pa aktivna iz katerih se v določenih presledkih ob izbruhih pojavlja lava, ki leto za letom zasipava svojo okolico., Ob izbruhih teh ognjenikov pridejo na dan poleg par in plinov tudi magma, vulkanski pepel in pesek ter lava. Stati ob kraterju takega živega ognjenika niso mačje solze, saj se nikoli ne ve, kdaj bo prišlo do naslednjega izbruha. Najvišji od teh je Ključevskaja sepka (4850 m). Sicer pa je znano, daje imela Rusija na tem območju številna vojaška oporišča, ki so deloma še aktivna, večino pa sojih opustili. U. GASILSKO PRAZNOVANJE POD VROČIM SONCEM V Šentlambertu je bilo v nedeljo 4. julija zelo slovesno, saj so tamkajšnji gasilci slavili 65-letnico obstoja in delovanja društva. Jubilej so zaznamovali z uradnim prevzemom visokotlačne črpalke 'kotorne', ki jo je njenemu namenu predal zagorski župan Matjaž Švagan. Ta je v svojem nagovoru poudaril pomen moderne opremljenosti gasilcev in podporo občinskega vodstva razvoju gasilstva v občini. Predsednik PGD Šentlambert Danilo Šparlek je dejal, da se v društvu zavedajo pomembnosti čim hitrejšega in čimbolj učinkovitega posredovanja v primeru požara ali druge nesreče. V ta namen so se v zadnjih letih precej posodobili, za kar se imajo v precejšnji meri zahvaliti odprtim rokam Občine Zagorje. Predsednik zagorske občinske gasilske zveze (OGZ) Ivan Pavšek je pohvalil šentlambertske gasilce za njihov napredek v zadnjih letih ter obljubil podporo in pomoč OGZ pri vzdrževanju dosežene ravni. Izrazil je željo, da bi vsa gasilska društva v občini delovala tako uspešno kot PGD Šentlambert. Uradni del so popestrili mladi recitatorji s kulturnim programom z gasilskim nadihom, nato pa je sledila zabava ob zvokih ansambla 'Zasavci'. Prireditev so omogočili: Občina Zagorje ob Savi, Štab civilne zaščite Zagorje, Rudnik Zagorje v zapiranju. Varnost elektronika, Prevozništvo Viktor Ocepek st. in Prevozništvo Tomaž Drnovšek. Boštjan Grošelj, foto MM ZA OTROKE DVA NOVA KOŠA V začetku julija so na Trgu revolucije v Trbovljah postavili na stroške občine dva nova košarkarska koša. Prvega so namestili pri OŠ Alojza Hohkrauta, drugega pa pri teniškem igrišču za Mehaniko. Oba koša sta namenjena otrokom iz tega območja. U. MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ NE BOM POZABILA Včeraj smo bili v živalskem vrtu. Najbolj všeč sta mi bila medved in lisica. Lisica je hodila naokrog, medved pa je prosil za bonbone in piškote. Videla sem tudi želve. Zebre so bile ob vhodu v živalski vrt. Poleg so bile tudi domače živali. Videli smo skoraj vse živali. Anito Turnšek, 2.( Čemšenik BREZJE Živim v Brezju. To je kraj pod Čemšeniško planino. Brezje se imenuje zato, ker je bilo tam veliko brez. Brezje je zelo lep kraj. Rada živim v Brezju. Tanjo Sajovic, l.c, Čemšenik ČEMŠENIK Živim v Čemšeniku, ki leži pod Čemšeniško planino. V vasi imamo šolo, cerkev, prosvetni dom, pošto, gasilski dom, trgovino in krajevno skupnost. Vas je dobila ime po rastlini češmin. V Čemšeniku so tudi kmetije in veliko hiš. Vsaka hiša ima vrt. Najstarejša je Tinčkova hiša. Vas ima podružne vasi kot so: Spodnje in Zgornje Jesenovo, Vrhe Križe, Ržiše, Doberljevo, Brezje, Zabreznik in Znojile. Rada živim v Čemšeniku, ker je moj domači kraj. Tanjo Senica, 2.c, OŠ Čemšenik D0BERUEV0 Živim v Doberljevem. Tako se imenuje zato, ker so tu doma dobri ljudje. Imamo veliko kmetijo. Na sredi vasi stoji kapela in v njej kip Marije. Nad nami pa se razprostira Čemšeniška planina. V tem kraju mi je lepo živeti s svojimi domačimi. Jernej Brigelj, 2.c, OŠ Čemšenik KOLESARSKI KROŽEK Učenci četrtih razredov so opravljali kolesarski izpit. Najprej so začeli s teorijo. Naučili so se veliko o cestno-prometnih predpisih. O nevarnosti na cesti in predpisih jih je poučil tudi policist. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu so začeli s kolesarjenjem. Sprva so pridobivali veščine kolesarjenja na igrišču, nato pa so v spremstvu mentoric začeli z vožnjo do Lio in nazaj. Učenci so vozili po skupinah tako, da je bila vožnja varna. Ko so bili že dovolj spretni v vožnji, so se priključili še trije policisti, ki so določili "testno vožnjo". Učenci so kljub tremi vsi uspešno prevozili pot. Nato so se zbrali na igrišču, da bi se pogovorili o napakah, ki se pri vožnji še pojavljajo. Na veliko presenečenje pa so ugotovili, da to ni le vaja, ampak kolesarska izpitna vožnja. Še bolj veseli pa so bili, ko so izvedeli, da so vsi uspešno prevozili pot. Nato so se zbrali na igrišču, da bi se pogovorili o napakah, ki se pri vožnji še pojavljajo. Na veliko presenečenje pa so ugotovili, da to ni bila le vaja, ampak kolesarska izpitna vožnja. Še bolj veseli pa so bili, ko so izvedeli, da so vsi uspešno opravili kolesarski izpit. Želimo jim varno vožnjo. Mentorici: Jono Strehar in Marija Ribič, Iskrice, Izlake ČTT.jTf:'inrčjr.f: b^AJA P0\ V preteklih štirinajstih dnevih smo improvizacijo ameriškega jazza. imeli priložnost spremljati vrhunsko glasbeno dogajanje v naši neposredni bližini. Že 25.junija so v Mariboru začeli Festival Lent 99, ki je trajal do H.7., na njem pa so nastopali na vzporednih odrih po celem Lentu znani glsbeniki različnih zvrsti iz domovine in tujine, postavili so ulično gledališče, bilo je kup športnih prireditev. Bili smo priča jubilejnem 40. Jazz festivalu v Križankah, kamor so organizatorji privabili zveneča imena svetovne jazz scene, sicer znana slovenski publiki in pri nas tudi že slišana, le morda v drugačnih sestavah, pa vendar zelo kvalitetna. Prireditev so otvorili člani ljubljanskega Greentown Jazz Banda in dokazali, da sicer s tradicionalnim jazzom mirno stopajo ob bok skupinam, ki igrajo sodobni jazz (Orchestre National de Jazz de Didier Levallet). Sledil jim je Wallace Roney Quntet, kjer velja spomniti, da je trobentač Wallace Roney igral v začetku osemdesetih pod mentorstvom Milesa Davisa. Že dodobra ogreto publiko je razvnela in na noge spravila Brazilka Tania Maria s kvatretom, ko so igrali mešanico brazilskih ritmov, salse in 2.KREART-KUD Primož Trubar v Loki pri Zidanem Mostu je končan. V soboto lO.julija seje v Loki pri Zidanem Mostu s koncertom Igor Bezget Quarteta (gostom saksofonistom iz Avstrije Igorjem Lumpertom) zaključilo štiridnevno likovno-glasbeno srečanje pod naslovom II.Kreart v organizaciji KUD Primož Trubar. Že v sredo T.julija, ko je 14 priznanih in uglednih slovenskih in tujih ustvarjalcev ter pet mladih pričelo ustvarjati na svojih področjih na temo Trubar ,Loka, Sava, železnica je v dvorani Kulturno umetniškega društva Primož Trubar je nastopila obetavna pianstka, študentka akademije za glasbo v Ljubljani Nina Mole. Večer pa sta vroče zaključila duo kontrabasistov Žiga Golob & Tomaž Grom, s svojo mladostjo in izredno za jazz pomembno improvizacijo. Naslednji dan seje začel s posameznimi odhodi ustvarjalcev ali v Dom kulture ali pa v Galerijo Doma Starejših Primož Trubar.Zvečer pa so se vsi z obiskovalci poveselili ob zvokih harmonikarja Bratka Bibiča in skoraj koncertnih zvokih Pake Orchestra. Igor Leonardi, kitarist in vodja te skupine je prav zaradi nastopa na Kreartu prestavil koncert v Ameriki.Vsak večer pa so nekateri res inovativni ustvarjalci prišli na večerne koncerte in jih upodabljali Drugi dan so otvorili vedno odlični člani Big Banda RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom Marie Schneider, tudi skladateljice in aranžerke. Nadaljevali so Trio Three feat. Andrew Cyrille, Oliver Lake & Reggie Workman s posebnim gostom Hannibalom Marvinom Petersonom na trobenti. Poslušali smo krasne solistične vložke z obilo kvalitetne improvizacije vseh članov skupine. Za polno mero jazzovskih užitkov so na koncu poskrbeli še Herbie Hancock's Gershwin's World. Tretji večer pa so otvorili T.T.Jazz Institution v sestavi Tadej Tomšič na tenor saksofonu, Blaž Jurjevčič na klavirju, Aleš Avbelj bas in na bobnih Viktor Palič, mladi nadebudni glasbeniki, ki bodo ustvarjali slovensko in svetovno jazz sceno. Sledila jim je edina tovrstna zasedba na svetu, ki jo podpira državni proračun, Orchestre National de Jazz de Didier Levallet. Leta 86 je na pobudo takratnega kulturnega ministra Jacka Langa nasatal Francoski nacionalni jazz orkester. Njihov vodja se menja vsaki dve leti in okoli sebe zbere 20 glasbenikov, s katerimi po svoje. Tako je bilo tudi v petek zvečer, ko se je na odru pojavil zanimiv trio pod imenom Brizani projekt,ki ga tvorijo brata Brizani (Amadeus) in Igor Bezget.Obiskovalci so bili z samim načinom ustvarjanja umetnikov in koncertov prijetno presenečeni in zadovoljni. Povejmo še to,da se bodo vse kreacije, ki so jih ustvarili v času Krearta zbirale do Februarja 2000. Takrat se bo pripravila tudi razstava, ki bo na ogled v Galeriji Doma starejših Primož Trubar.Po glasbeni plati pa ugotavljam, da se na koncertih pojavljajo, in seveda prav radi vračajo, glasbena imena, ki se po nastopu v Loki pojavijo v nacionalnih medijih .Slednji so običajno do nastopa v Loki popolnoma neznani in jim je Loka odskočna deska ter dokaz, da se vse dobro ne dogaja le v centrih (Ljubljana, Maribor).Kot smo izvedeli od umetniškega vodje.Simona Serneca in predsednika Zorana Cvara bo tudi tretji oz. prvi Kreart v novem tisočletju in upam še boljši kot je bil ta. Glasbeni del Krearta v organizaciji KUD Primož Trubar iz Loke v Zidanem Mostu je obsegal štiri koncerte, ki so se pričeli vsak večer ob 21 .uri v dvorani Kulturnega doma.Kot prva je na oder Kulturnega doma stopila mlada obetavna pianistka, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani, kije E.TNA 3CE-NA sodeluje in približuje jazz kar najširšemu krogu ljudi v franciji in tujini. Še predno se je pavza začela smo doživeli pravi jam session. Na oder je namreč pritekel Hanibal Marvin Peterson s trobento, rekel, daje včeraj in danes srečal tako veliko prijetnih ljudi, in da nam bo zato odigral pesmico, katero ga je naučila mama v najnežnejši dobi, nakar smo imeli še enkrat priložnost občudovati njegove mojstrovine na trobenti. Veličasten zaključek večera in festivala je pripravil James Morison, ki je v svoji karieri nastopal z Dizzyjem Gillespijem, Cabom Callo-wayem,Rayem Charlesom in B.B. Kingom. Pri vsem dobrem, da bi kar največ ljudi slišalo vrhunski jazz, je organizator naredil napako, ko je vstopnice prodajal ves čas po isti ceni, čeravno je vedel, daje avditorij s sedeži že zapolnjen. To je bilo najočitneje v drugem dnevu prireditve. Tekst in foto MM Phil Abraham, pozavna, dan ONJ končala 1.letnik v priznani šoli Mirkovič-Pogorelič v Lovranu Nina Mole iz Radeč. Obiskovalcem sej predstavila s zelo zanimivim programom v ksterm so bila dela Satieja, Bacha in Rachmaninova. Drugi dan je kot prvi nastopil harmonikar Bratko Bibič, ki je že od 1973 dejaven kot skladatelj,interpret drugačne,nekonvencionalne glasbe na harmoniki tako v domačih kot mednarodnih zasedbah ter samostojno. Bratkova glasba je samosvoja mešanica različnih glasb, ki se navezuje na klasiko, jazz,svetovne godbe in narodne glasbe. Pokazal je, da se poleg Guya Kljucevska,s katerim sodeluje v the Acordion Tribe and Medicine man Tuor tudi on udinja z predstavitvijo harmonike kot instrumenta v drugi podobi. Skupina Fake orchestra, ki jo vodi kitarist Igor Leonardi je nastopila kot druga . S starimi prijatelji so loškem občinstvu ponudili allround skupino, ki v groove ozračju odigra Ornetta Collemana ,Dona Cherrya ali italijanske kancone na svoj -Fake-ovski način. Zasedba: Ana Vipotnik glas, Jelena Ždrale violina, David Jarh trobenta, Milko Lazar pihala, Rok Lopati-klaviature in pianino, Nino de Gleria bas, Aleš Rendla bobni in Igor Leonardi kitara. Koncert je bil, vsaj po odzivu obiskovalcev eden od vrhunskih in vrhuncev glasbenega dela Krearta. V petek 9.julija ob 21 .julija so se na na odru KUD Primož Trubar Loka pri Zidanem Mostu predstavili trio Brizani Projekt, ki v svoji glasbi združuje jazz, rock, funk, latino in fusion, čeprav je poudarek na jazzu .V manjši zasedbi so publiko ogrevali Imer Traja Brizani el.bas kitara, Agim Brizani bobni znana po igranju v skupinah Amadeus in Amalater Igor Bezget kitara. Druga sta bila na sporedu duo kontrabasistov Žiga Golob & Tomaž Grom. Kot duet kontrabasov sta izvajala pretežno avtorsko glasbo, ki črpa iz izročil jazza, sodobne evropske klasične glasbe in raznih svetovne godbe pri katerih je bistven element -improvizacija. Zadnji dan glasbenega dela srečanja, v soboto lO.julija je nastopil Igor Bezget Quartet v zasedbi Igor Lampert tenor saksofon,Gašper Bertoncelj bobni,Nikola Malešič kontrabas in Igor Bezget kitara.Zaigrali so moderno jazzovsko glasbo, kije popestrila in dala krono zaključku Krearta. Avtor večine skladb, ki je modema jazzovska in v kateri je čutiti vplive drugih zvrsti kot swing, funk in latino je Igor Bezget,ki je dokazal svojo mojstrstvo na instrumentu. TUT 1.71? TTL D 15. MALSRPNA 1999 \Z(?aC 6>J(PČL.C 99 ‘b!L(9 VOttLO, 'DmiC.O LELTl Pč?LITIklZ NtMAf Odločili so se za samozaložbo in izdali. O njih in njihovi glasbi smo že pisali. Zdaj jih boste lahko poslušali tudi doma. Pesmi, zbrane na albumu, so opisovanje in vrednotenje živjenja, gledanega skozi oči avtorja - pevca in klaviaturista TOMISLAVA LUŠIČA. Avtor navaja pritiske družbe na posameznika, vendar še vedno dopušča možnost individualizma. In Agenti individualisti vsekakor so. So korak naprej. Njihova besedila so polna življenjskih resnic, katerih se vsesvetovni nazor ne zaveda. Ostajajo pri svojem, kar je za njih dobro; morda nevede se upirajo sistemu - in prav zato so zanimivi. Ne idealizirajo, niso patetični, so jedrnati in z malo besedami veliko povejo. Glasba odstopa od klasičnega rocka, se približuje hard rocku z dodatki jazza, bluesa in zasanjanimi psihadeličnimi inserti; izžareva energijo in je plod improvizacije. Na koncertih je njihova predanost samosvojosti še bolj izrazita. To, da pojejo v hrvaščini, opravičuje dejstvo:"U glazbi politike nema!" Katja S. 77. j: <7 Jr. n J g 77 n Jr. z PETNAJST LET PLETILSKE SEKCIJE DOLSKIH UPOKOJENK Pletilska sekcij dolskih upokojenk je v tem letu dočakala 15.obletnico, ki so jo ob občinskem in krajevnem prazniku počastile z razstavo svojih izdelkov. Za te praznične dni jo pripravijo vsako leto. S to dejavnostjo so začele v letu 1984 na pobudo pokojnega Franca Okorna. Zbralo se je 24 upokojenk, od katerih vztraja vseh petnajst let še Ivanka Bremec, Marta Kavzar, Anica Smodiš in Beba Šergan. Šerga-nova je bila dolgoletna vodja te sekcije, zdaj pa jo je nasledila Anica Smodiš, ki je odlična pletilja in ima bogate izkušnje pri tem delu, veliko dobre volje in potrpežljivosti. V teh letih so se morale večkrat preseliti, zdaj pa so dobile stalen prostor. Sodelujejo tudi na razstavah drugih pletilj v občini, obiskujejo razstave ročnih del v domu starejših v Hrastniku in se povezujejo z DPM in RK. Zanje so že večkrat kaj napletle, da so lahko obdarili socialno ogrožene otroke. Poleg tega gredo rade na izlete, prirejale pa so tudi literarne večere. Iz glasila, ki so ga izdale na nekaj straneh ob svoji obletnici, objavljamo odlomek sestavka dolgoletne članice Milke Kavzar, za katero pravijo, da je vedno pripravljena za šale, obenem pa tudi odlična štrikarica. Takole je zapisala: "Vsako sredo ob pol štirih vzamem svojo torbo s pletenjem in se odpravim. Vse od začetka, ko smo se šele začele spoznavati, mi je bilo izredno prijetno v naši družbi. Zbiramo se samo starejše ženske, polne lepih in tudi grenkih izkušenj, ki smo jih doživele vsaka drugače... Ob naših uricah pletenja pa ni le obilo novih vzorcev, je vse polno tudi zgodb in prigod, ki so se nam naredile v življenju. Vsaka pove kaj novega, vsaka ima najboljše otroke, malo pošimfamo čez svoje može, malo pojamramo glede zdravja, se nasmejemo raznim dogodkom in kar prehitro minejo dve urici. Ta prijeten občutek, da te nekdo posluša, razume in da mu ni vseeno, kako je z njim, se ne da opisati, ampak ga verjetno občuti vsaka izmed nas..." Glasilo je uredila članica sekcije Božena Tušar, vodila pa je tudi kulturni program, kjer so sodelovali gojenci GŠ Hrastnik in ženski kvartet Plavica. SPOMINSKO ZNAMENJE V BORJAH Obnovljena kapelica polepša vas. Ob krajevni cesti Kolovrat-Borje-Blagovica v občini Zagorje ob Savi je majhna gorska vasica Borje. Na začetku stoji kapelica, ki je bila pozidana davnega 1921 leta. Iz priložene fotografije je razvidno, da gre za popolno obnovo. V zahvalo Mariji Brezmadežni za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne je to kapelico leta 1921 dal sezidati že pokojni Alojzij Podmiljšak, po domače Peletov, takratni lastnik in gospodar. Kapela je bila dvakrat obnovljena, prvič meseca oktobra 1992 in drugič v maju in juniju 1999. Investitor - sedanji lastnik in potomec - Lojze Podmiljšak, poslikava Janez Kovač, kip Matere Božje je tudi obnovljen. Na pročelju nad vrati je napis "SVETA MARIJA BREZMADEŽNA, PROSI ZA NAS-1921". Kapelica je zaprtega tipa, je ena izmed značilnosti te gorske vasice, saj polepša vas v tem kraju, kjer životari le nekaj pridnih ljudi. Gradbena dela in ostalo je v dokončni fazi. Kapelico je lastnik obnovil z lastnimi sredstvi in delom, ob tem pa je lahko kapelica za vzgled ostalim vasem, kjer propadajo. Blagoslovitev kapelice bo verjetno 23.julija dopoldan, na Borsko nedeljo, opravil pa jo bo kolovraški župnik Marko Avsenik. Istega dne ob lO.uri bo maša v Podružnici sv.Jakoba (na žegnansko nedeljo), kar bo posebno slovesno, saj se resno pripravljajo na postavitev baročnega zvonika. Tako bi cerkev sv.Jakoba dobila podobo, kakršno je nosila dolga leta. Ker je projekt zahteven tudi po finančni plati, Hočevarjevi in drugi upajo na pomoč dobrotnikov. Jože Novak TISOČ iGRJC ZAGORSKIH MALOŠOLARJEV | V četrtek, 24. junija so se zaprla vrata ; male šole za vse, ki imajo med : počitnicami zagotovljeno varstvo. Sicer : pa so malošolarji šolsko leto 1998/99 : sklenili s pesmijo in ugankami. A kako : je to izgledalo? V zagorski vrteški enoti : Center so se skupaj zbrale malošolarske : skupinice Srnic, Medvedkov in Muc z : vzgojiteljicami: Srečko Vutkovič, Olgo : Stopar in Bernardo Jelševar ter v : enournem kulturnem programu so še : enkrat prepeli malošolsko obdobje od : jeseni do poletja. Hja, pesmice imajo radi, : zato jih znajo tudi veliko zapeti. Prepevali : pa so tudi, ko so med letom reševali : uganke, hodili v planine, prebirali - pravljice, se s policaji učili orientirati v : prometu, rajali na izletih, predvsem pa ■ veliko risali in se igrali. Kot je dejala : Tanja Starc, ravnateljica Vrtca Zagorje, • je pripravo na šolo uspešno zaključilo : 213 malošolarjev, ki so ob igri izražali : čustva, doživljali razne aktivnosti ter bili : veseli in vedoželjni. Spoznavali so : naravo in morje, s tem v zvezi se jih je - prek šestdeset udeležilo letovanja na - Debelem rtiču. Lepo pa so se imeli tudi : na Vogarju, kamor so cicibani-planinci : povabili tudi starše, da je izlet minil v : povsem domačnem vzdušju. In : malošolarji so še povedali, da imajo že : knjige in torbice za L razred. Iz zagor-: skih vrteških enot Center, Jurček, Maja, : Ciciban, Kekec, Šentlambert, Miškolin, : Mlinše, Čemšenik in Podkum so : malošolarji, skupno z vzgojiteljicami in : starši, doživeli marsikak lep trenutek, ki : ga bodo z veseljem ohranili in z njim : napolnili prvošolske klopi. ER. : UREJANJE INFRASTRUKTURE : V Zagorju so pričeli urejati : infrastrukturne objekte na Cesti 9.avgusta : za kompleks Piramide (področje nad : tovarno Bartec-Varnost). Gre za : kompletno izgradnjo vodovoda, : kanalizacije, elektro omrežja, plinovoda, : javno razsvetljavo in kabelske TV. : Vrednost celotne investicije za kompletno ; območje je 40 milijonov tolarjev. Tako : pripravljajo tudi teren za gradnjo novega : objekta Varstveno delovnega centra. ; V prejšnjem tednu pa so pričeli z : obnovo Tonkove ulice v Kisovcu. : Obnovili bodo vse infrastrukturne vode : (plinovod, elektrika, vodovod, : kanalizacija, javna razsvetljava, kabelska : TV), uredili cestišče in ulico asfaltirali. (Vir: Bilten) Barachini-Štraus, Marija Fanči Moljk ŠPORTNE NOVICE RUDI PALČIČ ZMAGAL TRETJIČ ZAPORED V četrtek, 9.julija so veterani Ribiške družine Zagorje pripravili zaključno, četrto tekmo veteranov Zveze ribiških družin Zasavje v športnem ribolovu s plovcem. Ob zagorskem ribniku, prve tri tekme so bile v reki Savi, so se zbrale štiri ekipe. Poleg domačih veteranov, še veterani RD Hrastnik, RD Radeče in RD Trbovlje. Vsaka ekipaje tekmovala s tremi ribiči, ki so bili razvrščeni po sektorjih. Med posamezniki je Rudiju Palčiču iz RD Zagorje kot prvemu, trikrat zapored, uspelo premagati vso konkurenco. Drugo mesto je osvojil Karel Medved iz RD Hrastnik, tretji je bil član RD Trbovlje Aco. Med ekipami je bila v tem že tradicionalnem tekmovanju najuspešnejša ekipa RD Hrastnik v sestavi Karel Medved, Oskar Maurer in Robert Štiher. Drugi so bili Radečani, tretji Trboveljčani in četrti Zagorjani. STOKLAS IN HRIBAR V AVSTRIJI ODLIČNA Čeprav kegljači Rudarja Trbovlje v tem času ne trenirajo, s treningi bodo začeli v začetku avgusta, na turnirjih dosegajo odlične rezultate. Tokrat so bili trije člani tega kluba, Uroš Stoklas, Bogdan Hribar in Robi Blaha povabljeni na mednarodni turnir v avstrijski Bodensdorf. V močni konkurenci, nastopila je kompletna reprezentanca Avstrije, odlični posamezniki iz Madžarske, in Jugoslavije, je prvo mesto osvojil Uroš Stoklas. Podrl je kar 991 kegljev. Odličen drugi je bil z le kegljem manj Bogdan Hribar. Po besedah slednjegaje odločal njegov zadnji met, ko bi za izenačenje moral podreti 7 kegljev, paje bil za enega »prekratek«. Robi Blaha je tokrat metal nekoliko slabše (887), četrti predstavnik iz Slovenije, Darko Bizjak paje podrl 925 kegljev. Kot smo omenili v začetku, bodo Trboveljčani z nespremenjeno ekipo pričeli s treningi 1 .avgusta, konec avgusta bodo šli na nekajdnevne priprave na Bled, kjer se bo formirala ekipa za prvenstvo, ki se bo začelo 25.septembra in za tekmovanje v evropskem pokalu, kjer bodo nastopile vse drugouvrščene ekipe državnih prvenstev. KK ZAGORJE V KVALIFIKACIJE ZA KORAČEVPOKAL Košarkaški klub Zagorje, ki se jim je letos uspelo uvrstiti v prvo slovensko ligo, bodo tekmovali tudi v 15.skupini tekmovanja v Koračevem pokalu. Vendar le, če bodo v kvalifikacijah za uvrstitev v to skupino premagali makedonski Gostivar. Zagorjani bodo prvo tekmo igrali v gosteh (15.septembra), čez teden dni pa še doma. In kakšna skupina čaka Zagorjane, če bodo preskočili prvo oviro? Italijanska Reggiana, jugoslovanski Beopetrol ter boljša ekipa iz kvalifikacije v dvoboju med ciprskim Keravnos-om in izraelskim Maccabi Haif-fom. Pripravil Igor Goste OLIMPIJSKI TEKZ REKORDNO UDELEŽBO Letošnji Olimpijski tek v Trbovljah je na stadion privabil rekordno število predvsem osnovnošolske mladine, ki se je podala na 3,2 km progo, nekaj rekreativcev pa je teklo na 9,3 km. Ob zvokih Delavske godbe Trbovlje in nastopu mažoretk se je na progo podalo preko 700 prijavljenih tekačic in tekačev, ki so nastopili v olimpijskih majicah, ki jih je AK Rudar pridobil s pomočjo sponzorjev in donatorjev. Med udeležence teka se je ob pozdravnem nagovoru pomešal tudi trboveljski podžupan Gračner kot aktivni tekač. Med vsemi udeleženci je organizator razdelil tudi 100 nagrad, ki so jih tekači izžrebali ob prihodu na cilj. Slednji so bili razdeljeni v različne kategorije. Vendar pa zaradi olimpijskega načela, da je važno sodelovati, ne zmagati, tokrat rezultatov ne bomo omenjali. Ob koncu še zahvala pokroviteljem in donatorjem teka: glavni - Zavarovalnica Triglav, Kolinska - Smint in Grizli, Čipo, P.G.A., Dinos, Fortuna, Cockta, Henkel Slovenija, Europlin, Banka Zasavje, IBT, Rudis, Cementarna, Dolacom, Eurotrade, Dnevnik, Zlatarna Trbovlje, Trgovina Tonca, Avtoservis Špajzer, Avtomaterial Slapy, Fructal, MR Market, medijski sponzor Zasavc Zagorje. Pavle Kreže ODLIČNI NASTOPI HEDE KOTAR Trboveljčanka Heda Kotar nadaljuje z nastopi po vsej Sloveniji, ob tem pa dosega izredno dobre rezultate. Tako se je 25.junija udeležila teka na Vršič za pokal Novice Ex- treme. Na 12 km dolgem gorskem teku, ki se ga je udeležilo okoli 140 tekmovalcev, se je odrezala odlično, saj je v svoji kategoriji dosegla 1.mesto, absolutno paje bila 6. V začetku julija pa se je udeležila državnega veteranskega prvenstva v atletiki, ki je imelo tudi mednarodno veljavo. Tudi tokrat niso izostali odlični rezultati. Na 400, 1500 in 5000 metrov je zasedla 1 .mesta, kot pa sama pravi, je še najbolj zadovoljna s časom na 5000 metrov, ko je bila absolutno uvrščena na 2.mesto, s tem, da je bila prvouvrščena precej mlajša od Kolarjeve. S svojimi nastopi bo nadaljevala tudi v prihodnje, že ta konec tedna pa jo verjetno čaka pot v Avstrijo na mednarodno veteransko prvenstvo. RM. BALINARSKA TURNIRJA UPOKOJENCEV V hladnem in deževnem vremenu so se pred kratkim balinarji več Društev upokojencev zbrali na drugem turnirju za prehodni pokal v spomin na Jožeta Pikla v Trbovljah. Sodelovalo je 12 ekip iz vse Slovenije in sosednje Hrvaške, tekmovali pa so na igrišču Balinarskega društva Trbovlje in na balinišču gostišča Brin. Finale balinanja je bilo na balinišlču DU Trbovlje, absolutni zmagovalec paje bila ekipa DU Trbovlje I v postavi Franc-Maci Kostanjevec, Bruno Jazbec, Jože Tomše, Edi Cestnik in Anton Žibret. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Coppessa I, tretji so bili Prijatelji I in četrti DU Trbovlje II. Najboljši balinar turnirja je bil Bruno Jazbec. Tekmovanje si je ogledali precej ljubiteljev balinanja, med katere se šteje tudi Janez Krajnc, ki so mu balinarji hvaležni za pomoč pri organizaciji tekmovanja. Sicer pa je bil drugi turnir v športnem balinanju za memorial Jožeta Pikla združen z otvoritvijo razstave slikarja Karla Kozoleja. V počastitev Dneva rudarjev je Društvo upokojencev Trbovlje, športna sekcija "Balinanje" priredilo turnir v športnem balinanju. Pokrovitelj turnirja je bil Rudnik Trbovlje-Hrastnik, organizator Franc-Maci Kostanjevec, priznanja, ki so jih prejeli zmagovalci, pa so delo Janeza Krajnca. Pomerilo se je pet ekip, ki so v pravem športnem vzdušju dosegle lepe rezultate in se v finalu razvrstile: prvo mesto je pripadlo balinarjem Separacije Trbovlje, drugi so bili člani Društva upokojencev Hrastnik in tretji RTH Trbovlje. Tekmovalce in navijače so pozdravili Franc-Maci Kostanjevec, predsednik sindikata RTH Iztok Cilenšek, predsednik DU Trbovlje Florjan-Cveto Plevnik in jim zaželeli dobrih športnih rezultatov. MAH ŠAHOVSKE NOVIČKE Pri DU Trbovlje je zelo aktivna šahovska sekcija, ki je v mesecu juniju odigrala 9 turnirjev. Skupni zmagovalec za junij je postal Silvo Rupnik s 51 točkami. Trenutno je po šestih mesecih turnirjev v vodstvu Rupnik z 220 točkami, drugi je Crnomarkovič s 154, tretji pa Hvala s 126-imi točkami. Na julijskem hitropoteznem turnirju ŠK Rudar je nastopilo 11 šahistov, zmagal pa je Oto Krajnc st. z 8,5 točke. Prav tako se je odigral pospešen turnir 2x15 minut, kjer je zmago osvojil prav tako Oto Krajnc st. s 7 točkami. Štefan Kovač PIKADO KLUB BOOMERANG HRASTNIK: "Radi bi osvojili prvo mesto in si s tem odprli vrata v Evropo!" Za marsikakšno igro si težko zamislimo, da bo kdaj postala toliko vredna, da se bodo njeni rezultati, oziroma rezultati njenih tekmovalcev, pojavljali v dnevnem časopisju in to celo na športni strani. Za marsikatero igro si težko zamislimo, da ima prava pravila, igralce, ki jih upoštevajo in tekmovalce, ki se borijo za zmago. Tudi pikado je ena tistih, kot radi rečemo, gostilniških iger,in nihče mu ne bi pripisal pomena, ki ga nosi danes. Pikado je danes pravi šport, s pravimi tekmovalci, ki v športnem duhu trenirajo, tekmujejo in se vsak dan znova dokazujejo. V Hrastniškem pikado klubu Boomerang se s to športno zvrstjo, na pol profesionalno, ukvarjajo približno dve leti in na tekmovanjih dosegajo odlične rezultate. V zasavski pikado ligi hrastniški pikado klub Boomerang nastopa z dvema ekipama in sicer Boomerang 1 in Boomerang 2. V ligi se bori 21 ekip in Hrastničani so osvojili prvo mesto z ekipo 1 za katero nastopajo: Bojan Bobek, Jože Vavtar, Rado Klajnšek, Matej Mikolič, Alen Povše in Roman Zaletel. Druga ekipa hrastniškega Boomeranga pa je v svoji skupini osvojila četrto mesto. Za to drugo ekipo pa nastopajo: Hari Tršek, Radko Jovič, Šefik Pijadžer, Barbara Bobek, Jerica Flis, Zvonko Plazar, Pavle Drobne in Marko Šlenc. Omenjeni športniki nastopajo s svojo prvo ekipo tudi v državni slovenski ligi. Tudi tu so pokazali svojo odlično formo in znanje, saj so v prvi B slovenski ligi osvojili prvo mesto in se tako uvrstili v prvo A slovensko ligo. Jože Vavtar pa je ime Hrastnika ponesel tudi v Evropo, kjer je na evropskem prvenstvu v Kranjski Gori, v eni izmed disciplin, osvojil odlično drugo mesto. Za las pa je Evropa ušla tudi Barbari Bobek. Trenutno teče državna liga posameznikov, kjer ekipa Boomeranga prav tako dosega odlične rezultate. Med 150 igralci, so kar trije med prvimi desetimi in se borijo za vstop v državno reprezentanco in za medalje, ki bodo obogatile hrastniške klubske prostore. Potrebno je še omeniti, da hrastničani nastopajo v več displinah in sicer 301 double out, 501 double out in 301 masters in še v mnogih drugih, vendar manj značilnih disciplinah. Ker so finance stalni problem športnikov in športnih ekip, bi bilo najbrž kar malce čudno, če takšnih problemov ne bi imeli tudi v hrastniški pikado ekipi. Le ti se ves čas financirajo sami, tako bi jim kakšen sponzor prišel več kot prav. Tako bo lahko vaše ime na majicah hrastniških pikado igralcev videla tudi Evropa. In načrti? Podpredsednik Pikado kluba Boomerang, Bojan Bobek je odgovoril, da je v načrtu osvojitev prvega mesta, ki jim bo odprl vrata na evropska tekmovanja in pa ustanovitev enotne ženske ekipe, ki bo nastopala v slovenski državni ligi. Petra Lipec, foto PRAV Masi n&tldoL^i sod&dafrtiiBiarbari /Cu.s in ^zn&m nou-on-oj&noda. Pircu, £t bu.č sv-cta za^dcdad7pu-dfa 1999, ob o-cscdm dopodda isdrcno čedttfatno ir mdadi družini ždimo obido rcscdib do^odtLor n MJ d/ircdništro Pasau-co ci? za naj športnika/športnico meseca julija ! j GLASUJEM ZA _ I OBRAZLOŽITEV I fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico ------------------------------------------------------------------- Tl 2 n 3171. Tir, 371 o 15. MALSRPNA 1999 MAZDA ZNIŽALA CENE 11-IH MODELOV Slovenija: Spremembe cen zaradi DDV in davka za motorna vozila (DMV) 6.0% ----------------------——-------------------------------------- 4.0% M........................................................... Kot je vsem znano, sta s 1.julijem pričela veljati dva nova davka v Sloveniji. Gre za razvpiti DDV in ZDMV. Vpliv DDV-ja sega na vsa področja narodnega gospodarstva in nas bo približal še za korak k združeni Evropi. Pravo nasprotje s tem pa je ZDMV prava mora za gospodarske subjekte s področja avtomobilizma, saj na dan, ko je zakon že veljal, uradnega lista, kjer je objavljen, še ni bilo v prodaji. To je lep primer, daje korakanje od bivše države k Evropi lahko dokaj utrudljivo. Z uvedbo novih davkov je Mazda precej pridobila, predvsem pa so pridobili kupci mazdinih vozil. Tako je 11 modelov cenejših do 10,3% v primerjavi pred uvedbo obeh davkov. Kupci se bodo v prihodnosti lažje odločali za vozila z motorji nad 1,8 litrskimi bencinskimi in 2,0 DITD motorji, ki so bili doslej zapostavljeni zaradi položaja v višjem davčnem razredu. Mazdo 626 1,8i s 4 ali 5 vrati bo tako prvič mogoče dobiti za ceno pod 3 milijone tolarjev. Design Mazde kot "varnega, kvalitetnega in zanesljivega vozila" bo v bodoče označen še kot "zelo ugoden nakup". Ob uvedbi ZDMV-ja pa Mazda izraža resne pomisleke glede dejstva, da zakon "kaznuje" vozila z visoko stopnjo vgrajene varnostne opreme, kot je to primer pri Mazdi (ABS, več varnostnih blazin). Postavlja se namreč vprašanje ali je to smiselno iz narodnogospodarskega vidika. Kot primer lahko vzamemo Dansko, ki je prešla prav zaradi širšega vpliva na gospodarstvo v nasprotno smer in podpira nakup vozil z več varnostne opreme. ABS in varnostne blazine so pri njih izvzeti iz davčne osnove. To je povsem logično, kajti stroški, ki sledijo iz poškodb pri prometnih nesrečah (predvsem poškodb potnikov) so za državo lahko precej višji kot prihodki od ZDMV. Pripravil: Peter Motnikar PO DDV-JU SEDAJ ŠE ZDMV Državni zbor Republike Slovenije je na svoji seji v drugi polovici junija sprejel zakon o davkih na motorna vozila oziroma ZDMV. S tem zakonom se uvaja obveznost plačevanja davkov od prometa motornih vozil, glavni namen davka pa je nič frugega kot polnjenje proračuna. Davčna lestvica ČE ZNAŠA DAVČNA OSNOVA STOPNJA do 1,0 mio SIT 1,0% nad 1,0 do 1,4 mio SIT 1,4% nad 1,4 do 1,8 mio SIT 2,0% nad 1,8 do 2,4 mio SIT 3,5% nad 2,4 do 3,0 mio SIT 5,0% nad 3,0 do 4.0 mio SIT 7,0% nad 4,0 do 5,0 mio SIT 9,0% nad 5,0 do 6,0 mio SIT 11,0% nad 6,0 mio SIT 13,0% Tega davka pa bodo pri nakupu vozila oproščene družine s tremi ali več otroki, vendar vozila ne bodo smela prodati vsaj tri leta, razne kategorije invalidov, nekatere inštitucije, intervencijske službe,... Kar pa je državljanom najbolj dvignilo temperaturo sta predvsem dva dejstva. Prvi je ta, da so plačevanja davka oproščena za vozila za službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev akreditiranih v Sloveniji. Znano je, da se tuji diplomati kot po pravilu vozijo z luksuznimi vozili velike motorne moči, toda država je pač odločila, da "reveže" z debelimi listnicami pustijo pri miru in raje opeharijo svoje državljane. Drugo dejstvo, ki je precej razburilo državljane pa je zapisano v 13.členu tega zakona, ki pravi: "V skladu z ekonomsko politiko Slovenije lahko vlada Republike Slovenije zmanjša ali poveča zneske davka iz 6.člena (glej davčno lestvico, op.a.) tega zakona do 50% Videli bomo, če bo to potrebno, pri vsej politični zmešnjavi, ki vlada trenutno v Sloveniji pa gre verjetno bolj pričakovati, da se bo davek povečal kot zmanjšal. Toda nikoli ne recite nikoli. Peter Motnikar V naslednji številki ne zamudite avtotesta LAND ROVER FREELANDER 1,8 XEi Tokrat vam za pokušino ponujamo le sliko in napoved, kaj za vas pripravljamo v naslednji številki. Če želite izvedeti tisto, česar do sedaj o freelanderju še niste vedeli, potem nikar ne zamudite naslednje številke, ko vam bomo izdali marsikatero podrobnost o tem terenskem prodajnem uspehu koncerna Rover... Tekst in foto EM. 15. MALSRPNA 1999 t. ir NK Litija slavil visoki jubilej 70-LETNICA BREZ PREDSTAVNIKA NZS V Litiji so v drugi polovici junija obeležili 70 let nogometa. Tako je v petek, 23.6., v dvorani Na Stavbah potekala slovesnost, s katero so obeležili častitljivo obeležje in skozi prireditev preleteli vsa leta litijskega nogometa. 30.avgusta 1929 je nekaj zagrizenih Litijanov (od katerih je eden še danes živeči Filip Spiecz v Nemčiji in bo avgusta obislak Litijo) Kar niso povedali pa je bilo moč videti v knjigi z naslovom 70 LET NOGOMETA V LITIJI. Na slovesnosti so dolgoletnemu predsedniku kluba Jožetu Mirtiču podelili plaketo in ga potrdili za dosmrtnega predsednika kluba, v katerem je pustil ogromen pečat. Zanimivo je bilo poslušati njegovo razmišljanje o pridobivanju sredstev za življenje kluba, nič lažje kot je to danes, je dejal. Strinjal se je, da občina Litija že vseskozi daje premalo nogometu pa tudi drugim športom v občini in da bi se moralo na tem področju kaj storiti. Dare Domadenik (oče nekdanjega člana Olimpije) se je spomnil časov med 60. in 65.1etom, med drugim je na tekmi v Ljubljani proti Slavij i dosegel šest zadetkov (rezultat je bil 6:6), igrali pa so, kot je dejal tudi na "kolmlešu", bosi ali pa v "supergah”, nekateri so takrat imeli že čevlje s kramponi. Še največ smeha je požela Antonija Savinšek - Tona (mama nekoč odličnega levičarja Janija, ki ga žal ni več med nami) s svojimi spomini na 1000 glavo množico v času največjih uspehov. Kot je dejala, je morala posodo z denarjem od vstopnine kar nekajkrat izprazniti preden je prišla do konca tribun. Tekme si praktično ni ogledala nobene, saj je morala pohiteti do vseh gledalcev. Na vprašanje, če je kdaj okarala sina po tekmi v domači kuhinji pa je dejala da ga ni mogla gledati. Nekaj besed spomina je povedal tudi Toni Klančar, sicer član ekipe OŠ Litija, ki je osvojila naslov državnih prvakov takratne države na finalnem turnirju v Zagrebu, ko so v finalu premagali Zagrebčane z 1:0 (strelec Domadenik). Za Zagrebčane sta takrat pod drugimi imeni nastopala tudi znamenita brata Zlatko in Zoran Vujovič a tudi to ni pomagalo. Ekipo je vodil Ivan Pavlica-Ičo, sicer takrat strogi profesor zgodovine, ki danes "vlada" veteranom. Novinarski del je zaključil najstarejši igralec Litije v letošnjem prvenstvu, Jože Prelogar, ki je imel marsikaj povedati. Priznanje ob 70.1etnici je izrekla tudi MNZ Ljubljana. Žal in to je vsekakor črna pika za krovno organizacijo na prireditvi ni bilo niti enega predstavnika Nogometne zveze Slovenije, katere član je tudi litijski klub že vrsto let. Verjetno zveza ve za Litijo samo takrat, ko je potrebno kaj plačati in v Litiji so nad tem upravičeno razočarani. Vsekakor ni šlo brez govora litijskega župana Mirka Kaplje, ki je dejal, da se zaveda da občina daje premalo denarja. Najboljša rešitev, kot je dejal, so sami privrženci nogometa, ki volijo svetnike, ti pa potem delijo denar! Na proslavi smo zasledili številna imena litijskega in slovenskega nogometa. V soboto se je praznovanje nadaljevalo na nogometnem igrišču z osrednjo tekmo med Litijo in SCT Olimpijo, ki so jo Ljubljančani dobili s 3:0. Deset minut pred koncem se je od aktivnega igranja poslovil Jože Prelogar. V obračunu ženskih ekip so Senožeti premagali Zagorje s 4:2. Ostali izidi: kadeti; Litija -Mengeš 6:3, starejši dečki; Litija-Rudar Velenje 5:2, mlajši dečki; Litija - Rudar Velenje 5:0, veterani; Mlajši veterani -Rekreativci 77 1:0. Svoj prispevek 70.letnici so dodali tudi "pravi" veterani z zmago na memorialu Ladislava Gostiše v Kisovcu. Slavje se je zavleklo pozno v noč, danes pa morajo v litijskem klubu že razmišljati o novi sezoni. Cilj je prej ko slej druga liga, katero bi si zaradi tako dolge prisotnosti na nogometnem zemljevidu vsekakor zaslužila. Stane Kokalj foto: M.Š. Ekipa NK Litija o\ o. produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP vidni I Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 061 883-029, 884 209 GSM: 041 681-584 SIS""”-""~~ I NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA Vf SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Iz središča Slovenije v Vaše srce! Radio GEOSS 89,7 mhz Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/ Zasavski frker NI USTAVIL PRI ZNAKU Hrastnik, 21.6. ob 06.30 uri je S.S. iz Maribora vozil po regionalni cesti I.reda iz smeri Dola pri Hrastniku proti Steklarni Hrastnik, ko je z vozilom pripeljal na križišče Riklov most. Pri prometnem znaku "ustavi" ni ustavil, temveč zapeljal v križišče in izsilil prednost voznici P.A. ter z desnim delom vozila trčil v vozilo P.A. Pri tem je nastalo za najmanj 200.000 SIT, S.S. pa bo imel še dodatne stroške s plačevanjem plačilnega naloga. VOZIL PO LEVI Hrastnik, 25.6. ob 10.00 je P.J. iz Dola vozil hondo accord po lokalni cesti iz smeri Turja proti Marnem, kjer je zaradi vožnje po levi strani ceste trčil v nasproti vozečo voznico lade nive P.I. iz Hrastnika. Na vozilih je nastalo za 200.000 SIT škode, policisti pa so P.J.-ju napisali plačilni nalog. TRČIL V NASPROTI VOZEČEGA VOZNIKA Hrastnik, 27.6. ob 12.30 je LA. vozil po lokalni cesti iz smeri Radeč proti Hrastniku. Ko je z vozilom pripeljal v Podkraj, ni upošteval določil pravil o varnem srečanju, zato je trčil v nasproti vozečega voznika C.V.-ja iz Sevnice. Policisti so LA. izdali plačilni nalog. VSI UDELEŽENCI S PLAČILNIM NALOGOM Hrastnik, 1.7. ob 22.10 je L.I. iz Dola pri Hrastniku vozil osebni avto tavria po mestni ulici iz smeri Grajske poti proti Cesti l.maja, kjer je zavijal levo na prednostno cesto v trenutku, ko se je po njej z motornim kolesom znamke kawasaki pripeljal O.B. iz Hrastnika. O.B. je sicer zaviral, vendar je kljub temu trčil v vozilo L.I. ter nato skupaj s sopotnikom P.D. iz Hrastnika padel po tleh. Zaradi poškodb sta bila O.B. in P.D. odpeljana v ZD Hrastnik, policisti pa so na kraju vozniku L.I. odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal kar 1.52 grama alkohola. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje in zoper njega podali predlog SP, zaradi povzročitve prometne nesreče pa so mu izdali plačilni nalog. Policisti pa so ukrepali tudi zoper voznika motornega kolesa in njegovega sopotnika, saj med vožnjo nista imela zaščitnih varnostnih čelad. VZVRATNO V DRUG AVTO Hrastnik, 6.7. ob 09.00 je Ž.V. iz Hrastnika na parkirnem prostoru pred gostinskim lokalom Point 21 z osebnim avtomobilom znamke ford escort opravljala premik vozila vzvratno, ne da bi se prepričala, če to lahko varno stori za druge udeležence in trčila v osebni avtomobil zastava jugo, ki ga je vozil P.B. iz Laškega. Na vozilih je nastala manjša materialna škoda, voznici Ž.V. pa so policisti izdali plačilni nalog. VOŽNJA PO LEVI Trbovlje, 30.6. ob 19.15 so bili policisti zaprošeni za pomoč pri ugotavljanju krivde za prometno nesrečo na cesti Knezdol-Čeče, kjer sta voznici U.J. in J.N. trčili med seboj. Patrulja je zadevo zaključila na kraju samem, saj je U.J. zaradi vožnje po levi strani dobila plačilni nalog. VRGLO GA JE IZ VOZILA Trbovlje, 1.7. ob 19.45 je voznik S.Z. vozil avto po travniku v Završju in se pri tem prevrnil. Ob prevračanju ga je vrglo iz vozila, tako da se je poškodoval in so ga odpeljali v UKC Ljubljana. TRČIL V ZADNJI DEL Trbovlje, 2.7. ob 14.06 je T.M. na Trgu revolucije pri Petrolu ustavil vozilo zaradi rdeče luči na semaforju. Pri tem pa je G.V. trčil v zadnji del avtomobila T.M.-ja, zato je bil nagrajen s plačilnim nalogom. POVZROČITELJ POBEGNIL Trbovlje, 4.7. ob 21.57 je pri Terezija rovu na Koloniji 1 .maja prišlo do prometne nesreče, kjer je povzročitelj pobegnil. Policisti so ugotovili, da gre za S.S.-ja, ki je pri vožnji po levi trčil v vozilo Š.S.-ja, tako, da ga bodo prijavili sodniku. MOTORIST HUDO POŠKODOVAN Trbovlje, 6.7. ob 20.00 ve voznik avtomobila S.M. na Žabjeku izsilil prednost motoristu H.D.-ju. Slednji je pri trčenju dobi! hude telesne poškodbe (zlom več reber). S.M. je bil kaznovan na licu mesta. OBA KAZNOVANA Trbovlje, 11.7. ob 10.42 je prišlo do prometne nesreče na Trgu revolucije med voznikom mopeda, P.G.-jem in voznikom avtomobila K.M.-jem. Mopedist je opravlja! nepravilni premik, avtomobilist pa je nepravilno vozil vzvratno, zato sta bila oba kaznovana na kraju samem. ZBILA PEŠKO Zagorje, 29.6. ob 17.35 je voznica avtomobila P.U. vozila po Cesti zmage proti centru mesta. Na prehodu za pešče pri Pizzeriji Tic-Tac je zbila peško C.D., kije pri tem dobila lahko telesno poškodbo in sicer zvin gležnja desne noge. IZSILIL PREDNOST Zagorje, 2.7. ob 16.55 se je zgodila prometna nesreča na Cesti 9.avgusta. Voznik renaulta clio D.I. se je vključeval v promet na prednostno cesto ter pri tem izsilil prednost M.U.-ju. Pri trčenju je nastala materialna škoda, promet pa je bil zaradi nesreče nekaj časa delno oviran. ČEZ KISOVEC S 110 KM/H Kisovec, 5.7. ob 20.00 je patrulja v Kisovcu ustavljala avtomobil, ki gaje vozil D.P. Slednji ni hotel ustaviti ob zvoku sirene in utripanju modrih rotacijskih luči. Ob tem je še ogrožal varnost pešcev ob vozišču, saj je skozi Kisovec in po stranskih cestah v Kisovcu vozil s hitrostjo od 80 do 110 km/h. Patrulja ga je ujela v Naselju na Šahtu, nato pa so ga pridržali do izročitve sodniku za prekrške. D.P. je sicer večkratni kršitelj cestno-prometnih predpisov, zato so mu zasegli avtomobil. TRČILA DVA KOLESARJA Kisovec, 8.7. ob 14.55 se je zgodila nenavadna prometna nesreča, v katero sta bila udeležena dva kolesarja. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje kolesar G.B. vozil po levi strani ceste ter trčil v nasproti vozečo kolesarko. Na kolesih je nastala materialna škoda. PEŠEC NAPIHAL 3,8 GRAMA ALKOHOLA Litija, 2.7.je voznik osebnega avtomobila naletel na pešca, ki je kolovratil po sredi ceste. Sicer ga je zbil, a ne poškodoval. Ko je prišla patrulja in je pešcu dala alkotest, je napihnil za 3,8 grama alkohola. UMRL NA KRAJU NESREČE Ribče, 4.7. je voznik iz Italije zaradi vožnje po levi čelno trčil v pravilno vozeče vozilo. Pri tem je povzročitelj na kraju nesreče umrl (sklepajo, da gaje že prej srčna kap), v drugem vozilu pa se je voznik poškodoval. Kradejo kot srake 2.7. je H.A. na PO Hrastnik prijavila, da ji je neznan storilec z osebnega avtomobila VW polo s koles ukradel okrasne pokrovbe ter jo oškodoval za najmanj 20.000 SIT. Policisti storilca še iščejo. 5.7. ob 07.40 so vlomili v kiosk 3DVA na Trgu revolucije. Neznanec je razbil šipo in odnesel vžigalnike. Storilca še iščejo. 5.7. so preko noči KZ Litija vlomili, vendar ko se je sprožil alarm, je storilec pobegnil. Istega dne v Litiji sta dva moška na mostu čez Savo prišla do občana, ga obstopila, pretepla in mu vzela 15.000 SIT in GSM. !v.? n ti in Tir* 15. MALSRPNA 1999 Iščejo ju. 8.7. ob 13.50 so bili policisti obveščeni, da je nekdo vlomil v cerkev na Sv.Urhu v Zagorju ter iz nje odnesel več predmetov. Za storilcem še poizvedujejo. 9.7. so neznanci vlamljali v prostore železniške postaje Jevnica. Patrulja jih je polovila in ovadila. VANDALIZEM NA KIPIH 11.7. ob 8.55 so bili policisti obveščeni, da je neznanec preko noči prevrnil dva kipa s podstavkom v Zagorju ter ju pri tem nekoliko poškodoval. Za "prijateljem umetnosti" policisti še poizvedujejo. POŠKODOVALI SO MU AVTO Dne 22.6. ob 19.00 se je na PO Hrastnik zglasil SJ. in prijavil, da mu je neznan storilec poškodoval zunanje vzvratno ogledalo na mitsubishi lancerju, katerega je imel parkiranega na Novem Logu v Hrastniku. S tem dejanjem je S.J. oškodovan za najmanj 17.000 SIT. Policisti storilca še iščejo. KRAJA IN UNIČEVANJE ZASTAV Splošno obrtno podjetje (SOP) Trbovlje ima s strani občine Trbovlje koncesijo za izobešanje državnih in občinskih zastav ob praznikih. Po vsakem prazniku pa ugotavljajo, da zmanjka nekaj zastav ali pa jih poškodujejo. Vsakokrat ko izobesijo od 350 do 400 zastav na 223 drogov ob cestah, jih ob snemanju manjka povprečno pet. Po zadnjem prazniku (25.junija) pa jih je zmanjkalo 10, nekaj pa sojih nepridipravi tudi raztrgali oziroma poškodovali. Največkrat zmanjka zastav ali pa jih poškodujejo na relaciji od Sušnika do Trga revolucije tj. na Kolodvorski in Vodenski cesti. Storilci so neznani. (IL) Aufbiks £ 1.7. ob 15.09 so bili policisti zaprošeni za intervencijo v ZD Trbovlje, kjer seje S.K. nedostojno vedla. Vnaprejšnje zdravljenje je zagotovljeno pri sodniku za prekrške. £ 1.7. Jevnica. Zaradi starega spora zaradi ceste je sosed soseda z lopato. Še se bosta srečala, to pot pri sodniku. £ 3.7. na Bregu je policijska patrulja odšla na intervencijo, kjer sta se stepla mož in žena. Razlog jim sicer ni uspelo ugotoviti, vendar so ju pomirili. Sledi predlog. £ 3.7. so policisti morali dvakrat posredovati pri sporu in pretepu na Koloniji l.maja v Trbovljah. Najprej ob 21.55, kjer je VB. pretepal VN. in so zaradi tega, ker se ni hotel pomiriti, VB.-ja pridržali do iztreznitve. Druga intervencija je sledila ob 22.28, ko je prišlo do spora med T.G., ki je napadla N.V, češ, da so policisti zaradi nje zaprli V.B.-ja. V ta prepir sta se vmešala še T.G. in L.D. in sicer je L.D. udarila T.G.-ja in so jo policisti prijavili sodniku za prekrške. £ 4.7. ob 02.20 so nekoliko težav pri spanju imeli občani Trga revolucije, saj jih je nekdo pri počitku motil s preglasno glasbo. Policisti so ugotovili, da gre za K.V, ki je hotel z motenjem nadaljevati vpričo policistov, toda ni mu uspelo, kajti odpeljali so ga na pridržanje, pri tem pa je moral glasbeni stopi pustiti kar doma. Če si je nato v prostoru za pridržanje pel, nismo izvedeli. £ 5.7. ob 16.24 je na Vodenski cesti Č.A. pretepal S.I. in nato kraj zapustil. Prijavljen bo sodniku za prekrške. £ Istega dne so policisti intervenirali na Cesti Hermana Debelaka, kjer so ugotovili, da sta se v stanovanju sprla B.A. in njen mož B.M., kateri je po prepiru ženo tudi nekajkrat udaril. Policisti so se s kršiteljem pogovorili, zoper njega pa podali predlog SP-ju. £ 5.7. Litija. Prijavili so spor med Wild pilotsi in Satan's Brothersi. Do prepira, verjetno še stare zamere, je prišlo prejšnji večer. Na policiji so ta dogodek zabeležili. £7 J. Gabrovka. Pivska druga sta najprej skupaj pila, potem pa je eden drugega s pirovsko steklenico po glavi. Zaradi telesnih poškodb se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške. £9 J. Šmartno. Dva mladoletnika sta se zaradi starih sporov stepla, tako, da je morala intervenirati policijo. Glede na njuno starost gre sklepati, da je pred leti eden drugemu vzel liziko. £ 10.7. ob 05.07. so policisti intervenirali pred klubom Imperius na Izlakah, kjer naj bi pred lokalom nekdo udaril K.G. Storilca še iščejo. UDOR ZEMLJIŠČA 10.7. ob 14.45 so bili policisti obveščeni, da je v Hrastniku v Logu prišlo do udora zemljišča in je pri tem prišlo do materialne škode na ford escortu, ki ga je skupaj z zemljiščem potegnilo navzdol. Na avtu je škode za 300.000 SIT, policisti pa so poklicali dežurno komunalno službo, ki je kraj zavarovala. POPLAVE V ZAGORSKI OBČINI Policisti so morali 10.7. zvečer in 11.7.popoldne večkrat posredovati zaradi poplav na področju Zasavja. lO.julija so morali posredovati v Kolovratu, najhuje pa je bilo naslednji dan v Kisovcu, kjer so na plan udarili hudourniki, ki so nanosili veliko materiala na ceste in ulice, tako da je bilo občanom potrebno pomagati, za kar so poskrbele službe za odpravo posledic, torej gasilci in civilna zaščita. PRAVOČASNO SO JO REŠILI 11.7. ob 12.56 so bili policisti poklicani na intervencijo na Kolonijo l.maja v Trbovljah, kjer je bila v stanovanju zaklenjena starejša ženska in se na klice ni odzvala. S pomočjo gasilcev so policisti nasilno odprli stanovanje in našli žensko, ki je padla in se ni mogla več pobrati. Reševalno vozilo je žensko odpeljalo v Zdravstveni dom Trbovlje. POLICIJA OPOZARJA Policisti v zadnjem času opažajo povečanje števila tatvin na kopališčih, zato bodite obiskovalci bazenov še posebej previdni in pozorni na svoje predmete. Zadnji tak primer je bil v Medijskih toplicah, kjer so gostje pustili vrednejše predmete v nezaklenjenih omaricah in prišlo je do tatvine. V času poletja policisti predlagajo, da ne puščate predmetov na očeh vsem, ker opažajo, da storilci odnesejo prav vse, tudi stvari, ki lastniku ne pomenijo veliko. Primer so npr. torbice, vrečke, kovčki, "cekri" in podobno. Policisti opažajo, da storilci vlamljajo v vozila predvsem zaradi tega, ker skozi okno vidijo torbico in podobne predmete. Ob vlomu torbice pregledajo in čeprav ne odnesejo nič, je škoda z vlomom in pri tem nepotrebne skrbi lastnika že narejena. Policisti predlagajo, da vse predmete shranite tam, kjer s prostim očesom niso vidni, npr. prtljažnik, zaprti predali, police,... V ------- --------------J 15. MALSRPNA 1999 ITi fi J j. nfZl.F. f:j. 1 J ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ ■ in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | ■ Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno • ■ skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. CIC d.o.o. NEPREMIČNINE PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ, HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV. 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, tel./fax:0601/26-242 BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI. STANOVANJA, PARCELE MLADA DRUŽINA najame hišo ali trosobno stanovanje v Trbovljah, tel.: 061/710-236 (po 19.uri) PRODAM trosobno stanovanje, Novi dom 33a, je obnovljeno, ima 37 m2, s telefonom in centralno, tel.: 24-183 PRODAMO stanovanjsko hišo v centru Hrastnika, Cesta padlih borcev 14, staro 40 let, s kletjo, pritličjem, mansardo v izmeri neto 114 m2, parcela znaša 667 m2, prometna vrednost je 7 mio SIT, tel.: 061/831-344 (med 7. in 8. ter 21. in 22.uro) CIC nepremičnine 3x9 cm AVTOMOBILI, DELI PRODAM R 19 addagio, letnik 95, 74.000 km, 1.lastnik, nekaramboliran, odlilčno ohranjen, možen kredit, cena 1.100.000 SIT. tel.: 64-729 PRODAM R 5 bye bye, 1.4, letnik 96, 41.000 km, 1.lastnik, nekaramboliran, odl.ohr., možen kredit, cena 830.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM opel astra 1.6i, letnik 92, 107.000 km, 1.lastnica, nek., odl.ohr, možen kredit, 1.050.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM volvo 340 gl, letnik 86, 210.000 km, lepo ohranjen, možen kredit, 360.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM škodo favorit 135 1, letnik 91, 108.000 km, 1.lastnik, lepo ohr., možen kredit, 270.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM škodo favorit 136 1, letnik 91, 84.000 km, 1.lastnik lepo ohr., možen kredit, 300.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM mazdo 323 f l,5i, letnik 97, 37.000 km, dodatna oprema, 1. lastnik, možen kredit, 2.100.000, tel.: 64-729 PRODAM mitsubishi lancer GLX 1,5, klima, centralno zaklepanje, el.pomik stekel, servo volan, letnik 90, prevoženih 110.000 km, cena po dog., tel.: 041/413-976 PRODAM volvo 440i, letnik 1996, prev. 22.800 km, reg. do 4/2000, 1.lastnik, tel.: 041/532-902 RAZNO PRODAM učbenike za 3.letnik gimnazije: biologija -VIŠJE RAVNI ORGANIZACIJE, matematika - POLINOMI RACIONALNE FUNKCIJE, KRIVULJE II.REDA (vaje), KOTNE FUNKCIJE, TRIGONOMETRIJA (vaje), kemija - ORGANSKA KEMIJA i, ORGANSKA KEMIJA II, tel.: 66-087 (Katja) PRODAMO dekliško kolo Mi-rage, 18 prestav, cena 14.000 SIT, rolerje roces, št.37, 8.000 SIT, tel.: 29-427 PRODAM hladilno skrinjo gorenje 200 1, cena 10.000 SIT, tel.: 71-853 PRODAM daljinsko vodeno letalo delta hawk z 2 motorjema, navodili in videoučenje, poceni, tel.: 041/679-176 PRODAM učbenike za 8. razred OŠ po polovični ceni, tel.: 75-234 POČITNICE NA OTOKU VIRU ODDAM APARTMAJA ZA 5 OSEB, 20 METROV OD MORJA, PROSTOR JE V DVEH APARTMAJIH OD 25.AVGUSTA DALJE. KLIČITE NA TELEFON: 041/550-785 ALI 0601/66-099 EKSKLUZIVNO! ODDAM APARTMA V ZALIV TELAŠČICA NA DUGEM OTOKU, PROSTOR OD 3.8.DALJE, POKLIČITE 041/ 550-785, 0601/66-099 INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 INŠTRUIRAM poslovno matematiko in računovodstvo za srednjo šolo, tel.: 28-274 PREPISUJEM seminarske in diplomske naloge, tel.: 28-274 INŠTRUIRAM angleščino za osnovnošolce, tel.: 64-425 INŠTRUIRAM vse za osnovno šolo, slovenski, angleški in nemški jezik za srednjo šolo ter osnove italijanskega jezika, tel.: 28-391 ŽELITE BOLJŠO OCENO - Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 48-332 OSNOVNOŠOLCI! Pomoč pri vseh predmetih, tel.: 041/553-217 PREPISUJEM seminarske in diplomske naloge z osebnim računalnikom - lepo, hitro in brez napak, tel.: 71-323 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101 OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tel: 061/ 881 - 364. PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379 ali 041/ 669-297 IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tel.: 35-379 ali 041/669-297 DELO IMATE 2-3 URE PROSTEGA ČASA dnevno za kuvertiranje na domu. Samo resni. Pokličite 040/223-772 REDNO ZAPOSLIM natakarico, stimulativen OD, dodatne informacije na 041/500-479 (Jože) ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/ 735 TESARSTVO HREN vam nudi smrekov opaž l.kvalitete - cena: 660,00 SIT m2, ladijski pod - 1250 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986 f JiATTITfiliLLt JTCDiA- n"hT7?}3 VUa 15. MALSRPNA 1999 Atletski klub Rudar VABI na pionirsko atletsko šolo - PAŠ, ki poteka na stadionu AK Rudar Trbovlje vsak delavnik od 9.ure dalje. Ob atletskih aktivnostih se udeleženci udeležujejo še kopanja. Prijavite se lahko pred začetkom vadbe ali popoldne od 19.ure dalje na stadionu. Prijavnina znaša 2000 SIT, varstvo na bazenu do 12.ure. Dodatne informacije na tel.: 21-036 do 15.ure. ' Vabljeni! Občina Zagorje Oddelek za okolje in prostor VABI na javno razpravo osnutka lokacijskega načrta za zahodno obvoznico Rl-221 od priključka za osnovno šolo do križišča pri avtobusni postaji in regulacijo Medije v Zagorju, ki bo v sredo, 21.julija 1999 ob Ib.uri v sejni sobi občine Zagorje ob Savi. _______________________________Vabljeni!_____________________________ Foto klub Hrastnik VABI na razstavo njihovih članov, ki je na ogled v ZD Hrastnik do 15.avgusta 1999. Vabljeni! Občina Litija Podjetniški center VABI na prireditve ob počitnicah: * 15.7. od 11. do 13.ure: Ustvarjanje pravljične delavnice II v Matični knjižnici Litija, * 19.7. od 11. do 13.ure: Ustvarjanje pravljične delavnice III v Knjižnici Šmartno, * 20.7. ob 17.00: Tečaj prve pomoči v Parku Stavbe (starostna omejitev 8-14 let) * 21.7. od 11. do 13.ure: Ustvarjanje pravljične delavnice III v Matični knjižnici Litija, * 22.7. ob 9.uri: Jahanje v Laba centru, * 26., 27., 28. in 30.7. ob lO.uri: Tekmovanje v računalniških igricah v Matični knjižnici Litija (osnovnošolci). Vljudno vabljeni!__________________________ KINO HRASTNIK 15.7. - 18.7. ZA UDAREC VEČ (akcija), čet. ob 20.00, pet. in ned. ob 18.00; 16.7. - 18.7. SOD SMODNIKA (jug.drama), pet. ned. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 19.7. - 20.7. NI KINO PREDSTAVE; 21.7. - 25.7. BENEŠKA KURTIZANA (drama), sre. in čet. ob 20.00, pet. in ned. ob 18.00; 23.7. - 25.7. MAŠČEVANJE (akcija), pet. in ned. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 26.7. - 27.7. NI KINO PREDSTAVE; 28.7. MOGOČNI JOE VOUNG (akcija) ob 20.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 17.7. ZA UDAREC VEČ (akcija) ob 19.00; 24.7. BENEŠKA KURTIZANA (drama) ob 19.00; KINO TRBOVLJE 15.7. PERD1TA DURANGO (thriller) ob 18.00 in 20.15; 16.7. - 19.7. VRNITEV OBISKOVALCEV (komedija), vse dneve ob 18.00 in 20.00, ob pon. ob 18.00; 20.7. - 24.7. ANALIZA PA TAKA (komedija) (tor. ob 20.00, sred. 18.00 in 20.00, čet.-pet. 20.00, sob 18.00 in 20.00), ; OD 25.7. - 6.8 NI KINO PREDSTAV ZARADI MONTAŽE STOLOV; KINO ZAGORJE 15.7. -18.7. SESUTI HARRY (komedija), čet. in ned. ob 19.00; 16.7. - 20.7. PERDITA DURANGO (thriller) pet., sob., pon. in tor. ob 19.00; 21.7. - 25.7. KVARTOPIRCI (drama) ob sre., čet., ned. ob 19.00; 23.7. - 27.7. MORILCI, TATOVI IN DVE NABITI ŠIBROVKI (komedija), pet., sob., pon. in tor. ob 19.00; 28.7. MOJ NAJLJUBŠI MARSOVEC (komedija) ob 19.00; KINO IZLAKE 18.7. PERDITA DURANGO (thriller) ob 20.15; 25.7. MORILCI, TATOVI IN DVE NABITI ŠIBROVKI (komedija) ob 20.15; FMŠTERC FMŠTčRC FMŠTFRC FMŠTFRC FMŠTFRC REMONT SE ODVIJA V DOGOVORJENIH ČASOVNIH ROKIH Vsako leto se v Termoelektrani Trbovlje opravlja ali redna obnova ali samo obvezni kratki pregled.Kot je povedal Stojan Baloh, so v letošnjem letu tako pričeli z rednim remontom že 28.maja, ko so zaustavili Blok 4.Remont bo trajal dva meseca in pol, tako da bo končan 1 S.avgusta.Vzrok za takšno trajanje je prepotrebna zamenjava grelnika vode v kotlu,kjer bodo morali zamenjati preko 300 ton cevi. Ob tem bodo morali opraviti še ostale stvari, med katere sodi poseg na parovodih.Obenem pa bodo izvedli profilaktične meritve celega bloka, ki bodo osnova za projekt revitalizacije ekološke sanacije termoelektrarne v letih ki so pred nami. Seveda bo to tega prišlo, če bo zakon o postopnem zapiranju rudinkov Trbovlje-Hrastnik sprejet v parlamentu. Redni remont je v bistvu že končan. Kritična pot popravila oz.obnove grelnika vode, pa kaže, da bo končana do dogovorjenega roka.Kar se tiče števila delavcev, ki so opravljali letošnji remont, jih je v t.i. špici delalo preko 420 tujih in domačih. Na vprašanje kakšno vlogo imata plinski turbini, je dejal, da imata celo leto isto vlogo, ne glede ali sta v mirovanju ali obratovanju to je status hladne rezerve oz.havarijske rezerve Slovenije. Za ta blok vsako leto načrtujejo 5 Giga Watnih ur,kolikor jih prizvedejo v zadnjih 5 do 10 let za potrebe sistema v Sloveniji.Kar se tiče dosedanjega delovanja bloka 4 je dejal, daje poljskega porekla, in da sta bili tehnika ter tehnologija za tiste čase na nizki ravni. Seveda pa so ga z revitalizacijskimi in tehnološkimi posegi uspeli pripeljati tako daleč, daje danes to v bistvu moderen blok, le po izvoru star. Ločevati moramo revitalizacijo in ekološko sanacijo.Revitalizacija je v bistvu resnično potrebna ,če ne celotna pa vsaj v malo večjem obsegu.tako da bi bil blok kondicijsko sposoben vsaj toliko kolikor ga popravljajo do sedaj.Seveda bo potrebno popravljati posamezne elemente in je le vprašanje kdaj in koliko. Zagotovo bodo morali elemente obnoviti, če bodo nadaljevati z obratovanjem .Ekološka sanacija pa pomeni ,da bi po njej, blok obratoval po letu 2004 .Če pa hočejo, da bo blok ko bodo začeli veljati evropski predpisi lahko deloval, ga morajo ekološko sanirati.Leta 1996 seje blok že saniral odvečnih prašnih delcev in dušikovih oksidov,niso pa uspeli omejiti količine žveplovih dioksidov.Razlog temu, je prevelika vrednost takšne sanacije, ki bi bila v okviru rednega vzdrževnja,kar pomeni okrog 30 do 40 milijonov mark potrebnih sredstev.Po Zakonu po katerem se počasi zapira rudnik, naj bi bi se oba elektrarna in Rudnik zaprla nekje do leta 2015 .Če pa hočemo tako dolgo obratovanje, pa je potrebno do tega časa objekt revitalizirati in ekološko obnoviti. Rudi Špan POSLANSKI VEČER FRANCIJA ROKAVCA Poslanec državnega zbora in predsednik Slovenske ljudske stranke, podružnice v Litiji Franci Rokavec iz tedna v teden preseneča prebivalce litijske občine s poslanskimi večeri in izredno zanimivimi temami, za katere zamisel dobi v glavnem pri delu v svoji poslanski pisarni. V prejšnjem tednu je bila na sporedu danes zelo aktualna tema. Aktivna politika zaposlovanja, saj je v občini Litija 1214 brezposelnih. V goste je povabil svetovalca vlade za področje zaposlovanja Janeza Drobniča, ki je podrobno obrazložil vladni program aktivne politike zaposlovanja v letošnjem letu. Udeleženci poslanskega večera (ki se jih je glede na število brezposelnih v litijski občini udeležilo zelo malo) so v razpravi poudarili, da bi se morala občina temeljiteje vključevati v to problematiko, ker brez odpiranja novih delovnih mest ni možno pričakovati zmanjšanje števila brezposelnih. Gospoda Drobniča pa so opozorili, naj ministrstvo ponovno razmisli o izvajanju zakona o zavarovanju brezposelnih oseb. Spoštovani bralci Zasavca! Sestavili smo dokaj izčrpen anketni vprašalnik. Prosimo vas, da natančno (kljub poletni vročini) preberete posamezna vprašanja, premislite in odgovorite. Le tako bomo od vas dobili tisto, kar najbolj želimo. Kakšen naj bo vaš in naš Zasavc ? Kakšne spremembe želite? O čem naj več ali manj pišemo? Ah pa mogoče le potrditev, daje tak kot je, zadovoljiv. Kolikor se bo dalo, bomo vaše odgovore, mnenja upoštevali. Izmed izpolnjenih anketnih vprašalnikov, kijih boste poslali na naše uredništvo, bomo tri nagradili. Odločil bo žreb. Seveda, če se boste podpisali in navedli svoj točen naslov. ANKETNI VPRAŠALNIK (nagradni) L Štirinajstdnevnik ZASAVC: (ustrezno obkrožite) - kupim - si ga sposodim - sem nanj naročen 2. Kakšen je po vašem ZASAVC? (odgovorite z DA ali NE) - informativen ________ - zabaven ------- - provokativen ________ - aktualen ____________________ -pozicijski _______ -opozicijski __________________ - žaljiv _______ - prijazen ------- - ima lep jezik - predrag - poučen - verodostojen - uravnotežen - profesionalen - preobširen 3. Ocenite z 1 do 10 - uvodnik — - anketa — - osrednji intervju — - zdravilne rastline- - literarna uganka - - društveno - - smrkolinska - - avtomobilizem - - auftbiks - likof - foto reportaže (1 pomeni slaba, 10 dobra ocena) naštete Zasavčeve rubrike: - funšterc (kratke novičke) - - trinajstica (kolumne) - na obisku - v ogledalu - kultura - upokojenska - žuriramo - šport - naša bodočnost - TV in Radio spored - pranger - kšefti - osrednja tema - kulinarično - svetniki - akcije (naj ...) - pod kožo smo vsi... - vedeževanje - kronično - horoskop - parlamentarije (seje obč. svetov) - Zasavčeva lampa 4. Naštejte tri novinarje ali dopisnike Zasavca, katerih članke najrajši prebirate. 5. Naštejte tri novinarje ali dopisnike Zasavca, katerih članki so po vašem nekvalitetni 6. Navedite nekaj imen zasavskih novinarjev (ki ne pišejo za Zasavca), katerih članke bi želeli prebirati na straneh Zasavca. 7. Kaj v Zasavcu nikoli ne pozabite prebrati? (naštejte največ tri rubrike) 8. Kaj v Zasavcu berete zelo redko in je po vašem povsem odveč? (naštejte največ tri rubrike) 9.V Zasavcu premalo pišemo: (ocenite od 1 do 10 s tem, da 1 pomeni premalo, 10 preveč) - o politiki - o glasbi - o ostarelih - o kriminalu - o šolstvu - o gospodarstvu - o zdravem načinu življenja -o mejnih vedah - o športu - o delu županov - o spolnosti - o alkoholizmu - o katoliški veri - o sindikalizmu - o revščini - drugo.......... o kulturi - o mladih - o modi - o drogah - o drugih verah - - o aferah - o zgodovini 10. V Zasavcu je: (ustrezno obkrožite) - premalo fotografij - preveč fotografij - zadosti 11. V Zasavcu je: (ustrezno obkrožite) - preveč reklam - premalo reklam - zadosti 12. Bi dali nekaj več tolarjev za nekaj strani »debelejšega« Zasavca? DA ali NE ? (ustrezno obkrožite) 13. Bi dali nekaj več tolarjev za delno »obarvanega« Zasavca? DA ali NE ? (ustrezno obkrožite) 14. Navedite, katere revije oziroma časopise berete poleg Zasavca. Prosimo vas, da obkrožite še: (NEOBVEZNO!!!) V kolikor želite sodelovati pri žrebu za nagrade, napišite: - sem M ali Ž spola - semstar-alO. 20, 30, 40, 50, 60, 70 ali več let - sem nezaposlen-a, zaposlen-a - sem nekvalificiran-a, imam poklicno , srednjo, višjo ali visoko šolo Ime in priimek. Naslov......... "hDilnŠTinst, 15. MALSRPNA 1999 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. prepuščajte N e poza-bite, da se lahko vse slabo, ki ga povzročate drugim, v takšni ali drugačni obliki kmalu spet vrne k vam. Ne želite si, da bi se ljudem, ki jih ne marate, godilo slabo, saj s tem otežujete lastno vest. Št: 10. Ni dobro, da kar naprej nadzorujete ljudi okrog sebe in jih opozarjate na napake, saj tudi sami niste brez njih. Na ta način boste samo izgubili prijatelje, saj se ob vas ne bodo najbolje počutili. Št.: 23. Uvideli boste, da je večina težav postala dramatična šele po tem, ko ste jih predelali v svoji glavi. Ne se turobnim občutkom, ampak jih skušajte obvladati in analizirati. Št.: 5. Ne trudite se, da bi bili v vsakem pogledu nekaj posebnega, ker to ni . potrebno. Naučite se bolj ceniti sebe take, kot ste, potem tudi ne boste čutili potrebe po nenehnem dokazovanju. Št.: 12. Pomembno je, da od drugih ne pričakujete preveč. V vaših odnosih se je marsikaj zalomilo prav zaradi tega, ker niste imeli občutka za to, do kod se lahko spustite. Osre-dotočite se na prijetne stvari in obnovite svojo moč. Št.: 9. Imeli boste dovolj energije, da se lahko odločite za spremembe, ki so skoraj nujne. Potrebovali boste več svobode in samote, kar bo tudi pogoj za to, da končno napravite pomemben korak naprej. Št.: 27. 24.8.-23.9. (Hans Habe) To potrjuje 29 novorojenčkov v dneh od 27.6. do 10.7.1999 -12 deklic in 17 fantkov. 27.6.1999 Štefka Šparlek, Šentlambert 15, Zagorje - hči Klara 28.6.1999 Simona Androjna, Log 72, Boštanj - sin Žan Milena Seidl, Badovinčeva 6, Laško - hči Kaja Kobale Marjetka Sluga, Savna Peč 8, Hrastnik - sin Jon Bostič Sluga 29.6.1999 Romana Drnovšek, Vodenska 45, Trbovlje - sin Rok Erjavec Damjana Tomc, Polje 23, Zagorje - sin Žan Škarja 1.7.1999 Mojca Skorja, Podkum, Borovak la, Zagorje - sin Klemen 2.7.1999 Romana Zemc, Vrhovo 34, Radeče - sin Jure 3.7.1999 Marija Hribar, Rove 76, Zagorje - hči Klavdija Branka Virant, Ržiše 9, Čemšenik - sin Matic Urška Kukovič, C.9.avg. 54a, Zagorje - sin Gregor Biserka Žavcar, Podgorska 98, Slovenj Gradec - sin Klemen Herman 4.7.1999 Petra Debevec, Šemnik 42, Izlake - hči Nina 7.7.1999 Barbara Kus, Cesta Tončke Čeč 51, Trbovlje - sin Gašper Pirc Ivanka Rozman Ravnikar, Zidani most 27, Laško - hči Ženinn Romana Bombek, Sallaumines 5a, Trbovlje - hči Neva Biserka Majdič, Trg F.Fakina 11, Trbovlje - sin Domen 8.7.1999 Stanka Malovašič, Novi dom 33a, Trbovlje - hči Vita Marjeta Magister, Kešetovo 14, Trbovlje - hči Maja Branka Kukič, Ul.talcev 38, Zagorje - hči Petra Sonja Čosar, Založe 12b, Polzela - hči Anamarija Rojnik 9.7.1999 Petra Redenšek, C.9.avg. 60, Zagorje - sin Nik Vozlič Mateja Kališnik, Veliko Širje 10, Zidani most - sin Žiga Lidija Svenšek, Cesta zmage 26, Zagorje - hči Neja Drgan 10.7.1999 Mateja Zelič, Cesta okt.rev. 5, Trbovlje - sin Mark Nada Drnovšek, Nasipi 34, Trbovlje - sin Jan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tei.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 rlOMOf 24.10.-22.11. Ljubezen bo pri vas zopet zasedla pomembno mesto in vsem boste hoteli pokazati, da ste srečni., 24.9.-23.10. Zaupljivi boste in optimistični, s čimer boste na druge dobro vplivali. Do izraza bo prišla vaša sposobnost prepričevanja. Št.: 19. Prisiljeni boste odvreči nekatera slepila, ki so vam doslej uspešno služila kot nekakšna bergla. Ne boste si več mogli pomagati sami, ker vam bo postajalo čedalje bolj jasno, da so daleč od resničnosti. Št.: 21. Notranjianji mir boste morali začeti iskati drugače. Sedanji način življenja vas bo le 23.11.-22.12. izčrpal, osrečil pa nikakor ne. Ne hlastajte za stvarmi, ki so preveč minljive, da bi bile vredne tolikšnega prizadevanja. Št.: 5. Krčevito prizadevanje, da bi uveljavili svojo voljo, se ne bo najbolje ■obneslo. Z nekaterimi stvarmi se boste morali sprijazniti, saj nanje ne boste mogli vplivati. Nihali boste med različnimi razpoloženji. Št.: 13. Nikar ne bodite preveč agresivni in vsiljivi, čeprav ste prepričani, da imate .prav. Nezaupljivi boste, čeprav nimate zelo slabih izkušenj z drugimi. Za partnerja boste imeli več časa, kar bo imelo na odnos zelo dober vpliv. Št.: 3. Ne izkoriščajte vpliva, ki ga imate na druge, za egoistične namene. Potrudite se, da se boste bolj zavedali tudi svojih dolžnosti, ne le svojih pravic. Izredno prodorni boste, zato boste na nasprotni spol napravili močan vtis. Št.: 7. 2.3.12,-20.1. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA i PREPRO- STO VODNO SNEŽENI MOZ PRED-VERJE OBDANO S STEBRI LIČINKA METULJEV ARMENSKI REŽISER BEK- NAZAROV TANČICA, PAJČOLAN ” ' jP \k BREZ POGONAZ MAJHNIM UGREZOM ANOLffK1 REŽISER (RONALD) . S S PLAZMA NAŠA ALPSKA SMUČARKA KRALJ ŽIVALI .. fbeo±a LJUBEZNI NAJSTNIK, TINEJDZER KANADSKI POLITIK, PREMlEk ŽIVILSKI DELAVEC NAŠ ARHITEKT SKUPEK STROJEV ALI ISTOVRSTNIH DELOV STVARI ROJE ■ ANA POLITIČNA POGODBA BALKAN- SKI NAROD OLIVER TWIST MAK. POLITIK TUPUR-KOVSKI NOBELOVEC LETA 1957 (LESTER) - i ZIMSKI POJAV NA DREVJU RIMSKI HIŠNI BOG BRITANSKI PISATELJ KRIMI- NALK CERKVENI PEVSKI ZBOR GRŠKA GRKA VTKANA NIT REKA NA POLJSKEM MESTO V JUGOZAH. FRANCIJI n'- '1' LOVSKO OKROŽJE : GORBA- KIRURŠKA IGLA VZD NEKDANJE AGOS VEK 3A DIRKAČA TINIJA AVTOMO- BILSKA OZNAKA DELNIC KMEČKO ORODJE ZA ORANJE ZADNJE PREDIVO KORUZI PODOBNA RASTLINA ZA METLE GOST NA SVATBI TEKMAV KAVROJSK. VEŠČINAH V ZDA HELIJ KOKOŠ (LJUBKO- VALNO) VZGOJNI UČNI ZAVOD Z VSO OSKRBO SKUPINA DVEH OSEB ŠOLSKA KAZEN REX INGRAM KOSMATA ODEJA ZEMELJSKA OŽINA NA MALAKI NIZOZEM. NOGOMET kUbLJ'- EGIPČANSKI BOG SONCA RUSKI FILMSKI REŽISER (NIKOLAJ) PRIPRAVA ZA ODKRIVANJE KOVIN IVO DANEU NAPRE- DOVANJE V SLUŽBI CEPINOV OKEL AVTOR: JOŽE BORKO VESELJE DIVJA IN DOMAČA PERNATA ŽIVAL ci rn/ADncK- EDGAR WALLACE: angleški pisatelj TEENAGER: najstnik NEAME: angleški režiser SLUVAHuen.. RUUD. nekc|anji nizozemski nogometaš Gullit AZOT: drugo ime za dušik_ MLADOPOROČENCA "Draga, kaj bo rekel tvoj oče, ko bo izvedel, da sva se poročila?" "Oh, dragi, vesel bo kot vedno!" KOMPLIMENT "Hvala, gospod doktor, ker ste sredi noči prišli k meni in mi pomagali! Vedno bom to zelo cenila!" "Tudi jaz, tudi jaz!" KAVALIR V nabito polnem avtobusu poskuša moški vstati, a ga poleg njega stoječa ženska vedno potisne nazaj na sedež. "Kar sedite, saj ste starejši. Jaz še lahko stojim!" "Že res, da sem starejši, toda pustite me že enkrat vstati! Zaradi vas se peljem že pet postaj predaleč!" MED TRGOVCI Trgovca se pogovarjata na cesti: "Zadnjič sem pri vas kupil kilogram masla, pa je bila mera zelo slaba!" "Seveda, seveda, saj se spominjam. Tisti dan sem izgubil utež na tehtnici, pa sem namesto nje uporabil kar kilogram sira, ki sem ga pred tem kupil pri vas!" VSE SO ENAKE "Katere ženske so ti bolj všeč: tiste klepetave ali one druge?” "Katere druge?" L/ ...da je leta 1643 danski kralj Kristijan IV. za astronomsko ceno kupil prekrasen drag kamen ametist z edinim namenom, da bi z njim okrasil opravo prvih dveh konj v vpregi kočije, ki jo je podaril sinu za poročno darilo. Ko pa je ta pet let kasneje postal kralj z imenom Friderik III., je ukazal, naj z oprave takoj snamejo kamen in ga vdelajo v krono. ...da je bila ena največjih vojnih ladij srednjega veka, "Velika galeja", dolga približno 70 metrov, široka 14 metrov in je imela 3 jambore ter 25 vesel na vsaki strani. Na premcu in krmi je imela utrjene stolpe za boj. Vsega skupaj (mornarjev, veslačev ter vojakov) je lahko vkrcala 1200 mož. ...da ima izraz siamski dvojčki svoj izvor v paru nesrečnih dvojčkov, ki sta se rodila prav v Siamu. To sta bila slavna Chang in Eng, ki sta živela od 1811 do 1874 leta. Več let sta nastopala v cirkusu Bamum in potovala po vsem svetu. tematske sukovne NAGRADNA KRIŽANKA dnevni bar-nočni klub Sp. Izlake 9, Izlake, a telefon 0601-71-161 l REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 30.7. 1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.14/ 99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka Sasopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz TRBOVLJE Četrtek, 15.7. in 22.7.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Petek, 16.7. in 23.7.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sobota, 17.7. in 24.7.1999 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Nedelja, 18.7. in 25.7.1999 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel Zasavca! Naerade. ki vas čakajo: 1. Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius 2. Bon v vrednosti 5.000 SIT kluba Imperius 3. Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba Imperius Izžrebanci nagradne križanke 12/'99 (nagrade prispeva klub Imperius IzlakeJ: L: Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: GALA KUDER, Rudarska 16b, Kisovec 2.: Bon v vrednosti 5.000,00 SIT 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ponedeljek, 19.7. in 26.7.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Torek, 20.7. in 27.7.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sreda, 21.7. in 28.7.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: MALČI BOMBEK, Log 22, Hrastnik 3.: Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: ŠPELA STARC, Cankarjev trg 14, Zagorje m? CEF4TER Ponedeljek, 7.6. in 14.6.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 6:30 ADRENALIN ZA VSAK DAN, 16:55 EPP, 17:00 C-TRAK, PONOVITEV SOBOTNE ODDAJE, 19:00IZSTARESKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 ZADETEK V POLNO,21:00 BREZ ŠMINKE, 21:30 EPP, 21:35 RESNICA O VINU, 22:10 ZASAVJE DANES(P), 22:25 EPP, 22:30 FILM : VIDEOSTRANI Torek, 8.6. in 15.6.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA 15:00 DOBRO JUTRO-DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 VIDEOTOP/NAJ VIDEO, 17:00 ZADETEK V POLNO, ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P), 17:30 ZA PIKOVEČ, 17:55 EPP, 18:00 RISANKA, 19:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:15 SLOVENSKE ZVEZDE, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00 EPP, 22:00 "ZADETEK V POLNO; ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P)”, VIDEOSTRANI Sreda, 9.6. in 16.6.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 DOBRO JUTRO-DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:00 IZSTARESKRINJE : PESEM DOMAČA, 14:30 VIDEO TOP/ NAJ VIDEO, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 16:00 KUL-T-URA, 16:55 EPP, 17:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 19:00IZSTARESKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:20 ZLATI ZVOKI, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00 EPP, 22:05 GALERIJA PORTRETOV VČASU IN PROSTORU, VIDEOSTRANI Vsem iržrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 19.7.1999 do 29.7. 1999 od 10.00 do 13.00 ure. Četrtek, 3.6. in 10.6.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (P), 16:00 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:45 VIDEOSPOTI, 17:00 ZLATI ZVOKI, 18:25 EPP, 18:30 BINGO BONGO - OTROŠKI KVIZ, 19:00 ODDAJA ZLTV, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 AKTUALNO, 21:10 EPP, 21:15 BREZ ŠMINKE, 21:45 ZASAVJE DANES(P), 22:05 EPP, 22:15VIDEOBOOM 40, VIDEOSTRANI Petek,4.6. in 11.6.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 16:00 "AKTUALNO; ”, 16:25 KAKO RITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, 16:50 EPP, 17:00 ODDAJA ZLTV- LOKA TV, 17:30 BINGO BONGa KVIZ (P), 18:00 EPP, 18:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 18:30 KUHAJMO SKUPAJ, 19:00 PESEM DOMAČE, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:30 VIDEOBOOM 40, LESTVICA SLOV. ZABAV GLASBE, 21:25 EPP, 21:30 BREZ ŠMINKE, 22:00 ZASAVJE DANES (P), 22:15 EPP, 22:20 "RESNICA O VINU; DOKUMENTARNA ODDAJA", VIDEOSTRANI Sobota, 5.6. in 12.6.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 C-TRAK, 12:00 ČESTITKE, 12:30 PESEM DOMAČA, 13:00 KUHAJMO SKUPAJ, 13:30 EPP, 13:35 ODDAJA ZLTV, 14:05 AKTUALNO, 14:30 EPP, 15:00 BREZ ŠMINKE, 15:25 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:10 ODDAJA ZLTV, 16:40 ZADETEK V POLNO -PONOVITEVŠPORTNEODDAJE, 17:00 EPP, 17:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 VIDEOSPOTI IZ ARHIVA TV CENTER, 18:00 ZA PIKO VEČ, IZOBRAŽ.ODD., 18:30 RISANKA, 19:30 PESEM DOMAČA - IZ ARHIVA, 20:00VIDEOSTRANI Nedelja, 6.6. in 13.6.1999 12:00 ČESTITKE, 12:30 KUHAJMO SKUPAJ /P/, 13:00 VIDEOTOP/NAJ VIDEO, 13:45 EPP, 14:00ZLATI ZVOKI, 15:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 16:55EPP, 17:<)0 FILM, 18:50 EPP, 19:00 RESNICAOVINU, 19:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA - ARHIV, 20:00 VIDEOBOOM 40, VIDEOSTRANI 15. MALTSRPNA 1999 I Jj.Jr.fi •r- j. Zagorski nogometaši so proti viceprvaku Slovenije, Hitu Gorici, izgubili le z 2:0. Očitno jih je motiviralo to, da smo jih v prejšnji številki (ne)pomotoma uvrstili na "penzionistovsko" stran! (naj nam upokojenci ne zamerijo, da jih žalimo... SER) LISCA NE DA SOGLASJA ZA TRIBUNE! (so že pozabili na plaz, ko so parcelo dobili, hoooruk!) Da bodo ob razgled, pravijo. (VČASIH SO MORALI DEUTI, NE PA SE RAZGLEDOVATI - HORUK!) Živimo v vmesni dobi. V dobi nekakšnega odmora od preteklih časov, preteklega režima. V prehodni dobi nazadovanja. In v dobi duhovnega zanesenjaštva (več zanesenosti kot duha). Le tako si lahko razložimo, da poraja ta doba spise stvarno skrajnega klobasanja, ki pa po drugi strani tudi dražijodružbo ... kottile,ki sledijo. Obilo užitkov ob prebiranju! AVNOJ-evske meje so bile med bivšimi republikami bivše Jugoslavije popolnoma jasne. Niso pa jasne novodobnim državam bivše Jugoslavije ... Oj!... Danes „svobodna„ „demokratična„ »neodvisna,, in „v Evropo usmerjena,, Slovenija, seje za vse našteto 10 dni krvavo borila v temi slovenskih gozdov ... prenekatera bukev je to s pridom iskoristila... ... mar smo se za to borili, tovariši... Oj!... Demokracija + Policija = Racija ... ... fantom je sp't upaiu ... Oj!... Ko mi pride na policiste, mi pride orn’k ... čimprej bo potrebno organizirati seminar iz etike, olike, omike, s poudarkom na obnašanju na vozišču, izrecno pa bo na tem mestu potrebno izpiliti obnašanje policistov do tujcev. Čast izjemam! In če hočete, tudi, do turistov v našem mestu. Da se ne bi ponovilo, kot zadnjič, ko sem šel za nosom po dolini, in vidijo moje okice, kaj...?! Zbegana tujka v avtomobilu z očmi panično išče prosto parkirišče. Z vsemi razpoložljivimi blinkerji daje vsem in vsakomur jasn cahn, da bi rada parkirala, pa zaradi nepoznavanja terena, še bolj pa nekultiviranega obnašanja domačinov v prometu, tega enostavno ni bila sposobna storiti. Fora je pa v tem, daje tik za njo vztrajno vozil uniformiran pilicist iz slovenskega Štajerja, živeč v Trbovljah, ki seje obnašal tako, da se še oni v Polju lepše. Nervozno je mahal z rokami, tolkel po volanu, trobil, vozil tik za njo, prižigal dolge in kratke, češ, kaj boš ti baba zdej tuki men’ na sred ceste neki ... normalen človek bi tujcu v takšni situaciji priskočil na pomoč, sploh pa še, kot uradni državni sluga. Kar policist gotovo je ... Pa ni. Pa sem jaz!! Priskočil na pomoč, misFm ... ... ko ji odpovejo vitalni organi, priklopijo državo na policijski aparat... Oj!... Fenomen zaseje, da največ uspešnih obrtnikov v Zasavju prihaja iz zavoženih podjetij .. .Tako je to, ja. Vsaka stvar je za nekaj dobra ... ... za svoje siromaštvo smo Zasavčani leta pridno garali... Oj!... Po hodnikih trboveljske občinske uprave je zapihal svež veter. Ne. Ne tako. Drugače moram zapisati ...je stekla svet(l)a voda. Tako je prav, ja ... Postavili so namreč avtomate za svežo, bistro, mmmm, pitno vodo! Kolikor poznam njihove pivske razvade, je to slab cahn... ... komur voda v grlo teče, tudi ne misli več trezno ... Oj!... Pri urejanju trase za nov avtocestni odsek pri Kozini, so delavci DARS-a naleteli na ostanke dinozavrov, ki jih je milione let skrivala tema ... v parlamentu pa se dajo pri belem dnevu videti dinozavri, stari komaj kakšnih 50 (petdeset!!) let... ... Ja pa so že spolno zreli, občutimo Slovenci vsak dan ... Ojl... Smrt fašistu - Sloboda narod« ...Oj!... EVROPA »MA NAS RAD A«,KAKO SO KRŠILI USTAVO, TRETJA POT, PO RAZISKAVAH JAVNEGA MNENJA v državah EZ, je soditi, da le nismo tako priljubljeni, dobri in sploh zgled demokratičnosti preostalim balkanskim državam, kot nam vedno in ob vsaki priliki sporočajo vlada in vladna »trobila«. Na lestvici priljubljenosti, katero evropsko državo si prebivalci petnajsterice želijo v svojem objemu, je za nami le Turčija. Romunija, Litva, Estonija, Slovaška, Bolgarija... so pred nami. (Igor Gošte) A, SLOVENCI glavo pokonci. Kaj je za nas bolj pomembno, da nas cenijo drugi, ali da se kot prvo začnemo ceniti predvsem sami. Nekako tako, kot nam Zagorjanom tako rad ob različnih priložnostih šepne na uho Matjaž liberalni, ki pravi, da nismo sami krivi, če smo tako dobri, ali pa: »Sedaj smo prvi v Zasavju, bodimo še prvi v Sloveniji.« (Igor Gošte) USTAVO IN USTAVNO SODIŠČE in odločitve le tega, imamo pri nas očitno le zato, daj ih naša oblast, ki sedi, drema, bere (včasih tudi dela) v parlamentu krši. Kaj potem, če seje ljudstvo na referendumu odločilo za večinski volilni sistem, kaj zato, če je ustavno sodišče odločilo, da ga morajo poslanci uzakoniti? Naši vrli pos (r)anci, so pač nad ustavo, nad ustavnim sodiščem in nad ljudstvom, pa tudi nad Bogom (kot pravi Maks Lavrinc iz LDS-a). Sprejmejo in uzakonijo le tiste odločitve ljudstva, ustavnega sodišča, ki so njim pogodu. Očitno jim večinski sistem ni. Kako se naj v skladu z zakoni obnašajo ostali državljani, ko pa imajo tak v nebo vpijoč negativni zgled. P.S.; V zadnjem Nedelu je bila objavljena javnomnenjska raziskava, kjer so anketiranci povedali, da morajo poslanci spoštovati odločitev ustavnega sodišča (54,1%), le 9,8% jih je menilo, da odločitve ni potrebno spoštovati.(Igor Gošte) PAHOR JE V PARLAMENTU, ko niso izglasovali dvokrožni večinski sistem, nakazal tretjo pot ZLSD. Slovenski javnosti je namreč pokazal pot, ki pelje v ustavno krizo oziroma v anarhijo. Pomagajo mu še v LDS, SNS in DeSUS-u.(Igor Gošte) ČE JE NPR. NOČ, KO TE VRSTIČKE BERETE, ODLOŽITE ČASOPIS IN SE ODPRAVITE K DELU, KI BI LAHKO NAŠI SLOVENSKI VOJSKI ČEZ NEKAJ LET DAL NEKAJ NABORNIKOV. HH NAMREČ MOČNO PRIMANJKUJE. (Igor Gošte) ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, d.d. Varčevanje - odlična Celje - skladišče D-Per 6/1999 5000006898,14 COBISS o ii Vezava sredstev na 3 ali 5 let ali i Enomesečni tolarski in devizni depoziti z avtomatskim podaljšanjem /o) bankazasavje V__^ Banka Zasavje d.d., Trbovlje bančna skupina Nove Ljubljanske banke