prasnifc** ■mlh» mrofcainju Y Ljubija«! ta po poftfe Din 20'—, ioosaBMtio Din 80’—» Posamezna Itcvilka Dls 1.— Psitains plačana t gotovini. r-nrrtn m • ______________u«« te Neodvisen politifen list UREDNIŠTVO: J SOKOM GREGORČIČEVA ULICA 8TBV, 18. TELEFOI BTBV. 551. ____ LVinfiTVO« K05GRR8HI TBO BTBT. I. Rokopis1, m ne Trača jo. — Oglasi po t&rflM, PLsm«ain vprašanjem naj s« priloži j za odgovor, j Rafta pri poštnem ček. uradu it«r. —d Nikola Pašič in vodstvo države. S povratkom Nikole Pašiča v Beograd so zopet oživele govorice o njegovem povratku na vlade. Zlasti pridno se lansi-rajo te vesti s strani raznih političnih Premagancev, ki bi se mogli rešiti iz Politične brezpcmembncsii le še pod okriljem sive brade. Ti ljudje hočejo s historično osebnostjo prikriti svojo sedajo mizerijc in ti ljudje bi hoteli zavreti ves razvoj Jugoslavije, samo da bi prišli Z0Pet na vlado. dostaviti na delo vlade Nikolo Pašiča, Pa se pravi zavreti razvoj Jugoslavije. Kdo je Nikola Pašič? Tudi njegovi naj-v0Čji častilci morajo priznati, da je Nikola Pašič že historična oseba. On je reprezentant predvojne Srbije, on je reprezentant one misli, ki je osvobodila Srbijo. Danes pa to ne zadostuje, ker danes potrebujemo na čelu vlade moža, ki je reprezentant združenih Srbov, Hrvatov in Slovencev, danes moramo imeti *ia čelu vlade moža, ki bo znal razviti zmožnosti in sile vseh treh jugosloven-skih narodov zato, da osnuje še močnejšo Jugoslavijo, ki bo združevala vse Jugoslovane in ki bo vsled tega dominantna država na Balkanu. Historične osebe gledajo samo nazaj, mi p;( potrebujemo človeka, ki gleda naprej ki v°di, ne pa samo reprezentira. Že i«k smo preveč trpeli, ker smo ved-ao govorili le c osvobojenju in o žrtvah, mfesfo da bi delali in si zboljševali živinske prilike. Naši državi je potreben voditelj, ki razume novih duh časa, ne pa, ki zdihuje po starih patriarhaličnih časih. Izkušnje vojne, to velikansko pi idobitev ljudskega trpljenja, je treba izkoristiti in poskrbeti, da naša država ne bo samo svobodna, temveč tudi urejena v zmislu zahtev moderne demokracije. Potreben nam je mož, ki more narod usposobiti za moderno tekmo narodov, ki ne trpi počasnosti, temveč ki se lie u&traši pred nobenim tempom življenja. pa naj bo kos tej nalogi mož, čegar ^es’c je: ima vremena. Da, ima vrerne-na za ljudi, ki imajo vsega zadosti, ki so bj-tcričue osebe, ampak za naš narod, 1 trpi n« vseh koncih in krajih pomanjkanje, m nobe„e„a 5awi več Jza iaka„jp Gradimo dr/avo in potrebno nam je delo \seh, ki so sposobni, ki so kvalificirani. Kako pa naj tako delo ustvari mož, ki je hote ali nehote zaščita one pcrodice, ki misli, da je privilegirana in da iiua samo ona pravico na prva mesta. Ali ne kiiče do neba grehi uprave, ki jo jc ta poredi ra postavila? Proč s privilegiji in prosto pot sposobnim! Samo lo sme biti geslo držav, ki se grade. Historične osebe pa takega gesla ne trpe. One zahtevajo kult svoje osebe in sposobnost ljudi cenijo po tem, kako se jim laskajo. Zah imamo tu ono znano ožje okolico, ki hoče z bizautin-stvom prikrili svoje slabosti, zato dvigajo ti ljudje na ščit historičnega Pašiča. p,\d okriljem njegove avtoritete ri •1 ( ^f Vs° Ptei k° lepe poste, ls.lcrične osebe up poznajo ne idej in ne programov. Njih oseba je ves Pr°-giam in njih oseba je vsa ideja. 'I'a ipro-Krani pa je bi! močan in pravilen-tedaj, Ivo so pričeli svojo politično kariero. Od 1pd«i do danes pa je ( diete! od tega pro-giama u08 Vli |fosom in končno ni ostalo drugo ko rutina boja, ko prazna strankarska taktika. Ta taktika pa vodi samo v partizanki> iu tudi to smo v Jugoslaviji spoznali do dobra. Nove sile morajo na plan, če hočemo napredovali. • Novih sil Pa morajo dati samo novi ljudje, oni. ki so nosilci onega Pred vstopom POGOJI DR. Beograd, 21. okt. Razgovori, ki so se vodili dozdaj glede razširjenja vladne ; koalicije, so dovedli tako daleč, da se lahko reče, da je razpoloženje za razširjenje vlade s SLS popolnoma dobro in da je treba samo še nekaj for,mednih momentov, . predno se vsa stvar dovede do kraja. Dr. Korošec sicer drži tajno vse svoje korake in odreka vsakršno izjavo v tej stvari, vendar pa trde, da je* že zrela njegova odločitev, zapustiti opozicijo in stopiti v sodelovanje z vladnimi strankami na temelju sporazuma, ki je bil sklenjen meseca julija lanskega leta. Dr. Korošec dela prav živahno na to, da se misel njegovega vstopa v vlado sporazuma čim prej oživotvori. Politični razgovori te narave pa se ne vodijo v parlamentu; to pač zaradi občutljivosti in čuječnosti drugih strank, zlasti ožje opozicije. Ožja opozicija si prizadeva poizvedeti in prepričati se o tem, ali dr. Korošec res vodi kake vrste pogajanja, za to da bi potem v svoji sredini načeti vprašanje, ali kaže še dalje sodelovati s SLS, če vidijo, da se SLS definitivno namerava točiti od nje. Razgovori, ki jih vodi dr. Korošec, se vrše v popolnoma privatnih stanovanjih merodanjih politikov. Kakor zatrjujejo, je dr. Korošec včeraj popoldne precej časa prebil v takih razgovorih. Znani so pogoji, ki jih stavlja dr. Korošec za vstop v vlado, t. j.: 1. da se obe oblasti v Sloveniji stavita pod upravo enega velikega župana, ‘2. da se dajo SLS proste roke v Sloveniji in 3. da se izvrše oblastne volitve. Kakor pa se čuje iz dobro poučenih krogov zahteva dr. Korošec dalje še tudi, da vlada da na razpolago j vse tiste kredite., ki so bili v letošnjem SLS v vlado. KOROŠCA. proračunu predvideni za zgradbo in popravilo potov v Sloveniji. Te vsote znašajo okrog 40 milijonov Din. Gradbeno ministrstvo naj bi izvršilo vse projektirane zgradbe potov in popravila cest v Sloveniji. S te strani se vodijo pogajanja prav povoljno, tako da v debro poučenih krogih smatrajo, da so vsa predhodna dela za vstop SLS v vlado gotova. Čakajo se le še neke formalnosti in SLS bo vstopila v vlado. Neki član radikalne stranke v vladi je glede na to sinoči izjavil: Odnosa ji med SLS in radikali so bili vedno dobri in bila 'je vedno možnost za obe stranki, da stopita v čim tesnejši stik in da se približata h sodelovanju na trdnem temelju in to v parlamentu in v vladi. Edina ovila, od kar je bila sestavljena vlada RIL je obstojala pri HSS. Zdaj pa, ko je Stefan Radie sprejel stališče, da se sedanja vladna koalicija razširi tildi na SLS, so vse zapreke odstranjene in so dr. Korošcu vsa pota za vstop v vlado odprta. Iniciativa je zdaj v rokah dr. Korošca. On čaka le na ugoden trenutek, da da življenje razgovorom, ki so se dozdaj v tej smeri vodili. Mislim, da se bo dr. Korošec kmalu prepričal, da je sedanja vlada konstruktivna. Potem bo pač odpalo vse, kgr bi se dr. Korošcu še zdelo, da je napoti oživotvorjenju njegove in naše želje, to je, da se strnejo tri večine, večina Srbov,‘večina Hrvatov in večina Slovencev ter se s polno silo in z močno avtoriteto lotijo skupnega reševanja gospodarskih in političnih problemov, ki jih imamo v naši državi. Upamo, da se vstop SI.S v vlado na podlagi pogojev dr. Korošca tudi izvrši in da bo Slovenija zastopana v vladi tako, kakor treba. REDNO ZASEDANJE SKUPŠČINE SE PRIČNE JUTRI. Beograd, ‘21. okt. Včeraj popoldne je bilo v skupščini več sej in konferenc. Skupščina se sestane v petek; takrat se. otvori novo zasedanje. V parlamentarnih klubih so se vršile seje, na katerih so se izvolili člani za finančni odbor. Jugoslovanski klub je izbral za kandidate Smodeja in Pušenjaka, ■muslimani pa so izvolili Spaha in Baljiča. — Demokrati bodo imeli v i st i namen sejo danes popoldne. Danes dopoldne se sestane k seji Demokratska zajednica-, ki bo na seji razpravljala o politični situaciji. PASIC SE SAMO INFORMIRA. Beograd, 21. okt. Po povratku g. Pasica v Beograd ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Pašičeva okolica še je umirila in čaka na njegovo akcijo. Kakor se čuje, Pasic ne bo sedaj nič pritiskal na situacijo, temveč se 'zdaj informira o vseh podrobnostih. ljudskega gibanja, ki ga je ustvarila vojna. Historični ljudje pa so ljudje prejšnje dobe, ki ne morejo ustvariti razmaha novemu ljudskemu gibanju. Nobena vlada v Jugoslaviji ni tako napačna ko ona, iti ji načeluje g. Nikola Pašič. Taka vlada mora mumificirati vse naše javno življenje in biti v korist le onim, ki so zaigrali vsled svoje nesposobni 'ti in svojih grehov zaupanje naroda. Ne zastonj se za tc vlado ogreva naša SDS. Ampak tudi zaman, ker je naš narod še premlad, da bi šel obenem s historično esebo tudi sam v historijo. Na- ; sprotno, gre v življenje! i •SKUPŠČINA BO DELALA. Beograd, ‘21. okt. V radikalnem klubu je bila včeraj izvršena naslednja objava: Gospodje poslanci se prosijo, naj se ne razidejo, ker bo skupščinsko zasedanje v 24 urah zopet otvorjeuo. UZUNOVIČ POROČA KRALJU. Beograd, 21. okt. Predsednik vlade "Uzunovič je bil včeraj na dvoru, odkoder se je, kakor smo izvedeli iz dobro poučenih krogov, telefenično razgovarjal z Nj. Vel. kraljem in ga pri tej priliki obvestil o situaciji. Pravtako smo izvedeli, da se kralj danes ali najkesneje jutri vrne v Beograd. FINANČNI MINISTER PRI KRALJU. Beograd, 21. okt. Včeraj je odpotoval v Topolo finančni minister dr. Perič, ki je nesel kralju v podpis ukaz o otvoritvi nove skupščinske sezije. Dalje je šel tja, da obvesti kralja o svojih r o sortni h 'zardevali. Sinoči se je vrnil. SEJA KLUBA SDS. 'Beograd, 28. okt. Svojo sejo je imel včeraj tudi klub samostojno 'demokratskih poslancev, da bi izbral novo predsed-ništvo kluba. Izvoljeno je bilo star > pred-sednišlvo. Na seji je Pribičevič poročal o politični situaciji. Samostojni demokrati s.o določili kot kandidate za finančni odbor Svetislava Popoviča, Demetro-viea in Pivka. V imenu kluba je dr. Lu-kinič izrazil Pribičeviču sožalje k smrti njegove hčerke. ANKETNI ODBOR HITI Z DELOM. Beograd, 21. okt. Anketni odbor je imel včeraj popoldne sejo, na 'kateri je razpravljal o subotiški aferi. Odbor se speši s svojim delom, ker mu kmalu poteče njegova doba, t. j. 15. novembra. Izjava Radiča. Beograd, 21, okt. Včeraj je prispel v Beograd Štefan Radič. Njegov prihod se spravlja v zvezo z volitvami za predsedstvo skupščine. Včeraj je bila seja HS kluba, na kateri se je govorilo o delu v narodni skupščini. Pretresali so se razni zakonski načrti, ki treba, da pridejo pred parlament. Štefan Radič jo dal svojim ljudem navodila o načeJih, ki jih morajo v posameznih skupščinskih odborih zastopati. Dalje je govoril o zakonih, za katere se morajo zavzeti člani HSS v vladi, da se čimprej predlože. Včeraj popoldne je Štefan Radič v spremstvu Pavla Radiča odšel k ministru Krajaču. Pavle Radič je odšel, Štefan Radič pa je odstal tam do pol S. zvečer, na kar je odšel v klub. Tam se je nadaljevala konferenca o aktuelpih predmetih. Radič se vrne v Zagreb danes popoldne. SEJA KLUBA HSS. Beograd, 21. oktobra. Seja Hrvatskega seljaškega kluba je trajala sinoči do pol 9. zvečer. Ko je Štefan Radič odhajal s seje, so ga pričakovali novinarji, katerim je Radič dejal: 'Vidite, da delamo. Vi mislite, da se kar posvetujemo o krizi. O tem se ni govorilo niti pet minut. Vso pozornost posvečamo drugim važnim vprašanjem./ Kuj pa je z vestmi o novi krizi, g. piedsednik?« so ga vprašali novinarji. To Vi gotovo bolje veste! Kako tolmačite razne komentarje o Vašem pozdravu g. Pašiča v Zagrebu? To je tako jasna stvar, da bi jo vsak komentar napravil le bolj nejasno.« Boste šli v Topole? Ne vem. Ali boste posetili Pašiča?« Pcsetil sem ga že v Zagrebu, da ga ne bi bilo treba tukaj vznemirjati.« Kdaj odpctujete? Kadar končam svoje opravke.« Po teh besedah se je g. Radič obrnil k novinarjem in jim rekel, naj njihov tovariš Krakov čimprej objavi o njem liste stvari, ki jih ve iz 1. 1919. in naj mu nikar ne prizanaša. Na vprašanje, kaj je bilo na seji kluba je rekel: Potrebno bi bilo, da bi bili tudi Vi na seji. Če ne bi bili žfe pristaši HSS, pa bi potem postali njeni prijatelji. Ko so še vprašali 'Radiča, če se pripravlja na volitve, je dejal: Mi smo vedno pripravljeni na volitve. Toda mi tudi izvršujemo dolžnosti demokracije, t. j. vedno se dati obvestiti, kaj narod misli. Ali boste šli, na shode?« Ne vem.. Najbrž da bom šel na en shod, ne vem pa še, na katerega. Kdaj odidete na Dansko? Moram si poprej zagotoviti povratek \ državo. Pravijo namreč, da me ne bi več pustili nazaj. rZILNOViC SE JE MALO PREHLADIL. Beograd, 21. okt. Včeraj popoldne predsednika vlade Uzunoviča ni bilo v predsednistvo. Novinarji nikakor niso mogli doznati, kje je. Proti večeru so šli do njegovega stanovanja, kjer jim je bilo sporočeno, da U-zunovič teži doma lahim bolan, ker se je-nekaj prehladil. EKSPLOZI TA V BEOGRADU. Beograd, 21. okt. Včeraj je v Boškovi-cevi banki, ki jo v konkurzu, nastala eksplozija. Skladišča banke je, kakor znano, prevzela država. Pri eksploziji je bil neki delavec ubit, trije pa težko ranjeni. Goreti je začelo tudi gornje nadstropje, škoda se ceni na 1 milijon Din. rn n 2 v\kwi>\ i>'i MK. 21. oktobra 1928. Štev. 237. Neresna beseda o resni stvari. Zadnja »Delavska Politika« je priobčila notico, ki bi jo podpisali tudi mi, če je ne bi tako neresno zaključila. liše namreč: »Slavensko banko zapirajo in sedaj sestavljajo končne obračune. Tako so javljali minuli teden sedaj pa molče. Gospodje raznih politinih strank, ki so bili direktno ali indirektno udeleženi, ali pa so še na sodelovanju pri tem nesrečnem zavodu, so prav gotovo dobro inlormirani o celi stvari — pa vendar molče. Ali široka javnost tega ne sme vedeti? Ali je to samo za gospode? Ali sanirate zavod s svojim denarjem in s kakšnim? Kje ste ga dobili? Ali se ne bojite, da vas bo javnost sumila sokrivde, če ne poveste, kdo je krivec? ... Krivda bo letela na vas tudi, če molčite ... Gre za prevelik znesek pasivnosti, če so časnikarske vesti ivs.i.ične, da bi s? smelo brez javne kontrole reševati zadevo... V politiki ste med seboj kakor pes in mačka, v lej zadevi pa ste si prijatelji...« . . Do tu je vse v redu in že davno preje bi moral socialističen list zapisati te besede. Nata pa pride tale neresen zaključek, ki vse 1 okvari: »Tu je eklatanten dokaz, da je vsa buržua-zija enaka, da je tudi ves boj v politični ko-ruupciji le limnbug, pesek v oči vsem tistim, ki še verujejo v demagoške fraze...« Ne, gospodje, ni vsi buržuazija enaka in tudi »Delavs'.:a politrka« se je mogla o tem prepričati, če je hotela. Več 1« trhlela vodi v javnosti velik del slovenske buižuazije, da rabimo ta izraz, odločno in požrtvovalno borbo za poštenost v javnem ž;v’jenju in samo la buržuazija je tudi kot prva zahievala kaz-ov t» le. če se yoste-njaki vseh strank in vseh razredov zdruzijo za skupen nastop. In v interesu tega skupnega nastopa, ki pa ni treba, da bi bil v podrobnostih določen, tudi naš skromen opomin. Še o volitvah v Trgovsko zborno. SDS je pri volitvah v Trgovsko zbornico zmagail a. Nadalje je gotovim eksponentom iste stranke uspelo gigantsko delo, da se je namreč g. Jelačinu Bdelo že vendar preneumno še nadalje se žrtvovati za ljudi, ki tega niso vredni, in je odložil mesto predsednika Zveze gremijev. Brez dvoma bo sedaj izvoren popolnoma nestranskarski trgovec, seveda ho gtflo naključje, da bode ta neslrankar pripadal eksekutivi SDS. O tem več govoriti bi bilo nesmiselno, ker so žaliibog ipri volitvah trgovci pokazali, kako malo smisla rimajo za samostojnost. Vzroki, da so volili tako evano gremijalno listo — katera sploh obstojala ni — so tako egoističnega značaja, da me je kol trgovca sram povedati resnico. Prepričan -sem pa, da me 'bodo častiti strahopalci ipred Ui nzumarii razumeli!? Povem Vam samo toliko, da so tisti časi minuli, ko se je dalo pod plaščem nacijonalizma in naprednosti revne konizumente in cele sloje zapostavljati in lastno nezmožnost z zakonskimi pomenki ščititi. Vse tiste trgovce, ki so s svo'o ilastno glavo mislili in volili, bi pa pozval, naj bodo solidarni in naj ne izstopijo iz gremijev in drugih korporacij, temveč naj pszno zas^dujefo delo gremHašev. V prav .kratkem času bodo imeli priliko videti nezmožnost in popolno odvisnost od SDS. Pri prihodnjih valitvah se bodo mogoče vendar spametovali tisti, ki so imhov li. Gospoda Jelačina pa prosim, naj nikar ne zameri ubogim zapeljancem, 'ker 'li bodo kmalu sprevideli njihovo zmoto. Nadalje prosim g. Jelačina, naj v interesu .poštenega trgovstva oprosti tudi goto-vim prodancem. Prišel bo čas, ko bodo ti nezmožni kričači in štreberji sfrčali iz trgovskih organizacij. Tisti čas je morda bližji, kakor si mi danes mislimo in takrat bo gotovo največje zadoščenje g. Jelačinu, ko mu bodo mornli iregovi najhuši nasprotniki priznati nestrankarsko in nesebično delo za trgovski stan. Trgovec * dežele in 1> i v š i delegat Zveze gremijev. ako zadostiti vsem današnjim .prošnjam brez-etanovalcev. Občina ;e storila za olajšanje stanovanjske ibede kolikor je bilo v njeni inoči ter je žrtvovala v to .svrho velike milijone, tako da nadaljne tozadevne obremenitve ne more prenašati, ne da bi bilo oškodovano pri tem celokupno prebivalstvo. Nastane sedaj vprašanje kako odpomoči še obstoječi '3.a..ovan'ski krizi. Ostane še edino sredstvo, ki obstoja v sodelovanju vseh prizadetih fr&tor* ev in s:cer države, občine, hišnih posestnikov in najemnikov. VI dni komisar mestne občine ljubljanske je tozadevno predložil zadnji gremijalni seji mestnega magistrata načrt, po katerem b’i bilo mogoče storiti mnogo za olajšanje stanovanjske bede. Mestna občina ljubljanska naj bi izdala obligacije, ki bi donašale 3 do 4% obresti. Posojilo bi se vrnilo v letal 15 lei na ■ta način, da bi se vsako leto sorazmerno število obligaci' izžrebalo in izplačalo. Obligacijam bi se izposlovala pupilarna varnost, kir bi .bito tem lsžje, ker ibi za posojilo garantirala mestna občina z vsem svo.iim nepremičnim premoženjem in davčno močjo. Razen tega bi obligacije laihko krožile v lombard- ,u o..ic'.u, z sti pa pri Mestni hnanilnici. Pri nizkih obrestih obligacij bi se stanovanja pcaenila za polovico ali celo za dve tretjini. Na ta način bi bilo omogočeno sodelovanje vseh prizadetih slojev pri reševanju stanovanjske krize. Onim, ki imajo razpoložljiv kapi,H, bodisi posamezniki ali podjetja, .bi' lahko na daljšo dobo naložili 6Voj kapital v obligacije, kjer bi bil pri današnjih razimerah najbolj varno naložen. Oni, ki razpolagajo z man'šimi denarnimi sredstvi, so zopet inte-reslrani na ugodni rešitvi te akcije vsled tega, ker pripomorejo s tem k pocenitvi stanovanj hišni posestniki so zopet na tem internirani vsled tega, da se čim preje odpravijo vse omejitve pri hišah. N^črt vladnega komisarja dr. .Mencingerja mora vsi javnost z veseljem pozdraviti, 'ker omogočuje najhitrejšo in najugodnejšo rešitev stanovanjskega vprašanja v Ljubljani. S tem načrtom je pozvano celokupno prebivalstvo, da pomaga pri rešitvi stanovanjske krize, kar v današnjih razmerah edino omogoči rešitev tako važnega stanovanjskega vprašanja. K stanovanjskemu vprašanju. V skupščini je bil sklenjen novi stanovanjski zakon, kar pa je le bolj formalnega pomena, ker ne prinese nobene rešitve stanovanjske mizerije. Stanovanjska kriza je bolezen, iki se pojavlja v vseh kulturnih državah. Vojna je zalotila Evropo v sredi vsestranskih stanovanjskih reform, ki 60 bile nujno potrebne z ozirom na že takrat nastopajoče pomanjkanje stanovanj in povišavanje najemnin. Vsled vojne 'se je stanovanjska kriza še povečala. Ves razpoložljivi kapital, vse delavne sile in ves materijal je moral stopiti v službo vojne in prenehalo se je s stavbami novih hiš. Vzroika stanovanjske mizerije pa ne smemo iskati «amo v popolnem prenehanju zidan a, temveč tudi .v drugih posledicah vojne. V prvih po-četkih vojne je bilo opaziti nekako olajšanje v stanovanjskih zadevah, ker je bilo na tisoče ooklicanih v vojaško službo. Nadalje razvoj vojne ie tpa povzročil ravno nasprotno, da je i /stalo pomanjkanje stanovanj vedno večje ter povečalo stanovanjsko krizo Cisto naravna posledica temu oreokretu je bila fikrb vlade ia najemnike. Kakor vse drugo tako se je tudi to vprašanje takrat presojalo e .zvidiJa vojne Odpoved stanovanja, zvišanje najemni ae^lic emaaiSanju zaslužka, detoncije rodbine itd. - vse to bi neugodno vpbvalo na vojaka na bojnem polju ter bi demoraliziralo armado. Tako so razne držaive, med njinu to-di Francija že a .letom 191-1 nudile poklicanim vojakom, oziroma njihovim rodbinam gotovo zaščito pri stanovanjih. Vidimo, da so vpeljale vse države zaščito najemnikov, ki je bila približno povsod jednaka ter najdemo v njih tri enake momente: višina najemnine, odpoved in prisilna upra-va stanovanj. Vse to pa je bilo popolnoma predrugačeno v letu 1918, ko je nastopila demobilizacija. Nastopi doba nove fttanovan vke politike, ki je označena % raznimi omejitvami v razpolaganju s stanovanji in v dodeljevanju stano- vanj. Zaščita najemnikov je bila vpeljana v vselil državah in tudi dibdržana dalje časa in od leta 'do leta podaljšana. Polagoma se je zaščita najemnikov opuščala, da se omogoči hišnim posestnikom vzdrževanje hiš. Posa-mezne d ž ve so v tem oziru različno postopale. Tako Je Italija kra-tkomalo odpravila s&a-ščito naiempikov; pozneje pa j» morala .poseči po terorizmu fašistov, da je ščitila najemnike pred izrabljanjem, .kar dokazuje dopis Mussolinija na društvo hišnih posestnikov. Eno pa >je dokazano v vseh državah, da z odpravo zaščite najemnikov ni bilo izpotojeno prerokovanje onih, ki so vedno trdili, da .bodo po odpravi zaščite najemnikov, rastle nove hiše kakor g,obe po dežju. Dokazano je bilo s tem, da tvori glavni vzrok finančno vprašanje in hipotekarni kredit. Vzrok je iskati pač v tem, da ni zidanje lwš rentabilno, ker je investicija v zidavi prevelika in ne nosi onega dobička, ki bi bil rotreben vsled zmanjšanja plačilne zmožnosti najemnikov. Privatni kanital ni imel nobenega .interesa za -/Ulaire, država pa tudi ni storila svojo dolžnosti v naši državi, ki ni storila prav nič za odpravo stanovanjske krize, ki se jo pa more rešiti edino z zidanjem novih stavb. Novi stanovanjski zakon v nasi državi ne bo ,1-inesel prav nobenih olajšav v tem oziru, pač pa bo povzročil še veliko večje zmešnjave. Večina najemnikov, ki ie v materijelnem oziru že lako in tako popolnoma izčrpana, bo težko prenašalo povišanje najemnine, zlasti še če hišni gospodarji ne bodo uvidevno nastopali ter se držali mrtvih predpisov zakona. Kakor je razvidno iz poročil, 'kiprihaja1 o iz Beograda, je to zadnje podaljšanje stanovanjskega zakona, ki se ga namerava v letu 1927 popolnoma ukiniti. Jasno je, da bo popolna 1 ukinitev zaščite najemnikov povzročila naj-večja gorja, ako se pravočasno ne ukrene po-. trebno, da se ublaži stanovanjska kriza. Ljubljana sama potrebuje čez 500 stanovanj, = Prazne nade »Pašičeva slava je na vrhuncu. Že sedaj je jasno, da bi vsak njegov nasprotnik doživel v poslanskem klubu radikalne stranke poraz...« Tako piše mladinski po pol-dnevnik iz Knaflove ulice in tolaži po ovinkih svoje naivne tovariše, da se je s povratkom Nikole Pašiča v Beograd pričel tudi povratek one dobe, ko so esdeesarji s pomočjo Pašičeve avtoritet? divjali po Sloveniji. Naj se le tolaži mladinski po-pol-dnevnik in njegovi naivni čitatelji. Mi vemo samo to, da je mladinska slava danes globoko doli v razvalinah Slavenske banke, pa naj bo slava Pnfiifia Se tako vlsolta. Pa tudi o vrhunski stavi Pf§56a se bo še govorilo in mislimo, da bodo dogodki prav kmalu tudi to slednjo nado mladinov pokopali. — Predsedstvo skupščine izvoljeno. Včerajšnja dopoldanska seja skupščine je bila izredno dobro ob'sknna. Kot najstarejši poslanec je otvoril sejo demokrat A. Lazič in imenoval za začasne zapisnikarje poslanca Ba-činiča in Hodžo. Po desetminutnem odmoru se je prešlo takoj na volitve. Za predsednik i skupščine ie bil izvoljen dosedanji predsednik Marko Trifkovič, ki je dobil 153 6,asov od 263 oddanih. Opozicija je oddala 108 praznih glasovnic, en glas je dobil radicevec Markič, enega pa Ljuba živkovič. Za Prvega podpredsednika je bil izvoljen Nikola “ut)o-tič (rad.) s 153 glasovi, za drugega podpredsednika pa radičevec Bn.-ariček s 152 glasovi. Opozicija je oddala 107 praznih glasovnic. Za tajnike šo bili izvoljeni: radikala Stevo Kobasica in Stojadin Pavlini6 ter radičevca Zagorac in Rude Bafinič. — Od Slovencev ni v predsedstvu ifcupščine nikogar, kakor da ne bi bila to skupščina Srbov, ITrvatov 111 Slovencev. Po razglasitvi rezultatov volitev se ie zahvalil dr. Subotič v imenu vsega izvoljenega predsedstva za izkazana zaupanje in obljubil, da bo postopal objeknvno. Opozicija je delala svoje opazke in ironično vzklikala, da je predsednik Infkovic zopoi obolel na politični bolezni. Nato je bila seja skupščine zaključena. , — Opozicija napoveduje oster boj proti i vladi. Kakor se poroča iz Beograda, je opo-1 zicija trdno odločena, da dela vladi največje težave. Zato bo opozicija ponovila svoje in- terpelacije o rešitvi zadnje ministrske krize. Opozicija hoče s tem prisiliti Trifkoviča, da javno pove svoje stališče, ker upa, da bi na ta način povzročila nesoglasja v radikalni stranki. Tudi bo skušala opozicija z vsemi sredstvi povečati nesoglasja med radikali in radičevci. — Zdi se nam, da vse te napovedi o borbenosti opozicije niso dosti verjetne, ker je borbena samo tista opozicija, ki razvija akcijo med narodom. O kaki akciji opozicije med narodom pa ni nič opaziti, ker paradni shodi g. Pribičeviča pač ne pomenijo akcije. — Stjepan Radič o vstopu SLS v vlado. V zadnji številki »Doma« piše Stjepan Radič o vstopu SLS v vlado: »Vsestransko se je premotrivalo, če je koristna in potrebna za gospodarsko obnovo in financijelno ured'tev države pomoč kake druge stranke, ki je blizu politiki narodnega sporazuma. Ugotovilo se je, da je tu stranka, ki zastopa tretji nacionalni faktor v naši državi poleg nas Hrvatov in nas Srbov in da jo je potrebno pozvati k sodelovanju. To so Slovenci. Njih je v parlamentu 20, pod vodstvom dr. Korošca. To ni veliko število, toda po parlamentarnih izkušnjah, .po delavnosti, po duhu in po izvež-banosti, zlasti pa po marljivosti v vsakem odboru je vredno teh 20 zastonnikov mno^o več, kakor znaša njihovo število. Zato je bil lahko in hitro dosežen sporazum, da se takoj pozovejo na sodelovanje, tako v par a mentu, kakor tudi v vladi.« = Glasilo HSS »Dom« o Pašičevem povratku Zadnja številka v Doma« poroča o sestanku Pašifia z Radičem na zagrebškem kolodvoru ter priobčuje izjave, ki jih je dal Pašič in ki jih »Dom« komentira: »Iz tega Pašičevega govora se vidi, da bodo zelo razočarani vsi oni, ki računajo s tem, da bo Pašič, kakor pravijo, predrugačil sedanjo situacijo in bo dovedel na vlado nekatere svoje častilce, ki so mu do sedaj, če se zadj^* prav presodi, največ škodili in mu bodo d'li, kakor se zdi, še nadalje. Pašič b^^)raz. ojačil današnjo politiko narodneea uma in to že zato. ker je tako Slo^?^,iti.« da te politike ne more nihče sPr-?„npTai Bod-- Nadlegovanje g Br>'’™!*';.n Mh4eval ta-.rero je bil zopet pri NinčiWi m ^ v takojšen .sprejem nettunskih ko n e^l^ grajski P°hJ'^‘„jaB^irera ^lo obsojajo in SV” 2e tort nadlegovanje. To tem bolj ker se splošno misli, da je pri rešitvi zadnje krize HSS pristala .na izglasovanje nettunskih konvencij. Nam je čisto prav, da tudi že pred sprejemam nettunskih konvencij spozna Beograd, da morajo biti .te konvencije koristne edino za Italijo., ko se Pa n:en poslanik za njih sprejem tako zelo angažira. Zalibog prihaja to .spoznan ie malo kasno, ker je sedaj v resnici težko ratili-kac.ijo konvencij odkloniti. = Seiplov kabinet. Pogajanja večinskih strank glede .sestave vlade so v iore.t uspela. Na čelo vlade .prideta načelnik krsCanskO' socialne stranke dr. Seipel in naSelnik v«le-nemške stranke dr. Dincfhofer. Kabinet je se-stavljen takole: zvezni kancler dr. Ignac Seipel: podkancler dr. Franc Dinghofer; finančni minister dr. Viktor Kinbock; 'minister aa trgovino in promet dr. Hans Schurff; minl*®r za poljedelstvo in gozdarstvo Andreas ina-ler; minister za socialno upravo dr. Josei Reich; vojni minister Karl Baugoin; prosvetni minister Rihard Schmitz. V novem Kabinetu so bila torej na novo zasedena samo tli mesta: mesto podkanclerja prevzame za dr. Wabrom dr. Dinghofer, na mesto Kol-manna pride dr. Kienbock, na mesto dr. Rin-telena pa Schmitz. Od novih ministrov je dr. IZ LJUBIJANE V LONDON. (Dalje.) Tako smo tudi mi prebili nedelijo v tem \ parku. Prihod »ji dan si gremo ogledat vafoo j londonsko znamenitost \Vv prvem za obsojenca, v drugem za 'stražo in v tretjem za one, ki hočejo ž njim se govoriti. , To sodnijsko poslopje pa se nahaja v tkrzv. »advokatski četrti', katere središče .je » of Court. To so stare palače, last štirih ao katskih udruženj. Najlepši del teh lnw-gt imenuje Tom pel, ki je bil do let® ,nabaja reda Templarjev. V tem ,v kalen )inghoter ea.u“' ■ " a2ende zunanjega s- ■>«“’ - ^ »»f podajanja s Slovaki v imenu manjšinske via de° (ker švehlova vlada brez Slovakov nima večine, op. ured.) dr. Ilodža. Pogaja se zlasti z cbema slovaškima ministrskima kandidatoma dr. Tiso in dr. Gažikom, dočim skuša slovaški poslanec Tuha ta pogajanja na vsak način preprečiti. Hodža ponuja Slovakom slovaško ministrstvo, misli se pa, da bi Slovaki \-topili v vlado tudi brez podelitve lega ministrstva. Nobena tajnost namreč ni, da je Hlinkovo potovanje v Ameriko končalo s po polnim finančnim neuspehom. Sel je v Ameriko. da bi dobil denar za slovaške organiza-(.:io s0 v težkih finančnih nepnliknh. /ato hi" r.f:koslovafika vlada sanirala slovaške^ n. ■ .IPjje in za to podporo bi vstopili ^ V 'i v vlado Češki klerikalci la prizadeva-OdloMtev pa. kol rete., pade po povratku Hliuke. _____ Beležke. Potrebno dopolnilo k izjavi tir. Žerjava. Po »Jutru« je izjavil dr.franki >Z:i zadnijo krizo je (eri), s0 izvoljeni malo in1eresira'jo za goapo- poslanci SDS, se ooij darska vprašanja. • -^lusli za vprašanje Sla-Popolnoma rt . esdeesarske trd' venske banke. Celj,Uj Kamniku in drug0^ njave v Kra«j“>________________ reaa lempiarjev. v ,v uaiei dvorana, ki danes sluzi za o ’ ,ve igre je baje Shakespeare ^‘{^^„411» palačah Tukaj, kakor tudi v vseli __ „,0„A Kratke vesti JO 5ega izleta je bil na- ikakor tuai > .rnapolago ima- n.ujeio izključno 'ejur ^,,jižnico. zelo bogato strokoviizlet Zelo zanimiva w lelj m,;se i n ii ■ x Willitzer v Kočev- ju, Peter Golobič v Banjaluki, Nataša Suha-dolc-SaTton v Dvoraki vasi ,win T Verdrengu, Štefanija Drofenik ipri Sv Jerneju, Slava Lunačok-Benedičič pri Sv Rimoi->'«, Pranja Kuželj v Velikem Trnu, Elza Pod- boj v Tržiču, Zlata Albert pri Sv. Lenartu, Janko Bajc in va Bajc-Lenče v .Dolah, Rudoli Vrabič v agorju, Fran Belin in Bogdana Dokler v Tomišlju, Marija Schifrer-Koamač v Logu, Ivana i-otokar v Ljubljani (Lichien- : turn), Ana Gradišar v Zbirišan, Amalija La- j bič pri Sv. Vidu nad Cerknico, Stanko Tav- | želj v Hinjah, Ema Kastelic v Birčni vasi, | Avgust elemente v Selih pri Šumtberku, Olga | Koželj v Zagradcu, Fran Rus na Bledu in ! Iv. Zupan v Lešah. Za kontraktualne učite- j lje, oziroma učiteljice .pa so imenovani: Josip j Rupnik pri ,Sv. Emi, Ivanka Sket na Sladlki | go.ii, Klara Cok v Zagorju pri Kozjem, Marij j Bratuž v Jurkloštru, Antonija Rupnik-Trpin pri Sv. Emi, Zofija Urbančič in Alojzij Urbančič v Planini pri Rakeku, Just Martelanc v božakovem, Jožica Mozetič v Valti vasi, Marija Dolgan-Carlii in Josip Dolgan v Blokah. — Težave dalmatinskih kmetov. Iz Splita poroča.o: Medtem ko je bral eeljak Joco Mra-iinovič v Kaštel Lukšiču v pondeljek grozdje . v vinogradu, je prišel pred njegovo klePsodni izvršilni organ v spremstvu dveh orožnikov in dveh kovačev, dal vlomiti vrata 'ter mu zarubil večjo količino vina. Medtem ko so imenovani pretakali vino, se je vrnil Mratiinovič domov. Ko je zagledal, kaj se godi, je skočil razjarjen v klel, vrgel enega od kovačev iz kleti ter priklical sosede. Ker so jeli nastopati kmetje napram orožniški asistenci grozeče, ni manjkalo dosti, da ni prišlo do prelivanja krvi in ker je pričakovati še več takih eksekucij, ni izkljuečno, da bo lega še .prišlo. Gre namreč za eksekutivno iztirjavanje dajatev kolonov lastnikom, za take .spore pa je bila orožniška asistenca v proračunskih dvanajstinah ukinjena. Raditega se je Mratinovič, ki je mimogrede omenjeno, predsednik organizacije hSS v Kaštel Lukšiču na kompetentnem mestu pritožil, oziroma vložil tudi 'tožbo pri sodišču. — 24 urni dan. Mednarodni kongres za vozne rede v Berlinu je sklenil, da se uvede s 1. majem 1927 v vsej Evropi 24 urni čais. — Pravna ureditev srbsko-pravcslavne cerkve v Italiji Te dni je pričela v Zadru s svojim delom mešana jugosloveneko-itali-janska komisija za pravno ureditev srbsko-pravoslavne cerkve v Italiji in za sistematizacijo njenih posestev. — Spomenik Chopinu. Dne 31. t. m. bo odkrit v Varšavi na svečan način spomenik velikemu glasbeniku Chopinu. K odkritju pošljejo vse kulturne države svoje delegate, tako da bo Chopinova proslava nekak sestanek odličnih svetovnih glasbenikov. Tudi naša država pošlje na kongres svojega delegata. Oseba še ni določena. — Smrtna obsodba v Varaždinu. V ponedeljek so se zagovarjali pred sodnim dvorom v Varaždinu Jurij Božič, Velimir Nemec in Matija Duh radi roparskega umora. Obtoženci, sami notorični zločinci, so se sestali v Zagrebu, kjer so napravili načrt, nakar so se odpeljali 7, vlalcom v Krapino. Tam so krenili v gostilno Dolidkega. Jedli in pili so vse popoldne, zvečer pa so povabili k mizi še svojo žrtev, gostilničarja. Ko je odšla njegova žena spat in je ostal sam pri njih, je potegnil nenadoma Božič iz žepa dolg nož ter ga zabodel Doličkemu trikrat v srce. Dolički je bil v par sekundah mrtev. Ko so mu izpraznili žepe, so se podali še v njegovo sobo, kjer so napadli njegovo ženo, jo zvezali in toliko časa tepli, dokler jim ni izročila vsega denarja, kolikor ga je bilo pri hiši, namreč 8000 Din. — Juraj Božič je bil cbsojen na smrt na vešalih, Velimir Nemec na 20 let, Matija Duh pa na 10 let težke ječe. — Žrtev svojega poklica. Posiajenačelnik v Djeletoveih pri Osijeku Pavel Vaštat je začul, .ko je bil v noči od ponedeljka na 'torek v službi, sumljiv ropot v železniškem skladišču. Šel je pogledat, držeč v eni roki električno žepno sveiilko v drugi pa revolver. Ko je prižel do okna, je opazil, da 'so v skladišču tatovi. Jel je klicati na pomoč. Medlem ipa je potegnil eden od lopovov samokres ter posta jenačelnika na mestu ustrelil. Ko je prihitel na pozorišče policijski stražnik, je vzela vlomilce že davno noč. Odkurifi so jo pa morali v naglici praznih rok. Smrt zahrbtnega kačaka Dva orožnika sla naletela te dni v bližini Južnega Brda ob črnogorski meji na do zob oboroženega kačaka. Ker ju je zagledal kačak v zadnjem trenutku, je dvignil na njujin poziv roke kvišku. Ko sta prišla orožnika v njegovo neposredno bližino, je pograbil nenadoma fhško ter oddal na orožnika dva strela. Orožnika sta se zgrudila. Eden je bil na mestu mrtev, drugi pa smrtno ranjen. Ko je hotel kačak, misleč, da je oba ubil, svojo .pot nadaljevati, je zbral orožnik, ki je ostal živ, svoje zadnje moči, pograbil puško, pokleknil in oddal na kačaka tri strele. Vse tri krogle so zadele in kačak se je zgrudil mrtev na tla. Tako je maščeval vrli orožnik sebe in svojega ubitega tovariša ter storil obenem občekoristno delo. — Dautovifov konec. V bližini sela Sedla-revo \ Južni Srbiji so ie odigral krvav boj v. banditom, ki je zahteval 10 človeških žr-tevi. Poglavarja roparske tolpe Dauloviea, idavo je bila razpisana nagrada n,.n,J i n’ so °bkolili orožniki v njegovem uri sphi°? VSeh, strani- Bil je sicer sam, toda ‘aLi ikaHirol"® •r0',,,° puško- Daulovič se je ,1'M• ' !fr, ] • ln- Je sl,re*in! kot besen. Orož- :patrulja je poslala po ojačenje. Orož-nn-kt četi so se pridružili ludi Številni sc-Ijaki. Kljub lemu je trajal boj tri dni in 'slin noči. Končno so se priplazili orožniki po trebuhih tako bli/o Dautovičeve pozicije, da so ga dosegli z bombami. Dve bombi je ,opav odbil, tretja pa mu je padla na hrbet, eksplodirala in ga ranila. Tedaj je zatulil Daulovič kot zver, pograbil z levo roko puško ter stekel po strmini navzdol. Orožniki so metali za njem neprestano bombe. Ko se je razkadil dim, je ležalo Dautovičevo truplo od bomb raztrgano v mlaki krvi na tleh. Dautovičem je poginil eden najbolj nevarnih roparjev v Južni Srbiji. Dečko je bil star šele 18 let. Svoječasno je elužil pri nekem turškem duhovniku za hlapca. Ko je službo zapustil ter zahteval svojo mezdo, je dobil za 7 let samo 3000 Din. To ga je tako razljutilo, da je duhovnika ubil. Nato je pobegnil v gozd ter se pridružil hajdukom. — Samomor pijanega narednika. Iz Skoiplja poročajo: Narednik obmejne straže Nikola Huigalič je prišel v torek zvečer pijan domov, nakar je hotel oditi na svatbo svojega svaka. Žena ga z ozirom na njegovo stanje ni pustila itn To je pijanega Dugaliča tako razjezilo, da je pograbil službeno puško ier si upihnil z dobro namerjenim strelom na mestu luč življenja. — Lopov, ki se izdaja za dijaka in krade. Neki referent prosvetnega ministrstva je 'srečal eno zadnjih noči 'v Beogradu na ulici mladeniča, ki se mu je predstavil kot siromašen dijak ter ga prosil za prenočišče. Usmiljeni gosood 'je vzel mladeniča s seboj ier mu priredil v svojem stanovanju prav udobno prenočišče. Na 'svoje neprijetno iznenadenje je opazil zjutraj, ko je hotel mladeniča obiskati, da je lopov izginil ter odnesel posteljno opravo, ki jo referent ceni na 4COO 'Din. — Brata svoje ljubice umoril. V Gornjih Bagičevcih pri Novi Gradiški so našli ti dni umorjenega na njivi 19 letnega kmetskega fanta Ivana Jakšiča. Ivan je imel prestreljeno glavo, ustrelien je bil iz zasede. Sumi ise, da je storilec Ivan Sandrija, ki je bil zaljubljen v njegovo sestro ter jo hotel poročiti, čemur se je°pa Jakšič protivil. Sandrijo so zaprli, da se etvar pojasni. — Pri popravljanju samokresa ubil lastno mater. Ali Riza Muslrevič v Timnjamku je popravljal svoj nabasani samokres. Pri 'tem je ravnal tako neprevidno, da je ustrelil svo'o v kotu sedečo mater. Nejprevidni mladenič se je prijavil sam oblasti. Lfubltan* 1— Novinarski koncert ee bo, kakor vsako loto, tudi letos vršil na praznik ujedinjenja, 1. decembra v veliki dvorani Uniona. Ker je to v celem letu edina novinarska prireditev v Ljubljani in je njen dobiček namenjen novinarskemu pokojninskemu skladu, opozarjamo nanjo vse organizacije in jih prosimo, da ne prirejajo istočasno svojih prireditev. To tem bolj, ker bi naše časopisje ne moglo delati reklame za konkurenčne prireditve. — Odbor ljubljanske sekcije JNU. 1— Vse podružnice ljubljanskega mesta Družbe sv. Cirila in Metoda se vabijo na žalno sejo, ki se priredi v časten spomin rajnemu družbenemu predsedniku g. Senekoviču na 22. dan oktobra i. 1. ob 15. uri v mali dvorani Narodnega Doma. 1— Pokvarjene klobase v Ljubljani. Občinstvo se često pritožuje nad lem, da"se prodajajo v Ljubljani na trgu in po gosiilnah klobase, ki več ali manj smrde. Občinstvo se naproša, da vsak tak slučaj naznani tržnemu nadzorstvu, Vodnikov trg št. 5. Vzrok gornjemu pojavu leži v tem, da izdelovalci klobas nimajo do sedaj primernih prostorov v 'stari mestni klavnici, in ker posebno primanjkuje hladilnih prostorov v lastnih obra-tovališčih. Kakor hitro bo v obratu nova mestna klavnica in hladilnica, bo prišlo v Ljubljani v promet le meso najboljše kakovosti in bodo odpadli slični pojavi. — Mesini magistrat, Ljubljana. 1— Občni zber Glasbene Čitalnice je preložen na soboto, 23. oktobra t. 1. ob G. uri zvečer. 1— Nočni mir in občinska taksa. V znani šentpeteski kavarni so sedeli trije gospodje, vsi že malo v rožicah. Eden pa je imel posebne kaprice in ni hotel plačati občinske takse. To je pa tako razjezilo njegova tovariša, da sta ga zunaj pričela oštevati in prišlo = Radio poirebš i e = v nfrtvečji i/u iri ima stalno v zalogi FRA^C B4R ' jubljana c«nk«rje*.. „*brC7> štev. 5. ______________________________________ T L fon štev. 407 — Tragedija mladega mailjurskega diphi-mata. Tajnik niadjarskega poslaništva v Carigradu Nikolaj pl. Terasy je pred par dnevi nenadoma umrl. Sedaj so se izvedele podrobnosti o njegovi smrii. 29 letni diplomat se je ■seznanil z eno od onih ruskih avanturistk, ki igrajo v stambulskem nočnem življenju veliko vlogo. Postala je njegova ljubica. Ker njegovi dohodki niso zadostovali, da bi bil zadovoljil vse njene pretencijozne želje, je poprodal vise svoje dragocenosti in zabredel v velike dolgove. ICo mu ni hotel že nihče več ničesar posoditi, je dobil z veliko težavo po-slednjikrat dva poroka, ki sta mu podpisala menico za 3000 turških funtov. S tem denarjem je poizkusil svojo srečo v hazardni igri. Peljal se 'je s svojo oboževanko v Yildiis, kjer je pa celo vsoto v dveh urah zaigral. Tedaj je izjavila Rusinja, da z miniranim človekom ne more dalje živeti. Terasy, ki je žensko strastno ljubil, ise je vrnil v Carigrad ter se ustrelil. — Umrl pod kopiti lastnih konj. Konji posestnika Mirka Tdroka v Bački so se ustrašili avtomobila ter se splašili. Tdrok jih je skušal zadržati, toda pri nekem ovinku je izgubil ravnotežje ter padel tako nesrečno z voza pod konje, da so ga konjska kopita tako razmrcvarila, da ga ni bilo več spoznati. Seveda je bil Ftirok takoj mrtev. Zimske suVnje - in drugra oblačila nudi v največji izbiri in najceneje tvrdka J. MAČEK LJUBLJANA Aleksandrova c. St. 12 — 1261eten starec. V selu Zubiči (srez Travnik) je umrl pred par dnevi 1261etni fbnnC,n:it0 Franfif' Frangi« Je bil rojen leta 1890. 40 let je bil kozji pastir. Oženjen je bil trikrat. S prvo ženo je živel 13 let,‘ z drugo . , ? 'retjo pa samo 8, Ko mu je umrla tretja, je ostal vdovec. Z drugo ženo je imel sedmero otrok, od katere živi samo še eden: ._.letm Stipe. Stari Frančič je bil močno raz-\u m močan človek ter je imel še vedno vee zobe. Se na dan svoje -mrti je gnal živino na pašo. Vrnivši se domov, je puhal pipo ter pripovedoval svoji okolici svoje spomine iz turških časov. Ponoči je zaspal, ne da hi se še kdaj zbudil. Radi 200 dinarjev izvršil amomor. Pred Pat dnevi je skočil Audrija Ortner, knjigovez v \ mcovaru* v samomorilnem namenu v 20 metrov globok vodnjak. Sosedje, ki so ga opazovali, so ga Bltušali rešili. Ko so ga tor v , li že do polovice, se je utrgala vrv in 'Ortner je pade! nazaj v globočino. Ko so ga ce* nekaj časa vendarle izvlekli, je bil že mrtev. Ortner jo izvršil samomor, ker je za-hleval 0d svojega delodajalca, da naj mu zviša mesečno plačo za 200 Din, a je delodajalec I« odklonil. Sicer je bil pa Ortner velik pijanec, vslpd česar ga je smatrali preje za žrtev alkohola, kot pa za žrtev bede. Zapustil je ženo in dvoje majhnih otrok. bi 'bilo do pretepa, da ni posredoval stražnik. Da je bilo še več udeležencev pri veliki zadevi, se je vmešal še pes enega med prepirljivce in ugrize! drugega . 1— Sam se je prišel naznanit na policijo — ne kak bogve kako skesani zločinec, — nego navaden kolesar, ki je potožil naši Herman-dadi, da ga je neki neusmiljeni avtomobil podrl na tla in mu poškodoval kolo. Na policiji pa so ga poučili, naj raje drugič vozi po desni strani, pa se rnu ne bo več kaj takega zgodilo. »Vozi desno! 1— Vlom v barako. V barako Vrhovnika in Horvatiča je bilo tekom prejšnje noči vlomljeno. Vlomilci so odnesli za 2225 Din blaga in inventarja. Policija sumi, da je izvršil vlom iz blazniee pobegli vlomilec Klemen. 1— Policijski drobiž Bojazen, da se bodo policijski zapori izpraznili, se 'je izkazal« za neutemeljeno. Policija je tekom včerajšnje noči aretirala 2 pretepača, 1 tatu čevljev in 1 'berača. Policiji je prijavljeno: 1 tatvina kolesa, 1 vlom v gostilno Florjančič, dalje še 1 tatvina kolesa, vrednega 1750 Din. Policija si je notirala imena 3 kalilcev nočnega miru, 1 pasji ugriz, 1 nedostojno vedenje v pijanosti, zaplenjen je bil 1 samokres. Prijavljenih je 9 ceetno-policijskih prestopkov. Na vriu vile Ivana Kavčiča so se pojavili sumljivi individuji, katerih eventualne nakane pa ee niso posrečile. Maribor. m— V Maribor vso prepeljali v Zagrebu umrlega polkovnika v p. g. Jerneja pl. Aljančiča. Bil je 'markantna osebnost v Mariboru ter povsod spoštovan. Pri zadnjih skupščinskih volitvah je bil tudi kandidat za srez Maribor levi breg na listi dr. Ravnika (NRS). Naj počiva v miru. m— Policijski komisarijat v Mariboru priredi v. kratkem sanitetne tečaje za policijske detektive, stražnike in ostale varnostne organe. Tečaj bo vodil pol zdravnik. Namen tečaja je, da ee vsak posameznik gornje stroke upozna z manipulacijo in prvo pomočjo pri raznih nesrečah, kjer zdravniška pomoč ni hitro mogoča. Mariborsko narodno gledališče. Repertoar. Četrtek, 21. oktobra ob 20. »Morala«, ab. B. Veseloigro »Danes bomo tiči« na mariborskem odru. Kol prvo ljudsko igro s petjem in godbo priredi mariborsko gledališče Nestroyevo velezabavno komedijo »Danes bomo tiči«. Ta igra je doživela pred par leti v Ljubljani radi svojega izvrstnega humorja kar največji uspeh, na nemških odrih pa spada v moderni režiji med prave »šlagerje« in polni hiše bolj ko! moderne operete. Istega avtorja »Lumpacij vagabund« je tudi v Mariboru vžival največjo priljubljenost in je verjetno, da čaka »Tiče« v moderni režiji g. Koviča isti ali pa še večji uspeh. Plesni večer Hclleran - Lakcnburškega ansambla, pod vodstvom priznane umetnice \ alenje Ivratine se vrši 27. oktobra j/ mariborskem gledališču. Kritike mnogobrojnih mest, kjer je nastopila ta skupina s kar naj-večjim uspehom, hvalijo njih iz,vrstno telesno kulturo veliko muziknlno-ritmično vzgojo, , dovršeno znanje, krasno in originalne skupi-j ne teh mladih lepih teles, njih gracijo in plemenite forme. Obeča se torej prekrasen I umetniški večer in se priporoča pravočasno I rezerviranje prostorov. Dijaški vestnik Razbita idila med akademiki. Kot znano, so si ustanovili slušatelji univerze v Ljubljani svojo vsesplošno organizacijo, ki naj jih zastopa, tako doma, kot v tujini. Volitve za upravni odbor se morajo vršiti vsako leto zadetkom zimskega semestra. Lansko leto so imeli pristaši društev »Jadran«, .»Triglav«, »Orjunas in »Slavenski Jug«: zasedena v reprezentanci štiri (od sedmih) odbomiška mesta. Dva sta pripadala društvom s kršSansko-socialnim programom in eden takozvanim »levičarjem:. (Blok levih, klub marksistov ,in agrarni klub »Njiva«), Večini je bilo to številčno razmerje povsem po godu in so hoteli ohraniti svoje posestno stanje tudi še v tekočem šolskem letu. Predlagali so zato nekakšno kompromisno listo, ki naj bi bila sprejeta brez vsake volilne .borbe in sestavljena seveda po ključu, ki je stem proporcu) mu je očital član »Jadrana-- — herostratstvo, češ, >vaša skupina je lansko leto pristala na ta volilni red in ne sme zahtevati sedaj naenkrat spremembe. Torej zahteva po spremembi nekega statuta je hero-strateki zločin — za možgane samostojnega demokrata. Brezvkomentarja! * Volitve v svet slušateljev ljubljanske univerze se vrše sedaj 13. novembra. Kot zvemo, pripravlja »Blok- levih«, »Klub Njiva« in Klub marksistov«- serijo predavanj, da dobijo jasne teze za skupen naistop. Predaval ho stari borec na akademskih tleh — "Lojze Ude. Prosvete?. Tenorist g. Pavel Vlahovič gost v naši operi. Danes v četrtek zvečer gostuje v vlogi Ca-nia v Leoncavallovi operi »Glumači« edel} najboljših jugoslovenskih tenoristov g. Pavel Vlahovič, ki si je posebno v Nemčiji, kjer je dosedaj deloval pridobil velik ugled in gledališki sloves. Umetnik je rodom Hrvat iz Vojvodine, je študiral muziko na državnem konservatoriju v Budimpešti, bil nekaj časa_ -kapelnik v Novem Sadu, nakar se je posvetil izključno le pevski ikarijeri. Dosedaj je nastopal v raznih velikih gledališčih Nemčije, predvsem v Dresdenu in Berlinu. Letošnjo jesen je prišel kot pevec prvokrat v domovino ter priredil v Zagrebu 9. oktobra koncert z največjim uspehom. Z istim uspehom je nastopil tudi v zagrebški operi v vlogi Cania, katero ima naštudirano v materinem jeziku. 25. oktobra in 1. novembra pa gostuje v beograjski operi. Poleg Cania so njegove najboljše vloge v operah »Madame Butterfly«, . Manca- in v raznih Verdijevih operah. V operi »Glumači« nastopijo poleg gesta še naši člani in sicer ga. Lovšetova — Neda ter gg. Ho-lodkov Tonio, Mohorič — Beppo in Mitrovič — Silvio. Po »Glumačih« se poje Puccinijeva opera »Gianni Schichi« v običajni zasedbi: ga. Poličeva, gna. Potučkova, gna. Ramša-kova, ga. Ribičeva, gna. Jeromova in gg. Janko, Mohoriš, Mitrovič, Šubelj, Zupan, Erkla-ve‘c, Perko, Ribič in Sekula. Predstava se vrši za abonente reda A. V drami se izvajajo danes v četrtek zvečer Cankarjevi »Hlapci - za red B. Saša Popov, bolgarski komorni virtuoz, ;bo pri sobotnem (23. t. m.) koncertu nsa Ljudski univerzi v Mariboru absolviral sledeči spored: 1. I. Brahms: op. 100, sonata v A-duru; 2. E. Chansson: op. 25, Poeme; 3. M. de ;Falla: U jeka; 4. P. Vladigerov: op. 16, Vardar (rapsodija); 5. A. Glazunov: op. 82, Violinski koncert. Spremljevalec pianist Fred. Grone igra ikot samostojni točki: 6. RuhmaninoV: Polichinella ter 7. Sch. Evler: Arabeske. — Koncert bo v veliki kazinski dvorani. gport* Dirka za prvenstvo ljubljanskega gradu se bo vršila o priliki motocikliške dirke »Moto-klulba Slovenija« v nedeljo 24. t. m. ob 14. na 900 m dolgi progi na Gradu. Za dirko juni-orjev so pripravljene 4 častne kolajne. Pri glavni dirki dobi zmagovalec naslov »prvaka ljubljanskega Gradu« s plaketo in diplomo, naslednji štirje pa častne kolajne. Prijave se sprejemajo od članov klubov, ki so včlanjeni v 'KiPS oz. KS kr. SHS. Prijave sprejema do '-22. t. m. 1. Gorjanc, Ljubljana, Kolodvorska utica stev. 41. Aigner : Tonani. Na poziv težkoalletiskega kluba v Genovi bo nastopil dunajski svetovni mojster Aigner dne 8. decembra proti italijanskemu olimpioniku Giuseppe Tonaniju v dviganju ročkov. Kosala se bodeta v mednarodnem troboju in sunku. Aigner in Tonani sta si stala že enkrat nasproti in sicer na pariški olimpijadi ter je bil Aigner v olim- • pijskem petoboju drugi za Tonanijem, toda 1 tesno za njim, ker je samo 2.5 kg manj vadi- ! gnil ko Tonani. Boiba bo zelo zanimiva, ker sta oba tekmeca v zelo dobri formi; tako Je Aigner pred par dnevi pravilno tezno dvignil 120 kg. Posebno dober žonglerski uspeli je pred kratkim pokazal Karl Zeits, član dunajskega \Vahringer A. C.; v treningu je namreč napravil z 12.5 kg težko bombo 40 obratov z zvezami. Nov svetovni mojster f boksu. V boju za svetovno mojstrstvo srednje teže je porazil Anglež Sam Chapham kot izzivalec amerikan-•skega mojstra Teda Thye v matchu 10 rund. BORZE. Ljubljanska borza, dne 20. okt. Zaključki: Strojne tov. in liv., Ljubljana 66; »šešir«, tov. klcfoukov, Škofja Loka 104. Zagreb, 20. oktobra. Devize: Ne\vyork ček 56.46—56.66, London izplačilo 274.4— 275.2, Pariz izplačilo 167.4—168.2, Dunaj izplačilo 797.5—800.5, Berlin izplačilo 1347.5— 1350.5, Milan izplačilo 239.07 —241.07, Curih izplačilo 1092.75—1095.75. Curih, 20. oktobra. Beograd 9.145, New-york 518, London 25.117/*, Pariz 15.20, Ber-J23-30, Dunaj 73.05, Praga 15.335, Milan -2.0a,-Budapešta 2.7625, Sofija 3.745. Budimpešta 0.007247. PREPOVED ALKOHOLA NA NORVEŠKEM ODKLONJENA. V pondeljek je bilo na Norveškem ljudsko glasovanje o prohibicijskem zakonu. Zakon, I ki je bil uveden leta 1923 pravtako potom# ljudskega glasovanja, je bil topot z večino glasov odklonjen. Ta zakon, ki začasno še velja,pa ne involvira absolutne prepovedi alkohola. Prepovedane so samo spirituoze z več kot 21% alkohola. Vsled tega ima vsakdo prilike kolikor hoče, da se odškoduje za žganje z vinom in pivom. Vzrok za to je iskati v dejstvu, da eksportira Norveška svoje ribe v Španijo, kjer pa so dovolil import samo pod pogojem, da je dovolila Norveška import španskih vin. Tako je prišlo, da je bila Norveška v letih 1921 do 1925 največji konsu-ment težkih španskih vin. Razen tega je vezana 'Norveška s pogodbo s Francijo, da im-portira od tam vsako leto 400.000 1 konjaka. To so kolosalne kvantitete za državo, ki našteje niti toliko prebivalcev kot n. pr. Berlin. čemu torej prohibicija? S prohibicijo so hoteli udariti domače žganje, ki se producira in konsumira v vedno večjih kvantitetah, za katero ni plačevati nobenih davkov in ki pomeni radi sveje niv.ke cene in jakosti socialno nevarnost. Nobena še tako stroga mera, licbena kazen ne pomaga: prestopki prohibi-cijskega zakona se vedno bolj množe. To je napotilo tudi številne pristaše prohibicije, da so glasovali sedaj za odpravo zakona, da se ustvari s tem zopet stanje, kakršno' je bilo pred »prohibicijo« (2.3 1 na leto na osebo proti 7.3 v Nemčiji in 22.9 v Franciji). V Oslo je pozdravilo prebivalstvo rezultat glasovanja z velikanskim navdušenjem. Ogromna množica ljudstva je valovila po uli- -eah ter kričala »hura« in prepevala neko priljubljene pivsko pesem. K.'udyard Kipling: 72 Knjiga o džungli. Naposled se je pedal ua obisk na Angleško, zaradi-česar je moral ob povratku plačati ogramno vsote svečenikom; kajti tudi brahmin tako visoke kaste kot je bil Purun Dass, izgubi svojo kasto, če potuje čez črno morje. V Londonu se je sestal in govoril z vsakomur, ki je bil vreden, da ga pozna, z ljudmi, ki njih imena slavijo po celem svetu, in. je videl še vse več, uego je povedal. Učena vseučilišča so ga imenovala Kastnim doktorjem, on pa je imel govore, govoril angleškim damam o socialnih razmerah med Hindu, tako da je naposled ves Londcn vzklikal: Tako očarljivega človeka kakoršen je ta, še nismo imeli pri kosilu, odkar so začeli mize pogrinjati. Ko se je vrnil v Indijo, ga je čakal velikanski sijaj. Mahaiadža mu je podelil velik križec indijske zvezde — vse sami diamanti, trako\i in emajl, in pri iste ceremoniji, ko sc topovi pokali, je bit Purun l)as> imenovan vitežkim komandirjem leda indijskega kraljestva, s čimer je prejel naslov Sir. ' Tisti večer je pri slavnostni večerji v velikem podkraljevem šotoru vstal z vsemi znaki svojega reda na pivih in odgovoril na zdravico, naslovljeno na zdravje njegovega gospodarja, z govorom, kakršnega bi le malokateri Anglež prekosil. Drugi mesec pa, ko se je v mesto povrnil mir, vsled velike vročine, je storil nekaj, kar ne bi nobenemu Angležu niti v sanjali ne prišlo na misel. Purun Dass je namreč umrl, kolikor se je njegovo življenje tikalo prosvetnih zadev. Z dragulji okovani red svojega vitestva je vrnit indijski vladi. Na njegovo mesto je imenovan drug prvi minister. Svečeniki so vedeli, kaj se je bilo zgodilo, ljudstvo pa je ugibalo. Toda Indija je edina de- žela iva svetu, kjer fcloyek lahko stori, kar mu je e je prav redkokdaj jedel. Bankovec za pet aD' gTeskih tuntov bi zadostoval za ujegove oaoW za živež za vsako onih mnogoiii iel, ko je bil neomejeni gospodar nad milijoni. Telo tedaj, ko so ga v Londonu toliko častili, si je obranil pred očmi svoje sanje o mini iti pokoju — dolgo, belo, prašno indijsko cesto, popisano vse čez z cdtiski bosih nog, neprestani počasni promet in estri lesni dim, ki se je dvigal \ mraku izpod figovega drevja, kjer sc potniki sedeli pri večerji. Ko je prišel čas, da uresniči tiste sanje, je prvi minister sl iil ; rimerne korake in čez tii dni bi človek lažje našel mehurček v kotanji prostranega Atlantskega morja kot Purun Dassa med roječimi, zbirajočimi in ločečimi se milijoni indijskega ljudstva. (Dalje, prih.) *'^xau[[ Uprava »NARODNEGA DNEVNI prodaja J ^ tawea »inskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, audi In najokusnejši na-I« vinskega kisa. PONUDBO! *»t' hlgljenlCno najmoder-kisama v Jugo»I«vI)i. OMM M- *«, tl. iinrtulroiij«. makulatubni PAP’B kg D*11 4 50 ■■ -.— TISKARNA »MERKUR" SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 332. TELEFON ŠTEV. 332 Se pripor°^° za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela. MALI oglasi beseda Vsaka 50 para, Oin 1 . debelo tiskano mmi -s • bohša, naicenejša > v v*, tn Šivalni stroj so ^dino Petelinčevi irnkfr Mesto gospodinje išče izobražena gospodič- Hotelski siuga Gospodična išče mesečno sobo s sep;i ratnim vhodom. Ponudbe na upravo lista pod: Soba. Sprejme se dva gospoda na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava lista. Proda se ceno mal železen štedilnik. —*>■' Naslov pove uprava lista- Kontoristinja ' večletno pisarniško pra- I ;'tfo išče mesta pri kakem Afcljšo prakso in lepimi j večjem podjetju. Gr, tudi Izpričevali se sprejme za J liekVi ;,ioo--cov brezplačno. 1. november 192