^gjthllndfj Spis! in dopisi so pošiljajo : Uredništvu »Domoljuba", ljubi,Jana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in iu-sernti pa: UpravniStvu nDomo\|uba", — IJubljana, Kopitarjeva ulica. —— 'i S prilogami: .1 Naš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja I/ha) a vsak čotrtek. Cena mu je R K lia leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tuje dr2ave 6 K). — Posamezne Številke se proda'aio ■ po 10 vinarjev. " Štev. 50. V Ljnblfani, dne 12. decembra 1912. Leto XXV. Mi pa ostanemo... Iz šolskih let se spominjamo, kako nepriljubljen in splošno zaničevan je bil tisti otrok, ki je za vsako reč tožaril pri učitelju. Še grji pa je tak, ki sam ni nič bolj i nego drugi in zato tožari, da bi sebe opral. Najhujši v tej vrsti je. pa tisti, kateri je sam kriv, pa z zvijačno zlobnostjo svojo krivdo navali na drugega in zato, da bi sum odvrnil od sebe, vpije proti njemu. Vsa zdrava na-tora se upira nasproti takemu postopanju. Zdaj, ko je zašumelo v naši državi, da utegne nastati vojska, so začeli celo tisti Nemci, ki so pred nekaj leti očitno • napadali našo vladarsko rodbino in po javnih shodih razširjali misel, naj se Avstrija priklopi nemškemu cesarstvu, s posebno vsiljivo predrznostjo poudarjati svojo zvestobo do avstrijske države in svoje domoljubje. Znani nemški poslanec Wolf je prav posebno mešal karte v tem oziru. Če se taki ljudje bahajo s svojim domoljubjem in s svojo zvestobo, je to njihova reč, ni pa samo njihova več, če pri tem sumničijo nas, kar delajo zdaj v najšir-šir&sm obsegu. Mi smo seveda od prvega začetka z veseljem pozdravljali zmage naših bratov proti Turkom in tega veselja nam nihče ne more oslabiti. Zavedamo se predobro, kaj pomeni, da bo odslej v tistih krajih vzhodne Evrope, kjer ni bilo do sedaj za kristjana nobene pravice, kjer se je takorekoč vsak dan prelivala nedolžna krščanska kri po turških nasilnikih, kjer je v zapuščenošti in suženstvu zdihoval ubogi bolgarski in srbski kmet pod turškim jarmom, ■pravica prišla do veljave in ž njo mir in ž njim dušni in telesni, vzgojni in gospodarski napredek. Nihče nam tudi iie more vzeti zavesti, da so to osvobodilno delo s svojo krvjo odkupili naši bratje, da je vzbujena samozavest našega rodu v par tednih dosegla, česar vso velike evrorpslce države niso mogle v desetletjih. Neki list je prinesel nedavno to-le sliko: Na tleh sedi na rokah in nogah zvezan Macedonec, ki se niti ganiti ne more. Za njim je Turek, ki mu zabija s težkim kladivom železno ost v glavo. Poleg njega pa stoje evropski državniki in mu kličejo: »Bodi no pri miru ti nehvaležni baraba in pomisli, kaj smo vse storili za te v zadnjih 30 letih!« Ta slika dobro razlaga, kaj jc potisnilo balkanskim krščanskim narodom meč v roke. Mi smo trdno prepričani, da bi jim morala biti cela Evropa hvaležna; obenem pa tudi dobro vemo, da se bo morala politika naše države nasproti Slovencem in Hrvatom temeljito izpre-meniti. In zato smo veseli. Minister za Bosno in Hercegovino, Bilinski, je popolnoma prav rekel, da bo odslej treba delali tako politiko, da bo Avstrija svoje Jugoslovane bolj pritegnila nase, nego druge države in da vsled tega ne bodo iskali drugod svojega doma. Pravzaprav bi moral vsak Avstrijec tako misliti. Po naši sodbi je tisti največji sovražnik naše države, kateri še danes drži s Turkom in kateri še danes zagovarja misel, da naj imajo Nemci in Madjari pravico pritiskati druge narode našega cesarstva. Če bi se te misli vzdržale, bi bila to res nevarnost za našo državo. Zato pa mi Slovenci in Hrvatje danes bolj kot ke-daj čutimo, da smo se vedno bojevali za tista načela, na katerih edino more uspevati močna in mirna Avstrija. Nam se drznejo očitati nasprotstvo proti državi in klicati državno oblast proti nam, češ, da smo veleizdajalci. Zdrava pamet pravi, da je po svoji naravi Avstrijec tisti, kateri ima svoje središče v okviru avstrijske države, Poglejmo na karto! Odkar sta Bosna in Hercegovina združeni z Avstrijo, smo vsi Hrvatje in Slovenci in razun tistih 50.000, kar jih je pod laškim kraljem, v avstrijskem cesarstvu. Vsi, ponavljamo; kje jc torej naš dom, kje more biti naše središče, če ne v tem cesarstvu? Dasi smo s Srbi bratje po krvi, nas vendar od Srbov loči predvsem naša katoliška vera. Hrvatje in Slovenci smo vsi katoličani, Srbi so domala vsi pravoslavni. Zato pač prisrčno pozdravljamo osvoboditev srbskega naroda izpod turškega jarma in želimo srečnega razvoja srbski državi. Toda Srbi nismo in nečemo biti. Svojo samostojnost kot Slovenci in Hrvatje hočemo varovati in s to samostojnostjo hočemo tudi povzdigniti moč avstrijskega cesarstv a. Dne 20. oktobra so pri pomenljivem sestanku naši in hrvaški poslanci izrekli to-le misel: »Mi Slovenci in Hrvatje smo svoje dolžnosti do države izvrševali, zato je pa tudi država dolžna, da jih izvršuje nasproti nam.« Ne gre samo za nas, ampak tudi za državo to, da se združimo v eno upravno skupino. Sedaj smo tako razbiti kakor noben drug narod v Evropi. Po desetih deželah in v dveh državnih polovicah in v Bosni in Hercegovini smo namreč sedaj poiaknjeni in razkosani. S tem se ovira državi v škodo naš napredek, samo zato, da temložje Mažar in Nemec gospodarita nad nami. Vola narodov, vzbujena samozavest narodnega življenja je danes tako velika moč, da se ji nihče ustavljati ne more. Zavoljo same sebe se bo morala Avstrija lotiti tudi glede na nas take politike, ki bo odgovarjala naši narodni samozavesti. Mirno vračamo torej psovke, da smo izdajalci domovine, da smo nasprotniki Avstrije, tistim, kateri jih iz umazanih sebičnih namenov mečejo proti nam Mi na ostanemo kakor smo bli. ti Vojna na Baikanu. Dogodki na Balkanu. PREMIRJE SKLENJENO. — KONEC VOJNE. Pogoji premirja. V torek, 3. decembra, se je končala krvava igra na Balkanu. Ta dan so ob devetih zvečer podpisale Turčija, Bulgarija, Srbija in Črnogora premirje. Protokol je uredil predsednik bulgarskega sobranja, državnega zbora, in so ga podpisali vsi zastopniki udeleženih držav razun grškega. Protokol premirja obsega v glavnem sledeče točke: 1. Armade vojskujočih se držav ostanejo v svojih pozicijah. To se pravi, da bodo Bulgari ostali s svojo armado pred Čataldžo in pred trdnjavo Odrin do konečne-ga sklepa miru. 2. Oblegane trdnjave se ne založe z živili. Ta pogoj zadeva Odrin in pa Skader. Turki do sklepa miru ne dobe nobenega živeža od zunaj, dasi so Turki to hoteli na vsak način pri pogajanjih doseči. 3. Zalaganje bulgarske armade pri Čataldži z živili se vrši po Črnem morju z ladjami. Tega prevoza turške bo;ne ladje ne smejo zabranjevati. Vrši se pa lahko tudi mimo Odrina, kakor doslej. Vendar po morju šele deseti dan po sklepu premirja. Pogajanja za končni m r v Londonu, — Delegati. Pri sklepanju premirja so določili kot kraj bodočih pogajanj za končni mir London. Angleži so sklep, da se vrši v njihovem glavnem' mestu pogajanje z veseljem pozdravili. Pogajanja se začno 13. decembra, deset dni po sklepu premirja. Najbrž bodo ta pogajanja precej dolgo trpela, ker so med premaganimi in premaganci globoka nasprotja in pa, ker bodo najbrž precej sitnosti delale grške zahteve, ki se ne ve, če se skladajo z bulgarskiini. Vse države, tudi Grška, ki ni sklenila premirja s Turki, so že določile svoje delegate, odposlance, ki bodo določili pogoje miru. Na bulgarski strani bodo predvsem spretni politik Danev, predsednik sobranja, dalje najvišji poveljnik generalissimus Sa-vov, Fičev, načelnik generalnega štaba, in pa londonski poslanik Makarov. Tudi Srbi so že določili delegate, med njimi generala Bojoviča. Srbski delegati so dobili navodila za pogajanja 7. decembra po sklepih ministrskega sveta. Kakor Srbija in Bulgarija določili so tudi Črnogorci in Grki svoje odposlance. Zakaj Grki niso sklenili premirja? — Spor z Bulgari. Premirje bi se sklenilo že veliko prej, če ne bi delali Grki intrige, Turki so namreč zahtevali, da Grki opuste blokiranje, vojaško zastraženje z vojnimi ladjami pri Dardanelah, da bodo mogli dovažati tudi čez morje živila svoji armadi. Toda Grki, ki se obenem s Turki tudi glede nekaterih otokov niso mogli razumeti, so to odklonili. Bili so proti temu od začetka tudi Bulgari, 2 a so se udali, ker zelo žele miru. Končno se je premirje podpisalo brez Grkov. Ne ve se tedaj, ali je ta separatizem le dogovorjen med balkanskimi državami ali je res nastal spor. Verjetno je, da so Grki v sporazumu z Bulgarijo vztrajali pri blokadi. Grki namreč pravzaprav nimajo proti sebi resnejše armade in se zato tudi med sedanjim premirjem ne bodo vršili boji med Grki in Turki. Kljub temu pa so prišle vesti, da so med Grki in Bulgari nastala resna nasprotja, Te vesti so temeljile predvsem na starem sovraštvu med Grki in Bulgari. Za sedaj pa da so sporne točke Solun in delitev Makedonije. Solun so namreč po verjetnih poročilih Grki zvijačno zasedli, ko so prej Bulgari premagali Turke in jih prisilili k udafi. Zato Bulgari zahtevajo mesto zase. Sporne točke so dalje v Makedoniji, kjer je prebivalstvo precej mešano. Tudi tu bi Črnogorski oblegovalni Grki radi več, kakor zaslužijo, — Druge vesti pa zopet trdijo, da je govor o resnem spOru le turška želja. Avtonomija Makedonije, Prijatelji Turčije so te dni naenkrat vrgli v svet novico, da mora postati Makedonija na vsak način samostojna. Sovražniki Slovanov se namreč boje, da bi dobili Bulgari prevelik del. Avtonomijo, samostojnost, si mislijo tako, da bi ostala dežela pod sultanovo nadoblastjo. — Nekateri listi pišejo, da bi to celo Bulgarom ugajalo, ker bi čez leta na ta način cela padla v njih roke. Seveda to ni prav nič verjetno, Kaj zahtevajo Bulgari pri pogajanjih? — Težave. Splošna zahteva balkanskih držav bo, da se Turčija odpove vsaki nadoblasti v vseh zasedenih kraiih. Na podlagi teh za- htev se bodo potem vršila pogajanja, Turki bodo s svoje strani najbrž zahtevali avto* nomijo Makedonije. Bulgari pa hočejo mejo proti Turčiji na črti Enos-Midija, tako da prideta v bulgarske roke Odrin in Lo-zengrad. Tudi Solun hočejo Bulgari na vsak) način zase, Črnogorci dobe najbrž Skader in morda tudi Sv, Ivan di Medua. Srbi do be Sandžak, severni del, in Staro Srbijo. — Težave bo delalo zlasti to, da Turki Odrina ne mislijo nikakor pustiti, češ, da je nekako sveto turško mesto radi tega, ker je bil včasih turška prestolnica. Albanska samostojnost. — Kaj naj spada k Albaniji. — Prvo m'nistrstvo. Vprašanje o Albaniji bi tudi prišlo v dogovorih za mir zelo v poštev. Toliko kot gotovo je sedaj, da za enkrat dobe Albanci samostojnost. Avstrija in Italija sta za to, upirala se pa tudi ne bo več balkanska zve- topovi pred Taraliošem, za. Toda pojem, kaj spada k Albaniji, jc čisto nedoločen. Veliko Albancev namreč živi v Stari Srbiji, mnogo jih je v Makedoniji. Ali naj se sedaj vse to priklopi novi samostojni Albaniji. Nemški listi pišejo, naj se vsa Stara Srbija da Albancem, samo da Srbi ne bi ničesar dobili. Težava je dalje v tem, da tudi prav med Albanci biva na stotisoče Slovanov in Grkov. Ali naj bodo vsi ti pod Albanci? Vprašanje, kako določiti mejo proti Albaniji, bo dalo diplomatom mnogo truda. Sedaj so dobili Albanci prvo ministrstvo, ki sestoji iz mohamedancev, katoličanov in pravoslavnih. Ministrski predsednik je Ismail Kemal beg, ki ima tudi zunanje stvari, podpredsednik pa je katoliški duhovnik Bacciori. Vsega vkup sta dva katoličana, trije pravoslavni in pet mohamedancev. Ustavljene sovražnosti. ICakor hitro je bilo premirje podpisano, bile so brž ustavljene vse sovražnosti. Bulgari so brž izdali povelja armadam pred Odrinom in pred Čataldžo, in Srbi so tudi brž odnehali od svojih prodiranj. Turški in bulgarski poveljniki so določili na skupnem posvetovanju, kje je nevtralni prostor, kamor ne sme nobeden izmed sovražnikov, ne da bi prekršil premirje. — Tudi Črnogorci so nehali s sovražnostmi pred Skadrom, Kako dolgo je trajala vojna? — Pregled zmag. Vojna med Turčijo in balkansko zvezo je trajala malo manj kakor dva meseca. Dne 8. oktobra so izročili Črnogorci zadnjo noto Turčiji, nakar so se začeli boji. Trajala pa je vojna do 3. decembra. Vsega skupaj torej 56 dni. Uspehi so bili nepričakovani, Ne Srbi ne Bulgari niso mislili, da se jim posreči tako zdrobiti turško silo. Bulgari so porazili popolnoma Turke pri Lozengradu, obkolili so Odrin, razbili turško armado pri Liile Burgasu in vrgli ostanke pred Čataldžo. Na zapadu so Bulgari zasedli vzhodni del Makedonije do Velesa, potem levo od reke Vardar prišli do Soluna, kamor so tudi marširali. Osvojili so dalje vse kraje med Solunom in Dimotiko. Srbi so v kratkem času razkropili turško zapadno armado pri Kumanovem, pri Prilepu in Bitolju. Zavzeli so Sandžak in celo staro Srbijo. Prodrli so tudi daleč v Albanijo. Tudi Črnogorci so sicer izvršili vvojo nalogo dobro, ustavil pa jih je Ska-er. — Grki so imeli najmanj bojev, a se še ,«teh niso ravno najbolje obnesli. DRUGE VESTI Z BALKANA. Kako se je vršilo prvo posvetovanje med Turki in Bulgari? Prvi sestanek se je vršil v vasi Plaja. Bil je določen ta kraj na črti, ki se je določila kot nevtralna. Prvi so bili na mestu Bulgari, predsednik Danev in generala Sa-vov in Fičev. Ob 1. uri popoldne so pričakovali Turkov. Bulgarska kavalerija jim je šla nasproti. Prišli so z belo zastavico. Spremljani od pol eskadrona vojakov s sulicami, Ko so srečali bulgarsko kavalerijo, srečali prvič, ne da bi se udarili, so se Bulgari in Turki pozdravili. Nato so peljali Bulgari Turke v vas k posvetovanju. Tu jih jc zopet pozdravila bulgarska konjenica, nato pa so jih sprejeli bulgarski odposlanci, Peljali so jih v neko leseno hišo, kjer se jc vršil prvi pogovor. Ta pogovor je trajal tri četrt ure. — To je bilo ponižanje za turške poveljnike, da so morali priti in priznati, da so premagani. Zgodovinski voz. Nadaljnja pogajanja za premirje so se vršila na železniški progi pri Čataldži v za to pripravljenem vozu. Sedaj je bulgarski car Ferdinand izrazil željo, da bi ta znameniti voz, v katerem se je podpisalo to vele-važno premirje, dobil v svoje roke. Turški veliki vezir Kiamil paša je odredil, da se ta voz tudi res podari caru Ferdinandu, Zadnji boji. — Črnogorci pred Skadrom. Črnogorci so se pripravljali na zadnji boj pred Skadrom. Po dolgem obotavljanju so se odločili, da ga skušajo vzeti, naj stane tudi še toliko človeških žrtev. Do tega napada pa ni več prišlo. Premirje se je prej sklenilo. Prišlo pa je še tisti dan pred sklepom premirja do hude bitke z izpadlimi Turki. Ti so se z veliko silo navalili na ob-legovalce in jih hoteli na eni točki vreči popolnoma nazaj. Le z veliko težavo so se Črnogorci vzdržali. Sam kralj Nikita, ki poveljuje četam, je prišel v nevarnost, ker se je preveč izpostavil ognju iz turških pušk, Bramba Skadra. Bramba Skadra je izvrstna. Poveljnik Hasan Ali Riza bej kaže veliko vojaško izobraženost in velik pogum. Razni črnogorski pogreški so mu dali priliko, da je mesto dobro utrdil z novimi utrdbami. Nekaj starih utrdb je popravil in se v vsakem oziru preskrbel za obrambo, Z dobro pripravljenimi izpadi neprestano nadleguje Črnogorce. Edini on je, ki je rešil čast turškega orožja. Srbski ranjenci. Izgube v sedanji vojni so bile silno velike. Natančnih številk se še sedaj večino- Princ Danilo črn igorski. ma ne ve; zlasti Bulgari pametno zakrivajo svoje izgube. Srbi poročajo sedaj, da leži v Srbiji 10.000 ranjencev. Vsi ranjenci, ki odidejo iz bolnišnice, dobe novo obleko. Grk' pred Valono. Grki, ki niso podpisali premirja, nadaljujejo s svojimi vojnimi operacijami. Dne 4. decembra so bombardirali neutrjeno albansko mesto Valono. Ena kroglja se je razpočila med laškim in avstrijskim konzulatom. Poveljnik grške topničarke je rekel, da ima nalogo mesto blokirati, Avstrija in Italija sta radi tega grškega koraka nastopili v Atenah, ker sta obe za samostojnost Albanije, □ n< ---------—n MEDNARODNI POLOŽAJ. Avstrijsko-srbsko razmerje. Dr. šusteršič o položaju. Sedaj, ko je končana krvava vojna na Balkanu, stopilo bo predvsem raz- I mer je med Avstrijo in Srbijo na dnevni red. Srbija namreč zahteva še vedno del Albanije, ki bi ji služil kot pot do Adrije.-kjor hoče -imeti' svoje pristanišče. Avstrija pa radi svojih državnih koristi Hoče pustiti Srbom ob Adriji samostojnega pristanišča. Dasi je bilo razmerje med Srbijo in Avstrijo žc zelo napeto, vendar je največje upanje, da se ohrani mir. Srbi namreč izjavljajo, da. bodo skrajno miroljubni in da store vso, da se izognejo resnemu konfliktu. Na avstrijski strani pa vemo, da je vlada, diplomacija in predvsem cesar odločno za mir. Soglasje kali le nemško časopisje, ki hujska, in pa Rusija, ki proti Avstriji pripravlja svojo armado. Na mir je tembolj upati, ker Srbija nima ob Adriji takih svojih koristi, da bi se brez samostojnega pristanišča ne mogla razvijati. Dr. Šusteršič izjavlja o tem vprašanju tako-le: Srbija ima ob Adriji le trgovinske interese, koristi. To trgovinsko pot pa bo dobila. Da, dobi jo lahko no čisto srbskem ozemlju, če se zadovolji s črnogorskim pristaniščem. Zato pa tudi ni nobene verjetnosti, da bi moglo priti do vojne med Srbi in Avstrijo. Če pa bi Srbija bila kar se ne zgodi, če se neha rusko hujskanje — tako nespametna, da bi se spustila v boj z nami, zadela bi vsa krivda njo. Dr. Šusteršič končno želi, clu bi balkanski narodi v miru uživalj sadove prelite krvi. Rumunija in Avstrija. Izjave pl, Conrada. Danev. Naš cesar je poslal te dni, ko je bila mednarodna napetost največja, generala Konrada pl. Hotzendorfa, avstrijskega nadzornika armade, da je nesel rumun-skemu kralju Karolu v Bukarešt cesarjevo pismo, Pomenil se je ob tej priliki tudi o razmerju Ruinunije do drugih držav. Rumunija je namreč doslej živela v najlepšem prijateljstvu z Avstrijo. Sedaj pa so ji Rusi začeli delati obljube, če se jim približa. Conrad je izjavil proti časnikarjem, da je položaj tak, da se gotovo doseže sporazumljenje. Glede Rumunije je mnenja, da lahko zaupa politiki svojega kralja, ki goji prijateljstvo do Avstrije. Rekel je tudi, da bo vedno Avstrija stala Rumuniji v njenih zahtevah ob strani. Sovražniki balkanskih narodov so vrgli v svet, da zahteva Rumunija, da dobi odškodnino za to, ker se ;'e v vojni s Turki držala mirno. Bulgari naj bi ji odstopili nekaj dežele Dobrudže zato, ker jim Ru-muni niso padli v hrbet. So to le sklepanja časnikarjev, ki imajo deloma svojo podlago v tem, da se je mudil Danev, bulgarski politik, v Bukareštu te dni. Toda najbrž je Danev Rumunijo le povabil, naj se pridruži balkanski zvezi. Nemški kancler o mednarodnem položaju. Največje važnosti so v takih položajih, kakor je sedanji mednarodni, izjave zunanjih ministrov v raznih državnih zborih, Poslancem povedo ministri precej o položaju, a v zelo previdni obliki, da ne izdajo, kar še ni za v javnost. — Izjava nemškega kanclerja je važna zlasti radi nemškega razmerja do Avstrije. V glavnem je kancler povdaril tole: Velevlasti vse delajo za mir in se med seboj dogovarjajo,, kako rešiti balkansko krizo. Nemci so pripravljeni Avstrijo v nekaterih točkah podpirati in če bi Avstrija bila od dveh strani napadena, ji tudi z orodjem pomagajo. Nemci hočejo ohraniti dc balkanskih držav prijateljsko razmerje. Francoski zunanji minister tudi govoril o položaju. Govor ministrskega predsednika in zunanjega francoskega ministra Poankareja je zanimiv posebno zato, ker kaže, da je upanje, da se vojna nevarnost kmalu odpravi, upravičeno. Minister dokazuje, da se države tripelentente, Francoska, Anglija in Ruska, zelo prizadevajo za mir in hočejo, da se vse sporne točke skupno po dogovoru rešijo. Dogovorili so se že, da nobena velevlast na Balkanu ne teži za osvojitvijo kakega dela zemlje in pa da nobena velevlast ne bo postopala na svojo roko. DRŽAVNI ZBOR. Nove vojaške predloge. Kaj ponuja in zahteva vlada. Podobne zakone, kakor jih nove predloge, ki smo jih že zadnjič omenili, žele, imamo v Avstriji že nekatere. Že po zakonu iz leta 1880 je zakon, ki določa podpore rodbinam za slučaj vojne. Ta in drugi podobni pa so se izkazali za nezadostne. Zato je sedaj vlada prišla z novimi na dan. Prva predloga določa podpore ženi, otrokom ali bratom, sestram, staršem rezervistov, če gre oče, mož ali brat v vojno in bi imela družina veliko škodo. Podpora je za živež in stanovanje in traja ves čas službe v vojni, brez ozira na to, če dobiva družina še kako drugo podporo. Ta predlog je le pozdravljati. Drugi predlog pa vzbuja mnoge resne pomisleke. Določa namreč služnosti ali dajatve v slučaju popolne ali delne mobilizacije, Vlada tu zahteva, da bi morali črnovojniki opravljati potrebna vojaška dela, n. pr. pri trdnjavah, če se ne bi dobilo prostovoljnih delavcev. Za črnovojnike se ta dolžnost raztegne od 42. do 50. leta. Za vsa ta dela, ki jih vsak mora izvrševati, pa dobi plačano. Plačo pa določuje komisija iz častnikov in uradnikov. Oproščeni so slabotnejši in osebe v javni službi. Samostojni kmetje in obrtniki bi se smeli porabiti za razna dela le v skrajni sili in v domačem kraju. Delavci, ki ostanejo v službah, ne smejo štrajkati in če spadajo med Črnovojnike, pridejo pred vojaško sodišče. — Te odredbe so le za skrajne slučaje. Drugače pa ljudje v domačem kraju tako vse store za vojake, če je vojska. — Dalje določa ta predlog tudi, da sme vojaška oblast porabljati vse telefone, brzojave, pota, železnice, dalje poslopja in vozove, če je potreba, ampak vedno proti odškodnini, , , Tretji predlog hoče izpopolniti zakon iz leta 1873. Določa ta predlog, da morajo posestniki prepustiti svojo živino za vprego. Odškodnina bo večja kakor doslej. Vojaška uprava mora že v mirnem času pregledati, koliko je kje vprežne živine in vozov dobiti v slučaju vojske. Vojaške predloge in stranke. Ultimat. Vojaške predloge se bodo brez prvega branja odkazale brambenemu odseku, da se o njih posvetuje, Tudi pravniški odsek se je razgovarjal o predlogi, če ne nasprotuje mednarodnemu pravu. — Vlada je hotela na vsak način, da se zakon takoj reši. Toda zakon ima toliko trdih določil, da so se ustavile tudi stranke takoimeno-vane vladne večine. Hotela je večina, da se vsaj več kot za eno leto ne sklene ta zakon. Toda vlada se je tu hotela pokazati neizprosno. Zagrozila je, da državni zbor odgodi, če. se zakon ne sklene. S tem je hotela prestrašiti druge poslance, ki se boje za svoje plače, ki jih vsak dan dobivajo v državnem zboru. Večinske stranke bi se najbrž tudi čisto udale, toda češki radi-kalci so zagrozili z obstrukcijo. Vlada je odnehala. Prej je zatrjevala, da se mora zakon sprejeti cel, do zadnje pike neizpre-menjen, ker ga je ogrski državni zbor že sprejel. Sedaj pa je začela v nekaterih točkah precej odjenjavati in se bo dalo nekatere stroge določbe urediti. Posebno se bo poskrbelo, da se te določbe ne bodo izvrševale razun če pride do vojne. — Pripomniti je tu, da je ta postava le za tiste dežele huda, kjer bi se vršila vojna, drugih ne zadene toliko. Razprava v brambenem odseku. Dr. Žitnik, V brambenem odseku, kjer se vrši razprava glede novincev za leto 1913, je postala razprava posebno vroča, ko so Nemci očitali Jugoslovanom, da smo radi prijateljstva do balkanskih Slovanov izdajalci Avstrije. Dr. Žitnik jim je odgovoril in povdaril, kako smo bili ravno Slovenci in Hrvatje vedno Avstriji zvesti. Povedal pa je Nemcem tudi, da nam nimajo oni narekovati naših čuvstev ljubezni ali sovraštva do drugih narodov, ker tudi mi Nemcem rie očitamo izdajstva, dasi vedno gledajo na srečno Nemčijo. Banka za gospodarske zadruge. Že dalje časa je bila na dnevnem redu predloga, s katero bi država ustanovila banko za gospodarske in pridobitne zadruge. Država bi založila 6 milijonov, za desetkrat toliko pa bi prevzela varščino. To bi bila velika pomoč kmetom in obrtnikom ravno sedaj, ko pridejo tako težko do denarja. Imenom slovensko-hrvaškega kluba je dr. Laginja predlagal, naj to pride v razpravo pred razpravo o uradniški službeni pragmatiki, ki še sedaj ni rešena. Toda stranke večine so to odklonile in tako zopet pokopale ta koristni predlog. Dr. Korošec jim je zato povedal precej krepkih, posebno Poljakom in Rusinom, ki so glasovali proti, dasi vlada v njih domovini največje pomanjkanje denarja. Zakon proti kugi pri živini. V razpravi je predlog, naj bi se kužne bolezni pri živini ne štele kot kužne bolezni, radi katerih se morajo včasih meje zapirati. Poslanec Povše je proti predlogu in dokazuje, koliko milijonov škode je ta bolezen že provzročila. Dalje zahteva govornik, naj se dopove vladnim organom, da blagohotno postopajo v tem oziru s kmeti. Tudi odškodnine za škodo vsled te bolezni naj bi se uredile in pomnožile. Mala finančna reforma. Finančnemu odseku je poročevalec dr. Steinwender predložil takoimenovani mali) finančni načrt, ki naj bi zvišal dohodke državi. Tudi dežele naj bi dobile svoj delež. Zlasti naj bi država s tem dobila denar za ureditev službene pragmatike. — Po novem davku bodo udarjeni žganjarji« ker bi se žganjarina precej zvišala, in pa tisti, kj imaio nad 10.000 K dohodkov, aaananaannaaaacino o LISTEK J| o=3ia-caac3cacaoc3C3»ao>aE3iran| Salomonovi rudniki. Iz angleščino po Rider Ilaggardu prevel I. M. (Dalje.) V sredi se je nahajala svetilka, spodaj blesketajoči dragulji, mi pa smo Stali okoli bledih obrazov in srepo gledali drug drugega, kakor da bi bili1 zarotniki, namenjeni izvršiti zločin, m ne najsrečnejši ljudje na zemlji, kakor smo mislili. »Ili! Hi! Hi!« jo nadaljevala Ga-gul za nami, ko jc frletala semintja kakor netopir. »Tamkaj so svitli kameni, ki jih tako ljubite, beli možje, toliko kolikor jih poželite; vzemite jih, igrajte so z njimi, jejte jih, hi! hi! hi! pijte jih, ha! ha! ha!« Jesti in piti dijamante zdelo se nam je nekaj tako smešnega, da sem se začel na vse grlo smejati in temu zgledu so sledili ostali, iie da bi vedeli; zakaj: In tamkaj smo stali in se na; vso moč smejali nad dragulji, ki so bili naši, ki so bili najdeni za nas pred tisoč in tisoč leti in nakopičeni za nas po Salomonovem davno mrtvem nadzorniku, čegar ime je bilo morda, zapisano na obledelem vosku, ki se jo držal; pokrovov pri skrinjah. Salomon jili nt nikdar dobil, niti David, niti da Silvestra, niti nihče drugi. Mi smo jili dobili; tam pred nami je bilo dijaman-tov v vrednosti na milijone in milijone in zlata in slonove kosti v vrednosti na-tisoče in desettisoče; in vse je sama čakalo, da je odnesemo. »Odprite ostale skrinje, beli mo/.-je,« se je drla Gagul, »tam jih je gotovo še več! Vzemite jih, kolikor se vam vzljubi, beli možje!« . Na te besede smo začeli odkrivati kamenite pokrove tudi na ostalih skrinjah in smo najprvo ne brez Čustva, onečaščenja — vlomili pečate, ki so jih držali. Hural Bile so tudi polne, polne v resnici, tu pred nami je končno ležalo mesto, kjer smo upali dobiti počitka od vseh naporov, kajti brez kakih posebnih odmorov smo bili prehodili okrog 5000 kilometrov, to je približno iOOO ur hoda. Bil je to lep poletni dan, in kupole in stolpi in pozlačene palače, vse se je svetilo v opoldanskem solncu. Videl sem že Pariz, Berolin, Varšavo, Dunaj in Madrid, a nobeno izmed teh glavnih mest ni v meni vzbudilo takih občutke v kakor ravno Moskva. Kakor pred bajno prikaznijo smo stali tu in zrli na mesto. V tem trenutku je bilo pozabljeno vse trpljenje, vse nevarnosti, napori in beda, naša srca je polnila le ena misel: : »Naposled vendar pri cilju, vendar v Moskvi, kjer bomo na toplem prežimo-vali in se dobro imeli." Ko smo s takimi in podobnimi čustvi v prsih gledali mesto, je došlo povelje, obleči paradno obleko. Jaz sem se ta dan s 15 možmi nahajal pri prednjih stražah, obenem pa mi je bilo izročenih v varstvo tudi več ruskih častnikov, ujetih v bitki pri Moskvi. Med njimi sc je nahajal tudi ruski pop, najbrž vojaški duhovnik, ki je zelo dobro govoril francoski in bil, kakor se je videlo, s svojo usodo prav malo zadovoljen. Ko smo prišli na višino, so se vsi obrnili proti mestu in se večkrat prekrižali. To počenjanje sc mi je zdelo neumljivo, zato poprosim popa, naj mi pojasni vzrok, čemu sc priklanjajo in križajo. Veste«, mi odvrne ta, »gora, na. kateri stojimo, se imenuje »gora zveličanja«, in vsak pošten Moskvičan se prikloni in prekriža, kakor hitro zagleda mesto.« Kmalu potem smo sc spustili po griču navzdol in v pičli pol uri prispeli do mestnih vrat. Cesar s svojim spremstvom je bil že tam. Ustavili smo se Po kratkem premoru pride iz mesta maršal Duroc v spremstvu nekaterih tian-cosko govorečih meščanov, katerim je stavil, ccsar razna vprašanja. Nato je maršal poročaj Veličanstvu, da s/a°/0 brez kakega odbitka. ne ure oii 8. M do i. popoldne. Glej Inseirat: Zahvala. Dne 1. novembra t.1. upepelil je požar na/ina poslopja. Zavarovana sva bila pri naši domači \zajemni zavarovalnici v Ljubljani. Kakor povsod tako se je tudi tukaj škoda takoj cenila in izplačala v najino popolno zadovoljnost. Čutiva prijetno dolžnost izreči tem potom naši domači zavarovalnici za njeno kulantno postopanje iskreno zahvalo. Dragi r o ta ki! Ne posluša jmo tuiih agentov, ampak oklenimo se svojega domačega zavarovalnega zavoda. 38i6 Spodnje Blato, dne 1. decembra 1912. Jožef Škrjanc, posestnik na Sp. Blatu. -f Jožef Adamič, posestnik m Sp. Blatu po meni Jan. Fink, priča. g Bohinjska Bistrica. Gospodinj-iskeinu tečaju že primanjkuje prostora, vedno se oglašajo nove gojenke. Upamo, da se kmalu dobi za tako potrebno stvar primeren prostor. — Naša posojilnica ima na prodaj poleg jezera zelo pripravno gostilno s 13 sobami po zelo nizki ceni. — Pri naši posojilnici se kar nič ni dvigalo, razun skrajno potrebno. — Gospodarji so silno hvaležni občinskemu odboru za tako koristen in umesten odpor proti plesu. Vsaj jim mladeniče in dekleta že tako kvarijo razni slabi tuji vplivi, sedaj naj se pa še ku-žijo po domačih gostilnah z raznimi plesi, če je kje strogost umestna, je ravno tu. Naši za vse dobro in blago vneti občinski odborniki hočejo iti po tej začrtani poti naprej, dobro se zavedajoč, da edino ta pot bo rešila Bohinj verskega in gospodarskega pogina. Pametni Bohinjci pa sc hočemo raje zabavati s podučnim berilom ter si tako kratiti svoj prosti čas. Z zanimanjem smo začeli prebirati tudi »Zlato Dobo«. Saj smo spoznali ter se prepričali, da slabo časopisje, opojna pijača in ples, vse to je največja ovira vsakega napredka. Tako se nam obetajo boljši časi. g Ribno pri Bledu. Prvo adventno nedeljo je imel g. deželni poslanec Jan. Piher pri nas političen shod, pa katerem je poročal o delovanju deželnega zbora in odbora. Kljub zelo slabemu vremenu se je bilo zbralo nenavadno mnogo rnož in mladeničev, kateri so zanimivo dve uri trajajoče poročilo g. poslanca prav pazljivo poslušali. Pojasnjeval je prav poljudno novo planinsko postavo, potem novo postavo o ograjah, katere so se kmetovalci najbolj razveslili, opozarjal na zboljšanje pašnikov, živinoreje in sadjarstva, omenjal jo kmetijske in gospodinjske tečaje, opisal političen položaj z ozirom na balkansko vojsko ter svaril ljudi pred vzdigovanjern hranilnih vlog in mnogo drugega. Odgovoril je na razna vprašanja, obljubil tudi, da bo skušal raznim prosilcem izposlovati od deželnega odbora potrebne podpore, katerih do sedaj v Ribnem še prav nobeden nt bil deležen. Navduševal je poslušalce za branj o dobrega katoliškega časopisja, posebno »Domoljuba«, ki je za ljudi na kmetih najbolj primeren list, pa tudi najbolj razširjen izmed vseh drugih slovenskih listov. Ker so možje spoznali, da poslanci S. L. S. res prav mnogo store, posebno za kmeta, katerega do zdaj ni nobeden poznal, zato so vsi navzoči z velikim navdušenjem izrazili svojo popolno zaupanje poslancem S. L. S., posebej še njenemu načelniku dr. Ivan šusteršiču. g Iz Gori]. Umrl je v nedeljo, dne 8. decembra Martin Polda, po domače Stari Postojnar. Ranjki je bil mož stare korenine, v vsakem oziru pošten in zaleden. Nad 40 let je bil cerkveni 7i ključar ter za lepoto domače ccrkve posebno vnet. Zato pa je tudi vžival r obče spoštovanje cele župnije. S kakim svetim strahom in obenem spoštljivost-jo je vsako leto prinesel sveto olje iz dekanije. — Rekel je spomladi: še zadnjikrat som je prinesel — tudi • za-se. Zaspal je mirno v Gospodu na praznik Matere božje, katero je vse življenje otroško ljubil in častil. Na grobu so mu zapeli cerkveni pevci zadnji pozdrav v slovo. g Boh. Srednja vas. Minuli teden smo pokopali najstarejšo ženo iz naše dolino, Mino Logar izpod Studora. Spomladi bi bila učakala 92 let. Na odru je ležala v svoji starodavni narodni noši in bila tudi v nji pokopana. Bila je zelo verna ženica. Blag ji spomin! — Sobotnega »Slovenca« bo odslej v »Kmetijskem društvu« vedno dovolj na raznolago. »Slovenec« prinaša, kar je splošno priznano, o vseh zadevah najbolj točna poročila. Pridno ga berite! Sobotna številka ima tudi »Tedenski pregled« vseh važnejših dogodkov. — Pojasniti moramo, da občinski odbor nima prav nič opraviti z naklado, ki se pobira tudi od žganja za domačo rabo, ker je to deželni zakon. — Pač pa moramo govoriti odkrito besedo o neki drugi stvari! Povsod po naši domovini napovedujejo pametni ljudje boj alkoholu, predvsem špiritu. Tudi pri nas — ne bodimo slepi — je tak boj nad vse potreben. Zato naiodločnejše obsojamo, da se izreka občinski odbor za nove ' koncesije za žganjetoče. Ali je to v soglasju z načeli S. L. S., na podlagi katerih je izvoljen? Boj špiritu na vsej črti! —• Mirovno sodišče se je izvolilo tudi pri nas žo pred kakim pol letom. Žal, da še nc posluje, ampak ljudje nosijo šo vedno za malenkostne tožbe denar v Radovljico. Upamo, da naš glas ne bo zastonj! Mi si želimo napredka! — »Do-moljubove« naročnike prosimo, da poravnajo naročnino za preteklo leto. kateri še tega niso storili. Vsom naročnikom želimo veselo praznike in srečno novo loto ter jih prosimo, naj ostanejo 1ud:° v prihodnjo zvesti »Domoljubu«, pa naj mu dobo še novih prijateljev! »Domoljub« bo tudi v prihodnje posvečeval domačim razmeram posebno pozornost ! g More pri Smledniku. Neka živahnost je zadnji čas zavladala v naši s-'cer bolj malo znani vasi; naročnikov dobrih č?sooisov se ie v prr letih nabrplo res hvalno, prav leno število. Pred dobrimi • meseci smo si celo ustanovili preootrebno »^melijcbo društvo«; ima že tudi precej uCov, toda upamo, da se nam v kratkem pridružijo še sosednje, bližnje vasi. Stroje ram je nrročila naša vzorna »Gosoodarska Zveza«; sicer še niso v teku, keiti dobili smo jih nretekli teden, toda mislijo, da bodo delali vsem povolji. Koliko delavnih moči nam še nadomeste; sitnosti in peta ob ustanovitvi so pa že davno pozrblje"e. Ne-zauonost, krtera re mogoče koga vleče od dr>,rtva, na stran ž njo, vse se kmalu izpre-meni v zanimrnje in veseh'e, f* P^revre, "rve1- na žganje ic ' !2>.ila naša občina. Kakor vsaka reč, M posebno pa vsaka dobra stvar, ima tudi ta mnego nasprotnikov. A kje so nasprotniki? Največ jih je med žganjarji. Kdo pa so to? To so vsi tisti, ki ne plačujejo do zdaj nobenega davka, ko pa obnemorejo, jih mora pa občina živeti. Prav je torej, da tudi ti vedo, kaj se pravi davke plačevati, ne pa, da bi bili obremenjeni samo posestniki. Drugi nasprotniki so šnopsarije, kjer se popije največ strupa. Zakaj se ti jeze, ne vemo. Najbolj pametni so pa tisti, ki so sklenili, da ga ne bodo več pili. Število teh ni še znano, ponosna bo pa občina na te, ker čim več jih bo, tem manj jih bo občina imela enkrat preživljati. »Za delavce ga moram imeti,« pravi zopet drugi. Toda, kakor ste jih dozdaj navadili na šnops, navadite jih letos na tolkovec, katerega je letos vsak precej pridelal, in imel bo res prave delavce, ne pa brljave lenuhe. Na Nemškem ima kmetski delavec kos kruha in mesa ali surovega masla, pa naredi eden toliko, kot pri nas trije, ki ljubijo šnops, pa oba, posestnik in delavec lahko shajata. g Hraše pri Smledniku. V zadnji številki »Domoljuba« je bil dopis iz Smlednika, ki da misliti, kakor da bi bilo županstvo Smlednik iz lastnega nagiba dalo napraviti krajevne table s slovensko-nem-škim napisom; dopisnik gotovo ni daleč in bi se bil prav lahko prepričal, da županstvo vsled odloka c kr. okrajnega glavarstva št. 14.591 drugače postopati ni smelo. Pot čez Brezovec pa spada v drugo občino. — ^nr-i-ipnr-.nnnnnnnnnn D □ n Dolenjske novice □ □ D □c3aaaaa."igaauuaK:.aa d Krka. Poštni nabiralnik je dobila vas Koren, ki spada v faro Krko, a pod pošto Zagradec. Kdor torej piše kako pismo v to vas, naj ga no naslovi na pošto Krka, ampak Zagradec. d Šmartno pri Litiji. V nedeljo, na praznik Matere božje, sta bila poročena v tukajšnji dekanijski cerkvi g. Ludovik Ju-traž, c. kr. davčni oficijal v Metliki, in go-spica Leopoldina Hotschewar, sorodnica ogledne šmartinske rodbine Wakonigg. Želimo obilo sreče. — Dne 17. t. m ob 10. uri se bo vršila pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Litiji volitev enega člana in enega namestnika za okrajni šolski svet litijski, in sicer od strani občinskih starešinstev litijskega sodnega okraja, dne 4. januarja 1913 pa bodo volili učitelji litijskega okraja svoja dva zastopnika in dva namestnika za okrajni šolski svet. — Štiri vagone Thomasove žlindre je preskrbela tukajšnja hranilnica in posojilnica svojim članom letošnjo jesen, Kdor bi jo morebiti še želel dobiti, naj se v kratkem zglasi pri posojilnici, da jo je mogoče v kratkem naročiti. d Lit ja. Novo kanalizacijo dobi naš trg, kar je zelo potrebno. — Delo v predilnici, ki se je zadnji čas nekoliko omejilo, se je jelo zopet v polnem obsegu izvrševati. d Litija. Za prevzetie zgradbe nove občinske ceste Gradiške Laze—Gradišče, ki je trasirana na 2224 m, se bo vršila v nedeljo, 15. t. m., ponoldne ob 2. uri zmanj-ševalna dražba na l'cu mesta v Grad. Lazih. Pogon se zvedo v občinski pisarni v Liti,i. Reflektanti-strokovnjaki se vabijo. d Litija. Vsled novega zakona o šolskem nadzorstvu se vrši v torek, 17. t, m., ob 10. uri pri litijskem glavarstvu volitev enega člana in enega namestnika kot zastopnika občin v okrajni šolski svet od strani županov in svetovalcev litijskega sodnega okraja. Gg, župani in svetovalci se vabijo, da se radi enotnosti volitve zanesljivo zglase v občinski pisarni v Litiji isti dan ob 9. uri. Častna dolžnost veleva, da se volitve vsi zanesljivo udeležite. d Polšnik Državna podpora 2094 K ie dovoljena za novo župno cerkev Lurške Matere božje na posredovanje g. državnega poslanca Povšeta, kateremu se cerkveno predstojništvo naj*opleje zahvaljuje, d Iz Školel;ce. Naj mi je dovoljeno, da zinem o silni agitaciji, ki je zdaj ob občinskih volitvah šmarijskih, besedo tudi jaz, ki poznam liberalne agitatorje in gledam njihovo delovanje iz bl žine. Oče vse rgi-tacije je Javornik, mesar in bivši gostilničar v Laniščih. — Kaj ne, kako lepo je bilo, ko si pred dobrim letom »špilal« zastopnika liberalne stranke pri občinskih volitvah! Kako z veseljem se spominjaš kandidature Tribučeve, ko si prisegal, da dr. Šu-steršič ni nič proti njemu in morajo vsi samo Tribuča voliti, ako hočejo srečni biti. Samo to je čudno, da si sedaj vse to pozabil in nočeš o tem nič vedeti. Prepričal bi rad ves svet, da si pristen pristaš S. L, S. Lotil si se celo dr. Šusteršiča samega oo njegovih zaupnikih. Drugod bi tacega človeka pomedli, pri nas pa se znajdejo ljudje, ki njegovim lažem vcruje:o, zanj agitiraio, pa mislijo, da so najboljši kristjani in bodo dobili za to še odpustke. — Kaine, dobro bi bilo, da bi tudi dekan govoril besedo zate, a pozabil si, da si obljubil oousliti vso agitacijo, pa si takrat najbolj agitiral s svojimi liberalnimi tovariši, ko si bil to obliu-bil. »S farjem proč iz občinskega odbora!«, si pridigal svojim vernim, »farjem« oa si se hlinil, da si njihov pristaš. Vidiš, Lojze, to ie grdo. In tudi Šmarci bodo enkrat Spoznali, da si jih grdo ukanil, ako bodo tudi zdaj glasovali zate. Vsak je svoje sreče kovač, pravi pregovor in tudi ti bodeš svoje usode sam kriv. Ne smeš pa misliti, da so vsi ljudje tako neumni, kakor ti misliš. — Srečo pa vendar ima ta Javornikov Lojze. Tik državne ceste postavil je zid in »cestni šribar« ni ugovarjal, akoravno je proti drugim strankam odločen in slrog. Najbrž je tega mnenja, da je za Javornika druga mera, nego za druge ljudi. Pred postavo pa smo vendar vsi enaki. In zakaj Javornik vse to dela? Rad bi imel gostilHško konces jo. Ko bi enkrat sedel na gorkem, potem bi točil rujno vince in go<"il liberalni šport. Vsi Št. Jurijci. Žalci in Grosupeliča-nje oa mu bodo hvaležni, ker razun dobre kapliice dobili bodo pri Javorniku tudi liberalni evangelij, ki jih bode izveličal za časa volitev. Šmarijci, le volite njega in n'e-govo stranko. Dosegli bodete vse, kar želite, s pomočjo Javorn!kovo. Liberalizem, ki zdaj cvete, bode rodil svoj sad v podobi sladke rebule in pristnih kranjskih klobas, Le korajžo: Vremena bodo Šmarcem se zjasnia, Njim lepše zvezde, kakor zdaj srale. d Loški potok. Prošnjo za podporo jc vložila občina za vas Travnik, ki ie bil letos zlasti vsled povodnji zelo oškodovan. Zgnjil je ves krompir in prešičja krma; samo škoda na krompirju se je pri posamni-kih cenila na 6000 K. Glavarstvo je pa odgovorilo, da za podporo niso dani vsi pogoji. Kakšni pogoji naj bi bili, tega zanimivi akt ne pove. Travničani trpe veliko škodo skoro vsako leto vsled povodnji. Poplavljeno je celo polje in po večkrat nasloni voda, pod katero gnjijejo sadeži, in Joslej se je že večkrat cenilo, pa nikoli t:ič dalo podpore. Pričakovali smo vsaj letos nekaj, a se je zapela ista pesem. Občina in poslanci so storili svojo dolžnost, a glavarstvo ne uvidi potrebe, četudi je zelo vidna. d Iz Semiča. Na dan sv. Barbare, pa-trone vseh delavcev z razstrelnimi snovmi, so priredili »železničarji« veliko slovesnost, kakršne Belakrajina ni še videla. Začela se je s posvečenjem nove krasne zastave s podobo sv. Barbare na et.i strani in z znakom rudarskih delavcev na drugi strani z napisom: Nastavnici in delavci Se-mičkog Prodora, Iz farne cerkve so nesli posvečeno zastavo v tunel. Tako je bil ves tunel postavljen pod varstvo sv. Barbare. Odtod je prikorakalo mnogoštevilno delavstvo z zastavo in godbo, ki jo je brezplačno dala na razpolago Metlika, pred farno cerkev, kjer se je sprevodu pridružil domači župnik. Nato je korakalo moštvo pred pisarno podjetja, kjer so se pridružili inženirji, potem ob veselih koračnicah godbe in slovenskih ter hrvaških pesmi čez hrib na severno stran predora, na Preloge. Tukaj so mine pokale tako, da se je zemlja kar tresla, ko so prikorakali pred oltar sv. Barbare, ki je bil pod zelenim smrekovjem napravljen na prostem pred tunelom v tej amerikanski in zdaj največji tvorniški vasi na Kranjskem, Slovesno sveto mašo je daroval mil. g. prošt novomeški Elbert, prisostvovalo je pa poleg številnega domačega ljudstva vse delavstvo in uradništvo od obeh strani predora z gosp nadinšpektor-jem Opitzem in njegovo soprogo na čelu, ki sta oba od začetka stavbe pri vsaki priliki kazala svojo globoko pobožnost. Pri povzdigovanju, pri blagoslovu in molitvi k sv. Barbari za uspeh dela v tunelu je počilo okrog 300 min (čez 200 kg dinamita); navzoči so ob tej grozoviti godbi, ki se še komaj pri Odrinu tako čuje, imeli priliko okušati, kako težko in nevarno je tako delo. Po maši jc zaigrala godba cesarsko himno, nato se je začela skupna pojedina, ki jo je uradništvu in delavstvu v najobilnejši meri pripravilo podjetje. Zvečer pa je akor-dant na južni strani predora, velik prakti-kus v svoji stroki, Hrvat g. Javor, pogostil svoje delavstvo in obilne znance iz Semiča prav po grofovsko. Cela slovesnost, ki se je vršila ob najboljšem vremenu, je izkazala veliko disciplino delavstva, harmonijo vodstva podjetja med seboj in z delavstvom in splošni ponos na svoj stan in svoje delo, Bog naj jim vse poplača in sv. Barbara! oaaaaaaacuunaapnn D Vlofrarafshe novice D n Žiri. Mirovno razsodišče (posredovalni urad) je pričelo poslovati pri nas preteklo nedeljo. Stranki, ki sta otvorili »mirovna pogajanja*.*., ste se pobotali, občinska blagajna je dobila 5 kron, pa ni bilo treba ne pota v Idrijo, ne drugih stroškov, niti ni nastalo kako sovraštvo, kar se tako rado zgodi, kadar v pravdi koga »zašijejo«. Poglejte, da gre tudi brez advokatov! Čast našim poslancem, ki so tak zakon napravili! — Idrijski dopisnik je zadnjič pohvalil naše občinske može, da so liberalnemu vitezu Premerštajnu pri dolskih volitvah v krajni šolski svet štreno zmešali. O jej, česa se vse Žirovci ne domislijo! Le poto-laženi bodite, gospod vitez! Gotovo še pridemo, pa ne samo volit, ampak pripravite lepo tudi kronce, da nam boste zadnjo pot plačali. Na svidenje! n Stucl no pri Postojni. Na naših podružnicah v Belskem, v Gorenjah in v Strmci smo letos prenovili oltarje. Delo jo izvršil kipar iz Cirknice pri Rakeku. g. Frančišek Bečaj. Iz starega napraviti novo jc težko, še težje kot narediti popolno novo. Ali tudi v tem so je izkazal kipar kot mojstra. Če je tako okusno prenovil starino, kako lepo mora hiti novo delo iz njegovih rok. Ljudje so zelo zadovoljni in se čuje le splošna pohvala. V Strmci je preslikal tudi cerkev; tudi to delo se mu je zelo posrečilo. Cene so primerno nizke. Za vsa taka in podobna dela ga moramo vsem čč. duhovnljskim predslojništvom kar najbolje priporočati. V Belskem in v Gorenjah so domačini večinoma sami prispevali za stroške. Nekaj so zbrali možje, nekaj žene, nekaj fantje in dekleta: vsak jc imel svoj del. Bog naj jim prav obilno povrne! Pri tej priliki smo napravili tudi primerno cerkveno slovesnost: bolj slovesno cerkveno petje in še večernice popoldan. Slavnost sta povzdignila tudi dva duhovna tovariša gg. dr. Ivan Andolšek, prefekt v Tere-zijanišču na Dunaju in Ant. Albrecht, novomašnlk iz Orehka. Bog povrni obema njuno prijaznost. Vsaka vas ima svojo podružnico; največja vas Bukovje pa nič. Nameravamo napraviti tudi tu novo cerkev. Bojimo se stroškov, pa pogum velja. Če so mogli tam in tu, zakaj ne bi mogli še mi? Ne obupati! n Iz Budanj pri Vipavi. Dne 1. decembra se je pričel v tukajšnji župniji* obhajati sveti misijon. Prišli so trije čč. gospodje misijonarji i/, Ljubljane, kateri so imeli zelo lepe, poučljive in ganljive misijonske pridige, katerih pridig sc je naše dobro in pobožno ljudstvo vedno v velikem številu udeleževalo in sploh se je vsa pobožnost vršila v najlepšem redu in zadovoljnosti. — Bog daj mnogo takih častitiii misijo« narjev! D Bruifeeni uesfsiik D NAPOVEDANE PRIREDITVE: Katol. slovensko izobraževalno društvo i Hrušlel priredi to nedeljo, dne 15. decembra t. 1., pri g. županu Korbarju predavanje, ki so zadnjo nedeljo ni vršilo. Pridite vsi! Retečo pri Škofji Loki. Dekliška Marijina družba priredi v nedeljo, dne 15. decembra, ob pol treh popoldne v proslavo lCstoletnice zmago krščanstva nad poganstvom žaloigro v petih dejanjih „Vestalka". K obilni udeležbi vljudno vabi domače in sosedne prijatelje Mar. družbo odbor. POROČILA O PRIREDITVAH: Komenda. Prvi adventni teden se je začel tukaj dvamesečni živinorejski tečaj. V nedeljo. 1. decembra, je po pozdravnem nagovoru g. župnika Val. Bernika pojasnova) živinorejski inštruktor g. Fr. Krištof posamezno točke celega načrta za ta tečaj in napovedal po novem, letu tudi splošna večerna predavanja po kmetijskih učitelji' . IMoležuje se tečaja 20 mlade-ničev iz doma.' j župnije in trije iz sosednjih. — Komenčani! Vidi!.e, kako potrebna in koristna jo dvorana in izobraževalno društvo! Društveniki pa morajo biti zavedni in zvesti, Naj so nihče ne obotavlja plačevati malih prispevkov za društvene namene. Dnevnika vam pa zadolženo društvo v svojo zgubo pač, no more naročati. V kratkem se zelo pomnoži knjižnica. Pazite na knjige I Šmartno pri Litiji. Miklavžev večer v tukajšnjem »Društvenem domu« se je kaj dobro obnesel. Ljudstva je bilo mnogo. Običajni gostilniški Miklavževi večeri so po društveni pri. reditvi izgubili precej privlačne sile. Tržiške novice. Zadnjo nedeljo jo imel skioptično predavanie g. dr. Grlvec iz Ljubljane o katoliških misiionih na Balkanu. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Do sedaj smo nabrali za kotoliške imsiione 170 I<, za ranjenco pa 211 K. — Tudi Miklavžev večer jo bil zelo dobro obiskan Saj je bil pa tudi Miklavž silno radodaren. Zelo so otrokom ugajale skioptično slike o nezgodi z avtomobilom in boj Indijanca s slonom. — Zadmo predavanje prod Božičem in sploh letos ho prihodnji torek ob 8. uri zvečer v društvu. Na Rovih jo predaval v nedeljo, 1. decembra, gospod urednik Kalan o zdravstvenih in je deležen le t sli, ki gre na delo s polno inočjo In zdravjem. Kdor pa trpi n. pr. na skrninastih, proti-nuvili bolečinah ali na posledicah kakega prehla-jen.a itd., ponavadi ne uiore vse svojo moči zastaviti zn delo Tu se izkazu'e izkušeno, dobro domnde zdravilo, kakor je Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid", mnogokrat kot zvest pomočnik, ustavi bolečine, krepi mišice in živce in hi zato moralo biti pri hiši. Znana pesnica in pisateljica Pavla M rija Lacror pl. Egger Schinitzhausen xe je v pismu na le' narja Fellerja izrazila sledeče: „Sili me, izpoveu Vam, kako neizmerno dobro mi je del Vaš po baronici Freytag dobi eni fluid z znamko „Elsafluid ' zoper nevralgijo v obrazu. Prejmite i/, velike trume k hvale nosti obvezanih ljudi najtoplejšo zahvalo itd. Tisoči enakih izjav iz vseh krogov govi.rijo zn dohro učinkujejo, zdravilno in marsikatero bolečino pomirjujoče domače zdravilo, k. je moremo naro- čiti 12 malih, 6 podvojnih ali 2 specialni steklenici franko za 5 kron pri dvornem lekarnarju Fellerju v btuhlci, Elsatrg št. 16 (Hrvatsko). Tudi druiri Elsa-izdelek, in sicer Feller-jevo odvajalne laharbara-kroirlice z znamko „Elzakro-glice", moramo v poizkušnjo priporočati, ker odkar ga rabimo, imamo popolnoma zdrav želodec in dober tek, uravnano odvaj nje in nobenih želodčnih bolečin. Tudi za ta izdelek od katerega stane 6 škatlic franko 4 krone, da je dohiti pristnega, naj se naroči pri lekarnarju Felier v Slublci, Elsatrg »t. 16 (Hrvatsko) f. gospodarskih posledicah alkoholizma. Kdor pozna živo in prepričevalno besedo gospoda župnika, bo uverjen, da tudi to predavanje ne bo ostalo brez dobrega sadu pri vseh možeh in mladeničih, ki količkaj drže na svojo čast in na svoj dom. Župljani so se udeležili predavanja prav obilno. Čast jim! Časti pa niso vredni tisti zabavljivi pijančki in ponočnjaki, ki nad predavanjem otresajo jezike. Hudo so se »postavili« tudi tisti fantje, ki so šli porogljivo mimo društvene dvorane, ko je ljudstvo vrelo k predavanju. Dostojen človek je hvaležen za vsak dober pouk, naj pride od kogarkoli. Le surovež je nehvaležen. Loški potok. Občni zbor Dekliške zveze se ie vršil preteklo nedeljo. Poročalo se je o delu v preteklem poslovnem letu: Članic je bilo 205, predavanj 10, sej 5, prireditev 3. Priredila je Miklavžev večer in kaj lepo božičnico. Oskrbela je tudi šivalni tečaj, kojega je obiskovalo več deklet in par žena. En izlet v Postojnsko jamo. Predmet predavanju je bil iz zgodovine, sodobne vojne, bolniška postrežba, o gospodinjstvu i. dr. Izvolil se je nov odbor. Razvidno je iz navedenega poročila, da je društvo v polnem obsegu vršilo svojo nalogo. Želimo istega tudi v bodočem letu. — Miklavžev večer je priredilo društvo »Tabor«. Na sporedu so bile de-klamacije in pevske točke ter igra »Snegulčica«. Zlasti slodnja jo s svojimi kaj ljubko oblečenimi palčki vzbudila obilo zabave. Končno je nastopil Miklavž s spremstvom, kar je vzbudilo obilo veselja in strahu. Obdaril je mlado in staro po zasluženju. Udeležba je bila najboljša. Obširna dvorana je bila docela napolnjena. Bila je premajhna. Igra »Snegulčica« se na željo ponovi. Stara Loka. Dne 8. decembra je napravilo tukajšnje izobraževalno društvo gledališko predstavo »Dve materi« Sicer je igra že sama na sebi kresna, toda življenje da igralka. In to se jo pri naših igralkah popolnoma posrečilo. Naj omenim le Ljudmilo ki jo je gdč. Julija Sedej popolnoma pogodila. Olgo je prevzela gdč. Mici Jugovic; dasi šele prvič na odru, je pokazala pravi ton svoje jako težke vloge. Toda kaj bi naštevali, čast in priznanje vsem igralkam in hvala za krasni vžitek od občinstva ki se je razšlo z željo, kmalu zopet na svidenje. Še nekaj. Prosilo bi se. naj bi občinstvo ne delalo hrupa in nepotrebnih opazk med igro. Čmernost in nevolja do dela je v mnogoterih slučajih posledica motenja v prebavi. Od narave stvarjeno, vsvoji sestavi in učinku vedno enakomerno Franc Jožef-ovo grenčico že desetletja predpisujejo merodajni profesorji in zdravniki za odstranitev zaprtja. Naravna Franc Jožef-ova grenčica učinkuje, zavžita že v malih količinah, zanesljivo in brez bolečin; v nasprotju z mnogimi drugimi prav po židovsko hvalisanimi modernimi praški ne povzroča niti razdraženja črevesne sluznice, niti skodljivfh naknadnih pojavov. „Med naravnimi odvajajočimi rudninskimi vodami", piše „Le Journal de Medicine de Pariš", je prvo mesto vsekakor brezpogojno prisoditi Franc Jožef-ovi grenčici." — Ker krožijo v trgovini mnoge ponaredbe, zahtevajte v lekarnah. drožerijah in prodajalnah rudninskih voda ta rudninski vrelec s polnim imenom. Kjer ni na prodaj, obrnite se naravnost na ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti. 36 nnnanaanaaaaPPPPa Dobre knjige □aac 3C3DC Vojska na Balkanu 1912. Ravnokar je izšel 3. sešitek te velezanimive knjige, o kateri pravi »Gorica« v svoji zadnji številki med drugim: »To delo se prijetno razločuje od podobnih spisov, ki navadno nimajo drugega namena, kot da spravijo občinstvu denar iz žepa. Čedne slike pojasnjujejo berilo, katero bo marsikdo vzel z veseljem v roko. Naši bratje bijejo sedaj boj proti Turčinu in kdo bi si rad pobližje ne ogledal tega pojava. To delo služi v ta namen prav izborno. Vsak teden izide en snopič in stane le 40 vin.« — Kdor še ni naročen, naj se prijavi naročnikom in imel bo zanimivo delo, ki ga bo čital z zanimanjem še pozna leta. Naročniki, ki bi 3. sešitka še ne bili prejeli, naj ga reklamirajo takoj na ondotni pošti. Slovenska sv. maša v čast sv. Frančiška Seraiinskega za mešani zbor, zložil Franc Gerbič, založila »Katoliška B u k v a r n a« v Ljubljani. Part, 1 K 80 vin., glasovi po 20 vin. — To lepo mašo je gosp. skladatelj, kakor naslov pove, poklonil sv. Frančišku Serafinskemu, katerega naše ljudstvo kot ustanovitelja in zavetnika III. reda posebno goreče časti. Skladba obsega vse glavne dele sv. maše in ne potrebuje torej nobenih ulog. Gosp. Gerbič se.vedno ozira pri svojih skladbah na pevske razmere, zlasti po deželi. Zato komponira priprosto, melodijozno in lahko. Melodije njegovih skladb prihajajo iz srca, in gredo k srcu. Njegove pesmi lahko vsak zbor proizvaja z užitkom brez vsakih tež-koč, ljudstvu pa v veselje. Priporočamo to lepo in vendar prav lahko mašo našega velezaslužnega glasbenika vsem cerkvenim zborom, večjim in manjšim, mestnim in po deželi prav toplo. — Dobiva in naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. ZA BOŽIČNO DOBO PBIPOBOČAMO CERKVENIM ZBOROM SLEDEČE SKLADBE: Hribar p. Angelik : Adventne in božične pesmi za mešani, deloma moški zbor. Part. 2 K 40 vin., glas po 6 vin. Grum Anton: Pet božičnih pesmi za mešani zbor, soli in orgle. Part. 60 v. Chloudowski dr. Anton: Božične pesmi za mešani zbor. Part. 1 K 30 vin. Sicberl Jos.: Božične pesmi, Rihar-jevi ih drugi napevi za mešani in moški zbor. Part. 1 K 20 vin, glas po 30 v. Hladnik Ig.: Četvero božičnih pesmi za mešani zbor. Part. 80 vin. Mihelčič Al.: Božične pesmi za mešani zbor. Part. 1 K 40 vin. Kimovec Fr.: Rihar renatus; zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. 3 K» glasovi po 40 vin. Leban Janko: Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. 1 K 40 vin. Hladnik Ig.: Dva božična slavospe-va za mešani zbor, soli in orgle. Part. 1 K. □C3C3C3C31 0 a Za kratek čas nnnaaanaDaannnnaP SMEŠNICE. Sam kriv. V gostilni; »Žemlja je že stara!« Natakar: »Včeraj je bila pečena, — pa bi bili včeraj prišli!« V šoli. Učitelj: »France, ti sinisi nič las pomladil, si ves razkuštran; ali nimate nobenega glavnika pri hiši?« — France: »Imamo ga pač, pa nima že nič z6b!« Velikodušno. Gospa: »Prav žal mi je, da vam ne morem nič miloščine dati; molite v čast svetemu Joželu, da v loteriji zadenem, potem dobite tudi vi nekaj!« V pasjih dneh. A.: »Kako je?« — B.: »Veliko komarjev, pa malo denarja!« — A.: »Jaz vem dober pomoček zoper oboje!« — B.: »Namreč?« —. A.: »Napravi — kakor pravi pregovor — iz vsakega komarja slona in prodaj slonovo kost!« Hudo žalovanje. Gospa baronovka tako žaluje po rajnem možu, da kadar igra na glasoviru, udarja samo na črne tipke. Naravnost- Gost: »Gospod natakar, jaz bi rad plačal, pa — ne morem!« Dober človek. Župnik: »Pavle, že tolikrat sjem te opomnil, da nikar ne pijančvaj, pa e vse bob v steno!« — Pavle (Ribničan): I. vajo g'spud župnik, birtu preteto slaba prede, m jast sem duober člouk, bi rad, de b' si anmalu opomogu!« SKRIVALNICA. Kje je pa zopet naš kapelnik? MOJA STARA izkušnja me uči. (la moram za nogo kožo rabiti lo Steckenpferd Milno mleč o milo Borgmiinna & Co.. ToSin ob Lahi. Komad po 80 vin. so dobiva povsod. 442/Ti 12 Mos8ženien(ivijwo"-Separaior iz najboljšega fivedttkega gradiva. Zajamčeno najostrejše posnemanje. Posname v uri 125 litrov, lena R 150'-. Tako cen in dober slrrj se do sedaj še ni izdeloval Cenike pošilja na zahtevo: Josip Drol LJubljana Kollze! 69 generalno zastopstvo tovarne mlekarskih i78« strojev («) i JnranijnVTolfrum Dunaj XX/2. V'-' '■■'. ' ■ ■ 'JI-' i't - ■ ■ ..:>.. \ . :.......V.""' ' ■ ■ '■'< Bolezni prehlajenja, kakor Hašslj, ttr, itato ublažuje in odstrani, vzbuja tek in ki ima dobro slast loterijski: številkee. Praga, 4. decembra: 52. 32. 5. 64. 20. I -maj; 7. decunbra: 79. 8. 34. 24. 39. OiadLc, 7. decembra: 1. 47. 41. 62. 30. Tržne csne za 100 kg. Ljubljana, 10. decembra 1912. Oeželnl pridelki: i ženica ..... Rž..... Ajda...... iCmcn . . . . ves..... Proso belo i'r»»so rumeno . . itoruza stara . . Koiuza nova i.eCa ...,.» Grah..... Laneno seme (irašica..... t.KiaCn detelja l-i/Oi Ribn.fau . . i iZol Prepeličar •:ižol Mandalon Obula . . i\m mpir . . . Zelje j,veže Zelje kislo brezsoda K. pa goi enjska . Rcu« sveža . . Kepa kisla urezsod Brinje...... K umna..... Oren...... Go.ie suhe . . . ^ulie hiu ke . . . Suhe CeSplje . . . MiCi Zv iod ... SmreKovi storži Seno ...... Sluma..... Stelja...... Živina, meso živa vaga: Goveda pitana . eleia težua . . THeta mala . . Pr. SiCi . . . . Koširunl . . . Kuretnina in drugo Maslo kuhano od 2(10- - do. Maslo surovo oi s 280"— do . S amnasvežaišpeh) Slanina prv-hajena Mast svinjska . Loi...... jaica ioo komadov išanci . , . Golobi . . . Raca .... Gos .... Kcloniia no hlago na dobelo: R Ž Rangon od K ar—do . . . Kava Samos od K 280 — . . . . Sladkor..... retrclej..... Cena 6 Siss&pšssisr&faa zueza u Ljubljani nakupuje 11, krompir, proso, ajdo in drugo poljske pridelke. Trg-vcem priporoča nakup kave, riža, sladkorja itd. Zaloga [Ustnih domin .11. Vaše zdravje si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo! Vašo oči, živci, mišice, kite se okrepijo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi,-ako rabite pristni Fel-lerjev fluid z znamko „Elsa-Fluid". Dvanajsto-rica za poizkušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar F. V. Feller v Stubici, Elsa trg št, IG (Hrvatsko). f Oslovski kašelj mnogo ugodnejše in lažje prestanete ter hitrejše preteče, če od začetka rabite zdravniško toplo priporočen T h y m o m e 1 S c i 11 a e iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Steklenice po 2 K 20 h se dobijo skoro po vseli lekarnah, vendar pazite zelo na ime Thymomel Scillae. Svetovni NatMn.inbro5 bmplaino uslan 19 03 patenti od PateMvsnverlungs-GeselkcM Miller a Co.. Berolin W 35 draginja jove»inoveeja. zaslužek pa majheu. Ako bo* čete z uiallmtrudom gotovo 10 do 20 K na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko po 10 viharjev in svoj natančen na-3810 2 slov na: JOSIP Mili Ilirska Bistrica Kranjsko. post! Zu podgano K 4'—, za miši K l 40. njamo brez nadzorstva «to 50 komadov v eui noči Vo zapusto nobenega smradu in ho zopet Sftmo nastavijo. Past za ščurke edina to vrste, na katero so ujamo na tisoče ščurkov v eni noči, & K 2*40. Povsod najb. uspoh. Pošilja po povzotjju Frano Humann, Dunaj, 2. Bezlrk, Alolsg a*tse3/.'J3. M nogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednnui ponarejanji so svari. V o. in kr. vopiškili skladiščih v vporabi. Telefon 23440 3702 Razpošitiam orožje vsahe vrste za poskušnjo za lOdnevni ogled. Puškaenocevka' ank;isteil<20--, dvocevl2/> komadov le 3f» mark, h katero zumoro i vrati na harmonij vsak takoj folvero-glasno iu brez znanja sekiric. 3804 19 dobi vsak odjemalec 5 kg zavoja žitne kave za K 4.— franko zastonj pri tvrdki Josip Sfumpf t v rna žitne kave Scfiotten, CeSho Pri odjemu 6 zavojev en zavo) t tne ka a zastonj. Lahek zaslužek na dom žo od 13. lot« naprej za osebe obo'«ega spola. Zasluži se lahko na dan 2 do 3 krono brez vsakima posebnega znanja. Kdor Želi poiusnila in vzorce.tega dela, naj podl|e 00 vin v znamkah, katero se mu pa vrnejo, a<- o delo sprejme. 3609 J. PuCko, Ptujska gora p. I Ptuju. 500 kron Vam plačam, ako Vaših kur-' lik očes, bradi.v c m trde kože tekom 3 dn> brez bolečih ne odpravi moi unlče-va ec koretun Ria-mazilo. Cena lontku z jamstvenim pismom 1 krono« 3847 Kerneiuj (Kaschau) I. Poštni oredal l.'/K)1, Ocjrsko. : VAJENEC se takoj sprejme v starosti 14 let za kamnoseško obrt. L. šušteršlč, kamnosek, Gllnce št. 1C, p. Vič pri Ljubljani. iw81 3 Mi iščemo 'marljivih 3704 sofrudnfkov Oddelek za srečko Češko industrijske banke. Zastopstvo za jugoslovansko ozemlje Ljubljana; se priporoča kot nfotilfll Ctpffei izdelovatcljica na 3«! Izvršuje, površne in spodnje jopice, modelčke in telovnike, čepice, nogavice, nove in stare so ceno podpletujejo. — Radovljica št. 10. 3814 Zelo redka prilika za nakup! 3842 Vsled smrti svojega moža sem prisiljena od. prodati od inventarja 75.000 parov volnenih odei iz veliilod. dlake ki si jili dovolim ponudili po posebno nizkih cenah. Odeje so primerne za vsako boljšo hišo, .sotu««n l>Aiiwlinnlrani i iporoui za naninvu »acn » -t-----j— črtov in tlel ter kot oblastveno koncesfjonlrana zasebna za nakup in prodalo posestev In Postrežba vestna iz točna. MicCne juhe, kaše, kruh, kakes, sadje in mleko so jedila, s katerimi pripravimo nežne, slabotne otroke do močnega raz-vitka. Meso in sestavljena jedila nimajo za otroški organizem tiste vrednosli, katera se jim pripisuje. Naj sc daje otrokom vsaki dan pudinge, pripravljene iz dr. Oetker-jevega puding praška, po 12 vin., mleka, sladkorja in sadnega soka ali sadja, dalje pečenjake in močnate jedi z dr. Oetker-jevim pecilnim praškom in ugoden vspeh bo presenetljiv. Dr. Oetker-jevi preparati se povsod dobe z receptno knjižico. Berilo pošlje tudi naravnost zastonj in poštnine prosto Dr. H. Oetker, Baden-Wien. Pazite na to, da dobite prave dr. Oetker-jeve izdelke. 3012 ■ popolne obleke | vsebujejo moji 40 metrov dolgi ostanki za 20 K. tei/nc t kq sivega skubljenega K 2--, boljšega K 5-40, pol belega prima K 2-80, beleqaK 4'—, Hnega mehkeqa puh« K prvo rstnega K 7 -, B — in 9 00. Sivega auhn K o —, (•-, belega finega K 10-—, prsnega puha K12'-, od pet kg naprej franko. 2420 DoorSene napolnjene postelje Iz gostega, Irpežnega. rudefega modrega ali belega inlet (nanking) blaga 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnlt aniti, vsaka ca 80 cm dolga, 00 cm široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim ln terpežnim posteljnim perjem K 16—, s polpuhom K 20-—, s puh perjem K 24'— Posamezne pernice K to —, t2—, 1"—. I6-. Posamezne vzglavnice K 3--, a 60, 4 -. Pernice 200X1<0 cm velike K 13 —, I." -,I8--, 20 -. Vzglavnlce 00X7" cm velike K 4 60, 5 —,6 60 Spod. pernice iz najbolšega gradla za postelje I80XU0 cm velike K 13'— In 15'—, razpoši-ja od IU r. naprel franko proti povzetju ali predplačilu. Maks Berger Dešenica št. a/235 Češki les. Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj. ♦♦-I Ne stane prav nič! Najcenejši nakup sukna, ženskega blaga, najboljših žlionov, cvilha razne vrste odej ln prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domačo manufakturno trgovino I. Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579 Družinski kinematograf obenem tudi Laterna magfca 33 cm visok, s 0. traki slik (fllms) in 12 podobami na steklo za Latemo magico s ca 126 različnimi slikami, petroleinn svetilka, reflektor in navodilo U a«nc kompl. v kartonu vočji Il 0 Lu aparat z barvanimi slikami s naj Ane j- U 4/J-Cj) šiin objokt ivom II 14 UU. S tom kinematografom sedajo uprizoriti na stouo razni življenjski dogodki, ki jih rado gleda staro in mlado. Mehanizem je natančon in jednostaven, da ga vsak otrok z lahkoto razume. Razpošilja proti povzetju J. H. Rabinowicz Dunaj. VII., Lindengasse 2/0. L. Združene lovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni 4000 komadov takozvanih voiaških kocev za konfe za ceno le K 4'40 komad in K S'60 za par (6 parov Iranko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150/200 cm veliki, torei lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, Iti se izvršujejo le po povzetju ali če se denar poSljc naprej, naj se pošljejo na STEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za kocc Dunaj II, Taborstrasse 27 G. Ceniki na željo zastonj in Iranko. — Za tieugaja-- joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so doSla od kobilarne v Radavcu, Komornu in Brody-ju, župnika Kolarja Tutz-u, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika VVeidibergerja llosva, Grilnwalda. Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stamj, Rosenauerja Zg.Moldava, Hahllssa Manken-dorfl Sdienka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, 3135 Fohrinqerja in dr. (1) ♦ ♦ ♦ ♦ Zastonj razpošiljam povsod vzoroe suknenega blaga, blaga za obleke, blaga za bluze, pe-rllnega blaga, modnega barhanta, platnenega blaga, oksforda, blaga za poateUe, kakor vseh vr t blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri iu nri nizkih cenah tudi doma voj naktip lahko dosežete po z.lo ugodn h prednostih. KABL WORSCHE, Maribor ob Dravi, Herrengasse 10. 2740 ♦♦♦♦ ♦ «5> ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Zvončke za božično drevesce zasloni! dam pri nakupu rakita za božično drevesce. Steklen nakit za - ožično drevesce, izbran, popolna oprema za malo drevesce obstoječa iz 152 kosov, samo K 2 50. Krasna izbera obstoječa iz 186 kosov K 3 40, Reklamna izbera 100 krasnih komadov samo K 4 60, 236 krasnih komadov obstoječih iz ponarejen« u itadja. steklenih krogi iic, ho« klenih konic, ledenih kop, cvetnih vencev, zvezdic, koškov, čarobnih svečio, zlatih nitk itd. K 6 90. Krasna izbera samo steklen nakit obstoječ iz L00 steklenik kroglic in refleksov, ponarejenega sad a, zrakoplovov s svileno Senil.o opredenih, krasno delo samo K 10--. Velikanska krasna izbera IS3 r^S^V niadov samo K 16-—. Srebrne čarobno svečieo. naredijo če so jih lirižgo krušen dež zvoadic, 18 kosov k navodilom 18 v, 3 kartoni CIO svoč vsebujoči) 50 v, 0 kartonov (72 »vedi ., vin., 12 kartonov (14-1 sveč vsebujoči) K 170. Vcalri'narnrhi kl J® 6rez 8 K Položijo zaslon.) Vodni lldl UljUl, zvončki za božično drevesce. a Pošilja po povzetju ali <"< se denar pošl;o naprej od božičnega cddelka J, JJ, RabinovriCZ Dunaf, VII., Lindengasse 2/D. L. 3707 '(,P'OCKLEIW. KLiKGE' 11 Hmeriho! U Hmeriko! = Cunar d-line. = Velik, hra-en rar: niK na dva vnaša « 18.000 reg. ton, dolg 188 m in Širok 23 m prispe v Reko 19. decembra 1912 in odpluje dne 21. dc-cembra v Mestno, Palermo, Neapel ln New Jork, Pojasnilain vozne karte se dobe: Dunaj, Karntner-strasse 4, Trst, via Gliega 8, pri vseh agenlurnli v provincijnlnili mestih, v vseh potovalnih pisarnah in Thoinas Cook & Sohn,, Lloydoviti agenturah in agenturah „Dalmatia." 399.S „ Cena za III. razred iz Trsta v New York 180 S in še 20 K osebnega davka. Najboljša češka tvrdka. Geno posteljno perje 1 ii(J sivega, dobrega, skubljenega 2 K: ooljsega 2 i\ 4o prlma polbelega 2- K 80; belega 1 K ; tietega >mlia ft K II: 1 Kg izredno finega, snežne belega, skubljenega fi K 'le 8 K; I lig puha 6 K, 7 K belega pulili 10 K ; najfineji !prsni puh 12 K. '- Pri S li se pošlje franko. Dovršene napolnjene postelje iz zelo gostega rdeCcgn, modrega, b»lego ali rumenega nanklng-blaga", 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka z 2 blazinama, vsaka bo cm dolga. hO cm široka, napolnieni' z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 'b K : a polpuhom 2' K; s puliom 21 K ; posamezne pernice H h. 12 K, 11 K, 16 K; blazine 3 It, 5 H 5t., 1 K; pernice 21« nr dolne, 11" cm Široke, K i3, il K 70, 17 K H , 21 K: blazin' ydcm dolge, 70cm Široke, 1 K 50, !■ K 20, S K 70; spodnje per-nioe iz močnega, posastegs gradla Ifocn do'qe, llocii' Široke, 12 K 80, II K 80. PoSllia proti povzetju od n i višje trauko. Zamena dovoljena, za nepovolho denar nazai. Cenik zestonj In franko. 2261 S. BENISCH, v DeSenici štev. 71, Češko. najboljši Ceskl Izvori KrSfnnska tvrdka. 1 lig novega, slveg.i, skubljcnega Bosteljnega perja 2 K, boljšega __________ : 2-10, poibelega K 2 8". belem ^•■■i«*^ K 4, boljšega K 6, snežnobelena za gospodo K 8, puha, sivega K 6, 7, in 8, puiia beieoa K 10, prsnega puha K 12, cesarskega puha K 14, od 5 kg naprej franko. Dovršene postelje ^^^r^^Tg,"^^ blaga, 1 pernica, olioli 180x1»)cm velika i dvema zglav-nic raa vsaka ca 80x60 cm velika, zadostno napoln.cna z novim sivim trpežnim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24, pernica sama K 12, 14 in i u. Zglavnica sama K 3, 3 60 in K 1, pernica cal8Pxi40cm velike K 16, 18 in K 2i', vzglavnice ca 90x701 m velike <1-50 6 in K6'6u, spodnja pernica ca 180x116 cm vel kn K 13, 15 In K 18. Otrotje postelje, posteljne preobleke, platnena rjube, flanelaste odeje, koitri modrocl itd. najcenej: razpošilja po povzetju, od 10 K naprej franko Josip Blahut. Dešenice 55 (Češ«I to). Za neugajaloče zamena ali denar nazaj. Zahtevajte Ilu-3549 strovaui cenik zastonj In franko > AH ftočete vsaj 10 vinarjev na leden žrtvo-vae« za svojo, oz.roma za prihodnjost svojih otrok? Potem pišite „Slovenski Straži" v Ljul>-Ijani po knjižico gosp. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. 2156 1000-e družin se oblači z izdelki iz tkalnice SPY! Pošiljalev za posku^njo po pcvzetju vsebuioCa 23 m kanafasa , Rekordta" za posteljne prevleke rudečc • aH modro pisana .......... K 10-60 23 nl b'15 tkanine za srajce ,Iris' K 11-— 111 csfir" za sra|ce .Permanent' Jsortiran po 3 m samo °e K 8-60 I iucat belili platnenih -damast brisač St. 7 K 6,- Za nepovol no denar azaj. V ore zastonj I (C< o.) O/Žrmm/foA železnato J{ina-Tmo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolafni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnlm zelo priporočeno od zdravniških avtorilet. Izbornl okus. Večkrat odlikovano, Nad 7000 zdravniških e. in kr. dvomi dobavitelj TRST-Barkovlje. ===== Zimski barhenti! Kdor rabi dobro ta.prjsrnobnrv. bnrhonto, Hnnolo za srajco in drago potilo, lanono in bombažasto kanu ase, coliro, platno, mlot, brisače, riulio, zimsko blago z,a dumo in gospodo. 4op. robco m drugo tkanino, nuj so obrno na krščansko tvrdko Jarostau HfB.irela, roina tkalnica stev. 45. v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko). Vzorci so j.ošiljajo zastonj in poštnino prosto. V zalogi imuni tudi veliko množino ostankov zimskega burhonta tlanole, katunasu Ud., in razpošiljam v zavojih po jo m za 10 K, prvo vrsio za 20 K, linojšo vrsto za 25 K tranko po povzetju, Od ostankov so vzorci no pošiljajo. Srajco za gospodo iz Uunoio aU cofirja I komad IC l ito! 2 20 2 00 II 11111 ?aiomu o kom, srule jili pošliom li-anko. Pri naročilih zadošča navedba širino vratu. Dopisu jo so slovensko 12S-3C3E3 DiGABR.HOČEVAR zdravnik na Bledu se je povrnil in začne ordini-rati dne 10. t. m. 3810 Najceneje vse vrste slamoreznice in vse druge poljedelske stroje ter železnino ponujata Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. 549 Ne zamudite zahtevati cenik. registrovnna zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po 3| 0 Rentni davek plačuje Iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Društveno lastno premoženje znaša čez 6.00000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1911 3143 z 18861 deleži, ki renrezentnjejo jamstvene glavnice za 7,355.790 K. Načelstvo: Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik v Ljubljani. I. podprodsodnik: Ji. 5 od pr od s cd ni k; Ivan Susnik, stolni kanonik v Ljubljani. Dr. Fran Dolšak, zdravnik v Ljubljani. Člani: Dr. Ferdo <5okal, stolni kanonik v Ljubljani; ar. Joiof Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; ar. Fran Fapež, odvetnik v Ljubljani; Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani m i.. 1: t ..„ *.,.!.. „ 1 .1.1:...,: . .1.. mu___M.«______________■ •• ............. ■ . r. P r o d s o d u i k : Anton Kršit«, bljani; Ivan WV-.kar, profesor Nadzorstvo: , c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — ('liani: Anton Čadež, kai r v Ljubljani; K. Gruber, o. kr. fin. rac!, ofieiial v Ljubljani; Avguštin i'a<\ ofloijal in posestnik v Ljubljani. katuliet v I.tu-Zajo, o. kr. Potniki v Ameriko kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na V Ljubljani, Kolodvorska ulica 26 Vsa pojasnila se dobe brezplačno. SfcST IMT Za hranilne vloge garantira dežela Kranjska! ^ tenarm promet no 31. decembra lbll čez 82 miliionov kron. Lastna glavnica K 704.939-27 Stanje vlog dne 31. decembra 1911 čez 22 milijonov kron. KA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo UMM Mošta. CBStH st. 5. pritličje, v lastni hiši Mspr.tH.teta „«.l.»" a tadM cerk.ll. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ~ m brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomplirajo. 1 J -I iitua stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki: Breg " B. Ka^ol HausUegg,.velepcsestnik v I^ul^atu. matija Uolar^ jtoln, — " 1 - »______ _ m hiarrainik »1 Breg p. 13. Kavo. n™.««,.* I^PoIlŽml?tova^V.^K^ol PoSafSninn [Sik v Ljubljani: Fran Leskovic, hišni posest.uk in blagajnik »Ljudske Rudniku. » „;: Motorji na surovo olie MOIOFll« I" z močnim pritiskom * od m do 20 H P. Obretni stroški 1-IV2 vinarja na uro za lionislio silo. bežeči ali stoječi motorji na : benciu, petrolin ali benco! : od 1—50 Up. kakor tudi lokomobll od ■j-20 HP. Obrolni stroški 5 -6 vinar|ev no uro ža konjsko siio. I. WARCHALOWSKI Dunaj. III., PauUisgasse 3. Uiiodni plačilni poqoji. -- Ceniki in obiski odjemalcev zasloni. fldolf Hauptmann-a nasled. A. ZANKL SINOVI tvornica barv, lakov in firnežev priporoča: 214 oljnate, suhe, emajlne tn tasadne barve, lirnež kranjski, laki, mavec miai!aasc«r. ni Ullleten, .illSSKUtfE* nego najči-stejši nnravni izdelek. ,ynsKuma It so °/0 cenejši od navadnega pres- nega, masla in zajamčeno £§ mnogo izdatnejši ne o to. SamsUmscIiei- n ,Hi»»Hii>ii je resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vso doslej hvalisano. Izdelovanje II13 f (It S C ll I! IR S je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku. iS Cen/ena gospodinja! Ne daj,te se torej begati od drugih oglasov in rabite, za nadomestilo presnega masfa za pečeKle m§e Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko. Združene tvornih za maruarino in presne nidsio, Diinoi XIV. Jaz vem in tudi Vi nioroto vedeti, ako Vam jo mar higiena Vašega telesa, da jo v Va-i hiši zanesljivo desinfekcijsko sredstvo neobhodno potrebno Bolezni, ranitve, opečenino so pripeto pogosto, za desinfokcijo ob bolniški postelji, za antiseptično obvezo r n, oteklin, za stalno rabo pri vsako vrsto dosinfekciji In za odstranitev /.opernega duha. ie najbolšt znanstveno pogosto preisknišeni in po vsem svetu sedanjega časa najboljši desintek« ci'ski pomoček znani L Y S O F O Ft Hfi po SO vinarjev steklenica s 100 grami po vseh lekarnah in drogarijah monarhije. Pomnite, da Ljsofonn slab duh in pot hitro iii zanesljivo odstrani. a, v ju in dosinfekciji" eforen ta „Lysoformw6rkeM na Dnnaiu, XX., 200 dobite zastonj od komika Hnhmanna. Petraschgasse 4. Ste že pokusili kavo s Franckovo peri-ržjo, znamka :Perlro:? Ona ugaja tudi brez zrnate kave. Tovarna v Zagrebu. Naročajte sobotnega »Slovenca"! debla In deske 3 cm debele, vse v dolžini od 2 in naprej. — Obrniti se je na V. Scagnetti, parketna tovarna in parna žaga v Ljubljani. Zima za medrase higijenična. iudi po dolgoletnem rabljcnjit vedno prijelno »Klika: 3 delni veliki modroci, cm široki. *